(T^- 1 shaja rmk dao delj tal prmraikor luuod č voznikov, nastavljenih v (lepa rt men t nrh trgovinah, zastavka še danes, če ne pride do sporazuma. Sedanja pogodba jc bila sprejela pred tremi Idi. Vozniki so prejemali po pet in dvajset dolarjev tedenske mezde. Nekateri 'rgovri mo povišali v tem času me/do na #2« do ♦•H). \ ozniki "Ih.i zahlevsjo. o jasnila ciganks. Hiekmanova ril lota zadovoljna s tem pojasnilom in naznanila y stvar policiji. Zdaj je afera pred veleporoto, Vi Is i odločila, kdo je'vzel denar-duh/vi sli pa eiganka. Wa8hington, \V. Warwick, zakladniški kontrolor. je hladnokrvno odvrnil že lezniške magnatc in njih pod pomike od. "Ameriško trgovske zbornice," ko ho prišli po denar, opirajoč so na garancijsko določbo v Eseh-CHimiminsovi železniški postavi. Devet želecnie (imena teh železnic niso povedana) je tako dobro proovitarto pod privatno upravo od zadnjega marca, da ne morejo spojim uslužbencem .pl čati mezde nazaj do jri šla na dan z razkrinkan jem kor->0racij za javne potrcl)ščine > Ncw Vorku. Kazkrinkanje ao iz vršili newyonški državni uradni-ki. Te korporacije imajo pred nost pri d0b*\1 premoga, ker slu Hjo ljudstvu. Ko dobe premog, ga pa prodsjo špekulantom z do brim profltom. Priče so izpovedale, da je bil premog na ta na čin prodan po pravih oderuških cenah v tujezemstvo. V Indiani je posebns kurivns komisija določila cene prenuigu, premogovniški podjetniki in tr gov<'i, ki jirodajajo premog, ae )a niso holeli v klonili odredbam comiaije. Iz Kansasa poroča neki rudar, da ao kompanije povišale rudar jem vlada v Belgradu odstopila koridor uied Reko In latro. Italija hi rndn kontrolirala zunanje zadeve Kvarnarskc republike. Rim, 31. ukt. — Italijanska vlada namerava vsak čas proklami rati ustavo zs anektirsue delete, Vlada je sklenila, da si* ponovi di rektno pogajanje z Jugoslavijo In delegatje Italije, ki bodo konfe-rirali z Jugoslovani, so: grof Rfor-zs, zunanji minister, Honome, Faets, Hcrtolini iu Volpl. "Tampo" piše, dn imajo delegatje polno oblast, raspravljatl in rešiti tudi gospodarske probleme poleg tcritorijalnaga vprašanja. General Caviglla, poveljnik voja štva v Julijaki Benečiji, je dejal Intcrvjuvu. da sedanji Čas ni primeren za pogajanja a Jugoslavijo glede Jadranskega vprašanja, kajti po njegovem mnenju je ae-danja vlada v Belgradu nepostav* na in bodoča, ustavna vlada lahko zavrže pogodbo, ako jI ne bo pri jala. Birmingham, Ala. —- Delegatje Alabamake delavske svese so na konvenciji v tukajšnjem mestu ao-glasno sprejeli resolucijo, ki zahteva, da legialatura obtoži go-vernorja Kilhyja kršenja lutave, Delavaka zveza ohtoiujc gover-norja, da je kršil drlavno ustavo a tem, jer jo poalal vojaške Čete v stavkovne kraje, kjer so rudarji v stavki. BANDITJE SO ODNESLI $64,000. New Torte, N. V - Pamlk "Celtle" je d^pel v pristan Pr vi, ki je stopsl doli po raostiču, je bil neki bHtoki gledsliški igra-ki je stopsl z Veliko grsndc-eo , toda bsS' ditov Š4* nims. Polieijaki načelnik je izjsvil. da so bsnditje vsili večjih me ot ili. Hvoje bsnditokf operseije je Izvršcvals v vseh večjih aaierl-škili meetlh. Vmcbkem in udob no opremljenem bandltskem gnezdo so detektivi našli tudi veliko usgrsbljenegs plena. Mekatart go-opoilje banditje in gosp« bandit-ke I »ode moro 11 sdaj zamenjati svojo udobeo opremljeno 'kočo' s zaporom 1 PROSVETA =c RROSVETA OUiILO ILOVBIiU MAHOPKE WgWM» J«PWQ1W LASTKINA tOTPflik MABOl CšašM Ml leta in $1.25 za tri ll.tc u tri .......in sa »fesa* Sftc ki bo jih" atmi izbrali u kandidate. Seveda, ie *le aebi fcfj slabo, bodo pa izvoli« zopet profeMjonalne političarje, | Šibo, ki jih bo tepla ie aadal je.! DOPISI. ENLICHTENMENT" h,twjf It s lir« s t ImmIN f« Irtintfr-.":'^ OaflftgH^fO m Caaada M P« Jaer* f bi'ar" $<5.50, and foralgn eeontrie« $l.«0 psr Datum * oklepa« ju^a. jj^ KDO PLAČUJE DAVKE? V Kdo plačuje davke? — Ali je to neumno vprašanje, mogoče poreče kateri čitatelj, saj vendar čitamo v velikih dnevnikih skoraj vsaki dan o davkoplačevalcih, to je o ljudeh, ki plačujejo davke. Da, to je res, da davkoplačevalci plačujejo davke, ali beseda davkoplačevalec ima dvojen pometi. Ce je ta beseda zapisana v velebizntokem listu, tedaj pomeni, da so davkoplačevalci le tisti ljudje, ki nosijo davke v davčni urad, ali jih pa plačajo z denarno nakaznico davčnemu uradu. V delavskem listu pa pomeni tfi beseda ljudstvo, kajti davčno butaro nosi ljudstvo in posredno plačujejo tudi tisti ljudje davke, ki jih ne plačujejo direktno v davkariji ali jih pošiljajo po denarni nakaznici davčnemu uradu. Da vse ljudstvo plačuje davek, skrbe tisti ljudje, ki jih velebizniftki listi imenujejo davkoplačevalce. To so tovarnarji, podjetniki, bankirji, trgovci itd. Ce na pr. mesto povila hišni davek, ga hišni gospodar odloži na stranko, ki ima v njegovi hiši stanovanje v najemu. Ako je naložen davek na razne jestvine, ga ne plačajo trgovci, ampak dovolijo konzumentom, da ga zanje plačajo. Ce je naložen dohodninski davek ljudem, ki imajo po dvajset tisoč in več čistih letnih dohodkov, tedaj ti ljudje za toliko podraže produkte, da imajo tako velike dohodke, čeprav plačajo dohodninski davek, kakor so jih imeli, ko še ni bilo dohodninskega davka, daairavno je naraščajoči dohodninski davek še najpravičnejši davek izmed vseh davkov. " • Ljudstvo plača davek od vsakega grižljeja kruha, in če ga ne plača direktno, ga plača nedirektno. V Ameriki produoiramo vsako leto za pet in sedemdeset miljard dolarjev bogastva. Tako pravijo narodni ekonomi. Povprečno produciramo na družino tri tisoč tri sto petdeset dolarjev, tako če bi družinski oče prejemal na leto dva tisoč štiri sto dolarjev, bi ostflo še okoli tisoča dolarjev za kritje državnih potreb in snovanje novih pod jetij. Te številke seveda ne veljajo dandanes več za oce nitev vrednosti produciranega blaga, ker se blago draži. Delavec pa ne dobi svojega deleža, ampak zaostaja še daleč za tem, kar je delavski department priznal kot neobhodno potrebo za prehranitev delavske družine, obstoječe is pet glav. Da delavec ne prejme tega, kar mu gre, so trije glavni vzroki. Prvič vzame svoj delež podjetnik, za katerega delavec dela, za njim pride hišni posestnik, tretji vzrok so pa davki. Vlada potrebuje na leto okoli sedem miljard dolarjev, ali sedemkrat toliko, kot smo potrošili v letu 1914. Najdejo se pa tudi ljudje, ki prerokujejo, da bo vlada po trebovala na leto po deset miljard dolarjev. Privatni interesi so obdavčeni, da vlada dobi potrebni denar. Imamo takosvairi vojni daVek, ki se deti zopet v ^dohodninski, dedščinski in profitni davek. AU privatni interesi niso tako neumni, da bi sami plačevali ta davek, ampak ga skušajo odvaliti na delavce in farmarje. Da se to /Rodi, priporočajo privatni interesi, da se uvedejo davk! na domove, konzum, da se uvede uvoznina in obdavčijo razna dovoljenja. Miljonar na pr. plača ravno toliko kon-zumnega davka od življenskih potrebščin kot delavec. Ce se na pr. obdavči moka, ne plača miljonar več davka, ker jo miljonar, ampak njegov davek je enak davku delavca, ker njegov želodec ne konzumira več moke kot delavčev. O mestnih davkih odločajo mestni sveti, o državnih davkih državne legislature, o skupnih davkih pa kongres. Torej je naloga postavodajcev, da primerno racdele davke. Ljudstvo pa izvoli te |>osUvodajce, tedaj je naloga ljudstva, to je delavcev in farmarjev, da gledajo na to, • da so izvoljeni v postavodajne »bore taki možje, ki se bodo brigali, da bodo davki pravično razdeljeni in da nosijo* davčno butaro Usti, ki jo lahko nosijo, ne da bi pri tem kaj trpeli. V torek bolo delavci in farmarji imeli priliko veliti svoje zastopnike v kongres in razne državne legislature. Ker tvorijo delavci in farmarji pretežno večino ameriškega ljudstva, bo odvisno od njih, kakšni možje bodo izvoljeni v postavodajne zbore. Ce bodo delavci in farmarji pametni, ne bodo jutri glasovali za kandidate, ki jih priporočajo profesijonalni politični ji marih strank, ampak bodo glasovali može, Pa. — 10. oktobru t I. okra* šrate nr* »jut m j es je pripetil v tnksjluji naačlbini vat*e ohsejevsaja vrpdni dogo dek, ki j<* v veliko sramoto vseui rojakom ITbit in oropan js bil namreč v tukajšnji naselbini dobropozuani hi občepriljubfjeni rojak Anton Selen, oženjen. atar 27 let, roj*n v Čefajieah, župnija Sostro pod Ljubljano, po domaČe Merkotov tone. Imel je prebite lobanjo In j« podlegel rsnam ob deseti ttri in 40 minut dopoldan v bolniAni ei v Beaver Falla, P*. v * Nesrečni rojak zarpušča tnksj žalujočo soprogo in tri sinčke v starosti od 2—4 let in četrti je bil »ojen 12 dni po njegovi smrti. Ptovod pobeja so bile igralne karte! Mesto, ds bi čitali kdrtst ne delavske liste, ao pa igrsli karte sa denar. Preminuli rojak je imel pred uaodopolno ure pri sobi okr»»g 150 dolarjev gotovega denarja in po storjenem zločinu je bila njegova denarnica najdena praz na nedaleč od meeta, kjer se je izvršil »ločin. To je doka* ia ata rločinea najprej pobtta Anton Relatte na tla in ga po storjenem zločmu oropala in popihala nez-nanokam. • ■ Obtoien zločina je Anton Fe- ati in radi tega *o naročeni nu hr vaake liste. — V tukajtnji naselbini dobro*-itatii iu obče priljubljeni rojak fttefan Bsjer^ je podlegel večme-Kečni bolezni 26. aeptembra t. I I"mrl je v boliiiširiri v Pittsbur-tbu, kjer je iakal zdravja. Bil je član društva "Bratstvo v slogi je moč" nad tri lets in akoro ves j>aa je bil tudi v društvenem nsd tef * _____w_, -., froeveta. ker ga ne raaumejo de- veael« prspevaje iu pridelke. Toda dane«, ke< ftoen« tu dopia, je zopet toplo in drevesa do dreveaa. Poaebno sra kr kričijo venomer avoj ""kve, kre!" Pri tem naj omenim, da imajo nekateri tukajšnji naae-I jene i udomačene arake, katerim menda še mladim prireuujeje jeziček da potem lahko izgovarjajo nekatere besede. Ko aem sede! v senri jn čital časnik, ,me n«enkrat trnenadi poleg mene j nekako kaftljanje in raano bese- sornem odboru, član dr. *'Sv. dičenje. In kdoje bil " Josip i Msrijs" št. 425 NHZ in ne t Doma*^ »raka, k. je po*u-član aoeijulisttfnega kluba št. 77. šala odtrgati od ume veeižice Pokojnik j«* bil dober in ugilen -Član obeh društev in vaet bojev, nik v delavski politični atranki i* izboljšanje sedanjega delavskega položaja. Star je bil okrog 51 let in v A-meriki je bival okrog 13 let; a-ineriški državljan je bil nad ae- prostor, dem let. Bil je obče priljubljen i jeati privesek in me s svojim "dem. dem'' hmmmio kavasls po praiii menda radi jeae* ker ni mogla od trgata iprivesks. »rake mejo namreč to laalaest, da aelo ljubijo Hvotie predasite, jih ukradejo in zelo varno eakopljejo na kak ker jih ne morejo po p n vseh tukajftnjili naseljeneih vsled svojega mirnega značaja in V Somersot, Culo., ata priUi ia tužnega Kraaa, fci je pod it ali vaieu •»»»»•* ------*--------- , ' . . . , .. « agilneica delovanja za napredek. I junskim jarmom, dve dekleti, h Bil je napredne«!, mialj. nja iu je na s^ženi in bo v najkrajftem ča-te pri v*t*p" v dm«Wo izrekel sn stopila v zakonski jsre.n s željo, da naj se v njegovo truplo! svojim ljubimeem^ in druga pu a«.žire. ko umrje ln ta želja se mu ifOHpodinji p n neki/ oboleli go- p : .. - l ......i:« :: AU.. nMiuivadm mee, star okrog 22 let, doma iz vssi Melo pri Vifajigori in doae daj je bil vposlen pri .lones and Laughlin Hteel Co., Weadlswu Ps., in stanoval V tukajinji na selbini. Njegov oče dela v Noko misu, III., msti brMje in setfre ps živijo v franklinu, Kana. P Poleg njega je obtožen sločina Jožef Berčuu, stsr olfrog 25 let, po domsč(p Tomsiičev is vsai BIc-' « Vrti pri iPoHei — ViMjsgora Je bolj msjhne poeteve in je pri-fel pred par dnevi pMA tem slo-čmom iz Youngstowna, 0» Nje-gov poklic je bil mends aamo i-grsnje na karte za ^enar, vsaj zadnje čase. — f Opozarjam vae rojake 4 Zdr. državah, sko spoznsjo ta dva u-Mjalea da jn nasnanijo pristojnim oblastim ln izročijo roki pra-viee i ■..«'• ITbit i rojak je bil član druatvu Orosd »t. 122 SN-PJ, nemškega podpornega društva^, uit, katerega ao kopali pro-itovoljei lanako zimo eb « čaau iremogarske stavke v K«uaaau. id 40 do 60 dolarjev. Toda to ni Tanlea. Jas sem dobro preračn-•lil vae in rasvidel, de je stale 'ona nakopanega premoga saaio Iva dolsrja in 36 eontov." ^ Veled tega bi jes priporočal vaeiu ^ikažanom. ki ae jokajo, da ne morejo dobiti premoga in da morajo plačevati tako * jprutke •ene. da naproaijo tega gov* r norja. da naj pride v Illinois s tvojimi prostovoljci kopati pre-•nog in imeli ga bodo takoj dovolj in tndi po aelo nizki eeni. ^oleg tega bodo pa še kanaaški premointfji veaeli, da ao ee iaae-Hftts Al lena in Aleka limrat bo lajbrie pealal onim. ki bodo r|bov, pa mora človek *a aiiMliti dva do«tojen moj položaj. Večno pmdžaajo je moj delež, neprenehoma moram držati klobuk v rokah, vaakdo me meri od glave do nog. Nikogar nisem okradei, nikogar o m pal, pa je vendar, kakor da imam pečat i ta čelu. Tudi če plačam, uiiuam proatora pri oni miri kakor drugi. Človek aem, pa vendar ravnajo z menoj, kakor da jim nisem enak.. ^Skloni glavo, jecljaj in moleduj, poklekaj, pa si še aam reei. da ai slabši od drugih in da je prav tako — ee si hlapčevske as-ture. Prav ponižen bodi in Lepo ac zahvali za jruako brco, ki jo do-biš, pa ti dado morda včaai dobro besedo in poreko: "No da. —hm. hm'V . . zakaj včasi potrebuje njih proflt tvoje roke. Kdor pa je pravi delavce, mu bo duša uprla zoper to zapo stavljenje in ponižanje. Zakaj v njegovi glavi je šc druga zavest. Delavec sem; delam. Vi jeztr in pijete, ali jaz vam pridelam, jaz pogrinjam Vašo mizo, ki sem Vam jo stesal v vaši hiši, ki »cm \ Vam jo ae/.idal. Vi se oblačite le-'^po in toplo pa prezirate mene, ki hodim v cunjah; ali paz senj ir.de lal fino nuknjo za Vas, jaz Rem Tam urezal in aešil elegantno o-bleko. Vi se vozite po »vetn. sedite v spalnem vagonu kakor do ma; ali jaz stojim na Stroju, pri ogibalu, v tunelu. Vi nalagate tisočake v bankah, ali jaz moram v tovaniali izpreminjati surovi-ni4 v blago, ga nakladati v Vaša akladišea in ga voziti na trg, ds postane iz njega denar, s katerim vladate iu gospodujete in me mo-vie izkoriščate. Tako govori delavska zavest. Ponižan »cm in potlačen, ali po krigi^ Zasužnjen sem, ali n« nj,ft nje vreden od drugih. Moja roka je potrebna vsemu človeštvu, ona sodeluje pri vsem, kar ae ustvarja, ona je najvažnejši instrument za izdelovanje v»cga, ksr zaihte ,va življenje. AH kar naredi t« roka; uživajo drugi, ki so »e naučili leuuhsriti; 1*T ker uživajo, me prciilrsjo in smatrajo aebe za višje, boljše, plemenitejše. In delavska zavest vprašuje: Ponižan sem — msr nsj se poni žam še ssm? Moja vrednost mi daje pravico, da zshtevsm enako življenje, pravo življenje, ki ni umiranje od rojstva do grobi. Hranijo mi tako Življenje. Mar naj zato vdan v voljo zatiral Če vo in sklonem tilnik • prostovoljno pod njegovo peto? Trpim, ker aem slab. Ali trpljenje ni moja volja. Kje je moč, da se ga rešim? In delevsks savest odgovarja. Na miljone naa je, onih tam pa j< peščica. Na miljone nas je in «H na je naša moč, če jo zberem« Stotiaoč. potočičev naj ac rlijc v eno reko, pa bo mogočna, ne le da bo gonila mline in nosils ladje, ampak si bo odpirals sam« pot. Veličastna bo, ailna in krs-sns, in noben pritliksvee je ne zsjezl Delavee, ki nima te zavesti, je pomilovanja vred«fti in aam j«' krt v. da je ponilau in zaničevan. Kdor jo pa ima, bo delal in P<>; majral, da ae zdrnži veletok, ki preobrazi svet. "Dele." Princ Pavel bo grški kialj Atene. Orčije. 31. okt. - T"' lament je »klenil, ds se prestol nomadi princu Psvlu, brstu tega Aleksandra. Pavel ae nabajs a očetom v ftviei. Ženeva. Aviea. 31. okt. — Blv ai grški kralj Konštantin. ki J" I ta 1916. izgubil preatol vsled ak" nije zaveznikov, ker je aimpetin ral s ksjserjem, je izjsvil. ds ft škl prestol pripada njemu m da on se še ni odpovedal pravieam do krone. goraki kotli llu „„., ... jr ,.j.....,„ W In j- zavarovan proti aeven. {\ hočejo, mi apleb ne ,Ujoj -----4* via«»kimi hribi proti mrzlim ae.«knihll n(. p^^rri^. ne obleka w ^jC .. _ ■IveMto vetrovom. Ae eelo pnrnm- j Hp«de m^ lahko od avoje^a vod- . I^T'J ^^Zuu da turov v Sumeeaet je r«rkejšl kot njaka. sa brani jo mi aeati v aimeo. •• mi pa v «'re*e,l Mntte. njihovega irmm.1'! Bvoje delo -I 120. Večinoma ae dražimo s Mej ae nahajam v IMper.Fjim amem pronicati, oni aa ne brati Hrvati. Hrvatje se nefVtsh Premogom^ v tukajšnji * marajo sprejeli. Dvefe —i—i- »---1 jsajfco -i ohratnjejo še dosti j mk Hnam Lakke delam +M Ameriki i no V okolM ja naaetjenik t udi i čem delati. Kaj foM s svojimi I ^ ee Je ranima jo ftn^il alovenaki dnevnik v čete v zhodnoeiblrake republike a jele kozaškega generala ***** va. ki je pred nekaj dnevi pobeg £j»il na Mahi It ftte tfjS k v. t "»EVI HA < O CD AN MAMI D V II' VN A PROSVKTA AKO IEUTI DODIT^SVOJO^ sorodnika 1» 1 ToSLATI DENAn UITBO IBM aaMI aontl #OTOVAt« V ŠTABI KRAJ f M|WmM «rti, avojcev, letnikom v stsri kra, U* I« kontularn« pristojbin«. Inozemstvi MOOOČS FEIDB DO 8TAVKB V AVSTOALUl. zahtev tudi ieoturni delavnik. lako ho prepovedane sinfajnov-ske zastave mceii ene same, ki ar lahko pofoši aa krsto « mrličem. Dublin, Iraka. 30. okt. — Sin fajnovei v Dublinu, ki ao- delali velike priprave aa »»prejem mrtvega AleeHwineya, misleči, da bo mJLii aaMavajo poleg dragih ***** Rudarji rr.-X včeraj kljub temu obhajali i»o- grebue denvmst racije. Po ulteah so vor.ili prazno rakev in na tiso-če ljudstva je bilo v dolgem spre vodu, ki je končno zavil v eer-kev, v kateri ao ae vršili pogrebni obredi. Protestna generalna atavka, ki je trajala 24 ur, ae je izvršila mirno. \ Sydney, Avstralija — 1'rivat ni podjetniki ho povaod enaki in najrajfc W videli, da jim delav-sn-i garajo zaatonj. Zaradi tega se tudi tukajšnji premogovniški lMidjetniki prav ni£ ne ločijo od svojih tovarftev v Ameriki, Aziji, Afriki in Evropi, kadar rudarji nredloie svoje zahrteve. Tukajšnji rudarji ao zahtevali, tla ae nova pogodba aklene le na podlagi novih zahtev: poboljšani* mezde, odpove zaslužka od tone, uvedbe minmialne mezde iiv ;eHt urnega delavnika a pet dni dela v tednu. K tem zahtevam ao dodali, da morajo rudarji prejeti odškodnino za izgubo čaaa, če /bole na bolezni, ki jo povzroči poklic, in da podjetniki preskrbe vm orodje. V teh zahtevah ni nič pretiranega! Vseeno .so jih pa premo-go vidiki podjetniki odklonili. Podjetniki trdijo, če priznajo zahteve, da morajo obratovati z izgubo. Rudarji pa na to staro tožijo podjetnikov * odgovarjajo, da vojni profiti' govore tako jasno, d« lahko podjetniki priznajo vse zahteve, da je dokazana reč, da podjetniki lažejo, če govore, da bodo imeli izguW, če priznajo zahteve rudarjev. Kudarji ie niao odgovorili, kaj store, da prisilijo podjetnike, da govore drugačfe z njihovimi zastopniki. Avstralski mdarji ao izkušeni detevci, kajti skuinje so si pridobili v raznih bojih s podjetniki, zaradi itega ne obciajo svojih sklepov na veliki zvon, dokler niso prepričani, da jim ne morejo škoditi. Podjetniki pravijo, da bo stavka in pregledujejo avoje moči, da se prepričajo, h bodo kos rudarski organizaciji, če rudarji prenehajo z delom. Rudarji molče in podjetniki se zavedajo, da ta molk ne obeta nič dobrega zanje. Če bodo rudarji zastavkali, tedaj se to zgodi oh časn, ko bodo .podjetniki najmanj pričakovali stavke in bodo tudi najmanj pripravljeni, de odbijejo naskok rudarjOv, in ko ao rudarji popolnoma prepričani, 4a izi de jo iz stavke kot zmagovalei. Tak je zdaj položaj. Rudarji in podjetniki se pripravljajo za industrijelni spopad, ki pride prav zanesljife. Toda rudarji so danes bolj kot kdaj preje pre pričani, da bodo v tem spopadu podlegli premogovniški podjetni ki. Estenta vabi Avstrijo in Jugoslavijo na indnstrijalno konfe- Pariz, 31. tfkt. — Prva zavezni-ška propapfMdistična akcija, ne periena proti zdiuiouiu Nemčije in Avstrija, je biie iavrletia vie ra j na Dunaju, km je zaveeniika odškodninska komisija zaključila mi predlog ameriškega komisarja C. B. Sani tka, da ee skliče eko uomska, trgovske in induHtrijal-na konferenca, na katero bodo povabljene Avstrija, Jugoslavija in Čchoslovakija. Zavezniki tipajo, da se iz konference izcimi raaum za trgovtdto in gospodarsko zvezo mod omenjenimi drža vami. Juga Pogajanja nad Italijo in slavijo U mesec Rim, 31. okt. - Pol uradno poročilo se glasi, da direktna pogajanja med Italijo in . Jugoslavijo z o žiro m na redit o v jadranskega vprašanja se prično zgodaj v ne vembru. Trgovina med Anglijo in sovjot-sko Rusijo. London, .'10. okt. — Iz zanealji vih, poluradnih virov sa daljnem Vshedu ao popolnoma pometlc s Hemenovimi belimi tol« parni. Tako se glasi brezžična br zojavka iz Verhnoudiusku. Heptt )ličanske čete ho okupirale £ito, kjer je bil sedež "vlade" Seme-nova, in njegov protirevoliuclo nami parlament je bil razpuščen. General »Semcnov je pobegnil v letalu in. s salbo je odneael neka, zlata, a katerim si upa kupiti ae ščit o pri imperialistih. Japnnska vojaška in diplomatičnf misija je ofrtata v Čltf fh njerta usoda je rttv znana. (Kozaški vodja Semenov je zadnje leto steaftil v okolišu Har dna. Japonci jn evropejaki zavezniki so ga podpirali z denarjem in strelivom, ker so upali, da naeledi Katčaka. Zadnje čase Je bilo poročano, da se je Semenov pridružil Vranglu in prizuel njegovo "demokratično vlado".) I Angleški ujetniki, ki so bili v Moskvi, so odpotoval na finsko mejo na potovanju v domovino. rufttva), aH * zaradi drugih ne- častnih dejanj, u. pr. beračenja, ni |m odvzeta veriinikoiu in na« vijeleejn eeu. Kdor je bil torej V zadnjih treli letih obsojcu aare? tli tatvine, ker je n. pr. v sili tu-opravičeno vzel nakaj » kosov premoga uti i»n Pollaku par pod* platov. ue 1h» smel voliti; kogar je policije zalotila, da je beračil, e« tudi je mogoč« to delal v sili, ker ni inul kuj jeati, tudi ne 1"» tunel voliti. Koga t in pa, ki je prj> verižil ufciljoue in je v prvi vrsti vri v sedanjili neznosnih reziuet\ bo pa smel voliti, če prav je bil — kar ae je pač dovolj redko zgodilo — obsojen zaradi vpriftt uiatva. fte več! Tudi oui rerala oblast nelaič zaradi tega izpustiti is zapora. — Tu* kaj se vidi, kako pravičen vodni red nam je skovalo sedanje predstavništvo. Tudi dokaz, ka- njegovem ministrstvu znova pri« previja povišanje vseh osebnih tarifov na. železnicah. Dr. Korošec menda minil znova pokazati svojo moč. . . ■ utopljenka. ya tragičen način «e je ni topila poaestnikova žena, 53 let stara Marija Jerine iz Vor dic ue Goronjakem. Dne 4. okt! je šla po vodp na bližnji, aamo 70 cm globoik vodnjak, ki je bil o-grajen s «0 cm visok^ ograjo. Pri zajemanju vode se je tako )• IMlko ttfok tHto bnlatll®. Iti no un4u • aieaMso- • SMUlJS^ »dri»® obnuun »»sksnissi SlsnSov. bo IsCla «Ml«.r*a)wi la onokuils otasal- * K*«»r oMutn«. vaemu prebivelatvu kri. Keia vlade je do aedaj že mnogo lepih »eed izgubila o tete, keko bo preganjala vrnžnike ln pobijala draginjo. Vaakdo je sel« pričaka vel, de bo volilni red aa krni iatituento ieobčll te pereaite iz družbe poštenih volileev i« jim odrekel volilno pravieo. Te ae je zdelo vae m aemn «»♦» aebi emrvno in je ie sedaj obče reeširjeeo mnenje, de tiell. ki aa bili oba«, jeni zaradi verižništva ell uevl janje een. nimajo v«lilne pravi-ee. Pe kaj smo doiivalll \ olttn« pravica je pač advteta onisi. ki aa bili aieai^ni zeredi kakava hudodelstva eli pa zaradi pre alopke it dobičkaželjnoeli H*' vin«, goljufija, paaev«rb«, ode globoko stegnila, da je psdla v voda ter utonila, najbrže jnM slabosti. «Uran ubijalec? Ljubljanski doteiitivi so 5. t okt. ua glavuem keiodtvoru laretireli 10-letnoirti čevljarskega vajei*ce « A.ngwle Magajno iz Hv. Križa pri Trstu. Mngejtia j<> v nedeljo v t&v, Kri iu ubil e polenom ljubljenca avoje aeetre Franceta Tenc ter pobegnil p roko demerka ske črte v Ljubljano. Magajna dejaige ne prisnava ter prav , da se sploh na ničesar ne spominja, ker jc bil popolnoma pijan. Naii klerikalci so moniCfatati Dne 30. sept, je /odHelj slovtai ske klerikalne etranke ras vil nn shodu v Mariboru volilni pno-gram svoje etranke. Ob tej p ril i ^ ki ie dr.,Koroiec udaril tudi po i »nih klerikalnih pristaših, ki m> republikanci. Kakor *naiu», je "Bloveneo" nvojfia« često o-greval za republiko. Hedej iw-enkvet; pa je dn-Koroiee ]k«o-ano izjavil: "Jaz sem monar-hiatl" Pri tem se je gotovo spf»-minjal, kako ' aedaj povedal, ko jo je dobil po tistih od svojega gospodarja. Dr Koroičove kupčije s jajci. V "Taboru" z dne 5. okt.Je pristni klerikalne stranke objeti! dopis, v katorem javuo nunii, da je . s. n. p. j« sasr-as k u««ei* a** , csuaaa gt vss zadkvk bolniške podtork sk naslovi, ' ^^^ o t-najin K POilUATVB in STVASt, ki - utaja «L ImfcuJao a*e«a la Mak ' a* Malavai Tsjaiaiv* S. N. t. Jm SBif-SS Sa. LaaaSala Avs, Chlsa^ IU. vsa ZAOBVK V sva« K BLAGAJNIŠKIMI rosu sa M*jaf« aa analov, BUasi aUtva B. N. P. J« M»r a Sa. UaaSala Avs, CSU«a% IIL Vh arUaSba (M* »sslsvnajs « «L avttovakMM Oka« f« na| aaU|ata M. Povila, ______________ i aSbara, ll«a» naalav |s s«arsj, W ariaM aa «1. enM aSa* aa aaj aa aaalavi Ma lSliiml, 4BS Ha« Strast, SerlaallsM, IU. Vas eHMAM Bf^U nMSaUtv« ftaalla aa aal M«Us|a aa aaatovt PraMnUtv* a N. r. j.. a«ar.aa Sa. LaanSala Ava« Ckh.|., IU. BAKRENE KOTLE BAKRENE KOTLE Izdelana li najfinejšega bakra v velikosti ta 4 galo-ne po $15.00; 6 galonov za »20.00; 126.00 in 10 galonov aa B. New York. (VI pla- 115.^0; 0 galot B galonov ta $26.00 in $45.00 f. 0. B. New '______ fiate pošlljatvene itrošk«),____.... deaar a naročilom. • IatoUko poiljamo tu^i paaetfo sa člščanje. VICTORIA SUPPLY CO asa Martaa BUg.r Near Vark, M. Y. I Tiskovni odbor. Vlncssc Cslsksr, Jcbs UsAifVSS^ i® Združitveni odbor, raiDSKONUC, Fraab AM, SMS Sa. OmatarS Ava,-Cfclaaaa, gL J«Sa T»4aU. Baa isi. Uafaasa, Pa. i J«Um Ovsa, S4S ItnhnU, Ostralt, MWB. J«s. tk«k. t tat a. SS. »t* ClavsIaaS. OSla. M«y Uesvll, IS44 Sa. Rasla« Ava« CSIaasa, UL VBNOVN1 gOKAVNIKi Dr. F. 4. Kara, BBM St. CUtr Aa. ODGOVORNI UREDNIK "PROBVtTB". JaS« SavarBMk. II — Kai tli taipaaa a «L aSBavatkl, W SskUa v ' ii PraSssSaUt« taJaMtvs a N. P. in Vsi Saplal In Sraa* apM, aasaaaSa. •■lasi, aarMalaa la se mUUs sa aaalav, "Preevata*, - inmt b ^ Avs. obrnila in torla hme vratna, *A aadavaljl. De k, imiV o <1rln)o. PROČ OD 2GANJA ea zaalrupilelta si «eč vaš^ J-— Napravita lahko doma s Vjc-neljem na enostavni našin le-ttlmo pijačo, bSlara , - V / , t \ • ' , Oglasite so pri bllftnjorn Cunard agentu. ZA ROZlC LAHKO POSUE VSAK ZABOJ SVOJ ' CEM V STARI KRAJ. garajetetn« šakale da 1000 teeta« talke, lede sahajt Sprrtbajs aovsasken, mke Se * šok. prava. U II eanttr se funt. Kdor ka paalal aaj p«|lj« mko, le Jih de lO. aevemkea. » EfJROPEAN TRADING 41 EXPORT CO. STRUKEL* A MORAJO gg —. tth Avaatua •»• •»• Tumm» rt- 1 • *mm 1 Zgodovinski — roman — Spisal H. 3*spk»ewica^—-Poelov—il Podravski. ^ [jeassaaaeseeeeaaeeeeeeeooaeasaeeaaeei (Nadaljevanje.) 4 V krvavem blesku požar ja as jih js lahko vi-deln kakor na dlani To ni bil kak majhen oddelek, marveč bilo jih je na tisoče 1 Privreli ao iz gozda liki lava. In evo, evo takoj ao bili gotovi pomsndrati Hakoviča. Takoj privro na bojišče. "Bog, veliki Bog!" kriči kakor zmešan mečnik. "to ao naši; to je bržkone Babinič!" i'Bebhtič, Babinič!' pooove za njem vsi z c-nim glasov. "Babinič!" začuje se obupen krič v Hskovi-< evem krdelu. Iu vaa sovražnikova vojaka je krenila na desno, da bi »e približala k svojim pešcem. Plot ae j« zlomil pod naporom konj s treskom. pašnik se je napolnil z ubežniki, t<«la nove čile moči Babiničeve ao sledile beguncem za petami ter jih sekale in pobijale brez prestanka, brez usmiljenja. Naokrog se je čulo zgolj tuljenje, stok in žvižganje sabelj. Sakovičeva in švedska konjiča sta drvili nad svoje pešce, katere so prevračali in mandrali. Naposled se je vsa množica zgrnila proti reki, ginila v goščavi ter skesala dospeti na nasprotni breg. Pa še ondi ao jih lovili pregaujal-ei in jih sekali brez usmiljenja. Naposled pa izginejo vsi v goščavi in temi. Nastala je tišina. Vtečnikovi pešci so jell že odstopati od vrst in iz hiš, katerih že ni bilo treba več braniti; ko-njiea jc še stals neksj časa tako začudena, da je dlje časa vladalo gluho molčanje v vrstah, in šele, ko je goreče poslopje s streekom podrlo, zakli-če na krat nekak glas: "V imenu Očeta, Hlna in svetega Duha! rima je priletela tn mimo." "Ni jeden človek se nc reši iz te gqnje," dostavi nekdo. *' t lospod je-vojsk i!" sekliče nakrat mečnik. "Mi pa naskočimo one, ki so nas napadli-od zadaj. Oni sieer sedaj beže, toda dobitimo jih!" "Bij! ubij!" zakličejo iflaaovi soglasno. In ,vsa konjiča se obrne ter požene konje zs poslednjim sovražnikovim oddelkom. V Volmon-tovieah ostanejo samo stsrei, ženske otroei in "liospodlčna" s tovnršico. Ogenj je bil hipoma pogašen, na kar se polasti neizrekljivo veselje vseh sir. Ženske so s solznimi očmi in ihtenjem dvigale roke kvišku, o-brsčale se proti oni strani, kamor jc drvil Babi-nič, in k I kale: » "Bog te blagoslovi, ti nepremagljivi bojevnik iu rešitelj, ki si rešil nas i naše otroke, naše hiši- ugonobi jen ja! Celo stsri Butrimi so ponavljali enoglasno i "Nsj te blagoslovi Ooapod Bog ti pomagaj! Brez tebe bi bile Volmonovice izginile popolnoma iznad zemeljskega površja!" Kj, ko bi bili v tej tolpi vedeli, da jc to vas in ta narod rešila platnena ena iu ista roka, ki jc prinesla pred dvema letoma vanjo meč in ogenj! Ko so pogaaill požar, so jeli oni, ki so bili še sposobni, pobirati ranjence. Besni dečki so pa dirjali po bojlAštt in morili ranjen A vede iu Sakovi-čeve vojake. <(o vasi pa mi gorela do jutra. Anice h«- tega isisla niti trohiec ni mogla u-deležiti. V prvem strahu je i/tnibila vse moči; potem pa jo jc prevzela takšna radost, da jc bila videti kakor znorela. Alenka je poleg ranjencev morala imeti skrb še r.a njo, kajti zaporedoma se jc mnejala iu jokabi, objemala tovaršlco po. nsvljsla brczmiselno: Pečat je bil zlomljen, torej urno odprl pi smo ter ua začel čitati. Ni pa še končal, ker mu strepetajo roke, liec mu /ažiri veselja, tla Klanio zakriči: 'Hvala Tebi, o Uoupod! Mlluatljivi Bog. ta nagrada mi prihaja iz Tvojih rok!" \a to jc objel z oliema rokama podnožje kri-Aa t» r jel udarjati z glavo ob tla. Kako drugače bi t tem hipu ne bil znal moliti in zahvaljevati llogn ; takšna neizmerna radost «e ga je bils po-I nai i I n \ tem trenotku. K\o piamo je bilo od Aui «-re. kralja in domovine! K-. je preatopil Kiuitie šnitidsko mej«, bi bil ia\oi ni/glšall av*»je pravo ime. toda bal a«, j,-, da -i ..... odrekli pretiivalei BVnje SM Upe nje. Hr> «|o- " j |»reb|»Fi| jr bil oni eaa, k«« je on Ugonobi ja I te tjo.t, lo tll*n hoteli t Kadri vilotn vstati proti kralju in t.me vini fte dokaj preti dvema letoma je bil on desna roke tega mogočnega izdajalca! Toda sedaj se je vse izpreinenilo. Sedaj, l*» tolikih zmagah, pokrit s slsvo, ima on pravico stopki k Alenki ter ji reči: "Jaz sem Kmitie, tvoj rešitelj." On ima pravico zakllcati to vsej deželi. A vendsr Volmontovice niso dsleč. Bsbi-nič je sicer ves teden preganjal Hamiltona, toda Kmitie Imi Že v nekoliko dneh pri nogah Alenke Bilevič. . . Na to je vstal, bled od gauutja, z iskrečimi očmi, in z rdečico na licu. 'Konja mi dajte kmalu, urno, urno!" je za-klieal služabniku. Služabnik mu pripelje črnega v ranče ter priskoči, da mu drži streme. "Vaša milost, neki tuji ljndje prihajajo k nam v spremstvu Horoke," omeni. 'Kaj je meni to mar?" odvrne Andrej. , Meti tem sc mu približata dva jezdeca j eden izmed nju, apremljan od Soroke, priskače b Kmi-tieu, dvigne nekoliko klobuk in reče: "Vidim, da stojim pred gospodom Baloni-čem! — Veseli me, da aem vas našel." 'H kom imam čast govoriti t" vpraša nestrp-ljivo Kmitie. "Jaz sem Veršul, nekdanji stražnik tatarskega prapora kneza Jeremija Višnjeveckega. Pridem sem v rojstni kraj nabirat prostovoljce za novo vojno. Vrhu tega pa sem vam prinesel pisne* od velikega hetmana Hapiehe. "Za novo vojno?" vpraša Kmitie i naježi obrvi. "Kaj poveste novega?" 'To pismo vam bolje pojasni vse nego jaz" reče Veršul in mu izroči hetmanovo pismo. Kmitie zlomi z nestrpljivoetjo pečst. Vsebina pisma jc bila sledeča: "Velespoštovani gospod Babinič! Novi potop na domovino! Nastopilo je soglasje med Švedi ln Rekoči jem; načrt delitve poljske Ijudovla-do je že »zgotovljen. Osemdeset tisoč Ogrov, Sed inogra dča no v, Valahov in Kozakov prekorači vsak hip južno poljsko mejo. Stoječi na robu pogina, moramo napeti vae moči, da rešimo vsaj sloveče ime našega naroda. Kadi tega vaa ti delai sedaj? Ponašaš ac s svojimi zaslugami in ko je napoči!« prva minuta poakttšnje. pa se vapenjaš po koncu kakor ras-Kurjen konj ter kričiš: "Ne pojdem!" <>na atc. ga krvave roke Že. Že )tada in omedleva in kliče s imalediijin! glanom: "Otroei, rešite me?" Ti pa jI odgovarja*: "Ne pojdem!" Oorje vam. gorje takšnemu narodu, gorje tej Ijudovladl. ki ima takšne sinove!. . . t 1 od atrahu vstanejo Kmitieu lasje po koncu na glavi; on jame trepetati na vaem tcleeu: končno pe ac zgrudi na tla ter sakriče s osupljivim glaaom i V ZH AMEN JU OVOJNICE. Chicafo, HI. — Med profeaijo- nalniiui političarji je že v navadi, d* vlačijo osebnosti ns dan drug proti drugemu, ki diše precej po gnojnici. Stvari iz privatnega Življenja, o katerih ne more nihče dokazati, če so resnične in ki nimajo s stvarjo nič opraviti, ae obdela vajo kot važni fakti. Iu zakaj? Ker se profesijonalui političarji ne ločijo f»o načelih, nimajo logično drugih argumentov. Kako agitirajo republikanski is demokratični profesijonalui političarji za avoje kandidate, dokazujeta dva izgleda. "Harvey's Weekly" je prinesel kartnn, ki predstavlja Strica Sama kot angel ja s Kristovim srcem, obkoljajočim postavo, in argument, v katerega ao besede Brezmadežno spočetje." To je kultura republikanskih profesionalnih političarjev. Ali demokrat je niso v tem pogledu nič boljši. Izdana je bila okrožnica, v kateri ae povdarja, da se po žilah republikanskega kandidata ^Hardinga pretaka za morska kri. Nikjer seveda ni po vedsno, kdo je izdal to okrožnico, ampak je jasno vseeno, da prihaja iz demokratičnih profesi-jonalnih krogov. Ta okrožnica i m a že tudi posledice. Ravnatelji univerze v Woestru, <1., so zaihtevali, da takoj poda svojo rezignaerjo William F Ohaneellor, profesor politične e-konomije, ker je njegovo ime na okrožnici. Tako se lasajo profesijonalni političarji med sabo. Ampak faktično pa postoji tale resnica: S kandidaturo Caza, Ilardinga, Dehss ali Christensena nima nič opraviti, če bi se prav po njih žilah pretakala zamorska ali pa azijatska kri. Pri kandidaturi odloča program, katerega zastopa kandidat in ne njegova polt. Za to pa na pametne ljudi f«ka agitacije ne more napraviti (h-ugega vtisa, dn še tisti spregledajo, ki so bili dozdaj slepi, da čal meSano komisij« za izravnanjc spora. OUMRP LIHE v Haabsrg ii 6dansko ■Ins Anglije. Aquitu>ia. Novembra 23 Cn. mm tretji mrWi V Hamburg......$125.00 V Gdansko......$135.00 ia vojnega davka $5.00 veš. Oglasite se pri Uiinjem Cutuurd agentu. Premislila dobro, komo boste izrodili denar za poiiljitov v stari kraj ali pa za vožnje listka. flsfetf živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša posuti hitro bogat, ns glede na svojega bližnjega. Bazni agent je in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežgu. V teh fesih as atsvijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti avoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Naie denarne pošlijatve ae zadnji čas po novi zvezi in ns nori način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. Denar asm. je poalati najbolje po Domeatie Money Order, zli pt po New Tork Bank Draft. dS TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. NOBENIH STROŠKOV Ne plača)o prejemniki v stari domovini za denar iz Amerike poslan preko SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 Weet 23rd Street New York, N. Y. Glavnica $1000,000.00 Rezervni Fond $30,000.00 < i-<. Organizirana po postavah države New York, ^^^ '•• • • n» 'Jik/f.; t f T t* r i ; -V Toraj Državna Banka Pre jasna denar na olega pod najboljšimi pogoji, poeojuj« dan ln financijake listine, kuhajo in preda}« Liberty Bonde in dnevni tržni vrednosti. denar na varne trgovske izozemski denar pO ( ' jI slovnikom v teka štirih tednov brez odbitks v celem odposlanem znesku. Denar pošilja po dnevnem denarnem tečaju in zaračunava denar po cen! tiztega dneva, ko ga od vas prejme. O izplačanih nakaznicah dobiva izvirna prejem- podpisane po I ,-----j pošilja odpošiljalcem denarju_________ . .. ga nskasanega zneska jamči s celim svojim premoženjem. Ker le csas deMrjenseejnvaJe skoraj vsaki dan, banka zaračuna prejeti denar po ^•Uju tistega des, ko prejme denar od poliljalca in ga odpošlje s prvo pošto na odrejeni krsj. Prodaja šifkarte aa vse parniftke črte preko oceana in Jadranskega morja. Zaato-pa vae prvoredne parniftke črU in je v stanju preskrbeti vam najboljši proetor na kateremkoli parniku, ako jej Jfco pravočasno naznanite in pišete. Za vse podrobnosti zaradi potovanja,* dobivanjo rojakov iz starega kraja, za dneve odhoda P^rnikov in za cene prevoza, obrnite ee v svojem matemem jeziku na naa in podučili vae bomo ovsom potrebnem popolnoma brezplačno. Rojaki, ki ee dnevno obračajo na nas v svojih vaakovratnih zadevah, katree izvrfu-^T*10/?*10',ceBO' hitPD in •<> » n»*itn poslovanjem popolnoma zadovolj- n ' ne njimi, tedaj izvolite pri prvi priliki poizkuaiti in prepričali ee boste, da je res tako. , Priporočamo ae vafto naklonjenosti ia beležimo sprijatelskim pozdravom SLAVONIC IMMIGRANT BANK 1 i t 436 West 23rd StrMt Now York, N. V. —v ■ y -■ y y VL