SLOV ENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaian 15 fld., za pol leta 8 yld., za Setrt leta 4 (14., sa jedra
mesec 1 gld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 vid., aa pol leta 6 gld., za tetrt leta 8 gld., sa jeden Mesec 1 rld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 *ld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlitvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v Bemenliklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iavzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.

V Ljubljani, v soboto 22. februvarija 1896.
Letnik XXIV.
P. n.
volilcem gorenjsko - notranskih mest in trgov !
Prihodnji torek, dne 25. t. m. se vrši namesto odstopivšega poslanca Antona pl. Globočnika dopolnilna volitev za državni zbor v mestih in trgih: Radoljioa, Tržič, Kamnik, Kranj, Škofja Loka, Idrija, Vrhnika, Fostojina in Lož.
Podpisani odbor priporoča za to volitev p. n. volilcem kot kandidata gospoda deželnega poslanca
Gabrijela Jelovšek-a
posestnika in župana na Vrhniki.
Gospodom volilcem ni treba še posebej priporočati našega kandidata, ki je kot mnogoletni župan in tudi kot deželni poslanec opetovano dokazal, kako zna varovati koristi onih, ki so mu s svojimi glasovi poverili častno zaupanje.
Zato se podpisani odbor nadeja, da bodo p. n. volilci volilne skupine gorenjsko - notranjskih mest in trgov prihodnji torek oddali svoje glasove za kandidata gosp. Gabrijela Jelovšek-a.
V Ljubljani, 22. februvarija.
Osrednji volilni odbor kat.-nar. stranke.
LISTEK.
Iz življenja gališkega izselnika v Braziliji.
(Dalje.)
Videči, da tu ni upanja na boljšo prihodnost, smo se takoj po odhodu plantatorjev štirje zbrali ter vprašali drug drugega, kaj hočemo početi, zakaj tudi nas čaka neizogibna smrt. Takrat je Semko Bo-ljubaš, (ki je imel s seboj ženo), iz Kozlova dejal: „Jaz tli tega vsega prenesti ne morem, ter nameravam zbežatil" Mi ostali, jeden iz Ušnja, drugi iz Belogolove in jaz iz Oljšanine, rečemo na to:
„Nu, ako ti zbežiš, pa zbežimo tudi mi". In sklenili smo že bližnjo noč porabiti za beg. Semko je najavil naš sklep svoji ženi in ona se je z nami strinjala, kajti (dejala je) ako bo le treba umreti, je bolje, da umrjemo vsi skupaj. Zvečer smo polegli v svoji koči, toda spali nismo, marveč poslu-iali, ali so drugi že zaspali. Prepričavši se, da že vsi krepko spč, smo sunili drug drugega, vstali, po-tihoma odprli vrata ter šli ven drug za drugim, vzeli prtljago v roki ter se urno napotili proti oni postaji, kjer smo zapustili železnico. Prišli smo še dovolj zgodaj, in da nas ne zavrnejo, čakali smo na vlak v bližnjem grmovju. Ko |e imel že vlak do speti, šli smo na postajo, ter si kupili vožne listke v mesto Santos, in ker jaz nisem imel uiti jednega krajcarja, usmilili so se me tovariši, zložili potreben
A -f
Državni zbor.
Dunaj, 21. februvarija.
Državni zbor je nadaljeval debato o volilni reformi.
Posl. dr. L a g i n j a označi najprvo stališče hrvatskega prebivalstva. Sedanja vladna predloga se toliko ozira na avtonomijo, da tudi najmanjši deželi odloči jeden nov mandat Toda podlaga razdelitvi novih 72 mandatov ni število prebivalstva, kar bi HIj za občno volilno pravico jedino pravo, temveč svota davkov in število sedanjih mandatov dotičnih kronovin. Posledica temu je, da pride n. pr. v jedni deželi jeden mandat na 26.000, v drugi šele na 83.000 prebivalcev. Govornik izjavlja, da bode v nadrobni debati nasvetoval več prememb, posebno glede Istrije, ter nasvetuje razdelitev Istrije v dva volilna okraja za novo kurijo, ker bi se na ta način najbolje ustrpglo narodnostnim razmeram. Z ozirom na boljšo stran vladne predloge bode goVornik glasoval, da se predloga izroči posebnemu odseku.
Posl. B a r v i n s k i naglaša, da vladni načrt ne more nikogar zadovoljiti, kajti poleg starega zastopstva interesov se določa v novi kuriji občna volilna pravica, kar ne ustvarja organične celote. Kmečke občine so zopet prikrajšane nasproti vele-posestvu in trgovskim zbornicam, volilni okraji ostanejo krivično razdeljeni.
Govornik se piotivi indirektni volitvi v novi kuriji in prevelikim volilnim okrajem. Kot rusinski zastopnik torej ni zadovoljen s predlogo. Ker pa se bode vendar nekoliko razširila volilna pravica, hoče glasovati za to, da se izroči posebnemu odseku.
Posl. Pernerstorfer naglaša, da je
prejšnja koalicijska in sedanja vlada proglasila volilno reformo kot najvažnejšo nalogo.
Delavska stranka je takoj naglašala, da mora vlada sama vzeti stvar v roke, ker sedanja zbornica ni sposobna za to.
Koalicijska vlada, katere član je bil vodja liberalne stranke, z volilno reformo ni mogla z mesta. Sedanja vlada nima toliko nasprotstva, ker se je resno lotila svoje naloge.
Seveda se je morala ozirati na slabe živce mnogih članov zbornice in zato je vladni načrt le polovičarsko delo. Delavski stranki se vedno očita, da zahteva preveč, in vendar je izjavila, da bode glasovala za Taaffejevo predlogo, ker je bila organičen korak k razširjenju volilne pravice. Toda zbornica je iz sebičnih namenov zavrgla Taaffejev načrt. Žalostno je, ker nekateri naglašajo, da bodo po novi volilni reformi prišli v zbornico nasprotniki napredka, nemštva, ali pa socijalni demokratje in slovanski radikalci. Taku daluč pa že ui juujinl ucuiift! narod, da bi bil njegov obstanek odvisen od te ali druge volilne reforme. Sramota bi bila za Nemce, ko bi političen napredek škodoval narodnim koristim. Delavska stranka hoče občno, jednako in direktno volilno pravico, zato ni zadovoljna s sedanje predlogo, ker vzdržuje prejšnje krivice.
Govornik pa hoče vsejedno glasovati za to, da se načrt izroči posebnemu odseku, ker utegne vendar le priti v zbornico nekaj zagovornikov občne volilne pravice. Po tej reformi pridejo v zbornico ali odločni pristaši močnih organizovanih strank, ali pa ljudje, za katerimi stoje bogatini, ki morejo plačati agitatorje. Volivci nove kurije ne bodo nikdar videli svojega poslanca, glasovali bodo zanj, ne da bi ga slišali. V novi kuriji bodo volili tudi mnogi
t J
denar ter kupili tudi zá me listek in tako smo z božjo pomočjo brez ovir dospeli v Santos. Tu smo naleteli še na nekoliko onih rodbin, ki s početka niso hotele na delo k „facendarom", marveč so ubogale našega rojaka-pisarja in se iz Sobernade takoj vrnile v Santos ter tam čakale na odhod parobroda v Pa-rano. Določenega dne, ko je imel parobrod oditi ter so izselniki jeli že vreti na palubo (krov), šel sem na parobrod tudi jaz, dasiravno nisem imel ni krajcarja, misleč si: „Vse jedno mi je že, kaj se zgodi z menoj; ako mi ukažejo zapustiti parobrod, pa je dokaj boljše poginiti takój v morski globelji, nego se tako strašno mučiti v tem brazilijskem paradižu, o katerem sem nekdaj toliko mislil". Ostali moji tovariši in žena jednega od njih, s katerimi sem zbežal s plantacij, so tudi ostali v Santosu in ni m: znano, kaj se je zgodilo ž njimi.
Ko je že naš parobrod odjadral, prosil sem v molitvi Boga za pomoč, da bi mi bilo mogoče dospeti na naznačeno mesto, ne da bi me kdo povpraševal po „šifkarti", in res mi je bila sreča mila; ko so pregledovali šifuarte, mene nihče ni vprašal po njej. Naposled dospemo v Parano. Tu so nas že pričakovali uradniki, ki bi imeli nam pokazati ono obljublieno deželo. Ne znajoč, kaj nameravajo, smo si mislili, da nas boté znovič odgnati v sužnost. Pa smo tudi sklemli, ne ubogati )ih, marveč iti naravnost v me to. Tako se je nas napotilo celo krdelo v mesto t da kmalu je bil pozvan močan oddelek vojakov, ki nas je z bajoneti prisilil vrniti se ter
i'
nas zapodil k nekemu lesu. Tu nas vojaki krog in krog obstopijo in nikomur ni bilo dovoljeno stopiti iz tega tabora.)
Tu je bila že prava predpodoba poslednje sodbe ; žena je oštevala svojega moža, da je on tega kriv, da ona sedaj toliko trpi, da je on morilec svojih otrok, in mož si v obupu ruje lase z glave; tam znovič mož kara svojo ženo, češ da je ona vsega tega kriva ; nekoliko dalje znovič preklinja sin očeta, hči mater; tam mož in žena prelivata vroče, krvave solze, videč svojega otroka v smrtnih težavah, in nekoliko dalje znovič kleči s sklenjenimi rokami človek ter moli za dušni mir ravnokar umrle svoje žene — z jedno besedo: tarnanje, kletev, jok in obup ne umolkne ni za trenutek in poleg tega znovič misli vsak, obkoljen s tako stražo, da danes ali jutri lahko nastopi nekaka strašna kazen, mika in Bog vi kaj še vse.	(Dalj« sledi.)
Dozdevna ljubezen.
Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij.
(Dalje.)
Štefan Alekšejevič je sedel zopet v voz z grofico in Ljvovo in čuteč, da je Taša ž njim nezadovoljna, skušal je biti kolikor možno postrežljiv proti grofici, želi porabiti nje dobro voljo, — in grofica je bila res ganjena z njegovo postrežljivostjo ter nezadovoljna s Tašinim vedenjem proti Bahteminu. Zielo se je materi, da je bila ona prehladna in
' ^ ...
delavci. Le volitev ne bode na nedeljo ali če delavci ne dobé prostega dne, potem jim i jedno roko vzamete, kar jim z drugo ponujate. Govornik izraža veselje, da sta knez Liechtenstein in dr. Lu-eger zagovarjala občno, jednako in direktno volilno pravico, ter polemizuje z grofom Falkenhaynom. Eonečno pravi, da treba odpraviti privilegovane ku-rije in njihove zastopnike poslati v gospodsko zbornico.
Vladni načrt odpre vrata, skozi katera pridejo v zbornico možje, ki bodo skrbeli, da se od zasedanja do zasedanja širi prelaz za zastopnike delavskih stanov.
Grof Dubsky izjavlja v imenu svoje stranke, da se drži načela kurij in zastopstva interesov, zato glasuje za predlogo.
Generalni protigovornik H a u c k našteva slabe strani vladne predloge. Tako so volilni okraji preveliki in kandidat ne bode mogel priti v dotiko z volivci. Da se ne bodo kupovali glasovi, treba bode strogega zakona. Galicijo je treba izločiti. Govornik izraža bojazen, da utegne nemško prebivalstvo biti prikrajšano. Predloga naj se izroči novemu odseku, v katerem pa ne smejo biti poslanci, ki so že v mnogih drugih odsekih.
Generalni govornik (pro) dr. M e n g e r pritrjuje, da morajo Nemci imeti pred očmi tudi narodne koristi. Volitve po zadrugah, katere si žele Hauck, Liechtenstein, Falkenhayn in Dipauli, so'ne-mogoče ali pa bi se morale vršiti v smislu reakcije. Občna volilna pravica na Francoskem ni preprečila poloma cesarstva in tudi ne korupcije v sedanji republiki. Vladni načrt ima nekaj dobrega, ker se bode pomnožilo število volivcev. Govorniki raznih strank so izjavili, naj se predloga izroči odseku, le češki poslanci so proti njej, to pa iz drž.-pravnib vzrokov.
Govornik ponosno naglaša, da je lib. stranka sprožila to vprašanje kakor sploh druga v korist delavcem, ter odgovarja dr. Luegerju in Dipauliju.
Nato so se vrstili razni stvarni popravki. Predloga se je izročila že obstoječemu odseku za volilno reformo.
Nadaljna točka dnevnega reda je bila nadrobna debata o1 državnem proračunu, in sicer o minister-stvu za uk in bogočastje ; poročevalec je grof Pi-ninski.
E besedi se prvi oglasi minister baron G a u č ter odgovarja raznim govornikom v generalni debati. Tako je jeden izražal željo, naj se vpelje jed-notna srednja šola namesto realk in gimnazij. To ne gre, ker bi se razne tvarine morale mnogo skrajšati ali pa učenci preobložiti. — Minister pritrjuje želji, da bi se učenci na realkah temeljiteje učili modernih jezikov, ravno tako zagovarja pa tudi grščino na gimnazijah. Priznava pomanjkanje učnih močij ter priporoča zbornici postavke proračuna.
Nato govori dr. Kurz v imenu Mladočehov, posl. S w i e ž y pa obširno opisuje razmere poljskega prebivalstva v Sleziji ter zahteva poljsko gimnazijo.
nepriljudna, in to jej je bilo nevoljno in neprijetno.
Vreme se je med tem pri vračanja nekoliko spremenilo. Veter je postal silnejši in močnejši, nebo se je pokrilo z bledo-sivim pajčolanom, skozi katerega je slabotno svetilo skrivajoče se solnce. Prah se je časih vlačil po cesti. Vozniki so oblekli vrh sukaene obleke gutaperčeve nepremočljive plašče in hoteli vzdigniti vrhe kočij, toda po prošnji Taše so sklenili, voziti se tako. Ona se je peljala v vozu z Lady Leith, h katerej je čutila posebno simpatijo, in s soprogom Enaus (pruski polkovnik in M elle Burkhardt sta sela v koleselj k Dori) in ogleduj^ temneče se nebo, govorila s prepričevalnim glasom:
„Bodete videli, da ne bode dežja! Se do go-stilnice se pripeljemo . . . sedaj ne pojde, a kak« prijazno je sedeti v soparnej kočiji. Mama, kaj ne da!"
In res so se pripeljali do gostilnice, do katere je bilo kos poti, brez dežja, a toliko, da je izstopila Lady Leith na leseno, z mizicami zajedi opravljeno pokrito shodišče, ko je že pala prva velika kaplja s šumom na stopnjice, prah se je vzdignil po cesti in hipoma ohladivši se veter potresel listje in veje dreves.
„Hudo vreme bode", je rekel Knaus, odkrivši se in otresaje svoj cilinder, na katerega je tudi palo nekoliko kapelj dežja.
Kot generalna govornika se določita (contra) Ada-mek, (pro) dr. vitez Kozlovvski.
Prihodnja seja bode v ponedeljek.
Mažarizacija napreduje.
Iz Zagreba, 13. feb.
Mažarizacija napreduje na Hrvatskem vkljub jasnim ustanovam nagodbenega zakona od 1. 1868, po katerih je v celem obsegu hrvatske kraljevine službeni jezik hrvatski bodisi za autonomne kakor tudi za zajedniške. S početka so se Mažari držali teh ustanov ter so bili pri zajedniški vladi v Budimpešti osnovani hrvatski odseki pri vseh zajedniških ministerstvih v to svrho, da se vodijo vsi dotični posli za Hrvatsko v hrvatskem jeziku. To stanje je potrajalo deloma tudi še pod Mažuraničevo vlado, premda so Mažari začeli že pod njim vsiljevati počasi mažarski jezik pri zajedniških uradih. Poznato je, kako se je boril proti tem nakanam mažarskega nasilstva požrtvovni poslanec dr. Makanec, ki je radi tega prestopil celo v opozicijo proti popustljivi vladi narodnega bana Mažuraniča. Zalibog da je našel omenjeni poslanec premalo odločnih privržencev in da je on tako rano zvršil svoje trudoljubivo življenje. Popustljivost Mažuranovičeve vlade v jezičnem pogledu se je po njegovem odstopu pokazala v vsakem pogledu pogubna. Vlado bana grofa Pe-jačeviča so upotrebili za svoje namene, da se uvede namreč mažarski jezik pri zajedniških uradih. To jim je bilo tem laglje mogoče, ker je ban Peja-čevič gotovo bolj naganjal na mažarsko stran nego bivši ban Mažuranič. Iz Pešte je izdana zapoved, da se imajo na vseh zajedniških uradih postaviti napisi mažarski na prvem mestu. Začeli so s železniškimi postajami. Pisatelj teh vrstic se še dobro spominja, kako je bilo takrat razburjeno ljudstvo po vseh onih krajih, koder vodi železnica, radi ma-žarskih napisov, in na mnogih mestih so jih morali žandarji varovati, da jih ni ljudstvo odstranilo. Začelo se je gibanje po občinah, ki so hotele vse redom prosredovati proti takemu nepostavnemu ravnanju od zajedniške ogerske vlade. Ali vse to gibanje hitro uduši sama hrvatska vlada, zabranivši o tem vprašanju vsako razpravo v občinskih sed-nicab. Hrvatsk^ vlada je tedaj sama pomagala, kakor se godi žalibog tudi še dandanes, kršiti potrjeno postavo. Čudno seveda ni, da je kmalu po tem začel zloglasni financijalni ravnatelj David vznemirjati najprej hrvatske financijalne činovnike s poznato mažarsko šolo v Zagrebu, kasneje pa s za-jedniškimi grbi z mažarskimi napisi, kar je slednjič provzročilo pravi upor ne samo prebivalstva zagrebškega nego tudi po ostalej deželi proti temu ma-žarskemu nasilstvu.
Hrvatska je na to dobila za komisarja generala Ramberga in bura je bila kmalu udušena. Grbi z mažarskimi napisi so bili odstranjeni, ali mesto njih postavljeni drugi brez nadpisov, kar je bilo zopet nepostavno ker takih grbov ne pozna na-godba.
Posle komisarijata je prišel mirit Hrvatsko da-
„Da," dela je Taša. „A vendar smo mogli pripeljati se. Saj sem pravila!"
Posmehnivši se je pogledala na barona in hotela še nekaj reči, a hipoma je izginila vsa njena šala in nje obličje je postalo resno in hladuo. Zagledala je Štefana Aleksejeviča. Stal je na dverih, davaje jej pot, in s posebno, nežno spoštljivostjo gledal na njo. Taša je zapazila to in, poklonivši se, hotela iti mimo; toda Bahtemin jo je nagovoril:
„Ali se bojite hudega vremena, grofica?" vprašal jo je, čuteč, da mu začenja srce silneje biti.
Taša je vzdignila glavo.
„Da, bojim se," je odgovorila in odvrnila Be.
„Grofica, vi ste videti nezadovoljni z menoj?" rekel je tiho ruBki Štefan Aleksejevič.
Taša je pogledala presenečeno va-nj.
Da, bila je nezadovoljna ž njim, t. j. s tem, kar je govoril pruskemu polkovniku, a nikakor ni pričakovala, da bi govoril ž njo o tem. Ilija Dmi-trijevič jej je pripovedoval, ko so šli nazaj k gradu, o svojem razgovoru ž njim prvi dan v Badenu, o službi Bahtemina, o nadah, katere stavijo nanj, o njegovih naglih vspehih t departementu, in Taša si je že sestavila posebno misel o Štefanu Aleksejeviča, kakor o stanovitnem, trdovratnem človeku, ki nikdar ne prizna, da nima prav. Sedaj se je začudila njegovemu vprašanju.
nainji ban grof Khuen Hedervary, ki je v svojem vladanju prekosil vse njegove prednike v pogledu popustljivosti naproti zahtevam mažarskim. Za uprave sedanjega bana so se mažarizaciji odprla vrata ši-rom tor se zdaj po vseh zajedniških uradih rabi mažarski jezik u le oni činovnik ima nado povišan biti v službi «i zna mažarski. Zastonj so bili vsi prosvedi hrvatskega sabora proti krivicam, ki se gode hrvatskemu narodu v tem pogledu, četudi je ban obetal, da se mora nagodba čista vzdržati. Sabor je to poročilo banovo sprejel za verodostojno ter se oklenil njegove osebe kot vodje narodne stranke, kakor je še dandanes. Ali vse one tožbe so tudi še dandanes nerešene, marveč so se od onega časa še pomnožile. Vsaki dan beremo po opozicijonalnih časopisih o krivičnem in nasilnem ravnanju mažar-skih zajedniških oblastij v jezičnem pogledu, ali za vse to ne mari niti današnja vlada niti sabor hrvatski, razun male četice opozicijonalnih poslancev, po delovanju katerih se more soditi, da je današnji sabor hrvatske kraljevine le po malem številu hrvatski, nego da je večina njegova vpojena tujim duhom, kar nam ne more biti od koristi.
Najnovejši dogodki nam jasno kažejo, kam jadramo. Celo v srednje šole se hoče uvesti mažarski jezik, da se tako da podlaga še vspešnejši mažarizaciji, nego je bila dosedaj. Tedaj ne samo pri zajedniških uradih je potreben mažarski jezik, nego tudi pri avtonomnih bo oni činovnik, ki zna mažarski, več veljal. Ne trdimo, da ni znanje mažar-skega jezika koristno. Ali pri nas ima učenje tega jezika žalostno ozadje. To je sredstvo, s katerim hočejo nas Mažari spraviti pod sebe, kakor so Slovake in druge narodnosti. To je njihova tajna namera, a proti njej mora se na Hrvatskem boriti vse, kar je še domoljubnega in poštenega.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. tebruvarija,
Odsele «a volilno preosnovo je prejel včeraj od poslanske zbornice Badenijev načrt za volilno preosnovo. Predlog posl. dr. Luegerja, naj se izvoli nov odsek 36 članov, ker dosedanji ne more pokazati nikakih vspehov svojega delovanja, se je seveda odklonil in s tem potrdil dosedanji odsek. Mesto odstopivšega poslanca Sylva Tarouca je izvoljen poslanec princ Schwarzenberg. Odsek obstoji sedaj iz naslednjih članov: Baernreither, Bauer, Ba-zant, Beer, Brzorad, Dipauli, Dubsky, Falkenhayn, Gniewos, Götz, Gregorec, Hagenhufer, Hallwich, Henzel, Jendrzejevicz, Kirschner, Klun, Kraus, Ku* enburg, Lupul, Menger, Mezuik, Morre, Morsey, Pattai, Pininski, Potočki, Richter, Bomanczuk, Russ, Rutov8ki, Serenyi, Siegmund, Slavik, novoizvoljeni Schwarzenberg in Szcepanovski. Navedeni poslanci bodo torej obdelovali Badenijev načrt, ki pa gotovo ne bo prišel mnogo spremenjen znova pred poslansko zbornico. Včeraj zvečer je imel odsek že prvo sejo in kakor se poroča, pritiska nanj vlada kar največ mogoče, da kmalu reši svojo nalogo.
„Ne, nisem nezadovoljna z vami, nimam prava biti nezadovoljna,* dejala je, „toda jako mi je žal, da tako govorite, in še bolj, da tako mislite."
Pogledala je še jedenkrat na Bahtemina in šla v dvorano, kjer se je že zbralo vse ostalo občinstvo in razven tega še nekoliko prišlecev: Holandec z dvema postarnima sestrama, nemška mnogobrojna družina, v katerej je bilo večina deklic razne velikosti, od dvajsetega do štiriindvajsetega leta, in dvoje-troje mož. Vsi so se že razmestili za mizami, samo grofica ni bila še sedla na svoje mesto in, zavita v ovratnico (v dvorani je bil prepih), nemirno pričakovala hčere.
„Mama, jaz sedem zraven tebe. Ali je prostor?" vprašala je Taša že na poli.
„Sedi, sedi," je dela grofica, popravljaje jej mantiljko. „S»mo tega ne slači, tu piha."
In šli sta k svojemu mestu za mizo.
Bahtemin je bil zraven njiju.
„Tako, tako," sprejel jih je že za mizo sedeči Kašinskij, veselo smehljaje se. „Gospodi pomiluj, gospodi pomiluj !"
In namiguivši Taši, ki se je prekrižala pri močnem blisku, jel si je v šali naglo križati prsi z malim križem.
Taša je gledala srpo nanj, a dejala ni niti besede.
Za mesto Sleikega deželnega predsednika ima vlada na razpolago dva kandidata; deželnega predsednika bukovinskega, grofa Goe«, in svetnika pri moravskem uamestništvu, barona Heina. Trdi ee, da je vlada bolj vneta za poslednjega.
Strajk v BeroUnu se je polegel in krojaški pomočniki so vsprejeli ponudbe judovskih podjetnikov, ko eo se toliko omehčali, da so dovolili 19 odst. povišanje plače. Kaj druiega se sploh ni moglo pričakovati v tako žalostnem položaju, v kakoršnem so se nahajali. Židovski podjetniki so jim sicer dovolili imenovano zvišanje, toda z druge strani jih bodo pa še huje odirali ter si gotevo nadomestili to, kar so jim pripoznali.
Novi železniški minister se je zelo zameril češkim krogom s svojim odgovorom na interpelacijo glede rabe nemškega jezika pri državnih železnicah. „Narodni Listy" obdolžujejo ministra, da hoče narediti iz železničnih postaj v čeških krajih nemško - naeijonalne trdnjave. Železnice so postale sedaj jedino-le vojaška sila, kot sredstvo za povpe-ševanje trgovine jn obrta služijo le še v nezuatui meri, in vsled tega vlada nemški uradni jezik. Nič manj se ne grozi praška „Politik" ki nhdolžuje Bt-denijevo ministerstvo, da pospešuje germanizacijo. V potrdilo te izjave navaja omenjeni list, da je dobilo v nekem češkem okraju neznatno število nemških železničnih uradnikov lastno nemško šolo. Tem odstavkom dostavlja graška „Tagespošta", „naj bode minister le potolažen, saj so na njegovi strani vsi trezno misleči ljudje". S tem misli glasilo štajerskih nemčurjev seveda svoje zveste somišljenike, katerih jedina želja je, da se pogrmani cela Avstrija.
Pogodba z Ogersko. Na agrarnem shodu na Duuaju je predlagal dn£ 20. t. m. poročevalec Kaiser resolucijo, Li obsega naslednje določbe: jed-nake obratue tarife za obe državni polovici, slobodna vožnja po Donovi, podržavljenje južne železnice, od prava velikega malinskega obrta, znižanje glavne zemljiško-davčne svote v Avstriji za 40 odstotkov, slobodna dobava soli v Avstriji, eijno sol za poljedelske namene, sprememba poljedelske boriu, popolna sloboda krošnjarstva v Avstriji, pravočasna odpoved carinske in trgoviuske pogodbe, vstanovitev samostojne avstrijske banke ter konečno določitev kfoto v razmerju 55 : 45. — Glede te resolucije se je razvila živahna debata. Grof Attems je neovrg-Ijivo dokazal, da je Avstrija v zadnjih desetletjih mnogo trpela vsled pritiska in konkurence ogerske polovico. Posebno živo je slikal žalostno stanje našega poljedelskega stauu ter krivice, ki jih provzroča ogerska sladorna produkcija. Konečno se je izvolil na predlog posl. Kaiserja poseben odsek, ki se ima posvetovati o navedeni resoluciji.
Francoske homatije. V vsaki seji francoskega senata se pokaže, da se ne bo tako naglo poleglo nasprotje mej vlado in senatom. Jeden član za drugim se prikazuje na govorniškem odru ter ožigosa člane Bourgeoisovega minister«tv» od prvega do zadnjega. V zadnji seji se je najbolj odlikoval posl. Poincarč, ki je vladi predbacival, da ne kaže nikakega poguma, kadar je treba zasledovati državi nevarne faktorje. Posl. Barthou svetuje pravosodnemu ministru, naj takoj odloži svoio službo, ako ne mara popraviti tega, kar je zakrivil. Napadeni vladni organi so se sicer branili, kolikor so mogli, toda ni jim bilo mogoče zadušiti splošnega nemira. Jedini radikalci in sccijalisti so navidezno odobravali vladne izjave. Jedina tolažba za ministerstvo je še poslanska zbornica, ki mu je opetovano izrekla zaupanje, vsled tega se pa tudi množi od dne do dne nasprotje med njo in senatom. Iz verodostojnih virov se poroča, da namerava senat pokazati nezaupanje do vlade s tem, da bode ostavil za nekaj časa vsako delovanje in s tem provzročil vladi mnogotere sitnosti. O odloku predsednika Faure v tej zadevi še ni znano do sedaj ničesar, in zdi se, da se jako nerad vmešava v preporne vladne zadeve.
Italijani v Afriki so dosegli pretečene dni nekaj, kar imenujejo sami vspeh, ki pa vender nima nikega pomena in jim več škoduje, nego koristi. Z največjo silo so si priborili postojanko na Alequa predoru. Izgubili so več častnikov in blizu 70 vojakov. Abesinci so odločno vstrajali na svojih postojankah mej Aduo in Farras - Mai. Porušili sc tudi vse brzojavne zveze mej Masavo in Aduo in krepko odbijajo vse napade od italijanske strani, vender se pa ne spuščajo v nikako večjo bitko. Me-nelik se vedno drži svojega prvotnega načela : tsko dolgo ovirati vsako gibanje italijanske armade, dokler ne napoči čas, ki bo popolno onemogočil vsako
nadaljno akcijo. Tedaj bode šale storil potrebne korake in pokazal ekvatorialnemu vremenu nevajenim vsiljencem pot proti domu.
Cerkveui letopis.
Odlomek iz ljubljanskega pastirskega lista.
Omenili smo že, da razpravlja letošnji ljubljanski postni list osmo božjo zapoved. Nas časnikarje zadeva posebe nastopni odstavek:
Ogibati pa se moramo tudi še druge vrste opravljanja, katerega ne zakrivi jezik, ampak pero — po časnikih. Žalostno je v resnici, kam je dospela v tem oziru naša doba in kako hudo grešč zoper osmo božjo zapoved časniki, pa tudi njih bralci. Kakšno opravljanje, kakšno obrekovanje, posebno zoper duhovne osebe; vsled tega pa tudi kaka podivjanost v javnem življenju, — zares sramota za toli hvalisano omiko in človekoljubje. Ne bojujejo se z razlogi, kakor bi se pristojalo resnim možem, ampak poslužujejo se osebnih zabavljic. Ni se nam treba čuditi, — da ostanem pii tem, kako se greši v tem oziru loprr duhovne osebe — če se obrekovanje tudi dandanes obrača zoper cerkev in njene najzvestejše člane. Saj vemo, kdo da je oče obrekovanju in da obrekovanje tudi ni prizaneslo ustanovitelju in glavi svete cerkve, Kristusu. Pretresti pa nas mora v dnu srca, če pomislimo na vse nasledke takega opravljanja. Nič nam ne kaže tako očito teh nasledkov, kakor obrekovanje zoper Kristusa. Tu vidimo na jedni strani brezvestne hudobneže, ki si izmislijo obrekovanje zoper njega in njihove pomagače, ki trosijo to obrekovanje med množico; na drugi strani pa ubogo, omahljivo ljudstvo, katero le prehitro zaslepi in zapeljejo. Danes še vriskajo Zveličarju „hozanal", za nekaj dni pa že vpijejo: „križaj ga, križaj ga!" in ga zipustč. Tako popolno je doseglo svoj namen obrekovanje zoper Kristusa. In dandanes?
Tu raznovrstno opravljanje in obrekovanje, tam časopisi, ki se okoriščajo z razširjanjem tega opravljanja in obrekovanja, oiidi pa ljudje, ki hlastno segajo po vsem tem, lahkoverno sprejemajo va-se, dalje raznašajo, drugim pripovedujejo. In nasledki? Obrekovanje, ki se je spočelo v preziranju, v brezbrižnosti, v sovraštvu zoper cerkev in njene služabnike, mora po naravnem potu zopet roditi zaniče-vanje, brezbrižnost in sovraštvo proti sveti cerkvi. Mnogi postanejo mrzli proti svoji materi, sv. cerkvi, odtuje se ji ter jo naposled začno sovražiti. „Umreti mora!" je obsodil zbor Kristusa in kakor je Kristus tedaj umrl po svojem telesu, tako umira tudi še dandanes v dušnem oziru v marsikakem srcu, v marsikaki družini zaradi opravljanja in obrekovanja, ki se raznaša po časnikih.
Naspreti tem žalostnim pojavom velja pravilo: ogibaj se, beži I Noben katoličan ne more imeti mirne vesti, če brez prave, brez veljavne potrebe, pred Bogom veliavn« pravim, prebira časnike, ki dan za dnevom blatijo najsvetejše, teptajo cerkev, sramote njene služabnike in jih izročajo zaničevanju. Prašam te, kaj bi vendar rekel o človeku, kateri bi vedel, da mu znan malopridnež dan za dnevom najsurovejše sramoti očeta in mater in bi se za vse to nič ne zmenil ? Gledal bi mirno, kako mu prihaja dan za dnevom v hišo, najgrje zaničuje očeta in mater ter ga za vse to še po vrhu plačeval ? Ali bi ne ravnal tak sin prav po zverinsko ?
Tako delajo katoličani, ki brez prave potrebe bero liste, katere sem prej opisal. Škodujejo pred vsem sami sebi ; zakaj hudobne besede popačijo človeka in skoraj si ne moremo misliti, da bi taki ljudje, ki dan za dnevom bero najpodlejše zabav-Ijice zoper cerkev in duhovnike in srkajo v&se ta strup proticerkvenega sovraštva, ne trpeli od dne do dne večje škode na veri in verskem življenju in nazadnje tudi do cela ne zgubili verskega prepričanja. Ne škodujejo pa samo sebi, ampak z naročanjem takih listov postanejo sokrivi vseh opravljivih govoric, ki se tako razširjajo, in pogubnih nasledkov, ki iz tega izvirajo. Saj ravno s svojitn denarjem pomagajo listom, da izhajajo in s tem, da jih naročajo in bero, jim odkazujejo pot in sm^r, kater« naj se držd. O onib, ki ber6 brez potrebe take listi», moramo pač misliti, da so jim le tisti vš č in da so pisani v njihovem smislu, in to mora take li»te spodbadati. da nadaljujejo Bvoje pogubno delo. Potemtakem ti tudi navproti oprav-lianju, ki se dogaja s peresom, ne preostaja drugega, kakor: ogiba) be» in- naroču) takih listov, ne prebiraj jih. Bo* dn J.< bi si pač vsi katoličani z
vso resnobo zapisali to v sreč kot veliko, vestno dolžnost, da ne bodo enkrat pred večnim sodnikom dajali odgovora za vso strašno škodo, katero naprav* ljajo taki listi.
Socijalne stvari.
Kartei sladkornih tovarnarjev.
Avstrijski sladorni tovarnarji so sklenili kartel, to je, sklenili so, di skupno zvišajo cene sladorju ne glede na stroške izdelovanja. Vsaki tovarni je določena množina sladorja, ki ga izdela in spravi na trg. Ceno določi načelništvo kartela, kateremu predsednik je milijonar Schöller na Dunaju. V ta namen plačajo časnike, da zagovarjajo kartel. „Pol. Frag." trdijo, da so dobili večji avstrijski časniki od 2000—5000 gld., tedniki od 200-500 gld. To je že četrto zvišanje cen sladorja, odkar obstaja zveia sladornih tovarnarjev. Pred dvema letoma so tovarnarji tožili o sladorni krizi, to se pravi, namesto po 10 do 20 odst. od svojih kapitalov so vlekli le 5 odst. In ta kriza je dala povod kartelu ; ceno so takoj zvišali od 32 na 35 gld. 25 kr. met. stot. V Avstriji se povžije sladorja do 100 milijonov metr. stotov, torej znaša zri?anje cone oziroma df>b'čka 325 milijonov. S takim dobičkom že morejo podkupiti čssnike, da ne pišejo proti tovarnarjem. Ce pomislimo, da je slador vsakdanja potreba vseh krogov prebivalstva, gotovo ne moremo odobravati tega početja, ki dela še večji razdor mej kapitalom in delom. Dolžnost je vlade in državnega zbora, da preprečijo to samovoljnost sladornih milijonarjev. Mladočehi so v zadnjem zasedanju stavili interpelacijo na vlado. A interpelacije malo pomagajo, umesten bi bil nujni predlog, da vlada označi svoje stališče. Sicer pa utegne tudi nujni predlog mah ko ristiti, kajti pri kartelu so tudi nekateri jako vplivni državni poslanci.
Kmečko vprašanje.
Liberalni predtelovadci, naj si bodo živi ali papirnati, pričenjajo svoje smešne vaje na drogu javnega življenja vedno s krikom : „Nad F . . . t!" zrnu iiaovaM spckuwvj» o« jim 0b ¿asu njihove nezavestne pijanosti, slobode in napredka prišili na teme „cof" proti-klerikalstva in ta „cof" se jim je tekom let priraste! na butice. Človeškim močem je skoraj popolnoma nemogoče oprostiti jih tega „cofa", ki se jim opleta pri vsem kar mislijo, govorš in delajo v javnem življenju. In če sj sicer še krotkejši in mirnejši možički, dotekni se jim „cofa" in — joj I Pdihologično neumljivi so vsakemu, kedor ne pozna njihove „cofovske skrivnosti" ; čudovita nedoslednost jim je prešla že v natoro in treznemu opazovalcu se zdö — vtelešeni dovtipi.
Oni so lahko nedosledni. Vsak dan se jim ob gotovem času postavi na mizo zajutrek, obed, malica in večerja. Stanovanje si izbirajo na lepih, zračnih trgih. Krojač in črevljar jim z globokimi pokloni prinašata svoje izdelke. Po ulicah kar lete klobuki z glav, ko se prikažejo. Zvočno ime in rejen mošujiček zakrivata izvrstno breznaeeluost in nedoslednost.
Doma v rodbini so prijazni, čestokrat imajo pri njih „mati" prvo besedo. V zasebnem občevanju so ljubeznjivi, časih celo radodarni, mehkega srca. Ko bi jih gledal, kedar zvečer mej svojimi tovariši v „ekstra" — sobi pri poliču razdirajo slabe in dobre, dostojne in nedostojne dovtipe ali mečejo kvarte, bi si ne mogel misliti, da se morejo tako izpreme-nHi, ko nastopijo v javnosti. Tedaj se vspenijo ja-dnega srda, višejo rokava in v hudih besedah žehtd po krvi in pokončanju.
Grozni so takrat vsakemu, kedor ne ve, da je vse to le narejeno, da je to neprostovoljna šala, ki jo zahteva razkosanost našega življenja, in da oi bojazljivejših ljudij nego so liberalci. Vsa bojevitost, ves pogum se jim lepo sesede v nič, ko se oglasi kedo, od kogar upajo kaj doseči. Levje rohnenje se jim tedaj hipoma izpremeni v krotko, ljubeznjivo lajanje vdomačenega, dobro dresiranega kužka. A „cof" jim ostane !
Pri ti priliki izjavljamo, da nikakor nimamo v tem oziru v mislih samo zadnjih plesov slovenskih liberalcev pod kapelništvom nemškutarja-odpadnika, ker so taki čini pri liberalnih strankah stalno na dnevnem redu, samo da drugod ni tako malenkostnih kurjevaških okolnostij, kakor pri nas, ki nas je vseh vkupej tako ubogo malo.
A tu moramo pripomniti, da so duhovniki z oii-rom ndse lahko popolnoma mirni pri vsem Topotanju naših najgorjih liberalnih ragelj. Ce bi se ne
šlo za druzega, nego pri politični komediji poslušati kak dulji samogovor proti duhovništvu in o vseh druzih stvareh, ki so v zvezi s čarodejnim cofom, bi se slovenski duhovniki mirnega srca lahko smijali.
Toda ljudstvo ne pozna šale, njegovo življenje, njegov boj za obstanek je resno in resna se mu zdi tudi vsaka stvar, ki se tega tiče. Ljudstvo nima priložnosti, da bi si privoščilo dvojne vrste moralne zakone, jedno za zasebno, drugo za javno življenje, in zato smatra tudi politiko .za res". To misel smo izražali že v zadnjem članku, a tudi ponavljanje ne škodi.
Saj nam ravno najbolj pojasnuje notranjo, neizogibno , naravno - nravno dolžnost duhovniškega stanu, da se postavi v obrambo izročenega mu ljudstva. Duhovnik ne more gledati brezbrižno, kako se s komedijami, ki jih igrajo gospodje, trga ljudem vera iz srca, kako se jim jemlje nravna opora za poštenje, za varčnost, za delo, kako se po krščanskih nazorih tudi sredi viharjev umirjena duša ostruplja. Ložjeje nasititi tisoč lačnih revežev,nego utolažiti in notranje upokojiti jedno razdvojeno, z Bogom in svetom sprto srce!
Taka srca pa tvorijo govori in članki, ki jih v svojo zabavo spušča pod senco svojega cofa liberalna gospoda. Duhovstvo se ne more in ne sme dati ostrašiti, če je tudi ne čaka samo obrekovanje in opravljanje, marveč če je tudi čaka zaresno preganjanje in smrt sama, da se ne bi z vsemi silami vstavljalo liberalni politiki in liberalnemu Časopisja. Pravi duhovnik se ne boji izgubiti tudi pred svetom svojega dobrega imena, svoje časti za dobro stvar v tem boju. Čast duhovnikova je izvrševanje svetih dolžnostij, izpolnovanje vzvišenega poklica, ničesar druzega ne.
Zato je popolnoma prazna misel tistih, ki menijo, da se bodo duhovniki utrudili v boju proti liberalnemu časopisju in liberalni politiki in da se bodo dali odgnati z robatimi z&bavijicami in surovostmi, ali pa s uvetohlinskimi nauki, naj duhovniki lepo mirno ostajajo doma za ptčjo in naj samo v cerkvi opravljajo svoio sin*»»«
Vzlasti sedaj, ko gre glas po organizaciji po celem svetu, imajo duhovniki važno nalogo. Krasni družabni organizmi, kakor jih občudujemo pri obrtnem, deloma tudi pri kmečkem stanu v srednjem veku, so ravno zato tako bujno živeli, ker so vzra-ščali iz pravih krščanskih tal. Zlobnejši so se jeli rogati v naših dneh se ponovivšemu geslu .katoliške podlage" in slaboumneži, ki pobirajo tudi najslabše kosti po liberalnih listih, da jih potem glodajo, so za njimi zagnali divje vpitje in je še ženejo proti njemu. Toda to ne izpreminja stvari. „Prava krščanska, to je katoliška podlaga" so jedina tla, kjer se motejo zopet razrasti stanovski organizmi. Brez trdnih nravnih načel, brez žive, dejanj-ske krščanske vere nima noben tak organizem trajnega življenja, če mu prav najobsežnejši paragrafi stoje na strani. Brez ovinkov izražamo svojo misel, da so obrtne zadruge, ki jih je sklepala liberalna državna modrost, ravno zato ostale mrtvorojeno dete, ker jih ne greje večnih božjih načel gorkota in ne obseva njihova nadzemska luč.
O kmečkem pravu smo jeli pisati in sodimo, da misli, ki smo jih izražali v prejšnjem in ki jih izražamo v tem članku, spadajo bistveno k ti tva-rini. Prišli smo do teh-le zaključkov:
1.	Kmečko pravo se more razvijati samo na versko-nravnpm temelju katoliške vere. Stalnost njegovih določb temeljuje le v stalnosti načel, na katerih sloni. Birokracija mu stalnosti ne more dati.
2.	Kmečko pravo se ne more razcvesti, če liberalno časopisje brez ovir razdira versko-nravna načela v kmečkih srcih. Zato je boj proti liberalnemu časopisju nujno združen z bojem za zdrav obstoj kmečkega stanu.
3.	Duhovščina ima po svojem poklicu že odmerjeno nalogo pri kmečki organizaciji ne sebi, marveč neumrjočim dušam v korist.
4.	Organizacija mora biti toliko trdna, da brez škode lahko mirno gleda in posluša peščico ljudij, ki s „cofom protiklerikalstva" na glavi igrajo liberalno kolo, sebi v jezo, pametnim ljudem pa v — zabavo.
5.	Organizacija mora biti politična in gospodarska in mora v svojem boju za pravico pred vsem zavestno se boriti proti kapitalizmu. Liberalizma iz src in glav ne more spraviti, pač pa more in mora
sčistiti vodo, v kateri sedaj pod zastavo slobcde in napredka ribarijo za delo leni špekulantje na škodo delavskih stanov. O tem prihodnjič!
(Dalje sledi.)
Tedenski koledar.
Nedelja, 28. februvarija: 1 postna, evang.: Jezusa hudič skuša. Mat. 4.; Peter Dam. Ponedeljek, 24. februvarija: Modest šk. Torek, 25. februvarija: Matija apost. Sreda, 26. februvarija : Kvatre, Nestor šk. m. Četrtek, 27. februvarija : Leander šk. P e t e k , 28. lebruvarija : Kvatre, Roman op. Sul. in žeb. Gosp. Sobota, 29. februvarija: Kvatre, Osvald šk. — Lunin s p r e m i n : Sip 28. februvarija ob 8. uri 49 m. zvečer. — Solnce izide: 25. februvarija ob 6. uri 52 minut; zaide ob 5. uri 36 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. februvarija.
(Dopolnilna volitev v gorenjsko - notranjski mestni skupini.) Osrednji volilni odbor naše stranke je za dopolnilno volitev v gorenjsko • notranjski mestni skupini postavil za državnozborskega kandidata vrhniškega župana in deželnega poslanca gospoda Gabrijela Jelovšek-a. — Gospod Jelovšek se je le težko odločil za kandidaturo, ker smt.tra ta posel kot jako resen, ki zahteva mnogo žrtev. Zato pa prosimo svoje somišljenike, da mu z mnogo-brojno udeležitvijo pri volitvi skažejo svoje zaupanje ter naj se ne dajo motiti po kakem volilnem manevru nasprotnikov, češ, da gospod Jelovšek ne kan-diduje itd. — Časa za agitacijo je malo, zato upamo, da bodo vsi naši somišljeniki pravočasno storili svojo dolžnost.
(Umrl je), kakor se nam brzojavno poroča, danes ob 8. uri dopoludne gospod Jau. Ev. Cibašek, župnik v Šentvidu pri Cirknici. Pogreb bode v ponedeljek ob 10. uri dopoldne. N. v m. p.
(Porotne obravnave) se v Ljubljani prično v ponedeljek dne 24. februvarija in .se vrše v zvezdi v nemški glasbeni dvorani. Na vrsto pridejo 24. fe-hrn v«rija F rano Juijavec Iz DorSta okra) Kamnik zaradi uboja, in Franc Sever iz Črnuč zaradi poboja in ropa; 25. februvarija: Alojzij Jež in Jan. Petrič iz Gradišč okraj Vipava zaradi umora, in Jem. Volf iz Lokev na Hrvatskem zaradi tatviue; 26. februvarija: Mih. Pezdir in Mih. Brajer iz Bizovika zaradi uboja; 27. februvarija: Pavla Spendal zaradi tatvine in Gregor Butalič iz Tunjic zaradi uboja iu javnega nasilstva; 28. in 29. februvarija: Mih., Jožef in Al. Breznik iz Rafeliča zaradi umora; 2. marca: Val. Zelnik iz Orehka zaradi požiga in Jernej Habjan iz Ravtovš zaradi umora; 3. marca Janez Keržič in Janez Zorman iz Zaloga v kamniškem okraju zaradi uboja in Janez Gaber iz Papirnice zaradi ropa; 4. marca: Matija Uršič iz Trsta, Andrej Bubnič in Sebastijan Uršič, kaznjenca iz Gradiške, zaradi tatvine. Najbrže da prideta še v tej dobi na vrsto Peter Hrovat iz Gor. Dobrave v radovljiškem okraju zaradi uboja in Valentin Suštersič iz Vel. Mengša zaradi uboja.
[Deželni odbor) oddajal bode koncem meseca marcija t. 1. nekoliko bikov plemenjakov pincgavske (cikaste) pasme in sicer v prvi vrsti občinam, potem pa tudi privatnim živinorejcem. Dotične prošnje pošljejo naj se do 20. marcija t. 1 dež. odboru v Ljubljani.
(Poštni nrad v Trebelnem.) Dne 1. sušca 1896 odpre se v Trebelnem na Kranjskem, okraj krški, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob jednem služboval kot uabiralnica postno - hranilničnega urada. — Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po poštnem peto, ki bode hodil jedenkrat na dan na pošto v Mokronog.
(Ogenj.) Iz II. Bistrice. Dne 20. t. m. popoldne okoli 2. ure, pričelo je v prijazni vasici Dolenje, katera je poldrugo uro hoda od Bistrice oddaljena, goreti. Zapalil je baje otrok, igraje se z užigalnicami. Ogenj Širil se je kaj naglo ; v tem trenotku bilo je 13 gospodarskih poslopij v ognju. Ker je v tem kraja zelo malo vode, bilo je gašenje zelo ovirano. Pogcrela bi gotovo cela vasica, da ni na pomoč prihitelo gasilno društvo iz Bistrice. Delo bilo je zelo težavno, kajti gorelo je na 3 krajih vasi. Res čuditi se je bilo, kako hitro in ločno delovalo je hrabro moštvo. — Po dolgem trudu, okoli 1 ure popolnoči, pogasili so ogenj, iu po prepričanju, da ni nobene nevarnosti več, odpeljali so se vrli gasilci domov. Zgorelo je mnogim vse, kar so imeli, sedaj reveži
sredi zime brez stanovanj in živeža, to je res strašno. Razun 3 prašičev, ni nikakoršna živina poginila v požaru. — Skoda se ceni na okroglih 25 tisoč gld., zavarovanih je 7 posestnikov v znesku 10.000 gld
(Smešno žaganje.) Našim liberalcem na Bleda zadnji poraz pri deželnozborskih volitvah kar miru ne da. Ker so si svesti svoje onemoglosti, se tem bolj široko ustijo. Pred par meseci so skušali v „Slov. Narodu" poslanca gosp. Ažmana prav neslano smešiti in govorili mogočno, kako hočejo nadzorovati njegovo delovanje v deželnem zboru ; v zadnjem dopisu prete celo — z nezaupnico. To smešnico brali smo ravno — na pustni torek. — Blejski liberalci so namreč špecijalisti v zaupnicah in nezaupnicah. Pred par leti kovali so nezaupnico grofu Hohenwartu, s katero so se pred svetom radikalno osmešili. Ker ni bilo možkih dobiti za podpis, podpisali so neko žensko. — Po zadnjem porazu lovili so podpise, da napravijo zaupnico svojemu županu. Dopisnik „Slov. Naroda" se je pošteno trudil, da bi mu preskrbel to tolažbo. Toda zaupnica se je izjalovila, ker ni bilo podpisov. In sedaj zopet sanjajo o neki „nezaupnici" ; — Najbrže, da sami sebi prav ne zaupajo.
(Znižana voznina po železnicah za katehete.) Škofje so vložili prošnjo na ministra za bogočastje, naj bi vodstvo državnih železnic tudi za duhovne v pastirstvu dalo one polajšave, kakor jih imajo uradniki, profesorji in učitelji. Naučni minister je odgovoril, da splošno duhovnom v pastirstvu tega ne more dovoliti, pač pa dovoli katehetom, ki oskrbujejo pouk krščanskega nauka na javnih ali na zasebnih, s pravico javnosti oskrbljenih šolah, iste polajšave, kakor veljajo za druge učitelje, ako se za to oglasi s prošnjo, katero potrdi šolsko vodstvo ali pa župnijski, oziroma dekanijski urad. Ta polajšava je v tem, da se za vožnjo v prvem ali drugem razredu brzo-vlaka plača ceno, kakor jo ima osebni vlak, pri osebnem vlaku pa plača za tretji, oziroma drugi razred, da se vozi v drugem, oziroma prvem razredu. — Prošnje je nasloviti na generalno vodstvo državnih železnic ua Dunaju ali pa na železniško prometno vodstvo v okraju, kjer prositelj stanuje, pri nas torej v Beljaku.
(Slovenska Matica) izda za 1. 1895 pet ličnih knjig, katere kmalu prejmo Matični člani, in sicer: 1. Letopis za 1. 1895. 2. Zgodovina slovenskega slovstva II. del. 3. Slovenske uarodne pesmi I. snop. Uredil dr. K. Štrekelj. 4. Zabavna knjižica IX. zv.: Temni oblaki, povest, spisal Dobravec, in Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi. 5. Knezova knjižnica, II. zvezek: Gorski potoki, povest, spisal Ivan Zoreč. — Planinska idila, povest, spisala Pavlina Pajkova in : Matija Valjavec, životopis, spisal Fran Leveč. — O teh knjigah pozneje spregovorimo še obširneje.
* * *
(Pri mil. g. dr. Jan. Nep. Glavini) zbrali so se pretekli teden vsi stolni kanoniki, župniki in mnogo druzih duhovnikov iz Trsta ter okolice, da se po-slove od Preuzvišenega. — Tem povodom so mu izročili krasno vezano adreso v imenu duhovščine cele škofije. Adreso je v pričo mnugobrojne depu-tacije prebral kanonik preč. g. Buttignoni. Škof globoko ginjen nad tem dokazom ljubezni in vdanogti zahvalil se je oziraje se na svoj poslednji list, v katerem se poslavlja od svoje čede. Pre dzadnjo nedeljo je škof sprejel predstojnike tržaških društev in bratovščin. Tudi ta deputacija mu je izročila skupno adreso v znamenje udanosti.
(Krški škof mil. g. And. Sterk) je izdal zelo obsežen pastirski list o „sveti družini". V uvodu govori prevzv. g. nadpastir o božji poti v Lo-reto, o obisku sv. Očeta v Rimu, kateri mu e posebno priporočal, naj v svoji škofiji razširja pobož-nost do sv. drnžine.
(Vsporednica na slovensko-nemški gimnaziji v Celjn) se je otvoril» dne 19. t. m. Kot tretji učitelj je prišel na zavod gosp. Ivan B e r n i k.
(Razpisana je slnžba) nadučitelja na dvorazred-niči v Slivnici pri Št. Jurji ob južni železnici in učitelja na jednorazrednici pri sv. Kunigundi na Puhorii. Prcšnje je vložiti do 4. marca.
(Tatovi) so vdrli dne 9. februvarija v župnišče v Šmartnem pri Velenju in župniku gOBp. Cizeju pobrali nad 200 gld. denarjev. Sumijo, da je to storil Anton Vodišek iz St. Lenarta pri Laškem Trgu.
«
* *
(Sejmi po Slovenskem od 24. do 29. febrnv.) N a K r a n j s k e m : 24. februvarija na Vrhniki, v
Lašičah ; 25. t St. Janžu, t Bučki, Moravčah, v Zubui iu Cirknici; 27. na Toplicah, na Igu, v fiko-cijanu. — Na Slov. Štajerskem: 24. v Bra-slovčah ; 25. v Ljutomeru, Aruužu. Bistrici, Rogatcu, Vildonu, na Laškem. — Na Koroškem: 24. v Št. Lenartu, v Zgor. Beli; 25. v Tribingu; 26. v Oberdravbergu. — Na Primorskem: 24. v Stijakn, v Cerknah._
Šolstvo.
Prinos k „šolski higijeni". Omenili smo že, da drd. Borštnik kakor učenec Lombrosov in „šolski higijenik" uči učitelje, da se da „z ravnilom, šesti-lom, kraniometrom itd " določiti, ali bo otrok nujno postal hudodelec ali pošten človek, in su sklicuje celo n& svojo „kriminaluo-psihologično studijo v Agr. Tagblattu o priliki jnstifikaeije morilca Šnei-derja". Neki znani judovski učenjak tudi že išče leta in leta v glavi ono točko, kjer Sedi v možganih hu-dodelčevih nujno nagnenje k zločinom. Kakor je poročala „Oest. Volkszeitung" dne 13. marca, našel je, „da Schneiderjeva lobanja ne kaže nič posebnega". Najpametnejši stavek v razpravi Borštnikovi je še sledeči: „Pomniti je treba, da je cela veda o vzrokih, zakaj postanejo nekateri člani človeške družbe nji isti škodjivi, še v povojih, in na vprašanje „cui bonum" (sic!?) bi bil odgovor sedaj nemogoč". To je „eksaktna znanost", katera dtla novo moralo!
Posebno pa se moramo protiviti, ako hoče kdo take nazore spraviti v vzgojeslovje. Učiteljski stan je častitljiv, ker je njegova naloga vzgojevati mlade ljudi. Dobro vzgajati pa ne mote, če se ravna po nazorih, kateri izključujejo nravnost in podirajo njeno podlago : prostost volje. Človek ni mehanizem, kateri deluje kakor umetno urejen stroj po fizičnih zakonih. Duša je brezsnovua in deluje po duševnih zakoii'L, kateri so drugačni od fizičnih. Nekateri novejši vzgojeslovci nočejo poznati te resnice, zato ne dosežejo pri vzgoji onega zmotra, katerega pametno vzgojeslovje ne sine prezreti nikdar: vzgojiti iz otrok može v pravem pomenu besede, značaje, kateri imajo dovolj dušne kreposti, ustavljati se pregrehi in živeti pošteno, bogoljubno življenje. Kake vspehe dosega novejše, od takih mož kakor jo Lom-broso, skovano nravo- in vzgojeslovje, pokaže naj sledeči pregled, povzet iz lista „L' association catholique" (november 1895.) Na Francoskem so otroci storili sledeče zločine :
1. 1841. 1. 1891.
Samoumorov.......	149	468
Stariše je umorilo otrok . . .	l	3
Otrok so umorili otroci . . .	24	31
Vlačugarjev med nedoraslimi je		
bilo.........	1094	3531
Beračilo je nedoraslih ljudij	364	1753
Zaradi uboja, pretepa, ranjenja		
je bilo kaznovanih ....	2761	5101
Tatov.........	5650	15756
Zaradi nenravnosti kaznovanih .	260	783
Zaradi nepokorščine in sramo-		
tenja........	868	2562
Zaradi oškodovanja ....	418	845
Zaradi različnih zločinov . . .	2004	5882
Skupaj .	13593	36715.
Toraj je število mladih zločincev postalo skoro trikrat večje. Ker se prebivalstvo ni pomuožilo v tem času, moramo se pač vprašati, odkod prihaja toliko pomnoževanje hudodelstev med nedoraslimi ?
Vsako leto dajo stariši na Francoskem 1000 do 1200 otrok v delalnice in poboljševalnice, ker so neukrotni ali tatinski ali tako nenravni. To je pa seveda zadnje sredstvo, kadar ne pomaga vse drugo nič. Seine-sko sodišče (državno!) je pozvedovalo, kje so bili vzgojeni taki itroci, in je dognalo : Izmed 100 nedoraslih zločincev je bilo 11 odgojenih v zasebnih verskih šolah, 89 v državni brezverski šoli.
Iz tega se pač lahko spozna, da ne dela „ata-vizem", prirojeno nepremagljivo nagnjenje, nravnosti ali nenravnosti. Vsak človek ima pač prirojene zmožnosti, razumne in čutne, a te ga ne določujejo še ■niti za svetnika, niti za zločinca. Vzgoja mora dati otrokovi duši krepost, da se ustavlja čutuemu na-gnenju, razsvetliti mu mora razum s trdnimi načeli, okrepiti mu voljo, da se more vspešno bojevati v boju za svoje poštenje. A vedno še ostane prosta volja, katera lahko zavrže vse nauke in hodi pot pregrehe, katero si je izbrala vkljub milosti božji in učiteljevim naukom. Delovati na voljo mora biti glavni namen. Naj se otroku spomin ne obtežuje s tako znanostjo, katero bo takoj pozabil, ko izstopi; namestu tega mu je treba globoko vtisniti verska in nravna
načela, dati mu navod h krepostnemu življenju. To znauost bo rabil celo življenje vsak trenotek. Zato zanemarjajo one šole, katere jo prezirajo, svojo glavno ualogo.
Društvu.
(Družbi sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Gosp. Ve-koslav Legat v Celovcu 197 gld. 90 kr., nabrane iu izkazane v „Miru" št. 1—5; si. odbor „Slovenske zveze" v St. Petru pri Gorici 4 gld. 50 kr., gospa Matilda Sebenikar ru Rakeku iz nabiralnika 10 gl., podružnica v Ivhnu 25 gld.; si. hrani!u;ca iu posojilnica za sv. Lenart pri 7. Studencih iu okolico 8 gld. Bog plati !
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Posojilnica in hranilnica v C r -uemVrbu nad Idrijo,) registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Poročilo in računski sklep za prvo upravno leto 1895. Iz poroč la posnamemo nastopno: Z odlokom z dne 20. aprila 1895 št. 2900 je dovolilo c. kr. deželno sod šče v L,ubljani vpis pravil v zadružni register. Dne 3. maja 1895 je bil prvi uradni dan. Tekom leta 1895 je pristopilo zadrugi 46 udov, kateri so plačali 46 deležev po dve kroni. Posojilo je dobilo 25 zadružnikov, iu sicer: 20 zadružnikov na poroštvo v skupnem znesku 6926 kron; 3 zadružniki na zemliišču v skupnem znesku 4040 kron, 2 zadružnika na zastave v skupnem znesku 1800 kron. — Štirikrat se je posodilo v skupnem znesku 930 kron za nakup živine, trikrat se je posodilo v skupnem znesku 4200 kron za nakup zemljišča, trikrat se je posodilo v skupnem znesku 262 kron za pipravo hiš. Vsa druga posojila so se porabila za poplačevanje druzih dolgov. Posojilo se je dovolilo na poroštvo: 4 zadružnikom za pol leta, 8 zadružnikom za jedno leto, 7 zadružnikom za dve leti, 1 zadružniku za tri leta. — Iz-posojevalci niso imeli razven za kolek nikakoršnih troškov. — Do konca leta sta vrnila dva zadruž nika posojilo popolnoma v znesku 140 kron. 8 zadružnikov pa deloma v znesku 658 kron. — Načel-stvo je imelo 21 sej, nadzorstvj pa 3 seje. Pri svojih sejah je našlo iadzorstvo knjige, dolžna pisma in stanje blagajnice popolnoma v redu. — Vložilo je 92 vlagateljev 114krat. Glavnica se je izplačala 3 vlagateljem popolnoma v znesku 760 kron, 6 vlagateljem pa deloma v znesku 548 kron. — Skupnega prometa je bilo v tem času 49.792 kron 91 viuarjev. — Čistega dobička je bilo 30 kron 27 vin. — V načelništvu so: Janez Hladnik. načelnik; GaSper Rudolf, namestnik; Ivan VidnMr, odbornik in blagajnik; Matevž Lampe, Jože Ktv-čič, odbornika; v nadzorništvu pa: Vinko Čibašek, Janez Klavžar, Štefan Rudolf, Franc Zigon, Janez Petrov-čič, Jakcb Rupnik, Janez Gostiša, Janez Poženel, Jodok Toučič. — Dne 23 februvarija ima posojilnica v šoli ob 3. uri popoludne občni zbor — Bog daj še naprej svoj blagoslov!
(Vabilo na akademijo), katero priredi akadsiničua podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu s prijaznim sodelovanjem hrvatsko-sloven skega tamburaškeg-v pevskega zbora „Sloge" pod vodstvom g. drd. med. L k neca dne 2. marci ja v puutigamskih dvoranan s sledečim vsporedom : 1. Koncertne točke s petjem in tamburanjam. 2. Izvirna igra: Strast in čast, drama v 3 dejanjih, spisal Alastor. 3. Prosta zabava. — Cisti dohodek je namenjen družbi sv. Urila in Metoda. Vstopnina: osebi 1 krono, dijakom 30 kr. Program predstave velja 10 kr. — Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.
Odbor.
Telegrami.
Dunaj, 22. februvarija. Včeraj se je vršilo 15 dobro obiskanih delavskih shodov, na katerih se je razpravljalo o predlogi za volilno reformo. Na vseh shodih se je vspre-jela resolucija, v kateri se izraža odločno nasprotje Badenijevemu načrtu in izjavlja, da se bodo delavski stanovi tako dolgo potegovali za splošno in direktno volilno pravico, dokler je ne dosežejo.
Dunaj, 22. februvarija. (Poslanska zbornica.) Koncem včerajšnje seje so interpelo-vali poslanci Elbl, Kuenburg, Kirschner in tovariši ministerskega predsednika glede rešitve ugovora kat. pol. gospodarskega društva za Koroško, v kateri se označuje slovenski jezik za deželni jezik.
Dunaj, 22. februvarija. Odsek za volilno preosnovo je izvolil Kuenburga za načelnika in pričel glavno razpravo o vladnem načrtu volilne preosnove.
Trst, 21. februvarija. Cesarski namestnik vitez Rinaldini se je podal včeraj na Dunaj.
Budimpešta, 22. februvarija. V včerajšnji seji je predložil finančni minister bud-getni provizorij do konca maja. Posl. Košut
je stavil predlog, naj se takoj odpove carinska in trgovinska pogodba z Avstrijo in naj vlada potrebno ukrene gledč samostojne carine in trgovine.
Rim, 22. februvarija. „Agencia Štefani" se poroča iz Masave: Sovražniški tabor se nahaja še vedno na prejšnjem mestu. Včeraj zjutraj so se spoprijeli Italijani z malo četo šoanskih vojakov. Italijani so izgubili štiri (?) može, mej tem ko imajo nasprotniki znatno zgubo.
Rim, 22. februvarija. Iz poročila generala Baratiera o bitkah pri Seeti in Alegui je posneti, da imajo Italijani 97 ubitih, 30 ranjenih in 40 vjetih vojakov.
Rim, 22. februvarija. Ruski ministerski predsednik je naznanil rimski stolici kronanje ruskega carja v mesecu maju.
Sredeo, 22. februvarija. Do sedaj še ni določeno, kedaj odpotuje princ Boris k svoji materi, kneginji Mariji Lujizi.
Pariz, 22. februvarija. „Agence Havas" se poroča iz Aten: V Selinu na Kreti so umorili Turki 12 kristijanov. Takoj po ob-javljenju tega dogodka so se zbrali kristijani ter zasedli turške pokrajine- Governer je odposlal četo vojakov, ki ima nalog posredovati mej uporniki.
Pariz, 22. februvarija. (Senat.) Včeraj popoludne je prebral senator Deraole izjavo, v kateri se odločno ugovarja kabinetu, ki hoče vladati brez senata. Senat se bode vedno držal pravic, katere mu podeljuje ustava glede kontrole in odgovornosti. Senat je s 184 proti f>0 glasovom sprejel omenjeno izjavo.
Madrid, 22. februvarija. Iz Havane se poroča, da so napadli vstaši pod Macejevira vodstvom mesto Saruco ter razdjali in zažgali več hiš v mestu in okolici. — Četa španjskih vojakov je zapodila vstaše v beg.
Novi Jork, 22. februvarija. Po poročilu iz Havane se razširja vest, da je ubit vstaški vodja Maceo.
Proti hripavosti
učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je
prsni sirup lekarja Piccoiija v Ljubljani (Dunajska cesta),
kateri se uporablja prav vspešno. — Cena steklenici 35 kr., 12 stekl. gld. 3-60.	123 (50—2> 3
Umrli ho:
V deželni bolnišnici vVodmatu;
15. februvarija. Ignacij Majce, samski natakar, 33 let, jetika.
17.	februvarija. Terezija ßujivee, delavčeva žena, 39 let, pneumonia. — Jožef Brunek, oženjen kurjač, 46 let, sepsis. — Jožef Kotnik, kočarjev sin, 19 let, jetika.
18.	februvarija. Marija Miklavčič, vdova gostija, 51 let, eero-phiilosis. — Jožefa Knaus, kondukterjeva hči, 2 leti, diphte-ritis laryngis.
19.	februvarija. Anton Dimnik, oženjen redar, 45 let, tumor lienis,
20	februvarija. Marija Kokošineg, oinožena gostija, 77 let,
kap.
21	februvarija. Amalija Tomšič, samska delavka, 18 let, jetika.
22. februvarija. Anton Bakavšek, gostae, vdovec, 56 let, jetika.
Tržne cene v Ljubljani
dné 22. februvarija.
	gl-	kr.		gl., kr.	
Pšenica, m. st. . .	7	80	Špeh povojen, kgr. .	—	66
Rež, „ . . .	7	20	Surovo maslo, „ .	—	66
Ječmen, „ . . .	6	50	Jajce, jedno . . .	—	h
Ovos, r . . .	6	70	Mleko, liter . . .	—	
Ajda.....	7	50	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	6	41;	Telečje	—	64
Koruza, „ . . .	5	5i.	Svinjsko „ „ .	—	60
Krompir, „ . . .	2	80	KoStrunovo „ „ .	—	40
Leča, hktl. . .	12	_	PiSJanec ....	—	65
Grah.....	12	—		—	20
Fižol, „ . . .	12	—	Seno, 100 kgr. . .	2	32
Maslo, kgr. . .	—	9(	Slama, 100 „. .	2	50
Mast, „ . .	_	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	50
Špeh svež, „ . .	——	64	„ mehka, 4 „ „	4	80,
Meteorologično poročilo.
a i	Oas opazovanja	Stanje barometra t mm.	T»- mpera- tura po Celziju	Vetrovi	Nebo	* "3 a t. d " e I JU j " > _.
2i	9. zvečer	7+0-8	-4*	m. svzh.	ublaeno	
22	7. zjutrai 2. pofiol	739 9 7396	—50 -2 6	m. bvzIi. m. vzh.ivzh	oblačno n	00
Sredni* norratilvm.		včeraišna	temperatura —3 6°		in za 4 0° pod	
VABILO
149 1-1
I. rednemu občnemu zboru
„Posojilnice v Dobrčpoljah,
rcgistrovane zadruge z neomejeno zavezo",
ki se bode vršil
dnč B. sušca 1896. leta ob 4. uri popoldne v prostorih bralnega društva v Dobrepoljah.
Dnevni red:
1.	Poročilo nsčelstva.
2.	Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Citanje z «pisnika o izvršeni reviziji po zvezi dne 29., 30. in 31. janu^arija 1895 in razgovor o tem
4.	Sklepanje o potrditvi računa za leto 1895.
5.	Volitev načnlstva.
6.	Volitev računskega pregledovalca in namestnika.
7.	Slučajnosti.
V D u br 6po1j ah, dne 10. svečana 1896.
Načelstvo „Posojilnice v Dobrepoljah,
registr. zadruge z neomejeno zarezo".
Anton Novak,
načelnik.
Fran Jaklič,
odbornik.
Opozarjamo na § 32. zadružnih pravil, ki se glasi: Vsak zadružnik ima pravico glasovati pri občnem zboru o vseh v § SI. navedenih točkah in ima le jeden glas. Bolni in ženskega spola zadružniki ter korporacije se morejo dati zastopati po druzlh zadružnikih._
čudovito ceneno nakupovanje
samo gld. 2*10.
K< r moramo radi opuščenja naših tovarn opustiti tudi naše filijalke, smo se odločili razprodati nastopno naštete, kaj koristne stvari, katerih je vkupe 40 komadov, za unešno «no samo gld 2 10, in sicer:
1 elegantna pozlačena ura, natančno kazoča, za katero jamčimo 4 leta, 1 eleg. pozi. verižica, katero je prav težko ločiti od pristno zlate, 6 komadov žepnih rutic, 1 prav lepo žepni zrcalo, 1 krasna pristnosvilnata kravata, 1 lepa igli .*a za kravato z umetnimi kameni, 1 krasen porteroonnaie iz; fi-yg& usnja, 3 jako line gumbe za srajce iz imit. zlata in umetnimi briljanti, 2 lina gumha za manšete iz Imit. zlata in z mebiin. patent, zaprtjem, 1 prav eieg. pariška igla za dame, 1 fina sinodkarnica, 1 fini kanež za cigarete, 10 kom. finega angleškega pismenega papirja in 10 komadov finih kovert.
Vseh teh 40 predmetov z uro vred pošljemo za samo gld. 2-10. Iz razprodaje pošljemo tudi eleg. srebrno natančno ka/.ečo žepno uro in po/.lačeno verižico z okraskom za samo gld. 3-—. Tudi za to uro jamčimo 4 lt-ta. Srebrna ura z zgoiaj naštetimi predmeti vkup velja samo gld. 3 50. — Ker se tako ugodna prilika ne bode kmau ponudila, naj se narnčilci prej ko prej oglašajo. — Pošilja proti povzetju centralna ekspedicija
F. Windisch, iss s-5
Krakovo, Verka Joselowitschastrasse 10 K.
JSJT Neugajajoče se lahko vrne. "S3S
JE* m* i m C >■ M.
medicinski malaga
vtled kemične razkrojbe priznano Izvrsten, pristen malaga za okrepčilo bolehavim. bolnikom, prebolelim, otrokom itd., trpečim vsled pomanjkanja krvi in proti slabostim ielodca izvrstno učinkuje, dalje
sherry, madejra, inozemska vina, franooski konjak itd.
v literekih in polliterskih steklenicah imajočih oblastveno potrjeno varstveno znamko
inozemske vinske trgovine na debelo Oskar Oudic in drug.
se dobiva v Ljubljani v
lekarni JT. Mayer ,pri zlatem jelenu' na Marijnem trgu.
Opazka. Za nedvomno pristnost in izvrstnost jamčimo le tedaj, ako jena zamašku. ovitku in napisu utisnjnna naša tvrdka: Inozemska vinska trgovina na debelo 0. Dudlč & Co.; naše etikete so oblastveno potrjene ter se proti ponarejanju ostro postopa.	144 3 — 1
JP ozor!
Zaradi porušenja hiše sem se preselil iz hiše štev. 4
na št. 27 Sv. Petra cesta
(▼ gosp. Tratnika hlio);
priporočam se prečast. duhovščini in p. n. drugim naročnikom v nada'jno naklonjenost.	Av BtatS
141 4—2	¿ovljnrskl mojster.
I )ol>ro ohranjen, krasen
harmonij
z 9 spremeni ie za nizko <'eno na prodajo. — Natančneje pove lastnik Loka Sevnlk, organist v Šraartnein, pošta Št. Vid nad Ljubljano.	133 2-2
Ne tratite tuje bobove kave, ki nima nič redilnega!
Kdor pa vzame */3 prave
Kneippove sladne
a v rudečih zavitkih s tu pristavljeno varstveno znamko,
7s prav«	m 24-1
Oelz-ove kave,
dobi odlično, redilno in dober kup ka*ino pijačo. Na prodaj je povsod.
Štev. 3867.
95 3-3
Ustanove za sirote.
Pri podpisanem magistratu izpraznjeuo je eno mesto Marije Pavikove ustanov za sirote v znesku 20 gld. na loto in eno nusto Jožefe Jalonovo ustanov za sirote v znesku 42 gld. na leto.
Pravico do Jalenove ustanove imajo v frančiškanski, šentpeterski ali v šentjakobski fari rojene, do Pavškove ustanove pa sploh v Ljubljani rojene sirote, ki še niso 15 let stare.
Prošnje za eno ali drugo teh ustanov vložiti je tukaj do konca t. m.
Magistrat dež. stol. mesta Ljubljane,
dnč 3. svečana 1896.
Naznanilo in priporočilo.
Preč. duhovščini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam nsjuljudneje. da goro po potresu IS. aprila opustil prodajalnico v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo	336 52—41
najraznovrstnejših klobukov
cilindrov, čepic, slamnikov itd.
samo na Starem trgu (fii Tna!o) St. t
poleg čevljarskega mosta
Priporočam se ob jed-nem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni.
Velespoštovanjem
J. SOKLIČ
i n i,
v Ljubljn:
Stari trg. št. 1. g MHBMBH»
3 /Iute 15 srebrnih
kolajn. 12 častnih in prlznalnlli diplom
260 6
Franc Iv. Kwizda.
Kvvizdov Lrrakn
korneuburški zmnoredilni prašek,
dijetično sredstvo za konje in ovčad.
Z najugodnejšim vspehoni rabi se že nad 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemn prebavljenju, v zboljšanje ukusnejšega in izdatnejšega mleka.
Škatlja velja 70 kr., pol ikatlje
35 kr.
Pazi naj se na varstveno zniimko | in zahteva le K w 1 z d o v
Korncuburčki živinbred. prašek. I
Glavna zaloga
Okrožna lekarna
Korneuburg pri Dunaju.
331
Dobiva se v
vseh lekarnah ln drog-uerljaklh |
prodajal-nlo&h avstro- i rerklah.
Dobra in izučena 143 2-1
prodaj alka
od 30—40 let stara, se sprejme takoj za špecerijsko prodajalnico in prodajo tobaka pri J. Modicu
v Novi Vasi. — Pogoji se zvedo pri dotičuem.
Koverte s firmo
in
vizitnice v
priporoča
,Katol. Tiskarna'
▼ Ljubljani.

Friderik Hoffmann,
urar, 105 na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo vseh vrst
w žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do naifine.iše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti iepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. ¿BJT Poprave se dobro iu solidno Izvršujejo.
f" H
S
YABILO
na
M.
m
SiIir-
„Vzajemno-podpornega društva v Ljubljani,
rog. ziidruge z omejenim jamstvom"
ki bode
dni 9. marca 1896 ob 4. uri popoldne v društveni pisarni, KougretHii trg 1 T.
are& s	146 1-1
1.	Nagovor načelnika.
2.	Odobrenje zapisnika III. cbfnfga zbora dne 21. marca 1895.
3.	Volitev dveh overovatelj v za IV. občni zbor.
4.	Poročilo uradnega vodje, o računskem zaključku za leto 1895.
5.	Dopolnilna volitev članov ravnateljstva.*
6 Volitev 5 članov in 2 namestnikov v nadzorovalni svet. 7. Slučajnosti (§ 22).
V L j u b 1 j a n i , dnč 20. ftbruvarija 1896.
Ravnateljstvo.
Opazka. Na podlagi § 21. društvenih pravil je občni zbor sklepčen, ako je zastopan deseti del vseh članov.
fc d	* Voliti bode skupaj 9 članov ravnateljstva in sicer: 7 jih odstopi po dolo-
U	čilu § 7 društvenih pravil, 2 sta se odpovedala. Po § 26 izstopijo sledeči gg. člani:
Jlj	Pogačar Simon, Fabian Ivan. Klun Karol. Mathian Ivan ml., Petere» Ivan, Stegnar
H
$ fi
nn Fogaoar aimon, rabian Ivan. Klun Karol. Mathian Ivan ml., feterca ivan, aiegnar ijj, ! 4 Feliks, Šiška Josip. (Izstopniki smejo zopet voljeni biti.)	■■
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk, nspllat &
Nr. 11, Parterre
"Dv»i rkrk-pnm 1 n O no 7nonilo domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj cenj. JTI ipui UUlillCl IldZillCtllllCl naši naročniki in čitatelji „S 1 oveno a" blagovolijo uvaževati.

Odlikovana
sta bila na svetovnih razstavah
z diplomo in svetinjo
v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892.1.

izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (.Gorenjsko)
priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje
sk^ aovi b * & m
—— in vsmkovi-stnlli poprav,
Od leta 1880. do leta 1895. sta
izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav.
Priporočilna pisma
najbol|5ih vešCakov so na razpolago.

| Matija Horvat |
čevljarski mojsterv LJubljani, sv. Petra oesta 32 §6
*	priporoča se pročast. duhovščini in slav. občinstvu 9 3 v naročanja raznovrstnega
j BC obuvala
•	katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga 3 od najpriprostejSe do najfinejše oblike.
IVAN JAS
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13.
Zaloga šivalnih strojev in
Ceniki zastonj pristrojev za vozarenje.
in franko.
; Izdolovatelj cerkvenega( orodja in posode
^t Ljubljani, Poljanska cesta ] št. 8, pol. Alojzijevišča
priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojuistvom in dobrotnikom v ' najnatančnejše izdelovanje
monštrano, ciborijev, ke-1 liho v, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd.
iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni.
BRATA EBERL, črkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za franilSkansko oerkvljo. Mojstra pleskarja c.kr. državne in c.kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujlno stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploSčevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
Franjo Toman
! podobarln pozlatar, Kriievnlškl trg 1, Ljubljana!
se priporoča preč. duhovščini za izdelo- ] vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- i logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), slike, cofe, krogljice za vrvi itd.
_ JhL «» JT» & 9 svečar v Gorici, Solkanska oeata 9.
priporoča prečastiti duhovščini ter slav-i nemu občinstvu pristne
čebelno-voščene sveče ]
ktg. po 2 gld. 45 kr.
Za pristnost jamči s svoto 11000 kron. I
\ Pošiljatev franko za naročila v Avstro-Ogerski monarhiji.
Zajamčeno pristne čebelno-voščene i sveče, voščene zvitke in med priporoča ' preč. duhovščini in si. občinstvu OROSLAV DOLENEC
! svečar in lectar, trgovina z medom In voskom
v LJubljani, GledaliSčne ulice it. 10.
Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec j in medenina prav po nizki ceni. Zaloga j in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek suho satovje.
pitje

S Alojzij Zorman
trgovina z moko v LJubljani, Florijanske ulice St. priporoča vsakovrstno moko po različni1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. 1 Prodaja na drobno in debelo ter zagotavlja uljudno postrežbo. ^f V >/ V ^fl
»♦-♦-H
Josip Rebek preje Ahčin
ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 _ priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim
♦ predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako- ▲ vrstna atavblnska ključarska dela T Izdeluje trpežnoizdelanaštedilnaognjlsča, 1 ima v zalogi ključe Iz aluminija. Posebej 1 Se se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominikov In nagrobnih ograj. Zaloga In ' napeljevanje hišnih telegrafovintelefonov.
Delo trpežno in natančno, cene nizke.
IVAN UKAN fSÍÍL
, Igriške ulice st. 3
svojo ve-
Ljubljana, Gradišče št.
priporoča p. n. čast. občinstvu liko zalogo
peči], glinastih snovij, štedilnikov itd.
in vseh v to stroko spadajočih del po -nizkih cenah. 53—
O Drag. Matkovičj
brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 rt se priporoča v natančnejše izvrševanje Jj vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt _ spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna.
=1F31^—<mr=3	C—■.—■ C=
Brata Appe • ^
izdelovatelja lončenih pečij^^Jv^.-r '
vKandljl pri Novem mestu Jr 0
(na Dolenjskem)	in vseh v j
priporočata J€vV	stroko
Tí ^ 'r /P- -Ti- -T / JM? ^r -T nr ^T ■T fl? ^t 'T ^ ^	® /F«
JERNEJ ČERMELJ
trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo
v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v
gospodinjstvo spadajočega blaga
po na^nižji ceni.
| GABRIJEL OZELJ
v tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 J
5 se priporoča preč. duhovščini in si. oh- jfi V činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko * k spadajočih predmetov, kakor: garnitur, X T divanov, iimnatih in modrocevna peresih \ X itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po $ M najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- M
i ranje In dekorlranje dvoran in sob, ka- t m tere tUdI špalira. Osobito se priporoča za $ delo na deželi.	%
| Na najnovejši način umetne	£
I zobe 111 zobovja f
J ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja f
fplombovanja in vse zobne ope- & racije, — odstranjuje zobne bole- ®
spadajočih trpežno v ognji izdelanih predmetov po i
lepo svojo „ ^ ~ \ zalogey
' ^^prav nizki ceni. — Zaloga | ^	v Ljubljani je v Židovskiulici,
V^^s^zaBtopnik g. KallS ua PreSer- ] novem treu.
I
Paicliel I
poleg čevljarskega mostu, v KOhlerjevi » hiSi, I. nadstr.	|
H	•♦♦fl*	^♦O*
J čine z usmrtenjem živca
I zobozdravnik A. I
mmmmmmmmmmmmmmmmm
Zaloga rezilnega orodja HH^ 9 _
: 9 Hi kirurgičnih instrumentov. |
S^u«bsyv Alojzij Vanino
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu nože, Škarje, britve
itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. — j BruSenje in poprave izvršuje točno.
K Franc Pavšner
[Jj i«44)	nasproti c. kr. gimnaziji j
♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦
stvu v naročila na duhovniško in ol-nj vilno obleko po poljubnem kroju, zago-lii tavljajoč trpežno, natančuo delo, uljudno }{] postrežbo in kar možno nizko ceno. Q-HSHSHSaSH5HS»ESHSe5E5aSHSQ-

FR. TOME€

pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 ^ se priporoča preč. duhovščini in si. ob- i činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del £ in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, > krlževih potov, podob svetnikov itd. za- ? gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. iS
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó.
HKMtIK ZADNIKAR
Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani
Sv. Tetra cesta št. 17. priporoča proč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, svečnikov, leatenoev, ■vetllnlo, kadtlnlo itd. v raznem zlo^u izvršeuih. Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovino po nizki ceni.
Največja in najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče
o —
o >
o
w a
® I
5 - e
a
— o > 03

I LUKA YILHAR	1
Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne
priporoča svojo zalogo
zlatih in srebrnih
žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic
po najnižjih cenah.
I I t I
I |
f Poprave Izvršuje natančno in točno. {
.JtAst. Ja*. Jlti. t .JkAi*. J»**. At*. AAiU »AA A. AtlL JltA. ^
| Frasap	|
| pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f
*	se priporoča preč. duhovščini in si. ob- i J činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- %
*	skarsko obrt spadajoča dela, osobito pri * j novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * J incen6.Prenavljatudiobrabljenepredmete. f
*	dlAili *** dU*	***	***
| Fr. ŠlSka ded.^uVa-«^ |
f	Marije Terezije cesta it. 6	i
t* se priporoča v podkavanje konj in razno- a vrstnih vdz, ima tudi v zalogi	•<
f raznovrstne voze in sani {
J ter jih izdeluje po najnižji ceni.	^
mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani
Dunajska cesta v Medjatovi hiši
priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno
zalogo divanov, dimnic, omar, stolov, postelj itd.
Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago.
Anton Presker
krojni v Ljubljani, Sv. Fetra oesta 16
priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu
za izdelovanje vsakovrstne obleke.
V zalogi ima
^ narejene obleke
za gospode in dečke, dalje površnik«, ne-premočljive haveloke, haveloke Iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd.
Naročila za izdelovanje (blok po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Ka dobro blago se jamči.
NJega Svetost
papež LEO XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lnpponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v LJubljani prisrčno zahvalo za do-poslane Jim steklcničice
Tapetniška kupčija
iiOBREKA«
! 1 v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1 $
! \ dobroznana preč. duhovščini, priporoča J i svoje izvrstne
<!	modroce na peresih
! I (Federmatratzen) po 10 gl., nadalje iim-' i nloe, dlvane in vsa v tapetniško | j' obrt spadajoča dela	.
MMMMMMfiMMMfMMM
•<x
'S
K
8
»u o k o
•r-g
e
■C
IS
¿s
vs
-a
.3 .
M

V Ljublja iževi hiš

ani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
gt^* Jakobu Zalaznikn "^Jf
dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvlca tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob prlmicljah, svatovščlnah, imen-
dneh in raznih slovesnostih.__
IS *
SöI<Sör<3öISö!
* » • »
Tinkture za
(Oesa Jedili si
(Oena Jedni »teklenlčlol 10 kr.) V
Imenovani zdravnik ter tudi tnnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim
Piccolijevo želodčno tinkturo,
katera krepča želodec, povečuje slast, po-speSuje prebavljenje in telesno odprtje.
Naročila točno izvršuje proti povzetju |J|
O. Piccoli, §
lekarnar „pri Angela"	]]
T Ljubljani, na Dunajski cestt.^ p
Ustanovljeno |leta. 1870.
Izdelava perila
za gospode, gosp6 in otroke
na debelogin drobno.
Cena in blago brez konkurence.
> «
tí
c8
M ®
>
S
o* o
© o
Srajce za gospode,
beli cbiffon, gladke n» prtih, brez ovratnika, brei nanšet, S7 vrel jedna od gld. 110 do !70 iest „ „ 6H5 ,, 15"— Srajoe za deSke, t 4 velikostih, aicer kakor gornje jedna od gld. 1 — do 1-40 «e«' „ „ 5-75 „ 7*75 Svitloe za gospode, 8 vrst
jedne 80 kr. do gld. 1-40 iest gld. 4-60 do gld. 7-50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 220. J Dvanajst manlet •/ t\ od gld. 3-30 do 4 60. U
I 13 predlog /
(Vorbemden) / od gld. S M do S'— /
f ■
Za kroj brez graje in za točno postreibo
jamči tvrdka
J. O. Iliiniciiiii
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. In kr. mornarioo.
Bif Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 8
p^^ J«- m «,-m.-
Liniment. Capsici comp.
18—5 z lekarne Rlohter-jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajši^joče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to Bploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-22J
Richter-jev liniment s,sidro'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
Scßicßt
patent*
milo
z znamko „labud" je najboljše izmed kateregakoli mila.
wn
i ti
aec» -Je*-.!
iz lekarne 47 26-3
B. FRAGNER v Pragi
je vže nad 30 let splošno znano domače sredstvo,
katero pospešuje slast in prebavljenje ter odvaja počasi in lahkotno.
Opomin! Vsi deli zavoja imajo poleg odtisnjeno oblastveno potrjeno varstveno znamko.
Glavna zaloga
Lekarna B. Fragner „pri črnem orlu" v Pragi,
Mala stran, na vogalu Spornsrjeve ulice.
Velika steklenica velja 1 gld., viala 50 kr., po pošti 20 kr. več. — Razpošiljanje sleherni dan. ~ Zaloge v vseh avstro-ogersklh lekarnah.'
Učenca,
ki je bil vsaj v jedncm razredu srednje šole, sprejme takoj v Bvojo špeoerijsko prodaj&lnloo na Vrhniki
130 6—6
Gabrijel Jelovšek.
Viljem TliihkN
dvorni založnik,
zavod za gojitev semen in rastlinstva v Tsmeivaru
razpošilja:
najbolJSa semena, najlepSe ovetlioe, najnovejSe rože, najfinejSe vrste sadja
vse zajamčeno pristno, točno in zanesljivo, ▼ vse kraje državo in inozemstvo. — Elegantni, bogato ilustr. glavni katalog za leto 1896 pošlje vsakomur zastonj in franko. 103 3—2
(35 10—2)
Zaspanje izključeno!
Anker - budllnioa s
po noči svetečo se ka-zalno pločo in večno pratiko gld. 2*75
Salon-budtlnloa, šti-rioglata, 25 cm. visoka, pozlačena in gravirana, bije četrti in pol ure gld. T-.
Remont, iz Jekla za gospode in g os p 6 gld. 4'— , s trojnim okrovom gld. 6—.
Remont, iz pristnega tnlla-srebra za gospode in gospe z zlato vlogo gld. 9 —, s trojnim okrovom gld. II.—, s koledarjem in meseč. kazalom gld. 15'-
Remont. iz 14 kar. zlata za gospe gld. 12'--, s trojnim okrovom gld. 18'—.
Anker-remont., zlata, za gospode brez okrova gld 25-—, s trojnim okrovom gld. 35'—.
Ure z nlbalom po ce-nilniku.
Zakonski prstani, izvirni, iz 14 kar zlata, komad gld. 5'—, masivni gld. 7'—.
Najtežavnejše poprave okraskov in raznih ur se vspre-jemljejo m točnq izvršujejo. — Ostanki zlat* in srebra vsprej-m»jo 88 mesto plačila.
Prečast. duhovščini pošilja brez povzetja; plača po dogovoru.
Ilustr. oenilniki zastonj in franko.
il Mayer,
o. kr. trg. sodno zabeležena tvrdka
na Dunaja I.,
Schottenring 33/c
*	Pozor!	$
Uljudao naznanjam si. občinstvu iz mesta in z dežele, da sem se preselil VlC iz hiše na Sv. Petra cesti it. 4 v	119 3—3
Hišo št. S na Sv. cšetra cesti
ter se priporočam v obilno odjemanje, zagotavljajoč pošteno postrežbo.
Ignacij Žargi,
trgovina „pri nizki ceni".
lekarna „pri zlatem državnem jabolku"
Dunaj, I., Singerstrasse št. 15.
J. Pserhofer-jeve
n<li7oinlnn Lrrniflw>n preje kri čistilne kroglioe imenovane, staroznano, UUVilJtilllt KI U^lllt, lahko čisteče domače zdravilo.
Od teh krogljio stane: 1 škatljloa s 15 kroglloaml 21 kr., 1 zvitek s 6 ikat-ljloani 1 gld. 5 kr., če se pošlje nefrankovano proti povzetja pa 1 gld. 10 kr.
Če se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev : 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr.. 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more poslati.)
Proai se izrecno ay „J. Pserhofer-Ja odvajalne kroglloe" Tgg zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake skatljice na navodilu o nporahi stoječi podpiB J. Pserhofer in sicer z rndečimi črkami.	~
Balzam zoper ozeblino J. Pserhofer-Ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr.
Sok iz ozkega trpotca (Spitzwegerich-saft), 1 steklenica 50 kr.
Balzam zoper golšo, 1 steklenica 40 kr., s poštnine prosto poSiljatvijo 65 kr.
Stoll-ovi Kola-preparati, izvrstno krep-čilo za želodec in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., — '/« litra 1 gold. 60 kr., — litra 85 kr.
Zdravilni oblli za rane pok. prof. Stendel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
Grenka želodčna tinktura (preje živ-ljenska esenca ali praške kapljice imenovana). Lahko raztopljivo zdravilo, dražil-nega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica 2 gld.
Čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr.
Prašek proti kailju, 1 škatlja 35 kr„ s poštnine prosto pošiljatvijo 60 kr.
Tannoohlnin-pomada J. Pserhofer-Ja najboljše sredstvo za rast las, ena pušiea 2 gld.
Univerzalna čistilna sol A. W. Bnl-
rloh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Razven tu imenovanih^ preparatov so v zalogi še vee v avstrijskih časnikih oglašene tu in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Pošlljatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temn, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska,
0tr Oe se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznloo), potem je poštnina mnogo oenejša, nego pri pošlljatvah proti povzetju.
Imenovane specijalitete tudi prodajata v Ljubljani gospoda lekarnarja: Mardet-sohlager in Ploooll.	26 12—10
Dnč 21. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....101
Bkupni državni dolg v srebru ... .101
Avstrijska zlata renta 4%......121
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101
Ogerska zlata renta 4*.......122
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1000
Kreditne delnice, 160 gld......380
London vista...........120
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	59
20 mark............11
10 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci..............43
C. kr. cekini......................5
O u n a j § k a borza.
gid.
kr.
15
15 85 40
35 05
50 75 02>/, 80 . 57
55 „ 66 .
Dnš 21. febrnvarija.
4 * driavne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadollnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ■ . • ■ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deielno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zom.-kred.banket % Prijoritetne obveznice driavne železnice . .
juine ieleznice 3% . južne železnice b% . dolenjskih ieleznic 4 %
151 gld.	—	kr.
158 „	—	
193 .	25	
98 .	55	
142 ,	25	
128 „	—	
107 „	—	
112 .	—	
98 „	50	
99 „	25	
224 .	—	
170 .	—	II
130 „	40	
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld.
4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld.	136	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„
Salmove srečke, 40 gld........67	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72	,
Waldsteinove srečke, 20 gld.......E4	»
Ljubljanske srečke.........22	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	174	,
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	8480	.
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	468	.
Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. . . .	100	»
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	64	.
Montanska družba avstr. plan.....86	a
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	165	a
Papirnih rabljev 100........128	»
50 75 75 50
25
25 70
Nakup in prodaja
vsakovrstnih drftavnlh papirjev, srečk, denarjev «> Zavarovanje za zgube pri ftrebanjlh, or ¡Miretmni»
najiiianjsega dobitk Eslantna izvršitev naročil a* borzi.
Meniamična delniika dražba
„JI KRČU B*4
«ollzoiti il 10 Dunaj, «ariabilfirstrassa 74 B.
Pojasnila ~ZB v vseh gespedaraM in «nastalh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipotarfaofjsklk vredaoetelh
papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega j obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.