Pottno tekoa ra&ra B. 24. St. 48/ V Gorlci, due 2. deeembra 1920. Posamema He». — 20 shrink. Letnlk in. bfcaja v Gorki vsak *«- trtek opoludM. Vel)a u cdo leto 12 L, mesečiM 1 L, za inozemstvo 16 L. Na ¦aročila brez doposlane na- raCnice se ne bomo ozirali/ Focamezne Stevilke staneje v nzprodaji 20 stotink UrednBtvo: Ulica Vetturini a, uprara aL Vetturini 9. 60RKU STRA2A Rokopisi se ne vračajo. Ne- frankirana pisna se ne spre- jemajo. Oglasi, katere je treba vnaprej plačati, se računajo po dogovora. Izdaja konsorcU »Oortške Straže«. Odgovorni ured- nik: Franc Novak. Tiska: »Narodna Tiskar- oac .v Qorici, ulica Vet- turini štev. 9. O nas — brez: nas. Bivši deželni poslanci so naslovili na komisarja za avtonomne zadcve v pokra- jini goriški, g. dr. Alojzija Petlarina, pismo naslednje vsebine: Velerodni gospod komisar ! Pred nedolgini casein snio se obrnili podpisani bivši deželni poslanci s prosnjo do Vas, da bi po svoji nioči pripomogli k temu. da se vzix)Stavi v zasedenem ozein- lju občinska, okrajna in deželna samo- uprava, katero je vlada, ki nam zapove- duje, skoro scela zatrla. Nismo še dobiii cxigovoru na ta naš korak, iz katerega bi spoznali, kakšen uspeh smemo pričakovati v tern za naše ljudstvo življenskem vprašanju, in že nas sili nov dogodek, da se zopet cbračamo do Vas kot naeelnika avtonomne obiasti, kolik'^r je je še ostalo, ter posredovalca raed ljudstvom, cigar ideje naianko pozna- te, in med vlado. Ob Vašem zanimanju za usodo zasc- denega ozemlja Vam ni moglo uiti, da zadnje dni sta se pogajali dve obiasti za našo prihodnjost, in sicer — brez nas. Prebivalci te dežele in dežela sama smd bili blago, za katero sta kupca barantala. Enega so mikali naši rudniki in gozdovi, oviti v plašč strategičnih mej; drugi je modroval, da telesu je blizja srajca nego suknja; in dogovcrila sta se v bratskem objemu o nas in naši bodočnosti — brez nas. Ko so pred dv-;ma ietoma državniki stcpali v dvorano mirovne konterence, so se gioboko priklanjali Wilsonovim nače- lom, katera priznavajo tudi malim narodom. pravico, da odločujejo sami o svoji usodi, in da se ne smejo premikati kakor lesene figure na šahovi deski v plačilo ali kazen vojskujočih se držav. V teku dveh let so isti državniki tolikt> napredovali in poglo- bili se v Wiisonova načela. da s0 zdaj brez najms-njšega nemira in sramu sklepali o nas — brez nas. Cetudi nas je malo in smo šibki, ven- dar ljudje smo, narod smo, kateremu se ni sramovati stati v vrsti z drugimi narodi, ker gmotno in duševno — z ozirom na svoje število in moč — se smemo meriti z vsakim drugim in mnoge tudi prekašamo. Svojo narodno dolžnost vršimo v gospo- darstvu in omiki. kakcr drugi; zato zahte- vamo, da se nam priznavajo človeške In narodne pravice ter da se nam izkazuje spoštovanje, katero zaslužimo. To se ni zgodilo1, ko je šlo za naše temeljne pravi- ce in življenjske koristi, temveč državniki so nas povsem prezrli, držeč se imperija- lističnega načela, da moč prevladuje pra- vico. tistega načela, o katerem so trdili, ko so stopali v mirevno konferenco, da je bodo pobijali, mislili so namreČ na impe- rijalizem drugih in ne na svoj, zato so sklepali o nas — brez nas. Med pogajanji nismo govorili, ker nismo smeli in nismo mogli govoriti, ko je_bilo vsako zbiranje in zborovanje stro- go zabranjeno; zato naj se naš molk ne smatra kot pritrjevanje temu, kar se je zgodilo glede nas — brez nas. Ni v naši moci premeniti dogovore, ki so se vršili — brez nas, ker nas je ma- lo in smo šibki v primed s tistimi, ki so imeli besedo; aJi mclče požreti takega postopanja nasproti nam tudi ne moremo, marveč smo siljeni, da protestujemo proti njemu z vso odl-cčnostjo. Če nas način, kakor so postopali dr- žavniki z nami v tern prevaznem vpra- šanju. sili do protesta, napolnuje nas po- gled v prihodnjost z največjo skrbio, kajtl ako bo vlada one države, kateri smo pri- sojeni, postopala z nami, ko jej bomo prl- klcpljeni, tako kakor postopa zdaj, ko smo zasedeno ozemlje, bati se nam je naj- hujšega, tako da bomo obupno zdihovali, da se nam je godilo neizmerno boljše, ko se nam je »slabo« godilo. Kako postopajo rešitelji s svojimi re- šenci? Predstavljajo se nam kot rešiteljf, a so nas ix)polnoina zasužnili; imenujejo nas rešeno deželo, a so nas docela podjar- mili, kakor nekdanji Rimci premagane de- žele; vedejo se kot zmagovalci in absolut- ni gospodarji, katerim ne velja nobena postava bivše države, ako je najnižji fi- nancar ne potrdi; premenili so. ne da bi nas vprašali, naša krajevna imena ter za- krili slovenski obraz naši deželi. kakor da so necporečni gospodarji v naši deželi. Ako potrebujejo za-se novih imne, prosta jim pot; ali za naše ljudi sodijo na javna mesta naša imena. Nikomur ne priznava- mo pravice, da nam naša imena odjemlje, pretvarja in pekvarja; to pravico si pri- svaia le gospodar nasproti sužnju, katere- mu ne priznava človeških pravic. Nasa imena, krajevna in osebna, so naša last, nasa cast in naš ponos. Nasiino premembo na ših imen občutimo kot sramotno žalje- nje naših najblažjih čustev in ošabno iz- zivanje, ko se vse to godi v prikrivanje in zanikanje naše narodnosti. Ako komuna- ša imena ne ugajaj-c*, zakaj nas pa zase- dc? Kogar ne maram, temu se ne bližam; če pa se komu bližam, ali naj se mu bli- žam z gorjačo, da si ga ž njo ustvarim priiatelja? Ali da ga pobijem? Cudna po- Hiiika! V razvpiti državi se nam je delita pravica po obstoječih zakonih v našem je- ziku; v zasedenem czemlju se nam zanika pravica. ako vloga ni sestavljena v ne- našem jeziku, ali ako jej ni pritožen pre- vod v tern jeziku, in to na zahtevo višje instance. Tu ne velja izgovor, da to se ne gcdi splošno in da osrednja vlada ni tega odredila; vlada je odovorna za uradno početje svojih uslužbencev, naj se kaj go- di splošno ali posamič. Uradnik ne bi de- lal tega, ako bi bil prepričan, da vlada te- ga ne cdobruje ter da prestopnike ka- znuje. Državni upravi je naloga, da pospe- šuje gmotne koristi državlianov, a našim občinam so postavili gerente, ki pogolt- nejo občinske dohodke, ker so dragi, kar je naravno, ker morajo živeti od tega, medtem ko domači upravitelji. ki so bill kos svoji nalogi, sc živeli od svojega. in le za gotove stroske, katere jim je priza- djalo upravljanje občine, so dobivali pičlo nagrado. Domače upravitelie so od- stavili ter namestili z drugimi iz daljnih krajev. kakor da nasa pokrajina je za to ustvarjena, da preskrbi zaslužek ljudem, ki v kraliestvu niso dobiii mesta, četudi ob- činska uprava in občinsko gmotno stanje ped tern močno trpi. O solskem vprašanju nočemo niti go- voriti. To je najhujša rana, katero nam: je zasekala vlada, katera skli, katera se ne bo dala zaceliti, dokler nam vlada ne vrne vsega, kar nam je vzelai Nismo narod analfabetov, marveč kulturen narod, ki pozna korist in potrebo sole. Brez nje no- čemo ostati in nikakor ne bomo trpeli, da se nam scle zapirajo, prepovedujejo all pretvarjajo nestvor sole, kakor v Qorici. Državljani imamo pravico do kuiture; v njeno dose go nas mora vlada ščititi in l>cdpirati. To je njena sveta dolžnost. Ali naj pripadamo zato kulturni državi, da ostanemo brez šol? Da podivjamo? Toli- ko siabe volje si ne moremo misliti na^ strani vlad'e. Pravice, katere smo si pridobili v propadli državi z velikim trudom in zrt- vami, se nam kratkomalo odrekajo; ljud- stvu se zastavlja pot do sovladanja in so- uprave, a odpirajo se na stezai neodgo- vornim kričavim mladičem, ki s požigi, razmetavanjem tujega blaga, bombami in nasilstvi širijo svojo omiko. Dogajajo se poboji in zločini. ki so bili nenavadna prl- kazen v nasi deželi. Politična prostost je postala bajka; zbiranje in zborovanje je mirnim aržav- ljanom prepovedano, dopušča se pa kriča- čem, razsajačem in strah'CA'-alcem. Javno zivljenje ne nosi več znakov kulturnega naroda, marvec šovinistov in anarhistov. — Če pa se župani posvetujejo o občin- skih zadevah, se jim žuga z aretacijo; če domač uradnik, pcslan na komisijo, sprej- me v gostilni nekatere osebne prijatelje v tern kraju, dvignejo karabinieri krik o komplotu proti državi; če slovensko pev- sko drustvo priredi javen koncert v jav- nem lokalu, r>ozdravijo ga z bombami. E- nako se tudi obrtno podjetje, ki kateremu ni ljubo, poškoduje o polnoči z bombami. To so prostosti in prijetnosti v osvoboje- nih pokrajinah. Konštatujemo te prikazni kot očivid- ci ter jih gioboko obžaluiemo. Zdi se, da vlada, ki nam gospoduje, teh dejstev ne vidi, ali da nima moči in poguma jim sto- piti nasproti. Eno kot drugo je obžalo- vanja vredno. Zato prosimo Vas, velerodni gospod komisar, ki sami vidite te razmere in nam morate pritrditi, da so resnične, opozorite vlado na to ter opomnite jo, da sme priča- kovati zaupanje ljudstva le, ako vrši svo- jo dolincst, da pa ljudstvo postane nevolj- no in nemirno, ako vidi, da se prezira, da se teptajo njegova cast in korist, da se nam kratijo težko pridobljene pravice; kajti tudi ljudstvo ima cut za cast in pra- vicc-, včasih veliko občutnejšo nego küo na visokem mestu. Potrebno in opravičeno je, da se Ijud- stvu priznavajo njegove pravice, das se mu prepusti delež, ki mu pripada pri vlndi in upravi. da se mu ne kratijo človeške in državljanske pravice, da se mu ne jen*- ljejo pridobljene pravice pod nikakim na- slovom ali pretvezo. Drugače bo siljeno klicati, da prosti državljani so postali dr- žavni sužnji, da z nasilstvom se hoče u- ničiti slovenski narod kot tak. Pred vsem pa je pcitrebno, da se vz- postavi deželna avtoncmija zdaj, ko bo treba marsikaj urediti tudi glede naše de- žele, ker to vendar ne gre, da bi tudi no- va država odločevala o nas — brez na». Zato prosimo, da ponovnc* priporočite o- srednji vladi našo zahtevo o sklicanju dc- želnega odbora. Najodličnejšim upoštcvanjem Vam u- dani. . (Slede podpisi). V Gorici, 22. novembra 1920. Rimska zbornica o naših narodnih pravicah. V rimski zbornici se je vršila te dnt razprava o rapalski pogodbi in o aneksiji ozemlja, ki pripade Italiji glasom te po- godbe. Govorniki posameznih strank, za- | stoipanih v zbornici, so porabili priliko, da • so izrazili svoje stališče napram tej po- | godbi. Iz njihovih govorov, aka izvzame- ] mo socijaliste, zveni očitanje vladi, da bl ! bila Italija lahka dosegla več, kakor se je | to v resnici zgodilo. Italijanska vlada da ni znala dovolj izkoristiti zunanjega in no- tranjega političnega položaja, ki je za Ju- goslavijo skrajnet neugoden; na eni strani ji je zmanjkala vsled: izida volitev v ame- riških reservnih državah Wiisonova po- moč, na drugi strani pa tudi pomoč zavez- nikov. (Jugoslavija se je zamerila zlasti Franciji, ko je poslednja zahtevala od nje oboroženo pomoč proti ruskim boljševi- škim armadam, a je Jugoslavija to pomoC odklonila.) Zato bi Italija ne bila smela v svojih zahtevah ničesar popustiti: zahte- vati bi bila morala obširnejše garancije za dalmatinske Italijane, priklopitev Italiji vseh dabnatinskih otokciv. pridržke glede zasedbe severne Albanije od Jugosloven- ske strani, samostojnost Crnegore (tudi socijalistični govornik je zahteval za Cr- n-ogoro samostojnost), priklopitev Sušaka in baroške luke reški državi itd. Napaka pogodbe je, da dajejo Jugoslov. za italijan- ske — koncesije samo obljube (!). Vlada se pozivlje, da popravi te pomanjkljivioisti v kaki poznejši pogodbi z Jugoslavijo. Kljub tern »pomanjkljivostimk( pa se Je zbornica izjavila za odofbritev pogodbe; proti odobritvi so glasovali samo socijali- sti,, ki ne priznavajo nikakih diplomatič- nih aktov. Ko so govorniki končali svoja izvaja- nja, oglasil se je k besedi zunanji minister Sforza ki je poudarjal, koliko je bolje, da se je sklenil ta gotovi in pospešni mir, kl zagotavlja Italiji vzhodne meje na podlagi svobodnega sporazuma z mladim in krep- kim sosednim narodom, ki ne bi bil nikdar pristal na vsiljen mir in na vsiljene meje. Ravno zato sma hoteli v Rapalu odpravitl položaj, ki je povzročal toliko nevšečno- sti. Dali smo razumeti pooblaščencem sk> sedne države, kaj je najmanje, kar nam je dajala naša zgodovina in do kar smo imen pravico zahtevati zaradi naših 600000 mrt- vecev. Pretresli smo skupno z njimi ne- varnosti, morebiti smrtna nevarnost za nje, za nas pa manj hude ali vendar resne, ki bi mogle zgrozati v bodočnosti oba na- roda, če ne bi bila zmožna za sporazum. Imeti lTiicramo vendar končno poguni. da povemo, da Ijubezen do naše domovine ne I sme pornenjati preziranja domovinskega čuta drugega plemena, čeprav je mlajše in nima slavne zgodovine, da tako neresniC- ncw kar je rekel Dante, ki na nesmrtni na- čin začrtava meje Italije v Kvarnerju. da si zagotovimo iulijsko mejo, ki jo je po- svetila kri nasih vojakov. Morali smo sprejeti v naše meje stoti- scče Slovencev. Tern Slovencein, katerim je v ostalem prikladno ostati v dotiki s svojima naravnima, ali čisto italijanskima središčema Gorico in Trstom, zagotovimo z najširšo jezikovno in kulturno svobodo. Za nas bo to častna obveza in čin politič- ne razsodnosti. Smo torej prepričani, da se bodo čutili naši novi državljani .kmalu zadovoljni v tern oziru, da pri^adajo vele- vlasti, ki, močna po svQji kuliuri, s katero se ne more primerjati nobena druga, spo- štuje njihovo krajevno življenje z ljubo- sumno skrbnostjo. Toda bi li bile» pametno. ko bi Italija izpremenila čez mero potrebe svoje veli- častno obiležje po plemenu in po jeziku e- notnega ljudstva ali pa ko bi drugi ustvar- jali kitajski zid tarn, kjer hočemo imeti prcst in miroljuben tranzit. Z druge strani ne smejo reški državljani v interesu svoje lastne stvari nastopati s prctšnjami za a- ncksijo, katere so za Italijo nesprejernljive, ako noče postati nezvesta dani besedi. Tu- di bi to pnovzročilo škodo Reki sami, ka- tere bodoče blagostanje je zajamčeno s takšnimi določbami, da ne more biti o njih nobenega spora. Mi smo dosegli toliko. da lahko položimo podlage sreci reške drža-, ve. V kratkem se začnejo v Rimu in Bel-' gradu konference y svrho stvaritve in razvoja prisrčnih finančrrih, gospödarskih in kulturnih odnošajev med obema naro- doma, katerih proizvodi se čudovito izpo- polnjujejo med seboj. V novem ozračju, ki bo sledilo, bodo počasi izginile bridkostl in jeze, ki jih je pustila za seboj dolga ne-, vihta. Ker se je tisti, ki je imel biti strašeifc nasprotnik., izpremenil v prisrčnega poTi-^ tičnega in gospodarskega sotrudnika, bo Italija bdela za svoj in sosedne države blagor bo gledala, da se ne ustanovijo zo- pet nenaravni dinastični konglomeratl, ki so zapustili tako neprijetne spomine v Ri- mu kakor v Belgradu. Ker ne loči nič več ti dve državi. se ne pravi sanjati, ako u- pamo v bližnjo bodočnost, kjer bodo našli Italijani in Jugosloveni v vzajemnem prija- teljstvu svojo dragoceno moč v politK- nem in moralnem pogledu. Med tern pa Je bilo z rapallsko pogedbo končno razdeja- no to, kar je ostajalo še vedno po uniče- nju Avstrije, namreč avstrijska ideja s svojim neiztrebljivim protiitalijanskim o- beležjem, k je grozila, da sprävi v nevar« nost najčistejši uspeh naše zmage. Dei^ izvršeno v Rapallu, izvrseno — ie H tre- ba naglašati — častno za Italijo brez no- bene besede, ki bi ogrožala ali upropašča- la druge narode, je bilo olajšano vsled prl- srčne pomoči s strani francoske in angJe- ske vlade. ki sta poslale celo na ligursko rivijero jugoslovenskim cdločihiim krog«m najživahnejše priporoke v prid mladi kra- Mevini in nam. Prijetna dolžnost mi je po- svedočiti to pred parlamentom in pred deželo, za katero je dobro, da ve o tern, kakor tudi ve, da je bila italijanska stvar v sedaj rešeni jadranski krizi podpirana po raznih poteh. Toda krize smejo trajat! samo en čas in sedaj je dolžnost zmago- slavne Italije, da dela in se utrjuje onstran bivših mej v svoj blagor in blagor naro- dov, ki so se z njo pogodili. Rapallski spo- razum bo zares začetek plcdnega in slav- nega življenja, če bo, kakor je hotela biti mir sprave in ne nasilia, pomenila prvi ko- rak svetlega italijanskega vpliva od Ja- drana do Egejskega in Črnega morja na dobro naše in ljudstev, ki so danes trudna in iztrpinčena, toda kakor željna medna- rodnega življenja brez toliko sovraštva in nasilja. Tako min. Sforza. Mi pa pravimo k temu: besede, besede, besede, — dejanj, ki naj bi uresničile te besede, ni od niko- der. Do danes smo dan za dnevom obču- tili na svoji koži, s kako »ljubosumno skrbnostjo spoštuje Italija naše krajevno zivljenje«. Zato se nam zdijo vse te lepe be sede le kct bridka ironija. Današnja spo- menica na drja. Pettarina govori o spo- štovanju našega naroda v mejah italijan- ske držve dovolj jasno. Volifve v Jugoslavs. V nedeljo« dne 28. novembra, so se vršile po celi Jugoslaviji volitve v ustavo- tvorno skupščmo. O izidu volitev poro- čajo ljubljanski listi z dne 29. t m. v po- sebnih izdajah. Po ten porocilih bi bil izid volitev v Sloveniji sledeči: Slovenska LJttdska Stranka |e dobila 14 mandatov: Dr. A. Gosar (volilni okraj mesto Ljublja- na); Janez Brodar, Josip Oostinčar, Joslp Nemanič, Janez Stanonik, Karoi SkulJ, Anton Sušnik (kranjskc volilno okrožje); Ivan Roškar, Fran Pišek, Jožef Klekl, Martin Kranjc, Vladimir Pušenjak, dr. Ko- rošec in dr. liohnjec (štajersko volilno okrcžje). Saroostojna Kmečka Stranka 8 mandatov: Jakob Kušar, Ivan Majcen, Ivan Pucelj, Janko Rajar (kranisko vo- iilno okrožje); Ivan Urek, Josip Drofenik, Ivan Mermolja in dr., Bogumil Vošnjak (štajersko volilno okrožje). Socijalna De- mokratska Stranka 6 mandatov: Etbln Kristan (kranjsko volilno okrožje); Etbin Kristan, Filip Kisovar, Jozef Kopač, Ru- dolf Golouh, dr. Milan Korun (štajersko volilno okrožje). Komunisti 6 mandatov: dr. Milan Lemež (mesto Ljubljana); Mar- cel Žorgra, Valentin Mlakar, Vladislav Fabjančič (kranjsko okrožje); Miha Koren in dr. Milan Lemež (štajersko okrožje). Jugoslovanska Demokratska Stranka 3 mandate: dr. Ivan Tavčar (mesta Ljublja- na); dr. Oregror Žerjav (kranjsko okrožje) in dr. Vekoslav Kukovec (štajersko okro- žje). Narodna Socijalna Stranka 2 man- data: Ivan Doržič (mesto Ljubljana) In Ivan Doržič (štajersko okrožje). Prekmur- ska Stranka 1 mandat: Kühar (štajersko okrožje). Cela Slovenija voli 40 poslancev. Pripominjanuo pa, da navedeni podat- ki še niso končno zanesljivi in ga bi znala biti pri eni ali drugi stranki kaka spre- memba v doseženem številu mandatov. Ravno tako tudi niso še zanesljivi podatki glede izida volitev v ostalem delu države, ker manjkajo uradni podatki. Po dose- dan jih vesteh so dobili radikalci 102 man- data, demokrati 94, Radičevci 54, komu- nisti 35, Hrv. Tožačka stranka 26. Ljudska Stranka 25, Muslimani 25 in Hrv. Zajedni- ca 6 mandatov. Iz Macedonije manjkajo poročila o izidu; glede Makedonije poro- ča posebna izdaja ljubljanskega »Jutra«, da so tarn radikalci propadli in da je izvo- Ijenih kakih deset kcmunistov. Dopisi. — Cerkno: Dne 21. novembra t. I. jc priredil tukajšnji »Sokol« zabavni večer, ki je tako dobro uspel v vsakem oziru. Pevske točke je proizvajal moski zbor pod spretnim vodstvom Gabrijela Bevka, ki je ustvaritelj smotrenega petja v Cerk- nem. Izbrane pesmi so bile burno odobra- vrjie, ker so bile odmev našega čustvo- vanja po dogodkih v zadnjih dneh. Orkester je neutrudljivo sviral ves večer. Njegov kapelnik, Metod Petcrnelj, je zopet pckazal, koliko je mogoče dose- či z vztrajnostjo v razmeroma kratkem času. Žel je obilo pohvale! L'delezba na koncertu je bila izredno velika, ker so se ga udeležili vsi sloji Ijudstva. Materijalni uspeh je bil nad vse pričakovanje dober, kajti čisti prebitek je znašal L.I716.—. Neprimemo večji je bil pa moralni u- speh večera. Cerkno je bilo v predvoj- nem času glasovito vsled strupenih stran- karskih bciev. Upajnio, da s ta časi za vedno minili. Pogodba v Ropalu je teme- Ijito izpremenila duševno razpoloženje Cerkljanov. Smelo trdimo, da 11. novem- ber t. 1. pomenja, novo orientacijo v njl- hovem življenju. Ta večer si videl skup- no v veselem bratskem razpoloženju vse udeležnike brez ozira na prejšno stran- karsko pripadnost. Pozabljeni so bili vsi prejsni beji, vse razprtije, na srcu je bila vsem edino le bodočnost naroda. Tako bodi za vedno! A ne samo v Cerknem, marveč v celem obsedenem ozemlju. pri vseh narodnih društvih brez ozira na stranke. Pokažimo rojakom onkraj črte, kaj je pravo rodoljubje. Bodimo mi za vzgled njim, ki se v najusodopolnejsih tre- notkih kolijejo med seboj. bolj, negc naj- hujši sovražmki. »Sokolu« pa to priporočilo! Pred vojsko je veljal »Sokolft, kot nekakc bol- no društvo politične stranke. Ali po pravi- ci ali po krivici, nočcrroo razmotrivati. A v današnjih težkih časih se zavedaj »So- koJ«, da moraš biti edino le narodno dru- štvo, brez ozira na stranke! Razprostrl svc-je mogočne kreljuti, zbiraj pod njiml vse moči naroda, ter jih privedi v večno kraljestvo svobode. Da bode cerkljanski »Sokol« to svcto nalogo vestno in nepristransko izvrševal, sta nam. porok imeni staroste JcrneJ Stravs in načelnika Ivana Brelih. — So- kolski nazdar! — Dnevne novice iz Kobarida. Pred kratkim so imeli v naši okolici veselico, Sužidska mladina je vprizorila iffro »V Ljubljano jo dajmo«; igra je uspela prav dobro. Posebno »hlapec« in »oče« sta žela obilo pohvale. Tudi petje jc ugajalo od- činstvu, ki je dajalo s ploskanjem izraza svoji zadovoljnosti. Prav ljubko ie učln- kovala nova Vodopivčeva sJdadbo »Oo- spodične in dekleta«. Mala vasica je zmo- žna tudi velikega, samo volje in vztraj- nosti je treba. To nam je dokazala sužid- ska mladina. Ravno tatoa nas je presenetil kon- cert, ki je, bil 15. t. m. v Kobaridu. Lepe, času primerne pesmi. so donele iz grl '»Kobaridslcega zboraa. Samospev 9. Tončke Medvedove je povzročil spLcšno pozornost. Zabave in veselja: ni manjkalo — želimo prav kmalu kaj sličnega. To narodu ugaja! Slovenski fantje in dekle- ta, vztrajajte in zbirajte se v krogu Va- šega vrlega pevovodje, g. Uršiča. Sio~ venska pesem naj doni po naših hribih, kakor nekdanje dni, da nam bo vžtgala živo ljubezen do našega naroda. ki mora prenašati krivice celega sveta. Zalost in veselje izlivajte v lepe narodne pesmifc da bo čul svet, da še zivim« in da hočemo živeti. Po vseh naših trgih in v najmanjši vasici, po vsej deželi naj done le naše pri- stne slovenske pesmi, ki naj bcdrijo na- rod k zavednosti in edinosti, v kateri je moč. Kjer pa je moč, tarn prej ali slej sk- di tudi — zmaga. — Tatvlna votov. V noči od 21.-22. novembra so neznani tatovi ukradli pri Francu Laharnar, po domače pri Tresni- • karju v Rakovcu nad Klavzaini (pri Pod- ! melcu) par volcv in jih odgnali neznano kam. Ravno isto noč so poskuLali z ena- ko tatvino v nekem hlevu na Ponikvah (pri Janezu Jeklin), a so bili odgnani. — I Oblast ni dcbila za tatovi pravega sledu. I Ker dva vola nista dve šivanki, ki se zapi- j čita v suknjo ali dva žeblja, ki se v tla ; zabijeta, je splošno m^enje tako, da je or- j ganizacija ali pa briga naših varnostnih } oblasti v tern času nezadostna. j — Iz neke tolminske vasi. Iz ra^nih I krajev prinaša »Sraia« novice, naj prine- se enkrat še iz našega; ime kraja pa za enkrat zamolcim. Poročati bi imel marsl- kaj: o raznih sporih med našim liudstvom in proti dušnemu pastirju, pa danes ni to I mij namen. Najraje napišem nekaj o ra- | dodarnosti našega Ijudstva. V zadnji j »Mladiki« smo čitali, koliko so prispevale I pcsamezne duhovnije za obnovitev sveto- j gorskega svetišča. V seznamu so vse biiž- ! nje duhovnije, samo naše ne najdemo med I njimi. Tudi pri nas je bilo ffovcra o pobi- I ranju, vendar je vse zopet utihnilo. In I vendar bi se marsikateremu posestniku ; prav nič ne poznalo, ako bi daroval par i tisacak€v. Pa toliko nikdo ne zahteva. j Ako bi dal vsakdo le par lir. pa bi se na- i brala lepa vsota. Culi smo od par ljudi, I da imamo Sv. Goro doma, to je svojo i cerkev, ki je tudi potrebna poprave. Pa I tudi to so le besede brez dejanj. V sosed- I nih duhovnijah so nabrali mraago za Sv. i Ooro in kupili poleg tega tudi razne kipe za svoje cerkve. To je storila večinoma mladina — fantje. In mi? — Zbndi se na- rod moj k plemenitemu delu za narcslali Koledarju. so v Tis- karni na razpolago. Vse fotografije so re- tuširane s kredo in tušem. Kdor jes to retušo na fotografiji nezadovoJjen in bi rad imel sliko v prvotnem stanu, naj po- moči gobies ali mehko krpo v čisto vodo in naj nalahko izmiva sliko, tako mu vsa retuša izgine. 4- Društvo go risk ih trgovcev nazna- nja, da ostanejo trgovine ob nedeljah dne 5., 12. in 19. decembra odprte radi semK nja sv. Andreja in bozičnih praznikov. —- Vodstvo. Električna napeljava Gorica-Ajdov- šiina. Predilnica v Ajdovšcini je dcbila dovoljenje, da napelje električni tok iz Stračic pri Gorici do Ajdovščine. .Crta bo šla preko ozemlja občin Gorica, Sollcan» Vogersko, Cernice, Kamnje, Sv. Križ. Skladni stenski koledar za leto 1921 izda v drugi polovici decembra t. 1. »Na- rodna Tiskarna« v Gorici. To be edini slo- venski skladni stenski koledar v slove»- skem ozemlju, ki pripada Italiji. Poseb- nost tega koledarja bo, da bo imel vsak dan v letu primeren rek, pregovcr, ali bo zabilježil kak zgodovinski dogodek, ki se je ta dan izvršil. Reki in pregovori so pre- stavljeni iz anglescine in francoščine. —- Opozarjamo zlasti ^g. trgovce in ctortnl- ke, da si nabavijo večje število teh kole- darjev, ki so primerno darilo za novo leto njihctvim odjemalcem. — Cena iztisu 5 Lir. — Naročila sprejema »Narcxina Tiskarna« v Gorici, ulica Vetturini St. 7. Kdedar za leto 1921 in Zabavno knp. žico smo začcli te dni razposiljati. Knjige odpošljemo najprej onim gg. poverjenl- 1com, ki so naročnino že d'aposlali, nakar pridejo na vrsto še ostali. Poverjenike. kl odvzamejo knjige v tiskami, proslmo uljudnc% da to store čimprej. Obenem na- ^nanjamo, da oni poverjeniki, ki so se naj- zadnji oglasili in knjig še ne plačali, bodo dobili knjige pozneje, ker moramo napra- viti ncv natis, za one koledarje, ki so bill sežgani ob priliki v tiskarno vržene zaži- galne bombe. »Na rodn a Tiskarna«. -f Občinske zadeve. Qlasom odk>ka gen. civ. komisarijata v Trstu je prideljen občinskemu upravitelju g. Jernejru Brati- m za občino Dcd-Otlica upravni odbor štirih članov sestoječ iz naslednjih gospo- dov: Ivan Likar, Benedikt Poljanec, An- ton Bizjak in Ivan Črnigoj. Istotako je pri- deljen obč. upravitelju Franu Hmelak za občino Lokavec enak upravni odbor; v tern odboru so gg.: Ernest Bevk, Valentin Kompara, Fran Ceha in Karol Blažko. — Občinski upravi v Cerknem je gen. civ. kamisarijat dovolil pobiranje občinskega davka na pivo v znesku 5 L od hi. -r Uboga ženska od Sv. Lucije je iz- gubila dne 30. novembra v Gorici večjo svcto denarja v smeri od trgovine Hribar do zelenega trga. Posten najditelj je na- prošen, da odda najdeno v našem uprav- ništvu proti primerni nagradi. — Naš podlistek. Ugotavljaroo, da Ko- baridec K. P. ni pisec našega zadnjega podlistka. + Uvoz in izvoz. Obmejne carinarne so pooblaščene, da v svojem delokrogu dovoljujejo uvoz strojnih delov in lesenih predmetov, ki se morajo označiti po tarifi kot »izdelki« (lavori), bakrene žice, sip in olinatih semen. — Istotako dwoljujejo carinarne izvoz kondenzirane juhe v koc- kah. •- Dražba obnovitvenih del. Pri tr- ¦govski zbornici je izloženo na vpogled naznanilo dražbe obnovitvenih. del, ki se bo vršila 6. decembra pri gcriškem oclse-t ku cbnovitvenega oddelka tehničnega U-« rada za Julijsko Benečijo. - Trgovski dveletni tečaji (priprav- nica. prvi in dmgi tečaj) pričnejo danes, 2. dtccmbra ob osini uri ziutraj. -!- Trgovski nadaljevalni tečai se ct- vcri ponedeljek 6. decembra ob 17. (5. pop.) uri. Vpisovanje se vrši ob delavni- kili od 17. do 18. ure v šolskem posiopju (Piazza Rota). Vodstvo opozarja, da se vpisovanje zaključi dan pred otvoritvijo pouka; trgovce, ki bi svojih učencev ne vpisali o pravem času, bo takoj naznanilo oblasti. Književnosf. Uredništvo Koledarja izreka vsem na- šrm dcmačim pisateljeni, ki so poslali svo- jc rckopise za Koledar in Zabavno knjiži- c( . iskrcno zahvalo. Rokopisi, ki jih letos nismo mogli objaviti, ostanejo v ured- ništvu za drugo leto ali pa jih lahko vsak- ck) takoj zahteva oziroma odvzame. Prl- porcamo se tudi za bodočnost v podporo na leposlovnun in znanstvenem polju, da bosta Koledar in Zabavna knjižica zani- miva in xsestran^ka. da bomo od leta do ieta kljub vsem neugodnim razmeram na- predovali in rastli. Z združenimi močmi in vselej z naj- boijšimi nameni, da koristimo narodu In domovini! Uredništvo »Koledarja«. Ivan Cankar: Mlmo življenja. Založi- la lg. pl. Kleinmayer & Ferd. Bamberg. Ljubljana 1920. 8°. IV -f 230 str. Cena broširanemu izvodu L. 5.—, vezanemu L. 7.50, prednostni izdaji na belem lesa pro- stem papirju L. 10.—. Trinajst novel in črtic iz svojih mlaj- ših let, med njimi več dozdaj še neznanih, je zbral Ivan Cankar ter knjigo po uvodni črtici značilno naslovil »Mimo življenja«. Kakor onkraj sveta, onkraj življenja živi večina njegovih oseb te zbirke. »ZakaJ samo v sanjah, samo v tistem otroskem hrepenenju je resnica in življenje; vse drugo je življenja poskus«, pravi v »Lepf Vidi«. Slikar sanja v tujini o domovini ka- kor o svoji ljubici, zvesti mladenki, umira v kcprnenju in domotožju kakor popotnik brez doma. V noč, brez konca in brez ci- lia potuje njegov poet, ki so ga majhnega in šibkega pognali na cesfro in za zmerom zaloputnili duri za njim, in ki mu je mar cilia kakor skrjancu, kadar izžvrgoli iz to- ple brazde. Razen teh »mimožvljenskih« tipov je pogledal Cankar tudi v globino otroske duše in je ustvaril dovršene psihološke studije, kakor so »Qreh«, »V temi«, »O prešcah«, ki ostanejo tajno med najlepši- mi biseri njegove umetnosti. Iz vseh pa odseva čudovita lepota slovenskega jezl- ka, ki jo je Cankar negoval ves čas z Veli- ki ljubeznijo. Zato knjigo toplo priporoča- mo vsem ljubiteljem prave umetnosti. + Fr. Rojec: Tončkove sanje na Mi- 'klavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih. Vpodobila J. Erbeznik in Fr. tRojec. Založila Ig. pl. Kleinmayr •&. Fed. Bamberg \r LjuWjani. Knjiga ima 128 str. 10 podob, dodatek z glasbenimi točkami In stane lično vezana 5 L. Založništvo se je jako potrudiks, da je preskrbelo knjigi kar rrtogoče lepo oprerao. Tisk in posnetek risb sta za sedanje case vzorna. Knjiga vsebuje izvirno Miklavževo povest v ver- zih in v dramatski obliki. Primerna je Ie za večja mestna gledališča, a kot čitivo bo dobro došla našim malčkom v mestnlh palačah in vaških kočah. Saj se nam iz n}e med mnogimi mJčnimi prizori iz sloven- skega življenja prikazuje pravi in eel slo- venski sv. Miklavz. Ta nova mladinska knjiga bo brez- dvomno jakc lep in primeren književn! dar slovenski mladini za Miklavžev god in Božič. Zaradi tega je toplo priporočamo slo~ venskemu občinstvu v nakup. DarovL - d Za »Sklad Goriške Straže«: C. g. Srečko Oregorec, kaplan v Trnovem pri II. Bistrici je nabral o priliki poroke gene. Erne Starec s trgovcem, g. Fr. Verbicem, v II. Bistrici 200 L. Živela novoporočenca! Bog živi tugi Vas. g. nabiratelj! Hvala za priznanje in za — obljubo. Ne dvomimo, da jo izpolnite. — V Kozani se je nabralo 27. nov. o priliki poroke trgovca g. Frana Debenjaka s Frančiško Prinčič, vrlo hčerko odbornika hranilnice, 21 L (za sve- togorsko svetišče 25 L). O priliki poroke g. Filipa Jeriča z dražestno gčno. Vikto- rije Turk v Qabrijah 90 L (enak znesek za »Edinost«). — O priliki poroke Josipa Novak in Karoline Majcon nabrali svatje 25 L (enak znesek za »Edinost«). Dne 28. nov. t. 1. poročil se je g. Ignacij Pahor iz Sel z gčno. Marica iz znane družine Anto- nič. Veseli svatje so ob tej priliki nabrali 37.50 (in za »Edinost« 32.50). — Na svatbi g. Frana Vodopivca z g. Marijo Rijavec v Dornbergu nabrali 108 L. — Mladeniči Fr. Mrevlje. Fran Kcdrič in Fran Žerjal na Brjah, Pečenkovi, darujejo svoj delež na cdkupnini neveste Pavle Furlan 11 L za »Goriško Stražo« (in enak znesek za Sol- ski Dom), namesto da bi ga bili zapili (bravo fantje! Zaslužili ste posebno po- hvalo.) — Vsem slovenskim nevestam In zenin'cm želimo obilo srečo! G. Vladimir Kriznič v Kanalu daruje, ker je zopet do- bil suknjo, 10 L (in dva enaka zneska za »Edinost« in »Pučkega Prijatelja«). — G. Blaž Sovdat, 2abče št. 11 2 L. — Neime- novani iz Brjij 3 L. — Vsem darovalcem iskrena hlvala! — d Za sloy. šoistvo v Gorici: Svatje gg. Jurija Vuga in Mihaele Ursič v Mirnu 130 L (in 100 L za »Edinost«.) — Veseli svatje v Dornbergu v poveličanje poroke gčne. Marice Cotič z g. Fr. Kavčičem 116 L. — O priliki svatbe gčne. Olge Peričeve .in g. Konstantina černeta nabrala v Stub- ljevi gostilni na Gradišču g. Vekoslava Kerševanova 43.40 L. Pošiljalka piše: »Vsem darovalcem srena hvala. a onim, ki so dali samo par stotink, za nepotrebne stvari pa trosijo stotake: Skandal.« Novo- poročencem želimo obilö srečo. Naj bi na- šli mnogo posnemalcev! Namesto venca na grob pok. Jožefa Cermelja, 18-letnega vrtovinskega župana, daruje županstvo Vrtovin 100 L, sin Jožko ^rmelj v Šturjah 100 L. Iskrena hvala! — d Za Šolski dom se je nabralo ob povratku g. Jožefa Lutmana z ženitovanj- skega potovanja 50 L (enak znesek za »Edinost«). Srčna hvala! * Za »Slovensko sirotisce«. Blagopo- kojni župnik franc Marinič, ki je umrl v begunstvu v Italiji, se je v oporoki spem- nil našega prepotrebnega: zavoda in mu zapustil 1200 K. — Na svatbi g. Jos. Cotič in Marije Kerševan v Dornbergu nabrali 40 Lir. — Bog obilo poplačai in ctmdi mncigo dobrotnikov, da postavimo zavod spet na noge! Vprašanja in odgovori. — o J. B. v D. Na Vaše vprašanje* kedaj poteče rok za vlaganje prošenj za vojno odškodnino na nepremičninah oz. ali je rok za vlaganje teh proseni res po- daljšan, Vam naznanjamo, da govoriie do- sedanji predplsi samo o roku 31. decem- bra t. 1. Obljubljalo se ie sicer podaljšanje tega roka, ki pa do danes še ni prišlo. Za- to vložite prav gotovo prošnjo do konca decembra t. 1. na davčnem oddeiku clvil- nega komisarijata, četudi sodna cenitev ne bi bila pravocasno izvršena. Sama pro. šnja za cenitev škode, ki ste jo vložili na sodnljo, še ne zadostuje. ' — o A. P? K. Prav imate, ako trdite, da nismo proroki. Zato Vam tudi ne nto- remo svetovati kaj zanesljivega. Nase mnenje je, da draginja še ne poneha, na- sprotno, da bo §e vedno rasla. Za oblaze- nje draginje ni merodajna samo Italija In Jugoslavia marveč celotni svetovni trg In celotna svetovna produkeija. Od izselje- vanja ne pričakujte ničesar, ker ga ne bo. — o C. v P. Kakcr smo Vam obljubili, se bomo informirali na Dunaju in Vam sporočimo odgovor, kakor hitro nam doj- de; Do takrat potrpite. Listnica uredništva. K. P. v K. : Do- pisa, ki ga omenjate v svoji dopisnici, u- redništvo ni prejelo. — Ostalim gg. do- pisnikom: Hvala! Vsled obilice gradiva smo morali nekatere članke in dopise od- ložiti za prihodnjo številko. Prosimo po- trpljenja. Naznanilo. Vzajenuia savaroTalaica proti po- iara v LjabQani naznanja sl. občinstvu, da je njen krajni zastopnik za Gorico in goriško okolico g. BENSA CIRIL, stanujoč v Gorici, Piazza Cristo št. 2, kateri spre- jema'in zavaruje poslopja, razne premičnine tudi v barakah, cerkve, zvonöve itd. itd. Priporoča, da se vsi zayarujejo pri široko- znanem zavodu. Naznanilo. „Kmet^Jsko draitvo v VlpaviM ima v svoji zalogi večjo množino prvovrstnega vina, Ietnik 1920 napjavljeno po novem načinu. V zalogi so tudi druga namfzna in sortirana vina. IZJAVA. Jaz podpisani Peter Mažgon iz Ravni št. 63 obžalujem in preklicujem vse žaljive besede, katere sem izrekel na škodo Vin- cenca Lapajne iz Ravni St. 34. i Peter Maigoiu | » Radi ppeselitve -Ät' št. 120 nova hiša z zemljiščem. V hiši se nahaja trgovina. Pogajanja istotam. ->u>w_ »i_r^> *>uv PS. EMIL IN APALBERT = PL. 6RESIC ¦¦ sta preselila svoj ambulatorij m Travnik it. 14 (Piazza Grande) nad le- karno Cristofoletti. — Sprejemata od 8—12 in od 2—4. % ' * t/^f i'™»»^/' W "i ^^»^^»l^ «i W *' ¦¦ M»