123. številha. V Ljubljani, t torcft, 1. janija 1915. * XLVIII. lelo. .Slovenski Narod* velja ▼ Ljubljani ni dom dostavljen: v upravniitvu prejenun: ttio Uto naprej • • • . K 24 — celo I«to naprej - t . , K 22'— pol let« m • • • • » 12*— pol leta . • • • • . U — cetrt leta „ • • • • , 6— će trt leta m • • • . * 550 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisl se ne vrtCijo. Urtđnlitro; finallova ulica H9(t pritiičju levoj toltteu it 94. Iima|a vsak tfaa iveter liT*«nftl BedelJ« la praznik«. Inserati veljajo: peUrostopna petit vrsta u enkrat po 16 vin., za dvakrat p» 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih lasercijali po dogovoru. Uptavniitvu naj se pošilj.vo narodni ne, reklamacije, inseratl I. t (L, to je ađininfstrativnt stviri ^—^— Posamaina Š2«wllka vtlta tO vinar]«*. ——— li« pismena n*To*il3 brez istodobne vposlatve narofnine st nt ozira. »Narodna tiskaru a" telefon *t 85. »Slovenski Narod" Telia po posti* za Avstro-Ogrsko: 21 Ntnt£])9t celo leto skupaj naprej # K 25*— celo leto naprej . . .. K Jfr— eet'rt'Veta I T .* ! I "•» M Awtrlko ta ™ *»«* "^*1 na mesec „ „ , . # 2*30 cek) lito niprej . . • . K al«r Vpraianjem d odeio trozveze; njim so se pridružile moč-ne tendence, katere je pospeševalo od pariškega »Orijenta^ odvisno pro-stozidarstvo. Od leta 1901. se je pri-čela Italija prav narahlo odmikati na franeosko stran in franeosko - itnli-janska pogodba o Tripolitaniji in Maroku ter postopanje Italije na konfe- renci v Algecirasu je bilo simptomat. za stalisče [talijanske zaveznice, ki že ni bilo več v skladu s pravim duhom trozvezne pogodbe. Spremenje-no stalisče Italije se je pokazalo tuđi pri obnovit vi trozvezne pogoJbe leta l(>0.?., ko .ie hotel italiianski zuna-nji minister Prinetti doseći, da upo-števata Ncmčija in Avstrija spreme-njene franeosko - italiianske odnoša-je. Navzlic vsemu temu ^e nemška vlada ni hotela odreci zavezništvu, ker je sicer obstojala nevarnost, da se Italija popolnoma pridruži na-sprotnikom. Čim bolj se je poslabšalo nem-ško - anglevko razmerje, tem boli se je trudila Italija, dobiti čim najboljše stike s tripelentento, zlasti z Rusijo; italiianski državniki so živeli v na-ravnnst hinnotičnem strahu pred eventualnim napadom angleškega brodovja na italijansko obal. Na sestanku v Racconigiju* leta 1908. sta se Italija in Rusija sporazu-meli glede raznih balkanskih in drugih vprasaiij. Sledeča leta je morala nemška vlada opetovano opažati, kako so do-spevala razna interna vprasanja trozveze čez Rim v Petrograd in da je italijanska vlada razpravliala z rusko diplomacijo o političnih vprašanjih na tak nnčin, ki se ni dal združiti z Io-jalnostjo napram zaveznikoma. Nemška vlada je zato že dolgo računala z verjetnostjo. da se bo Italija v slučaju, da nastane casus foe-deris, svojini obveznostim odtegnila, izrabljaioč elastično formulo pogodbe, ki statuira casus foederis le za slučaj neprovociraneea napada. To se je tuđi zgodilo. Italija je izjavila, da je izbruhnila vojna vsled agresivnoga postopanja Avstrije proti Srbiii in torei proti Rusiji. vNordd. Allg. Zeitg.« pojasniuje nato, kako se je Italija pričela nagi-bati na sovražno stran in konstatira, da zadene vsa odgovornost Salandro in Sonnina. Tema dvema se naj itali-jnn — Jutri zjutraj. — Obljubi mi, da mi naznaniš dan in uro dvoboja, je dela Annie s tresočim glasom. Jacques se je obotavljal. — Obljubljam ti. — Hvala. Ta beseda, ki je značila popolno zaupanje markize, je Jacquesa pekla. Skora bi ji povedal resnico. potem pa si je mislil, da bi ji s tem po-vzročil skrajno mučne ure. Saj sama ni vedela, kaj e vprašala. V teh od-nošajih ni smel dopustiti, da trpi radi njega. Vsa ta uvaževanja so mu za-prla usta. Prišedša na prag svojega stanovanja se je Annie okrenila proti svojemu možu. — Ali zajterkuješ doma? — Upam, je odgovoril Ja-cques z lahnirn nasmehom. v vsa-kem slučaju pa z Guvem in Hen-rijem. — Na svidenje, je dela Annie. In pod vplivom nepremagljive sile je podala svojemu možu roko, ki jo je ta dvakrat trdno stisnil, nato je živahno vstopila v svojo sobo. Katarina >o je. kakor običajno, pričakovala. — Ali ste se zabavali, draga moja? jo je vprašala in ji snela plašč. (Daije prihođnjie.) Stran 2. .SLOVKNSKJ NAKUD', aic 1. junija ii*l5. 12 3 stev. tu — mesto izgleda, kakor bi vladala neomejena revolucija. Časopisi na^ daljujejo svojo kampanjo proti Nemcem. Veliki izgredi so se vršili tuđi v Anconi vslcd obstreljevanja avstrij-skih vojnih ladij, ki je zahtevalo mnogo žrtev. Tuđi v Anconi je uničila množica vse. kar se ji je zdelo nem-ško ali avstrijsko. ita*r2nski izgredi v Montrea!u. London, 30. maja. (Kor. urad.) >DaiIy Telegraph. poroča iz Mont-reala z dne 28. maja: List »Le de Voir« je v uvodnem članku kritiziraj kurs politike Italije. Nato so Italijani napadli prostore lista in jih demolirali. Papež se preseli v Španijo? Iz Madrida poročajo: Med kraljem, vatikanskim nuncijem in Španskimi ministri se je vršila konfe-renca glede eventualne preselitve papeža na Špansko. Kralj je dal Es-curial na razpolago. Smatra se, da se papežu ne bo treba seliti, vendar je bila Španska ponudba principijelno sprejeta. Avstrija in Italija. (Dalje.) S tem je stopil razvoj dogodkov v Italiji v drugo fazo. v kateri ]e bila prva misel sklep, da naj se, brez ozira na dolžnosti zavezništva ali na druge moralične pomisleke izra-bi ugodni trenotek, ko sta bila oba zaveznika zapletena v težke boje proti mogočnim nasprotnikom, da se izsili od Avstro-Ogrske odstop južnih pokrajin, kjer prebivajo ljudje italijanske narodnosti, in če treba, ta odstop tuđi izsili s silo. Prvi korak v tej smeri je storil rimski kabinet, ko je dal zastopati 11. decembra po svojem veleposlaniku na Dunaju pod jasno opozoritvi-jo na »narodne aspiracije«, stališce, da ima Italija vsled naših vojaških operaeij na srbskih tleh po členu VII. trozvezne pogodbe pravico do kom-pensacij. Se mani zakrito ie pokazala Italija svoje namene en mesec pozneje s formalnim vprašanjem, ali je Avstro-Ogrska pripravljena spre-jeti cesijo delov svojega ozemlja kot temelj za pogajanja glede kompen-zacii, ki na] se ji dado v smeri čle-na VII. Iz obilice argumentov, ki jih je avstro - ogrska vlada takrat in v nadaljnjem poteku pogajanj stavila nasproti italijanskim dedukcijam, naj navedemo samo nekaj: Vojaške operacije na tuiem ozemliu ne pomenijo tuđi le začasne okupacije v smislu člena VII. ter torej ne dajejo druge-mu delu se nobene pravice do kom-penzacij. Ker v resnici ni zasede-no srbsko ozemlje od naših čet, manjka sploh vsaka podlaga za do-ločitev kompenzacije, ki jo je odteh-tati preti pridobitvam. Končno leži na dlani, da je te kompenzacije iskati samo tam, kjer leže koristi, ki naj se izenačijo, namreč na Balkanskem polotoku, in nikdo ni mislil pri skle-panju pogodbe na to, da bi mogle pri-ti za to v poštev druge pokrajine in se ćelo lastne pokrajine. Avstro - Ogrska je priglasila poJeg tega dne 9. februarja italijanski interpretaciji člena VII. odgovarjajo-če in popolnoma enako upravičene protizahteve, ki izhaiajo iz dejstva zasedenja otokov v Egeiskem morju in Valone s strani Italije. Temu nasproti je vztrajala Italija trdovratno na svojem stališču ter izjavila končno po daljšem brezuspešnem pogaja-nju koncem februarja. da bi morala smatrati zopetno pričetje naših operaeij proti Srbiji brez predidočega sporazuma glede kompenzacij za kršenje zavezniške pogodbe in da bi morala iz tega izvajati najtežje kon-sekvence, ter na drugi strani, da je tak dogovor mogoč le na podlagi odstopa avstro - ogrskih pokrajin. Sedaj je bila situacija razjašnjena. To postopanje rimskega kabineta, katero je spremljalo od vlade same in njenega časopisja podžgano razburjenje javnega mnenia proti ^obema centralnima državama in pripravljanje za mobilizacijo, ni dalo več dvomiti, da je mogoče sanirati razmerje z Italrjo Ie še s teritoriial-nimi priznanji s strani Avstro - Ogr-ske in da bi se v nasprotnem slučaju Italija ne dala zadržati od občut-ka časti in od vesti, da ne bi izrabila priložnosti, ki bi se ji zdela ugodna za napad na monarhijo, da uresniči svoje narodne aspiracije. Če smo v Avstro - Ogrski tuđi z mirno krvjo in hladnokrvno odloČ-no-stjo pričakovali to nevamost, so se morali faktorii, ki imajo v rokah usodo monarhije, vendar zavedajoč se svoje odgovornosti,vprašati,ali ne kaže, ko so izčrpana vsa druga sredstva, ćelo za visoko ceno odstopa pokrajin, še poskusiti, vzdržati politično razmerfe z Italijo, morda je postaviti ćelo na trdnejšo podlago. Trst u. Velik del svojega razvoja se ima Trst zahvaliti slovenskemu narodu. Slovenski vojak: so ga s svojo krvio branili proti Benetkam, in slovenski narod je nad tisoč let pošiljal v Trst delat in pomagat procvitu mesta. Razmere so bile take, da je slovensko prebivalstvo v Trstu vedno izgubljalo svojo narodnost, KaKor smo že zadnjič rekli, je bila veljava italijanskega jezika v trgov-skem svetu splošna, ker so Benetke obvladovale vse trge, kamor je Trst mogel priti. Vsled tega in vsled pri-seljevanja Benečanov je italijanšči-na vladala v vsem tržaškem javnem in trgovskem O7iru in ohranHa se je kot gospodujoči jezik toliko laglje, ker ni bilo proti njei nikakega od-pora. Samo trgovska veljava italijanskega jezika je bila vzrok, da je Trst imel vedno italijansko lice in se je nešteto Sloveneev potopilo v itali-janstvu. Zunaj trgovskega območja se je vršil nasprotni proces. Osebna imena na Krasu, na Ooriškem, v Istri in tuđi na Notranj>kem prieajo, koliko Italijanov se je v teh krajih potopilo v slovenstvu. Oziri na zaslnžek so v mestu Trstu raznarodovali Slovence, kler teh ozirov in vplivov ni bilo, tam se Italijani nišo na slovenskih tleh mogli nikjer vzdržati. Toda vzlic veliavi italijanskega jezika v Trstu bi bilo roroinoma nn-pačno misliti, da ie bil Trst kdaj res italiiansko mesto. Do novih časov so imeli Italijani v Trstu prav tako malo narodne zavednost', krkor ond^t-ni Slovenci. Merkantilni kozmonoli-t?zem — to je bil duh. ki ie vladal v Trstu notri do naših čnsov. in se je najbolje posvedočeval v nasprotju zoper Benetke in zoper Italijo. V časih franeoske okunncije. ko je bil Napokon I. ustanovil Ilirijo, kateri je pripadni tud i Trst, ie bilo ravno to mesto središče vse proti-franeoske agitacije in je Trst najtežje Cakal, da je prišei zopet pod Av-strijo. Po prepadu Napoleona T, je Avstrija dobila zopet Trst, a dobila je obenem tuđi Benetke. Največji, ti-sočletni nasprotnici sta bili zdaj pod enim vladarjem in vprašanje o hegemoniji na Adrijanskem morju je postalo nično. Avstrijska politika je stremila na to, da sprijazni in zbliža stari rivalinii Benetke in Trst. Smatrala je Trst za mesto, v katerem prebiva italiiansko prebivalstvo in ker se to mesto v nacijonalnem oziru ni ruc ganilo, je vlada italijanstvo še pospeševala. Zdelo se je, kakor da Trst ne spada k Metternichovi Av-striii. Tržaški namestnik grof Franc Stadion je v Trstu nemske ljudske sole premenil v italijanske in vlada je z železniško politiko delala na zbli-žanje Trsta z Benetkami, a vendar so se italijanske narodne misli oprije-mali le najbolj izobraženi krogi, drugi pa se zanio ni^o nič zmenili. Namestnik grof Stadion je sam pro-vzročal izlete Tržačanov v Benetke in Benečanov v Trst, a posebnega uspeha to ni imelo. Leta 1848. so Tr-žačani hoteli iz nacijonalne gnrde iz-ključiti nekaj mož, ker so imeli italiiansko troboinico, namesto črno-rmenih trakov, a nastopil je sam namestnik za italijansko troboinico! It?lija je bila splnh leta 1S48. razočarana in silno nevoljna na Trst, ker se je pokazalo, da vlada v Trstu od-ločno antirevoluciionaren in proti-italiianski duh. Tržaški vojni zapo-vednik general Gvulav je z najtop-leišimi besedami pohvalil loiainost Trsta in jo postavil italijanskim Istranom za vzgled. In to pohvalo je Trst tuđi zaslužiUsaj ie ćelo slavnost-no obhajal zavzetie Milana. To stališce Trsta se je posve-dočilo tuđi pri volitvah v frankobr. parlament. Trst pravznorav ni prina-dal nemški konfederaciji, samo okolica, a Tržačani so rekli, da je žanje toliko bolje, čim trdneje so zvezani z Avstrifo in z Nemčijo in čim manj so zvezani z Italijo ter *o volili za svoja po^lanca c. kr. uradnika Bnrgerja (rodom Slovenca) in poznejšega fi-nančnega ministra Bruckn (rodom Nemca iz Prusije) in ta dva sta v Frankobrodu delah z vsemi močmi na to. da bi postal Trst vojni pristan Avstrije in vseh nemških drzav! Tako je Trst vsa dolga stoletja z vso vnemo stal na strani Avstrije in sele po letu 1848. se je tuđi v Trstu začelo nacijonalistiČno gibaifje. Moglo se je to zgoditi, ker v Trstu nišo bili več edino odločilni domači pridobitveni sloji, ampak tuđi tuji, ker se je razvila tuđi mnogoštevilna inteligenca in so nove gospodarske razmere ustvarile delavski stan, v katerem so bili mnogoštevilno zasto-pani inozemski elementi. Toda tuđi danes so si tako Slovenci kakor tuđi vsi razsodni Italijaj-ni na jasnem, da more Trst živeti samo, če ostane izhodišče na morje za vse na vzhodoi strani ležeče dežele Nemčile. Boi»Pnemfsl se oadalinie, m pa je položaj Deizraeoifli. - Francoski poraz pri ta. OB SANU RAZMEROMA MIR. — BOJI PRI PRZEMVSLU. — ENA RUSKA BATERIJA VPLENJENA. Dunai, 31. maja. (Koresp. urad.) Ob Sami in vzhodno od reke se včeraj nišo \ ršili resnejši hojt. Ob severni in Jugo - zapadni fronti Prze-ui>?!a ter ob gornjem Dnjestru se vrše boji. V okolici Strvja so zavezniške čete v budem boju v naskoku zavzele več krajev ter vplenile eno rusko baterijo. Sicer je položaj na severo - vziiodu neizpremenjen. NEMSKO URADNO POROCILO Z VZHODNEGA BOJIŠCA Berolin, 31. maja. (K>>r. urad.) \ iiadno: Na vzhodniem bofišču nobenih bistvenih dosodkov. V boilh prj Pr.*emy«lu so nem-ške čeic dospele bli7*«e do severne in severo - vzliodn>e fronte. HUDI BOJI PRI ARRASU IN V GOZDU LE PRETRE. — NA DRUGIH BOJIŠCIH MALO IZPRE-MEMBE. Berolin, 31. maja. (Kor. urad.) Uradno. VCtraj so poskusHi Erancozi prebiti z močnimi četaini na^o fronto tako severno od Arrasa, Kakor tuđi v gozdii Le Pretre. Pri Arrasu smo napad pričakovaii. lzvr^il se fe včeraj popoldne po večurnem artilje-rijskeni pripravljanju *er dovedel vsled hrabrosti obrenskih in bavar-fkih polkov do popobiega poraza so-vražn»ka, čfgar izgube so neobičajno visoke. V gozdu Le Pretre se ie posrećilo Francozom vdreti le v ne-katere sprsdnje, slahotno zasedene jarke. Vsi dn(i?i sovražni napadi so se tuđi tu ponesrečil*. Prj Ostendn ic neka ohrežna baterija zbila nekega sovražnega letalca. SEVERNO BOJISCE. BOJI V GALICIJI. V Cjaliciji se \ rf-c zelo pomemb-ni boji. Rusi dobivajo silna oj^ceTija in saino tem se in-ajo zahvaliti, da se iirn je posrećilo, priti v Sienia^vvo. Ker pa drže naše čete kot ?ana na crti Lezajsk - Wyslok, ninia izguba Sienia\\e toliko strate^rične^a pome-na in bo ostala tuđi brez nadal.injih posleJic. To upante nm ilajc tuđi dobro napredovanje ob \Viszniji. Na fronti med Lubczo\vo in Wis7niio so dobili Rusi močna ojačenja, \ endar so naše čete odbile vse silne ru^ke napade. Okroir Przemvsla se nos kro^ vedno bo!j zožuje in na vziiodu zapi-ra. Ob doln;em Pnjestru ;n med Oro-obyczem in Strvjem je boj dozorel tako dalec. da je pričakovati v krat-kem odlooitve. Hnevi junija nam utegnejo pri-nesti na tem bojišču zopet odločitev. NAPREDOVANJE NASt OFtN-ŽIVE V GALICU!- »Az Est« poro ja: Naša ofenzi'*a na vzhodnem brenti Sana se r^ nacrtu razvija. ArmnJni )dcie!ek jrenc-ra!nep:a polkovnikci pl. Ma^kenscia ie po uspešnorj obleRanju Raivoina nacialjevn'a zašloJovanic sovražiii-Ka. med tem, ko je istočasno južno-\'*y odno od P■■-zemv-sla arkada .*'ar-vitz, pri Stryju pa armnJa Linsin-^ena pridobili r-a tleh. Vsled lepili uspehov včera.isnjevra dne se je položaj Rusov zr.ov.i b'"stveno poslali-sal. Napadajoči oddelki armade Ma-ckensen je pro:i vzhodu nanovo pre-drl sovražno fronto in stoje sprednji oddelki že ob zelezniei Rndvmno-Ja-\voro\v. približno pred Krakovvie-•com, knkih 18 km od Ja\voro\va. — Okrop: Przemvsla, čiprar oblec:ovanje se vrši neovirano vsled napredovanja naših čet in tvori posebno akcijo, se kros? vedno brslj zožnje. S severa se oble^ovalci bližajo fronti Duko-wicki in Zuravvica. Zasedenje seve-ro-vzliodno od Husako\va ležečih višin je zopet približalo oblcgovalno armado trdnjavi, katere padec je od-visen samo od artiljerije. Železniške čete. Dunaj, 29. maja. (Kor. urad.) Vrhovno armadno vodstvo je izdalo armadno povelje, ki čestita žclezni-škim četnm k njihovim lepim. vzor-nim uspehom in izreka vsem častni-kom in celemu moštvu za njihovo iz-redno zadržanje pred sovražnikom primanje, kakor tuđi zahvalo v imenu Najvišje službe ter želi tuđT nadalje popolen* uspeh. Iz mskega uradnega poročila. Iz Petrograda poročajo: Poro-čilo velikega generalnega štaba z dne 26. maja ob 9. zvečer pravi med drugim: Zelo trdovraten boi na obeh brezovih Sana v okolici med Jaro-slavom in Przemvslom je trajal dne 25. maja ćeli dan. Med Przemvslom in velikim mocvirjem ob Dnjestru je sovraznlk tiadaljeval svoj artiljerijski ogenj. ki je bil kakor orkan. Velike sovražne moči so nastopale v odseku Musa-kov - Krukenica. Vse sovražne napade v tem oddelku smo uspešno odbili. V PRO VINCU AH OB VZHODNOI MORJU. Lodon, 31. naia. (Kor. rrad.) »Daily Mail« poročajo, vla sedaj ruski vojaški krogi v Pctrogradu nasproti s prejšnjimi čas. nripisLjejo nemski invaziji v vzhodno-morske provincije velik pornen. Ncinci doti- 1 vajo baje velika ojačcaia 2 zapadne fronte ter nadaljujejo koncentriruisie čet v severo-zapadni smeri. ROMUNI V BUKOVIM. Dunaj, M). maja. (Koresp. a rad.) Iz voinega poročevalslce^a stana porocaio: Postopanje Romunov v F>ukovini pri obrambi domaće ^rude je našlo že zdavna prizanavalno ob-čudovanje. Cesarju zvesti so prihi-teli stari in mladi ped zastave, ko je šio. braniti Rusom vpad. Od takrat se je ta bojna navdušenost pod pritiskom grozodejstev Čerkezov in ko-zakov še povišala. >?ene in otroci po-magajo z navdu^eniem, hodiio iskat municijo, nc£ujejo ranience ter se udeležujejo ćelo pri utrdbenih del:h. Misliti bi bilo. da bo tako po^topanje, ki snoininjo na Tirolce. vedno pri-rrav'icne za boj. izzvalo v narodnih krogih v kraliestvu romunskem ob-čudujnč odrnev in oonos na hrate. ki do/Jvljajo tako tezke izkusnje. 5arno >^AdeverulU" %je bilo prihranjeno, da skuie iz tej?a pritozbo proti naši vladi, ki da haje namerava iztrebiti Ro-rrune s tem. da iih je priregnila k obrambi dežele. To je stališce, ki se prav malo strinja s starodavno ju-na.ško veličino, kakor bi jo moral posebno visoko ceniti narod, ki je po-nosen na to. da rravi, da je rimskega izvora. ^ Novi vpoklici v NemčljL Berolin, 31. maja. (Kor. urad.) Posebna izdaja Re:ch?anzeie:erja-priobčire cesarjevo naredbo glede vpoklica crne vojske od 2$. maja \0\5. glasom katere se vpokMceio vsi pripadniki crne vojske prvegra poziva, v kolikor nišo bili že vpokli-cani po naredbah 1. in 5. avgusta 1914. Ta naredba ni veljavna za kraljevsko bavarske pokrajine. V velja-vo stoni z dnem razcrlasitve. Nemčija in zimska vojna. Berolin. 2S. maja. (Kor. urad.) V budgetni komisiji državnega zbora ie sporocil namestnik vojnega ministra, da bo našla ćelo nova zimska vojna državo pripravljeno. Lahko se reče. da je izključeno, da bi bojna sila vojske trpeia vsled kateregakoli pomanjkanja surovin. Iz Galicije. Po poročilih poljskih listov so Rusi iz przemvslske.sa okraja odpe-liali kakih 6000 avstriiskih državlja-nov v starosti od 18 do 50 let. ki so jih spoznali za sposobne za vojaško službo. Železniška zveza na prosi Rzeszo\v-.TasIo in preko Krosna do Sanoka je zopet v prometu. V Jaroslavu je kakih 20 posloDij razrušenih, med njimi kolodvor. Wi-azo\vnica if zgorela. Lancut je mno-og trpel, v Przeworsku je zgorela tovarna za slađkor. Pembica je po-polnoma razrušena. V Zmi?:rodu stoji knmcii 15 hiš od več sto. V Prolio-bvczu je mnogo vil popolnoma raz-ćejanih! V okraju Gorlice ie nad 2100 razdejanih gospodarstev. Sar.ok, Bro7ozo\\\ Dyno\v, Bukowsko. Rv. manov in Jasliska so poškodovani. Rusi in Slovani. Kodanj, 29. maja. (Kor. urad.) V »Utru Rossije« z dne 23. maja piše Perowskij: Svoboda Slovanov se ne srne izvojevati brez ozira na kr-voprelitje. Rusi morajo biti najprej rusofili in potem sele slavofili. * • m ODPORNO SILA CENTRALNIH DR2AV. London, 29. maja. (Ker. urad.) yo>aški ^Dtrudntk ^Morningposu piše: Od dne do dne je bolj jasno, da vojaški viri Nemčije nišo usahnili in da sta duh naroda in armade ter njih zaupanje v končno zmago neomajni. X posesti velikih pokrajin na Sever-nem Francoskem in v Belgiji lahko rečejo, da njihovi zadnji uspehi pri St. Mihielu, na vrhovili Aisne in pri Ypresu nišo maniši, kakor uspehi zaveznikov pri Nieuve Chapelli; pri Carencyju, Bcausejoru in v Alza-ciji. Sainozavest Nemčije pa tuui oči-\ idno ni rnečno omajana vsled inter-\encije Italije. Fravijo, da so stor-jeni proti italijanski ofenzivi primer-vA koraki. Istočasno kažejo Nemci, A\ strijci in O^ri, da njih vzhodna fronta ni oslabljena. Poročila zadnjih dni so pokazala, da je bila ideja pre-zgodnja. kakor da bi bila miju ofenziva proti ruski fronti osiabela. Oni ponavliajo svoje napade z do-zdevno nezmaiiišaiio silo in odloč-nostjo. Zdi se. da njili artiljerija ni izraoljena. marveč da je sedaj moč-neiša. Nemci so mogli spraviti ruske premočne čete na kraj, ki se jim je samim zdel, da obeta uspeh. London, 29. maja. (Kor. urad.) Vojuški sotrudnik lista ^Dailv Ne\vs.< piše: Zavezniške centralne države so zadale Rusom v zadnjem mesecu hujši udarec. kakor kdaj prej. Napad'ie velikega kneza Nikoiaieviča in njegov štab popolno presenetil. Ti so mislili, da se bo glavni napad iz-vršil iz Ogrske skozi Karpate. Skrivanje predpriprav. teineljitosr koncentracije, posebno artiljerije, in od-loćnnst napada z dne 2S. aprila, ki je tra] ii neumorno cd mesec, to so dokazi za moč velikanskcga sovražne-ga vojaškega ustroja. ZAPADNO BOJIŠCE. LETALCI NAD LUD\VIGS-HAFNOM. V četrtek je priplulo ob 4. zju-traj 9 franeoskih letalcev nad Lud-\vigshafen. Metali so več bomb. V predmestiu MunticnliL-iin so se ra» poćile od štirih bomb tri. Do seJaj je bilo tu konstatirano, da sta bili cive osehi ubiti, sedem jih je bilo pa težko ranjenih. Skoda na poslopjili je velika. Tovaru letalci tu in v Oppavu nišo zadeli. Ob 1 48. so začeli stre-liati topovi na letalce. Po drugem vini je železnica poškodo\-ana, sedem oseb mrtvih in devet težko ranjenih. Se druga poročila pravijo, da je bilo v anilinski tovarni lr» oseb težko ranjenih, Miri osene so biie ubite, v S\undenrieimu 3 mrtvi, 1 težko ranjen, v Friesenheimu dva mrtva, 7 težko ranjenih. r:n letalce se je moral na povratku spustiti na ti:i. * Angleži in volna. London, 30. maja. (Kor. urad.) »Dailv Ne\vs se obraća v uvodnem članku proti novi izdani paroli o na-cijonalni organizaciji in pravi, da bi bila najhujša napaka, če bi se zame-nial genij angieškega ljudstva s kvaliteto materijala, ki je na razpolago. Narod ne more štirih nalog, kakor obvladati morje. postaviti armado na bojno polje, izdelovati municijo in pripravljati denar, izpolniti v enaki meri. Ideja, da bi država zmotrla vse to. je nevarna slepitevr samega sebe. \Tojaška oreranizacija angleške industrije bi mogla najbrže vzbuditi re-volucijonarno nezadovoljnost. Isto-tako je splošna vojaška dolžnost tu-ja geniju angleškega naroda. London, 30. maja. (Kor. urad.) »Morningpost« priobčuje neki letak, ki ga je izdala neodvisna đelavska stranka, ki pozivlja k pristopu k društvu proti splošni vojaški dolžnosii. • « Francosko - an^iesko posojiio v Ameriki. Iz Haaga porocaio: Po informa-cijah nizozemskih bankirjev se sliši iz londonskih borznih krogov. da se bo sestal novi angleški finančni mi-nister tekom junija v Parizu s fran-coskim finančnim ministrom ter da bo spreiel več predstojnikov velikih amerikanskih bank, tako tuđi Mor-gana. Očividno ima ta sestanek na-inen. razpravljati o skupnem franco-sko - angleškem posojilu v Ameriki in skupnem jamstvu za italijanska vojna naročila v Ameriki. Namerava se najeti posojilo v visini ene do dveh milijard mark. * DELO NEMSKIH PODMORSKIH COLNOV. London, 30. maja. (Kor. urad.) Poročilo Reuterjevega urada: Par-nik >^Pinqusuet« podjetja China-Mu-tual Steam-Navigation - Compagnie z dragocenim tovorom na krovu je na povratku iz Batavijc zasledovalo in obstreljevalo več podmorskih čol-nov. Parnik pa je mogel srečno do-speti v Plvmouth. En mož posadke je Ml ranjen. Parnik ^Tullochnioor s 252Q tonami je bil £8. maja na visini 123. Stcv »SLUVCNbhj nakult, uuc 1. junija 11*16. Stran 3. Ouessanta torpediran in potopljen. Posadka se je izkrcala v Barrvju. Francoska ladja Dexy je imela po-sadko angleškega parnika »Glenlee« na krovu, ki ga je bil na poti iz Car-diffa v Aden potopil neki nemški podmorski čoln. Rotterdam, 30. rnaja. (Kor. ur.) *>Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Parnik > Argillshire« je bil v četrtek zvečer napaden od dveh podmorskih Čolnov. Ladja je s polno paro všla. dasiravno sta bila izstre-Jjena dva torpeda. Pariz, 29. maja. (Kor. urad.) y.Tournal< poroča iz Londona: Belgijski parnik Jacquelin« je dospel včeraj s 24 preostalimi parnika Morvena« iz Montreala v Milford-haven. — »Morvcna« je bil neki pemški podmorski čoln ob angleški obali potopil. Preostali izjavljajo, da jim Nemci nišo dali časa, da bi zapustili ladjo. in da bi jih rešil samo prihod belgijske ladje. London, 29. maja. (Kor. urad.) Poštni parnik »Ethiope« parcbrodne Crte Elder-Dempster je neki podmorski čoln potopil. En častnik in 16 jTioz je bilo rešenih. Ostala posadka se nnhaia se v rcšilnih čoljish. London, 29. maja. (Kor. urad ) \ čtraj dopoidne je p*uopii neki rcm-ški podmorski čoln v visini Starta jrarnik »Spennvni or iz New icasrla 2^ mož posadke se .ie prepcljalo v Falnouth. Ka,} ta>i in pet mož posad-ke so utonili. London. 23. maja. (Kor. urad.) Anglečk; parnik »Dudsbv« na poti iz Oporta v Cardift je bil na visini oto-kov Scillv od nekesa podmorskoga čolna potopljen. Posadka in 4 potni-ki. ki so se nahajaii na ladii, so bili rešeni. ODGOVOR NEMŠKI: VLADE NA AMERIKANSKO NOTO RADI »LLSITANUE«. Berolin, 30. maja. Nemška vlada je izročila odgovor na zadnio ameri-sko noto radi »Lusitanije«. Odgovor poudarja. da trditev ameriške vlade, kakor da bi bila »Lusitanija« Ie obi-eaien neoborožen privatni parnik. ni točna, ter navaia od nem^ke vlade dognana deistva. ki dokazujeio. da je bila »Lusitanija« upravičeno torpedirana. Nemska vlada prosi, da naj _A*nerika predloženo ji tozavlevno iradivo natančno preišče ter izjav-i.ia, da bo definitivno precizirala svoje stališče sele, čim dospe ameri-Vr:: odgovor. Boj za Carigrad. Turska uradna porobila. Carigrad, 31. maja. (Kor. urad.) Agence Teie£raphique Milli- poroča: Glavni stan objavlja: Na darda-nc'ski fronti je včeraj sovražnik na-padel pri Ari - Burnu naše levo krilo, ra smo ga z izgubami, cenjenimi na 1('O mož mrtvih, vrgli nazaj. V sredini ie sovražnik snoči poskušal z napadom pridobiti zopet del mu pred-včsrnjšrijim iztrganih strel. iarkov, pa smo ga zavrruli na njegove prej-x>n]e pozicije, pri čemer je popustil veliko število mrtvih, orožja in homb. V odseku Sedil - Bahr so bili včeraj infanterijski boji. Potopljena francoska torpedovka. Carigrad, 31. maja. (Kor. urad.) Včeraj se je neka franc. torpedov-■:a. ki je ob obali vilajeta Smvrna ^red pristaniščem Kuš-Adacse ■pravljala opazovalno službo, v b!i-'ini rta Yilandži potopila. Ang'eška poročila. Ekspedicija proti Dardanelam. London, 29. maja. (Kor. urad.) »Dailv News* pišejo v uvodnem članku: Najnovejša poročila izpred Dardanel nikakor ne daiejo upania na skorajšnjo odločitev. Izgube so bile zelo težke. težje kakor zadnjič v Flandriji. Dardancle stavijo iste za-hteve na vojno, kakor Flandrija, pa o mnogo težavnejše za ofenzivo. Zavezniki so navezani na vporabo nekaterih odprtih zalivov. Pomanjkanje dobrega pristanišča kot opera--ijske baze je resna ovira, ki je podala še resnejša, odkar so se poia-ili sovražni podmorski čolni. List oudarja, da bodo zahteve, ki jih :avi ekspedicija proti Dardanelam a mornarico, vplivale tuđi na polo-• j v Severnem morju, kar se ne ne pozabiti. List vidi edino upa-e v tem, da bi se diplomaciji zavez-:ov posrećilo, pridobiti za pomoč di Bolgarijo. Lndon, 29. maja. (Koresp. urad.) ojni urad je dobil poročilo o bojih a Galipoliju, ki se razteza na čas od —15. maja. Poročilo naglasa težke rube ter pravi: Jasno se je poka- -'o, da so turske utrdbe močno zgrajene in da jih je zavzeti s siste- matičnimi metodami pozicijske vojne. London, 29. maja. (Koresp. ur.) i Mornariški poročevalec »Timesa« poroča o potopitvi yoiuifa ladii >Jri- 1 umph« in »Majestic«. Nikdo ne more reci, da sta bili ti nezgodi nepriča-kovani, kakor hitro je bilo znano, da se je Nemcem posrećilo, spraviti podmorske čolne v Sredozemsko morje. Jasno pa je, da so bile proti-odredbe brezuspešne; toda odgovor na nevarnost s strani podmorskih čolnov v Sredozemskem morju se bo našel. kakor se zdi, da je že naj-den v domaćih vodah. Spiosno angleško poročilo. London, 31. maja. (Kor. urad.) Uvodnik danas rega lista »^'ires« pravi: Naše pozicije ob Perzijskem zalivu so dobre, *nri Tibru ne preveč dobre. Na vseh kraji i bijemo Turke močno, sedai na se držimo v težav-nem podnebiu in najslabšem ict^ein času komaj še pekonci. Dnevne vesti. — Prestolonasiednik se je vrnil na Dunaj. Nadvojvoda Karol Fran Josip se je vrnil po potovanju v ope-raciiskem okolišu severno od \isic. nakar je obiska! v dvornem tabori-šču nemškega cesarja, vrnil na Dunaj, da poroča cesarju. — Ogrska opozicija pri cesarju. Kakor izve ogrski brzojavni in ko-respondenčni urad, bo Nj. Veličanstvo sprejelo voditelje opozicije grota Julija Andrassvja, grofa Alberta Apponvja in grofa Aleksandra Zi-ch>'ja m njih željo, ki jo je posredo-val ministrski predsednik, v privatni avdijenci. — Vojno pceojilo. Z Dunaja po-ročajo: Srbskripciia na vojno poso-iilo je dosegla 22CK3 milijonov. Z ozi-rem na dejstvo, da se subskribenti še vedno priglajajo, je finančni mini-ster subskripciiski rok podaljšal. — Pri kreditnem zavodu v Ljubljani je bilo med drugim podpisanih 5]2% avstr. vojnega posojila iz leta 1915 K 25.000*— od Anton Lukmanna, zasebnika, Ljubljana ; K 5.000*— od tvrđke Jos. Zidar, Ljubljana; K 5.000'— od Marije Silvia Meese, stotnikova soproga, sočasno v Ljubljano 20 K. Marija Sperner Ljublana. — Odlikovani siovenski vcfakf. Srebrno hranrostne^ svetinjo 1. razreda so dobiii: sanitetni nar^dni* Anton S t r e i c, narednik Lu*iovik T r a t n i k in če:ov jdii Pavel Ju j e v i Č. vsi trii3 pri 27. dojnobran-s^em polku. ter poddesetnik 3. do-mohranskega po i ka Josip T1 j a ž. Srebrno hraisi^stno svetimo 2. razreda so dobili: korj-voral Rajko Se n-č a r in oficirski sluga Miha Ambroz, oba pri 27. doir-obr. pespolku; korporal 4. domobranskega polka Anton J a n e ž i č; korporal Josip S i n k o v i č, Ivan S o rs a k in Franc P e t e k, vsi pri 26. domobran-skem polku: stražmojstra 28. divizij-skega poveljstva O. Lovšar in Ivan Savec; korporala Andrej D u 1 n i k in Stefan C e 1 a i i g a, podde5emiki Jakob Ko 1 c. Emil A n -derka in Ivan S v o r n i k ter in-fanteristi Ivan Kos. Ivan K o k a 1 j, Heririk M ek u š in Franc Kosar, vsi 3. domobranskega polka; rezervni kadet Gvidon A d a m i č, narednik Franc Banko, četovodja Ivnn ^tok, oficirski sluga Alojzij V i d ni a r, vsi 5. domobranskega polka: četovodja Josip Baškovič 22. domobranske havbične divizije. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili infanteristi 3. domobranskega polka Franc Breskvar, Franc S t r n a d in Jakob Štefanec. — Uradi tržaške ces. narnestnije poslujejo provizorično deloma v Postojni. iMnožro oddelkov pa se na-haja še v Trstu. — Tržaška pomorska oblast se je preselila v Gradec, kier uraduje na Mehlplatzu §t. 2. Predsednik Delles pa je ostal zaenkrat še v Trstu. — Tržaška trgovska in obrtniška zbornica se je preselila na Ounaj in uraduje v poslopju dunajske trgov-ske in obrtne zbornice. — Prebiranje crnovoimšlrili let-nikov 1878 do IS<)0, iS*>2 do 1894, 1897 in 1865 do 1872. Opozarja se na to, da morajo k temu prebiranju pri-ti vsi državni uslužbenci. izvzemsi politične in pis-irniške uradnike ter pisarniško pomožno osobie c\ Kr. okrajnih glav.irstve r in žeiezniske uslužbence. — Prebiranje v letih 1878 do 1890 in 1892 do 1894 rojenifa črno-vojnikov. Pokažulo se je, da mnogi nišo na jasnem, če se tuđi oni črno-vejniški zavezanci v zmislu poziv-nega razglasa »K« dolžni priti k prebiranju, ki so bili pri prezentaciji si-cer spoznani za sposobnev služiti z orožjem, a so bili pozneje potom superarbitacije iz kakega drugega vzroka kakor vsled zadobljenih ran (v tem slučaju je namreč oprostitev od ponovnega prebiranja izrečno dovolieno) spoznani kot za orožje nesposobni (»Waffenunfahifi*«). V tem oziru $e uradna ooltui. da to oni črnovojniški zavezanci v poziv-nem razglasu »K^< omenjenih letni-kov, ki so bili potom superarbitaciie iz kakega drugega vzroka, kakor vsled zadobljenih ran spoznani »za orožje nesposobnim«, dolžni priti k prebiranju, če je bil dotični sklep o superarbitraciii že izdan in oni tedaj nišo več v vojaški službi (primerjaj prvi stavek pozivnega razglasa ■K«), Nasprotno pa so oni, ki so bili potom ^uperarbitracije kot za vsako službo nesposobni od črno-vojniške dolžnosti sploh oproščeni, izvzeti od dolžnosti priti k prebiranju, ako imajo črnovoiniškn odpust-nico iLandsturm-Abschied ) ali certifikat o eprostitvi od črnovojniske dolžnosti (glei Št. 4 citiranega razglasa. — „Zbor javne pomoći'1 so ustanovili zastopniki tržaškega meščan-stva s privoljenjem tržaškeea ces. ko-misarja, ki so se konstituirali kot „Odbor javne poinoči". Izdali so naslednji poziv: „Someščani! S privolitvijo g. ces. komisarja Ivana de Krekich-Strassoldo se je ustanovil podpisani odbor javne pomoći, ki je poob-laščen sestaviti z dobrovoljnim sode-lovanjem someščanov zbor javne po moči da bo skrbel za pomirjeva-nje duhov, za javni mir, za pomoč v nujnih slučajih, za redno opravljanje razdelitve živil in za varstvo javne in zasebne imovine. Težavni dnevi, ki jih prestajamo, zahtevajo od someščanov dobrovoljno sodclovanje pri nalogi, ki šijo je postavil odbor javne pomoći, da naj bi se blažila bolest in tesnoba najslabotnejših in zapuščenih. Custvo človečnosti, ki je ^loboko uko-reninjeno v vaših srcih, naj edino zma-guje v težki uri, v kateri nas vse muči ista skrb in bojazen. Ljubezen, ki jo čutite za svoj Trst, vas mora izpod-bujati, da preprečite, da se nove ne-srece pridružijo neizogibnim nesrečam vojne in da se moti javni mir, ki je sedaj bolj ko kedaj neobhodno po-treben, da se življenje mesta ohrani, kolikor je mogoče, in da se vaše družine obvarujejo nevarnosti lakote. — Someščani! Zbor javne pomoći, ki se sestavija po inicijativi podpisanega odbora, se ustvarja da vam bode v pomirjenje in pomoč in da ščiti vaše družine v kateremkoli težavnem tre-notku. Sprejmite ga s čustvom hva-ležnosti in simpatije, dajte mit moralno podporo vašega soglasja in vašega sodelovanja. Nasproti preresnim težavam in potrebam trenutka ni mesta kot eni sami volji — vzvišeni nad vsako politično prepričanje — volji, združiti se za đelo, čez vse kulturno in človekoljubno. Kličemo vas v imenu kulture in človečnosti! Trs.t, dne 26. maja 1915. Odbor javne pomoći: dott. Alfonso Vale rio, predsednik. Ing. Constatino Doria, Valentino P i tt o n i, dr. Edvard S1 a v i k, podpred-sedniki. Bar. Riccardo de Albori, dott. Igino Brocchi, Ezio Chiussi, Anton M i k 1 a v e c, dott. Edmcndo Puecher, areh. Enrico Nordio, dr. Josip Wilfan. — Vojlaško sodišče v Gradcu. »Grazer Tacrespost« poroča: Domobransko diviziisko in brigadno sodišče v Ljubljani je razpuščeno. Agende je prevzelo graško divizij-sko sodišče. ki se imenuje v naprej »sodišče narnestnega vojaškega poveljstva« (Oericht des stellvertre-tecien Militarkomn.M(h>). — Begiinci s Primorskega. V tre-notku. ko je Italija napovedala naši državi vojno, je jako mnogo ljudi zapustilo Primorsko, seveda največ iz takih krajev. kier so mislili prebi-valci, da se utegnejo tam primeriti boji, dočim na pr. iz Gorice ni odšlo dosti ljudi. Večinoma so odsli ti liud-je na Štajersko, na Solnograško in na Nižje Avstriisko. Solnograd je prenapolinjen primorskih Sloven-cevt Hrvatov in Italijanov. — Kdor kaj ve o družini FaletiČ iz občine Ajva pri Ročiniu, naj bla-govoli to sporočiti uredništvu »Slo-venskega Naroda<. Oče te družine je že mnogo mesecev pri vojakih in ničesar ne ve. kje so zdaj njegova žena in otroci. — Kondukterke. V Linču so po-klicali toliko sprevodnikov električne cestne železnice k vojakom, da je uprava teh železnic, ker ni dobiti moških. nastavila večje Število žensk. večinoma soproge vpokicanih sprevodnikov. — Ne obupati, če neka] mesecev ni poročila o pogrešanih voja-kh. Znana ljubljanska rodbina Tratni-kova, hotel Tratnik na Sv. Petra cesti, je že objokavala svojega sina Mirka. ki je vstopil o priliki mobilizacije prostovoljno v vojsko, ker ni bilo od 14. novembra 1914 nikakega poročila o njem. Začetkom leta 1915 so tuđi razni ranjenci, ki so se s Karpatov vračali, pripovedovali, da je padel na bojišču. Poizvedovanja so ostala bre;-uspešna. Dne 1. aprila pa je došla brzojavka iz Samarkanda v Turkestanu, s katero naznanja da je vjet in prosi za denar. Razumljivo, je bilo v hiSi ta dan iz redno veselo, vendar gotovosti ie m bilo. One 2& maja pa je došla dopisnica, ki ima Že tiskano vsebino. Sele sedaj je nedvomno dokazano, da je Mirko Živ in je upanje, da bo čez mesece razkladal svoje doživljaje. Ni tedaj obupati onim, ki ne dobe od svojih dragih z bojišča takoj poročil, ampak treba je potrpežljivo čakati, če prav dalje, kakor družina Tratnikova. — Med potujočim občinst-/orn je precej razširjeno mnenje, da je potni list, opremljen s fotografijo ime-telja, potreben le za potovanje v Nem-čijo, ne pa za potovanje v ostalo ne-vtralno inozemstvo, zlasti ne za Sv;co. Ker se pa vse osebe, ki nimnjo pred-pisane^a potne^a lista s fotografijo, na meji zavrnejo in trpo tako do.sii-krat občutno škodo, se obeinstvo opozarja, c'a se po mini>trskem ukazu z dne 15. januarja 1015, drž. zak. št. 11 prekoračenje ineje ali obrežja avstro-oj^rske monariiie nikomur ne dovoii, ki se ne more izkazati s potnim listom, opremljenim z uradno potrjeno fotografijo. — Voiaki-slepci iz Liubl.iane ali Srođiije S'škc. ki so iz bonice že od-puščeni ter so tukaj bodisi pri svoj-clIi ali dohrotnikih. hodisi v kakem /avodu. naj se zglase sami ali po /astopnikh na mestnem niagistratu v II. natistropju, vrata št. 9, dne 5. ju-jiinija 1915 popoldue. — Cetrta krupna koniisi.ui bo od-slei \ sak petek poslovala v iiiharmo-ničiicm društvu in ne več v kazin-skem steKbnem salonu. — Dilaško podporno društvo »Doir.ovina«. Kljub izvanrednim in teža\ niin razmeram ie vršila »Do-movina^ tuđi letos svojo naiogo. Radi manjših dohodkov. a večje dra-S?inie je bilo letos število podpirancev manjse in se je deliia le opoidanska hrana. Mnogo dijakov ie odšlo med letom v vojake. Na članarini in poJ-porah smo letos prejeli dosedaj 2525 K. od neimenovanega dobrot-nika hranilno knjižico za 500 K in vo-lilo predlansko ieto umrlega štahne-ga zdravnika g. dr. Fr. Košmelia v znesku 1016 K 66 v. \'sem dobrotr.i-koni največja zahvala. Prosimo jih, naj bi nas podpirali tuđi v nrihod-njem letu, ko borno morali priskočiti dijaštvu v veliko večji men na pomoč. Občni zbor društva se letos ni vršil. — Opozarjamo mestni magistrat, da se izprazniujejo na Vodovodni cesti tik pri sianovanjih odpadki iz greznic in da žele vse tamošnje stranke, da se ta nedostatek čim prej odpravi. Ocividna se gedi to brez vednosti magistrata. Sumljiv lajrar. Nekako v sredi maja je orožništvo prijelo nekega okog 60Jetnega lajnarja, ki je v Tr-bovljah kupi! od nekega posestnika prašiča za 150 K. polcg tega je imel še pri sebi dva bankovca po 100 K. !/5 po 20 K in drobiža v skupni svoti 565 K. Ker se sumi. da je ta denar iz nepoštenih virov, so Iajnar.ia od-dali okrajnemu sodišču v Kranju. Navedenec je zadnji čas hedil po Dolenjskem, Notranjskem in ljubljanski okolici. SpJošna uvedha krušnih izkaznic na Štajerskem. Kakor dnigod, so bile dosedai t^đi na Stajersi\em uvede- j ne krušne Kar e !e v nekareriii me-stih in industrijskih krnji,! S l.>. ju-nijem pa se noer» uvculo te izkazni-ce za vse kraic v ocli krono>'ini. Poleg normalniji ivkazi-ic s Ivonzum-nim maksimoni 1 kc* 40 dkg kruha, bodo uvedene na kmetiii ->širse iz-kaznice za 1*75 kvr. nzir >ma -45 kg tedenske porab^. Občni /bor ^Slovcnske^a čebe-larskcga t!ruš*va na Šcajers^eni >e vrši v nedc:io ciie ■'.. iuniia (,h 2. \\r\ pnpoldne v driiStvenem v.e;e!nj;iku pri deželni Kmetiiski soli v ?t. .Inr.iu ob južni žele*!nic:i. po običajneni sporedu. Oosp^d .hirančič bo na-pravil umeten roj tor ho o njem pre-daval. Slovenske freiiunce pozivija Citalnica v Gradcu. K'nstcrv/ics.tras-se 5. I.. da naj prsecajo naše društvo, ako jih nanese usoda v naš kraj. Tu imamo vse slovenske časopise na razpolago in bo odbor rac'e-voljno šcl našim rojakom na »*oko. Poročila sta se na binkoštni po-nedeljek v Ptuju g. Ivan Lovrenčič, bančni uradnik. sedaj kaJetni as^i-rai.it pri 17. pešpolku. in cJ;. .iLstina Knsfelc iz ^miliela pri Novom me-5tu. Novoporočencema obiio srOe! i\apisi na Rei\i. Budimiicštanski mestni zastop namerava prositi ogr-sko minisrrstvo notrajnih oel, naj prepove na Rcki ita'ijanske ulične in druge napise in ukaže napraviti madžarske napise. »Obzor« pripomi-nja, da morajo biti napisi ali saino-hrvatski alivsaj hrvat^ko-madžar-ski in to iz ozirov na kondominij, ki ga doloca nagodba, pa tuđi iz o;:irov na to. da je velika večina reškega prebivalstva hrvatske narodnosti. Zaključenje šo! v Zagrebu. Te-kcni tega teJiiu bedo zaključili v Zagrebu vse sole. Večina sol bo 0e 8000 postelj bo v bodoče v Zagrebu prostr:ra z;i 11.000 ranjercev. Henny Forten zopet nastopi v svoji naravni vlogi v oranii »Ale-.\andra , v kateri je njeno igranje doseglo svoj višek. Njeno predvaja-nje izraza njeno srce in njen značaj. Lnietnica bo tuđi v tem filmu pridobila splešno zadovoljnost gledaleev. Ta drama poleg enega nara\'nega posnetka in dveh komičnih slik je na sporedu v znaneni kino »Ideal« od !!;mes do čctrtl'a. * 10.0'M) kron za prvo italijansko zastavo. I-Jj-ron Leopo-Id Clilunicckv je d(-Iočil ! ■ !.fmju kron kot nagrado za onega našega vojaka, ki ugrabi prvo itulijansko zastavo. * Itaisjarsk: škofje in vojna. Na halijanskein je kakili M0 Škofov. Listi pnročaio. Ju je 60 škofov poslalo mi-nistrskeiiiti predsedniku izjavo, v kateri odločno protestiralo proti vojni. ' Frocssija za zir.aso v Biidim-rešt?. \ čerai. \r nedeljo. se je vršila v Budimpešti velika procesija za zmago našegi: orožja. Procesije se ie udeiežilo nad iOO.OOO ljudi. Cesarja* je zastonal mladostiii nadvojvoda Jožef Franc v uniformi huzai'ske^a prapnrščaka. * Ko;;fcrc-;;ca za »interese člove-štva prenovedalo krošniarjenie s kruhom in slaščica-mi. Ta razglas je bil pomotoma sele 17. januarja uradno razglašen. na-znanjen je bil pa že 8. januarja v on-dotnem časopisu. Neki krošnjar je pač izvede! za prepoved. a se je postavil na stali.šče. da prepoved še ni uradoma razglašena in ]e krošnjaril dalje. Toda sodišče se je postavilo na stališče, ela je dovolj, če je bila prepoved naznačena v uredniškem de-Iu li^t?, in je krošnjarje* ohsođilo, ker je krošnjaril s kruhom in slaščicami, dasi preprved uradoma še ni bila rszglssena. ;1 Hajpo^lša pofidlia. VESTI IZ itALUE. italKanski »vojni vjetnikl«. Liigano, 31. maia. (Koresp. ur.) iialijani so spravili kakih 200 slabo oblečenih ljudi, ki so se vrnili in ki so jih rri prekoračenju meje ali še možno na prstajah .rbrali, kot vojne vietnike v Bracciliano pri Rimu, kjer je pripravljeno koncentracijsko tabo-rišče. V Verono, Bresrijo in druge \ raje so poslali po 20 takozvanih vojnih vjetnikov, ki so vsi italijanske narodnosti. Blokada albanske ohalL Rim, .-.0. maja. (Koresp. urad.) I Tradna izjava pravi, da se omeji blokada albanske c.bnli oč crnogorske mele do Aspri - Ruge (Bele ceste). Nova zatvorna crta gre med rtom Otranto in Aspri - Ru^o. t Jeza v Itajiii nad Bethmann-nolhvegom. L!:^2tto, 'n, inaia. (Koresp. ur.) >Crrr:ere della sera« silno napada Bethrnann - Holhvega zaradi govora v dr^avrtem zboru ter napada tuđi nemško vlado in člane državnega zbora. Kor;: ti li iz Tripo^tanije. Lugano, ,MK maja. (Koresp. ur.) Nemški in avstro - ogrskt konzul v Tripolisj! sta dospela v Sirakus ter se odpeljtla v spremstvu policije na švicarsko mejo. Disciplinirani italijanski nradnlki. — Oener?1 Sringardi v dispozcji. Lii^uno, 31. maja. (Koresp. ur.) General Spingardi, poveljnik milan-skega armacinega zbora, je bil stavljen v dispozicijo. Enako sta bila prefekt in policijski predsednik v Milanu za kažen suspendirana. Zs Oberdanka. Lf5^ili, ki ie pisal v listu »Popolo Romano« pogosto pametne članke o zvestobi napram tro-zvezi, ntvaria za postavitev spomenika Oberdanku v Trstu denarno zbirko, za katero je sam daroval rOO lir. Zaplenjena privatna posest. Liig?nof 30. maja. (Koresp. ur.) V v'.lo \ \'::i T;c^2i-, !.j*r Ow nJiajajo grobovi Bourbonskega rodu in rodbk ne Parma. le mss£i£& tttft VđdflLtt Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 1. junija 1915. 123. štev je bila vila proglašena za javno itali-jansko posest. Menični kurs v Italiji. Lugano, 30. maja. (Koresp. ur.) Ttalijanski uradno notirani menični kurs se je zopet dvignil in sicer v dobro Parizu za lC/c, v dobro £vici li2/3^, v dobro Londonu in Ne\v Yorku primerno. Italijansko enomili-jardno oboroževalno posojilo po 4 in pol odstct. je notiralo uradno po 2x/*7c pod izdajnim kurzorn. Avstrijski veleposlanik pri Vatikanu pri cesarju. Dunaj, 31. maja. (Kor. urad.) Cesar je sprejel veleposlanika pri Vatikanu princa Schonburga v pol-urni avdijenci. Rusi v Bukovini. Dunaj, 31. maja. (Koresp. urad.) Iz voinega tiskovnega urada poroča-jo: Ruske grozovitosti v Bukovini. Zaradi dozdevne izdaje so Rusi iz Sadagore odpeljali 70 najstarejših Židov v Rusijo. Vzrok za to nasilje jim je dal najden telefonski aparat in uspešen ogenj naše artiljerije. V Ši-penicah so zaradi naklonjenosti in poročanja našim Četam zažgali 1S2 hiš in kraj strahovito izplenili. Zopetna osvojitev Sambora. Dunaj, 31. maja. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega urada poro-čajo: Pri prihodu v Sambor so po-veljuiočega generala slovesno spre-jeli duhovščrna, oblasti in ljudstvo. Prelat Kuliš in okrajni glavar Lemp-kovvskv sta prosila generala, naj pred Najvisjim prestolorn da sporo-čiti globoko vdanost in najpokornej-šo zahvalo za rešitev izpod ruske oblasti. Francoski general na poti v Srbijo. Solun, 28. maja. (Kor. urad.) Franccski general Rolland je dospcl sem ter potuje naprej v Srbijo. Sfbska naročHi v Amenki. Iz Novega Jorka poročajo: Za-stopniki srbskc vlade so naročili pri amerikanskih tvrdkah za 80 milijo-nov železniskega materijala za že-leznico, ki jo hočejo graditi takoj po y.-ini na Jadransko morjč. Grškl kral}. Atene, 29. maja. (Koresp. urad.) Poročilo »Agence d'Athenes: Po poročilu o zdravstvenem stanju kralja ob 6. zvečer, ]e znašala temperatura 37*7°, žila 100. Kolera. Dunaj, 31. maja. (Koresp. urad.) »V vjetniškem taborišču v Feldbachu so konstatirali dne 31. maja 3 slučaje azinske kolere pri vjetnikih, ki so pri-speli s severnega bojišča. Slad. Dunaj, 31. maja. (Koresp. urad.) Vojaska uprava je na podlagi zakona o vojnih dajatvah zahtevala del v sladnih tovarnah se nahajajočih zalog slada, da se končno veljavno prepusti. Spomlnjajte se „Rdečega križa". Umrli so v Ljubljani: Dne 28. maja: Bruno Zilly, pe-šec 47. pešpolka; Matija Tagitsch, pe-šec 47. pešpolka, oba v garnizijski bolnici, Zaloška cesta 29. Dne 30. maja: Matevž Šurk, po-scstnik, 62 let, Karolinška zemlja 38. — Uršula Koder, branjevka, 75 let, Vodnikova ulica 5 v Spod. Siški. — Marija Jurič, delavka - hiralka, 62 let, Radeckega cesta 9. — Marija Tavčar, posestnikeva žena, 60 let, Radeckega četa 9. E>ne 31. maja: Rozalija Felicijan, hči delavca v tobačni tovarni, 4 leta, Rimska cesta 23. — Anton Wriss, vojaški dclavec, v garnizijski bolnici. Dne 30. maja: Napoleon Valde-mar Furlan, sin železniskega klju-čavničarja, 3 mesece, Dunajska cesta 25. — 2rvo Jasinović, vojaski voznik, v garnizijski bolnišnici, Zalo-ška cesta 29. Dne 31. maja: Marija Strancar, gostija, 77 let, Studentovska ulica 13. Današnji list obsega 4 stranu Izdajatelj io odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Tetka |ed, U Je nismo navajenl fieredna kosila, mrzla jedila m druga pota izven navadnega načina prehrane imajo pri marsikaterera člove-ku za posledico metenja prebave, že-lodčne težkoče in zapeko. Te nepri- , voljno odvajajočimi rabarharskimi krogljicami z znamko »Elsakrogli-ce«. Jačijo želodec, ne vplivajo dražljivo na črevo (česar se je bati pri moćno učinkujoeih sredstvih) in jim torej občutljivi Ijudje dajo ored-nost. 6 škatljic stane franko samo 4 krone 40 vinarjev. edino pristnih od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, EU satrg št. 23vS (Hrvatsko). Obenem pa lahko naročimo tuđi Fellerjcv bole-čine tolažeči, blagodišeci rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsafluid«, \2 steklenic franko za samo 6 kron. I>obro služi pri revmatičnih, protin-skih. nevralgičnih in živčnih bole-činah. Meteorolo$Ično noročllo. Vitla« ntd m«rjeni 3*6*2 ireJn i iratai tlak 736 him vanja t mm £ž 31. '2. pop.l 734*5 17-2 i si. jug dež „ i 9. zv. 736 4 \ 15 0; brezvetr. oblačno 1. 7 zj. 7472 13-6; Srednja vCcrajŠna temperatura 15 8°, , norm. 160°. Padavina v 24 urah mm 7*1. | & af€mwr® % ^ Velika & tebera ro^avic in rasnovrstnih parfemov I I Zahvala. I I V veliki bolesti, ki nam jo je naložila previdnost božja z nepri- I I čakovano smrtjo nažega srčnođobrega, iskienoljubljenega soproga, o^eta I I in tasta, sina in brata, gospoda . I I Ci In kr. major ja w p. I Petra Ceranić I I nam je bilo v blažečo tolažbo Ijubeznjivo sočutje, zlasti pa časteče I I spremstvo, izkazano dragemu pokojniku ter mno^re poklonjene cvetke. 1 I Bodi izrečena za to vsem najprisrčnejSa zahvala. I I V Ljubjani, dne 30. majnika 1915, I I Globoko ialuloti ostaU. E Zahvala. Za premnoge dokaze odkritosrčnega sočutja, ki nam so došli povodom smrti našega nepozabnega soproga in očeta, brata svaka in strica, gospoda Rajko Pirkovića se naiiskreneje zahvaljujemo si. »Društvu kranjskih tiskarjev«, gospođom stanovskim tovanšem pokoinika in sploh vsem, Ki so ga v tako obilnem Stevilu spremili k zadnjemu počitku. Ziasti se zahvaljujemo č. g. župniku :v Vrhovniku za tolažilne obiske v bolezni in gg. pevcem si. pevskega društva »Slavec«, ki so s krasnim petjem počastili pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej : Bog plačajf Ljuljana, dne 1. junija 1915. taluloči ostali. >1 ZA NOTRANk*. -js/ KIW JRG- ICNE - BOL-EZ.^ i 7LiJU3LiJL\NA-KOHENSKEGA ULIČAR r / SFF-zi^^iKHtnARu.DR.FH.nERGANC ' Sprejme se takoj dobro izurjena prodajalka vežča slovenskeeja in nemskega jezika v govoru in pisavi ; starej>a moč K)e, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. • 1335 V pnjaznem Doliću na ^taierskem p. Mislmja. se Cđđa stanovanje v lepi vili za vec mesecev. Ponudbe na šolsko vodstvo v Dollču, Ml-allaja, Štajersko. 1333 m išcejo za \mm tvornico Moste pri Ljubljani. 1332 SVI ■ fnaiboijša krma sa živina \ se do^i ¥sak San v Dlvovarni Jote", Spodnia Siska. 132S Ljubljana. — Telefon št. 231. za torck 1., sre3o 2., cetrtek 3. 1. Beaetke, biser Ađrife. Naravni 2. Čez - 60 vojnih posnetkov - 60 3. Ponesrečena zvi^ača. VTeseloigra. 4 JTiilijonska skriaiica. Sijajna senzacionalna detektivska drama v 3 ćeianjih. 5. Senzacionalna iznajdba. Komično. Za mladine ne primerno. Cene navadne. 1339 Kneza Auersperga Ti* R 5 • 1 Dolenjskih železnic postaja Straža-Toplice. Gorki vrelec 38° C, čez 30.C00 hektolitrov radioakt. termalne vode vsak dan, veliki basini, posebne kopeli, mahovne kopell, elektroterapiia, masaža, konfortno opremljene sobe. izborna restavracija. Zdravi se: revmatizcm, protin, neuralgiie (ischias), neurastenija, histerija, Ženske bolezni itd. Prospekte razDOŠilia topliško ravnateljstvo. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. 1090 tŠPreselitevi Icana Scklller nazmmja ceu}, (lamam tu in na dezeli preselitev svojega modneija salona na Kongresni trg št. 6 ter se tem potom naj udane je priporoča za na-daljno naklonjenost. 1672 2 odličnim svošiovanjem Jvana _S"cA/7/cr. Selenburgova ulica št. 1 (nasproii Kazine). Umctniške razglednice izbrue reprodukcije prvih svetovnih umet-nlkov — nad 2000 n*U©P**h vzorcev — se dobć {0V na drobno in debelo "^M v prvi in edini specijalni trgovini razglednic in pišemskega papirja MARIJA TIČAR, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta st. 26. (nasproti hotela Tratnik). Zaradi pozne sezije ^^= se prodaja, kar je še v zalogi ^^^ damskih in otroških slamnikov " pod tovarni&ko ceno v modnem salonu Stuchly - Maschke Židovska ulica 3 Ljubljana Dvorski trg 1 Ijoteiski sluga vojaščine prost, ako mogoČe zmožen tega posla in nemsčine se išče> Hotel pr! Mallča, Ljubljana 1260 2 lepi Ini stanovanji s tremi sobami, kuhinjo, verando, parkom, kopalnim bazenom ter vsemi dru^imi ugodnostmi, S6 Odđa trafllO ali začasno v Kamniku v vili Soss Vef se i/.ve v trgovini A. Sin* kovic n. Mestnl trg. ist: krojač prve vrste ▲ ! Ljubljana, ™2Jm v hotelu,pri jVialiču'^g (I. nad strop je) ^^ (nasproti glavne pošte) I :: se priporoča. :: I Um M\^m iga. I Sprejcma zavarovanja človeSkega Življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi rogoji,ko no bena druga zavarovainica. Zlasti je ugodno zavarovanje na dozi vetje in smrt z maiijSajo^imi se 1£ vplačili. .•• - .-. Vztjemno zatarovalna banka w Pragi. .-. - -■• ftMtrvai Im41 K 71,Mt.3t2-I«. — IiplataM o4ikodniae im kapltaUfe B 149,150.178-29. Po velikosti druga vzijemna zavarovainica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. inenta zstvtii i liiljai ž=^a"Lrhir''ki^ i tom\\ eliti itei IZ. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.