r- f~yu6uce*'» NO. 106 . lUifc •> “»v ^ CT AMCRICAN !N SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, SLOVGNIAN rv^ u K v rp + nyr + it 4-i^u MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 20, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVHI Novi grobovi Gertrude Koshel V 80. letu starosti je po dolgi in težki bolezni umrla v Holy Family domu Gertrude Koshel, rojena Kozlevčar, 15614 Hunt-mere Ave., vdova po leta 1950 umrlemu možu Johnu, mati Helen Sosič, Tonyja Koshel, mačeha Anne Svigel ter pokojnih Petra in Sophie, 7-krat stara mati in I-krat prastara mati, rojena v Grosuplju, od koder je prišla v Ameriko leta 1921. V Jugoslaviji zapušča sestro Frances, nečake in nečakinje. Bila je 50-letna članica društva V boj št. 5 SNPJ, Podružnice št. 41 SŽZ in Kluba slovenskih upo-kojncev Waterloo okrožje. Pogreb bo v sredo ob 8.15 iz Žele-tovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Družina priporoča v njen spomin darove za Holy Family dom. Mary Ellis V 59. letu starosti je včeraj zjutraj nenadno umrla na delu pri Columbia Electric Co. Mary Ellis, 978 E. 69 St. Njena hčerka j Carter hoče zmagali v vseh državah Unije Demokratski predsedniški kandidat Jimmy Carter je odločen storiti vse za zmago pri volitvah v vseh 50 državah. . PLAINS, Ga. — Demokratski predsedniški kandidat je na konvenciji izjavil, da hoče doseči zmago pri volitvah v novembru in da bo zato storil vse v vseh 50 državah Unije, kar je v njegovi moči. Opozoril je svmje prijatelje, podpornike in somišljenike na nevarnost prevelike samozavesti. Na to je opozoril tudi koncem tedna doma v Plains, kamor se je vrnil po konvenciji na odmor in na pripravljanje načrtov. .Jimmy Carter upa, da bo zmagal v južnih državah in teh, ki se jih drže na severu. Nekateri trdijo, da so Teksas, Louisana in Virginija v nevarnosti, ker da imajo tam republikanci dobre izglede, zlasti, če bo podpred- Italijanski socialisti izbrali novega NOVI VODNIK SEN/lTA. ■-Sen. Humphrey (na sliki) bi bil rad, vprašanje je le, če se bo večina odločila zanj ali za njegovega tekmeca sen. R. Byrda iz W. Virginie. Indija razvila atomsko bombo s pomočjo ZDA Postopno je prišlo na dan, da Je Indija razvila svojo atomsko bombo s pomočjo ZDA, ki se za to niso dosti menile. WASHINGTON. D.C. ■ Krščanski demokrati se J pogovarjajo s socialisti1 o sestavi nove vlade, v kateri komunistov po vsem sodeč ne bo. RIM, It. — Italijanska socialistična stranka je po odstopu Francesca de Martina pretekli teden izbrala za novega glavnega tajnika 43 let starega Tet- tina Craxi-ja, ki ga smatrajo za j PASADENA. Calif. — Danes pripadnika desnega krila stran- zjutraj so dali od tu nalog ve-k®- soljski ladji Viking I, naj spu- Novi glavni tajnik Craxi se je stj proti Marsu “pristajalnik”, kmalu po izvolitvi sestal s kr- ki je v bistvu laboratorij ščanskim demokratom Giuliom ^reb močno razkrečenih nogah Andreottijem, ki mu je predsed- p0sebne rakete omogočajo te-nik republike G. Leone poveril mu varen jn mehek pristanek na Marsu. Ta je določen za 8.12 VIKING I PRED CIU Vesoljska ladja Viking I kroži že od preteklega meseca okoli planeta Marsa. Načrt o pristanku posebnega laboratorija na Marsu 4. julija je bil odložen, ko se je izkazalo, da izbrani kraj za pristanek ni primeren. Tudi drugi kraj, ki so ga izbrali, se je izkazal za preveč tveganega. Danes je Viking I spustil proti Marsu svoj “pristajalnik ’, ki bo tega dosegel ob 8.12 zjutraj po našem času. če bo vse po sreči, bo ta poslal na Zemljo prve posnetke Marsove površine že nekaj sekund po svojem pristanku. I ^--------- ---------=rrrrr-—-r-r-..-—r primeren za življenje na Marsu, četudi ne v obliki, kot smo jo vajeni na Zemlji. na In- sedniški kandidat J. Connallv. Joyce Macomber iz ”Kalifornije ^Nekaterim krogom na Jugu ni dija je rabila pri razvoju svoje je bila Dri njej en teden na po- Carterjev izbor podpred- atomske bombe ameriško teh čitnicah. Bila je mati Joyce >edniš'kega kandidata, ki je znan Macomber, 3-krat stara mati, ^ močno liberalen, ko je Jug nično pornoč, vežbanje in verjetno čelu bistveni kemični se-hčerka Dorothy Bernardic, roj. na^e dežele na splošno precej stavni del. To je razvidno iz po-Curilovic, sestra pok. Thomasa,, konservativen. datkov, ki so bili doslej tajni, Dorothy Palmaver, Florida, pok. j Demokratski kandidat presoja Pa so prišli na dan tekom za-Franka, Anne Scott in Roberta, položaj stvarno, zaveda se, da je sliševanja o bodočnosti amen-Texas. Pogreb bo v četrtek iz njegova naloga težja, kot večina sko-indijskega jedrskega sodelo-Grdinovega pogrebnega zavoda, demokratov misli.. Navdušenje, vanja,. 1053 E. 62 St. v cerkev sv. Pavla ki je bilo vidno na konvenciji! H dosegljivih podatkov je na E. 40 cesti s pogrebno mašo se bo poleglo in treba bo trdega razvidno, da so ZDA dobile ob 9. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Mary Pelwso V 80. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrla na domu Mary Peluso, rojena DiNero, 7700 Donald Ave., vdova po leta 1950 umrlemu možu Feliciju, mati Carmelle Kozimor, Pearl Cywinski, Kalif., Josepha, Rema, Romola, Marie Arunski in Julia, dela, če naj demokrati res pridejo v Belo hišo 20. januarja 1977. lil giiMe IZ BONN, ZRN. — Kancler H. Schmidt je izjavil, da je Zvezna 23-krat stara mati, 10-krat p ra-j republika Nemčija pripravljena stara mati, sestra Florence Di- sprejeti 10,000 belih beguncev iz naski, Grace Marteloo in pok. Mary DiNero, rojena v Clevelandu, živeča v slov. st. clairski naselbini vse življenje. Pogreb bo v sredo ob 10. dopoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Filipa Nerija ob 11. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Pepca Kerševan V 86. letu starosti je pretekli petek umrla na domu svoje hčerke Pepca Kerševan, rojena Milavec, po domače Lovričeva iz Ilirske Bistrice, žena pokojnega Štefana Kerševan, mati Stanleya, Stelke Korecko, stara in prastara mati, sestra Antonije Sedmak, Pauline Žefrin, Zalke Cotič in Josepha Milavec. Pogreb je bil včeraj v družinsko grobnico na pokopališču Kalvarija. vrsto znakov tekom vrste let, da Indija razvija svoje sposobnosti in možnosti za sestavo jedrskega razstreliva, pa niso nič ukrenile, da bi to zavrle. Dokumenti kažejo, da je Indija zavrnila pozno 1. 1970 pismeno svarilo ZDA proti rabi “težke vode”, ki so jo dobavile ZDA, za izdelavo jedrskega razstreliva. Indija je prvo atomsko razstrelivo preskusila 18. maja 1(J74. ZDA kljub temu še vedno pošiljajo Indiji atomsko gorivo, ko je Kanada to ustavila zaradi afriške Namibije, če bi beli naseljenci tam res ne bili več varni, kp bi črnci prevzeli vlado. Namibija, nekdanja Jugoza-j tega, ker je Indija rabila pri izhodna Afrika, je bila do prve'delavi jedrskega streliva ka-svetovne vojne nemška kolonija,: nadsko jedrsko opremo in teh-nato pa je prišla v upravo Juž- nologijo. Jedrska upravna ko-no-afriške unije. Zato je dober misija ZDA razpravlja te dni, del tamkajšnjih belih naseljen- ali naj Indiji jedrsko gorivo še cev nemškega rodu. dalje dobavlja ali naj to ustavi. sestavo nove vlade. Iz doslej objavljenih poročil ni razvidno, ali je socialistična stranka pripravljena stopiti v vlado s krščanskimi demokrati brez komunistov ali ne. Doslej je javno izjavljala, da v vladi ne bo sodelovala brez komunistov, kako bo postopala pod novim vodnikom, se bo skoro pokazalo. Nekateri napovedujejo, da bodo sicer komunisti ostali izven vlade, da pa tej ne bodo delali težav pri izvajanju njenega prp-grama, pri katerega sestavljanju jih bodo nemara krščanski demokrati vprašali za “mnenje”. V Italiji so zelo nejevoljni nad sklepom ZDA, Z. Nemčije in Vel. Britanije, da Italiji ne bodo dale finančne pomoči, če bo v vlado sprejela komuniste, To smatrajo za nedovoljen pritisk in mešanje v notranje zadeve Italije. ------o------- Is OSLO, Nor. — Norveška ribiška ladja je ta mesec tekom lova na odprtem morju ob polotoku Kola, nedaleč od Murmanska, ujela v svoje mreže sovjetsko atomsko napadalno podmornico. Ta se je nato dvignila na površino in njena posadka je besno sekala kable in vrvi norveške ribiške ladje. Ko je bila podmornica rešena, so jo sovjetske pomožne ladje odvlekle v prista- j danes zjutraj. Če pojde vse po sreči, bo takoj po pristanku začel snemati Marsovo površino in pošiljati posnetke na Zemljo. Ker je Mars od Zemlje zelo oddaljen, potrebujejo električni žarki od tam do Zemljd 19 mi- , nut. Toliko časa bo treba, da j bodo znanstveniki tu videli, čc ’ je Viking I uspel in izvršil prvi del svoje naloge. •■I • ^ rf* •l’•i*'i* rj*'i* *1?'i* ,li'i'* Jh'l'•i’r »J- Viking! uspešno pristal na Marsu PASADENA, Kalif. — “Fri-stajalnik”, ki ga je vesoljska ladja Viking I spustila danes zjutraj proti Marsu, je na tem srečno pristal ob napovedanem času in takoj poslal na Zemljo prve posnetke Maro-sove površine. Ko so bili ti tu sprejeti, je zavladalo vsesplošno navdušenje in veselje nad izrednim uspehom ameriškega vesoljskega napora. Leži na severni poluti Marsa, kjer je sedaj poletje. Viking I Ko so vodniki programa v Pasadeni nekaj čez četrto uro danes zjutraj dali nalog Vikingu I, da spusti “pristajalnik” na Mars, tega niso mogli več usta- | jg" tekom kroženja 'okoli Marsa viti. Vse, kar morejo sedaj sto- 1 dognal, da je na kraju pristap-riti, je , čakati in upati, da poi- ka sorazmerno precej vlage. Pode vse po sreči in po načrtu. Če dnevi ta naraste, ponoči se bo.šlo vse po sreči, bodo vod- zmanjša. Vodniki programa so niki sporeda na Zemlji o svo- prepričani, da so kfaj pristanka jem uspehu zvedeli šele 19 mi- pravilno izbrali. Bil bi naj ra-nut potem, ko bo ta dosežen. ven brez kakih večjih jam ali Strokovnjaki sodijo, da je le globeli. Seveda niso čisto goto-2% možnosti, da kraj, ki so ga vi, ker iz oddaljenosti tisoč milj, izbrali za pristanek Vikinga I od koder so bili posnetki na-na Marsu, ne bi bil za to pri- pravljeni, ni mogoče videti vseh meren in da bi se zato mogel podrobnosti, pristajalnik pokvariti. Če bo ta j če bo “pristajalnik” uspešno mirno sedel na Mars, je le 1% pristal na Marsu in bodo vse verjetnosti, da bi naprave v njegove naprave delovale v re-njem ne delovale v redu, kot je du, bo 8 dni po pristanku iz-predvideno, trdijo strokovnjaki, tegnil svojo “roko”, zagrabil vodniki programa. nekaj marsovine in jo vrgel v Kraj pristanka je Chryse in miniaturni biolaboratorij, ki bo leži 560 milj severozahodno od dognal, če so v njej kaki znaki onega, ki je bil prvotno izbran, življenja. To je z lavo pokrit predel Mar- ! Vikingu I sledi proti Marsa sove površine, kjer naj bi bili Viking II z enakimi napravami nišče Murmansk, kjer je glavno ,tudi sedimenti, naneseni^ od rek, in enakimi ali sličnimi naloga-oporišče severne sovjetske vojne ki bi naj nekdaj tekle po Mar- mi. flote. sovi površini. Kraj naj bi bil ; Francija in Sov jeti ja podpisali dogovor o jedrski varnosti MOSKVA, ZSSR. — Francija in Sovjetska zveza sta pretekli teden podpisali sporazum o “jedrskih nezgodah”, ki naj prepreči, da bi slučajno, nenamerna izstrelitev kake rakete z jedrsko glavo sprožila atomsko vojno. Pogodba, ki sta jo podpisala zunanja ministra Savagnargues in Gr omiko, je podobna oni med ZDA in ZSSR. Vremenski prerok Delno oblačno z verjetnostjo neviht kasneje popoldne ali zvečer. Najvišja temperatura 87 F (31 C). NESTVARNO SKLICEVANJE M STVARNOST V VPRAŠANJU TAJVANA V Montrealu na 21. olimpijskih igrah je več praznin, kot so jih prvotno pričakova-li. Prvi spor je sprožila Kanada, ko je predsednik vlade Pierre E. Trudeau pod pritiskom LR Kitajske, ki je eden velikih kupcev kanadskega žita, zaprl vrata v Kanado gtletom nacionalne Kitajske s Tajvana (Formozej. Pri tem je trdil, da-je treba biti “stvaren”, da Tajvan ni Kitajska in da zato te ne more zastopati. Predno je Mednarodni o-limpijski odbor sprejel kanadsko ponudbo in ji izročil organizacijo 21. olimpijskih iger, se je Kanada obvezala, da bo izpolnjevala veljavna določila o olimpijskih igrah. Eno od teh pravi, da imajo atleti in zastopniki držav članic' Mednarodnega olimpijskega odbora, pravico vstopa v deželo, kjer se igre vršijo, brez vsake vize, zadoščajo izkaznice Mednarodnega olimpijskega odbora. Nacionalna Kitajska je članica Medna- rodnega olimpijskega odbora in njeno zastopstvo je torej imelo polno pravico vstopa v Kanado in do udeležbe pri o-limpij skih: igrah. Nacionalni Kitajci so prileteli v ZDA in hoteli dalje v Kanado, pa so jim od tam sporočili, da ne morejo v Montreal, če mislijo tam nastopiti pod svojo kitajsko zastavo in kot predstavniki republike Kitajske. Trudeau jim je bil pripravljen, dovoliti vstop v Kanado in udeležbo pn igrah le če n n lepijo kot Tajvan. Nacionalni Kitajci so to odklonili, odklonili so tudi kompromis, da lahko korakajo pod svojo zastavo in igrajo svojo himno, toda le pod imenom Tajvana in ne republike Kitajske. Vztrajali so na svoji pravici in se raj-še vrnili domov, kot da bi se tej odrekli. ZDA, ki uradno priznavajo republiko Kitajsko na Tajvanu, so izjavile, da utegnejo odpovedati svojo udeležbo na 21. olimpijskih igrah, če ne bo dosežen sporazum med Kanado in nacionalno Kitajsko. Mednarodni olimpijsk odbor se je v začetku posta vil glasno na stran nacional ne Kitajske, nato pa popust' in ji , predložil; naj nastop kot Tajvan. Tudi Olimpijsi. odbor ZDA, ki je preje sva ril pred “politiko v olimpij škili igrah'’, je popustil ir sprejel kompromis, ki naj b bil v tem, da nacionalni Ki tajci lahko korakajo v olimpijski stadion pod svojo zastavo in pojo svojo himno toda ne smejo nositi napisa Republika Kitajska in ne nastopati pod tem imenom. Predsednik kanadske vlade Pierre E. Trudeau je v odgovoru na očitke glede nacionalne Kitajske trdil, da je potrebno, da se svet sprijazni s “stvarnostjo”, ker je očitno, da Tajvan ne more zastopati Pekinga. V Pekingu je vlada Ljudske republike Kitajske. LR Kitajska ne sodeluje na olimpiskih igrah od leta 1956, ko je Mednarodni olimpijski odbor odklonil njeno zahtevo, da se ji edini prizna zastopanje Kitajcev. Do letos se Pekingu ni posrečilo prevladati v Mednarodnem olimpijskem odboru, letos mu je to uspelo s podporo — Ottawe. Republika -Kitajska ima svoj sedež na Tajvanu, ki ga obe vladi priznavata kot del Kitajske. LR Kitajska bi lahko zastopala del Kitajske, ki je pod njeno vlado, Republika Kitajska na Tajvanu pa del Kitajske, ki je pod njenim nadzorom, če je možno dvojno zastopstvo za Korejo, Južno in Severno, če je možno dvojno zastopstvo za Nemčijo, Zahodno in Vzhodno, čemu ne bi bilo tudi za Kitajsko? To bi bila edina stvarnost! To bi bilo tudi v skladu z načeli in pravili olimpijskih ig§r! Na nesrečo sveta so njegovi današnji vodniki vse preveč “stvarni”, načela jih ne brigajo, če bi njihovo upoštevanje moglo prinesti težave ali celo škodo! Zadnje vesti CHOWCHILLA, Kalif. — “Še vedno ni znan vzrok ugrabitve šolskega avtobusa s 26 šolarji in šoferjem”, so izjavile oblasti, ki raziskujejo nenavadni zločin, storjen pretekli četrtek. Domnevajo, da je bila ta skupinska ugrabitev zasnovana in storjena po jetnikih znane San Quentin jetnišnice enostavno iz maščevanja nad to malo kalifornijsko naselbino v Madera okraju. Otroci so bili rešeni in podzemske ječe preteklo soboto po sedemnajstih groze polnih urah. MONTREAL, Kan. — Romunska telovadkinja 14 let stara Nadia Comaneci je včeraj dosegla dve novi polni oceni 10 k oni v nedeljo. To je prvi tak uspeh v zgodovini modernih olimpijskih iger. Skupinsko so zmagale telovadkinje ZSSR, drugo mesto so zasedle Romunke, tretje pa Vzhodne Nemke. Američanke so prišle na šesto mesto. Odlično so se izkazali ameriški plavalci. VARŠAVA, Polj. — Sodišče je obsodilo 6 delavcev, obtoženih sodelovanja pri izgredih v Radoma 24. junija v zvezi s povi- i Iz Clevelanda i j in okolice Premeščena v drugo negovališče— Mrs. Milka Novak je bila premeščena iz Beach Manor Nursing Home, 16101 Lake Shore Blvd., v Manor Care, soba št. 205, Willoughby, Ohio. Obiski od 1. do 8. ure zvečer. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 182 KSKJ bo pobirala asesment v ponedeljek, 26. julija, od 5.30 do 7.30 zvečer v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu. Šesti vsenarodni festival— Na Hanna Fountains Mallu se danes začne Šesti vsenarodni festival, kateri se bo zaključil v petek zvečer z umetnim ognjem. Prost dostop na festival bc dnevno od opoldne do osmih zvečer. Nastopale bodo razne narodnostne skupine, razstavljale izdelke umetne obrti, umetnine, živila in jedače ter predstavljale narodnostno glasbo. Nastopilo bo nad sedemdeset orkestrov. V četrtek bo proslava 180-letnice mesta Clevelanda, v petek pa komemoracijska proslava zasužnjenih narodov, ko bo Mali na 12. cesti preimenovan v Cardinal Mindszenty Plaza. Jezero Erie čistejše— Dr. Robert A. Sweeney od Great Lakes Laboratory]a države New York v Buffalu je dejal, da se je položaj v jezeru Erie od lani izredno izboljšal ter da je na poti ozravljenja. Med tem ko je bilo leta 1966 v jezeru 66% vse vode “mrtve”, je te sedaj “mrtve” le 6'<. Jezerska voda je odlična za vsakovrstno porabo, je izjavil W. Turney, načelnik oddelka za okolje pri upravi države Michigan. šanjem cen hrane, na zapor od 6 do 10 let. Nove obsodbe so napovedane za danes za 7 drugih obtožencev. MONTREAL, Kan. — Boris Onišenko, sovjetski prvak v sabljanju, je bil včeraj izključen iz tekmovanja, ko so odkrili, da je imel nezakonito elektronsko napravo, s katero je mogel naznačiti zadetke, ne da bi nasprotnika dejansko zadel. BEJRUT, Lib. — ZDA so odložile odhod konvoja svojih državljanov iz Bejruta, ko so dobile sporočilo, da pot ni varna. WASHINGTON, D.C. — Vodnik Reaganove kampanje John P. Sears je na tiskovni konferenci odločno zanikal vesti, da bi se Reagan in njegova okolica sprijaznila s porazom. Izjavil je, da ima Reagan 1140 delegatov, 10 več kot je potrebnih za zmago v Kansas Cityju. — Predsednik Ford je na svoji tiskovni konferenci včeraj dejal, da je “zelo blizu” zmagi. WASHINGTON, D.C. — AFL-CIO se je včeraj jasno in odločno izjavila za demokratska kandidata pri predsedniških volitvah v novembru. G Meany je dejal, da ni treba čakati na republikansko konvencijo, ker med republikanskima kandidatoma “ni razlike”, kar zadeva delavstvo. LONDON, Vel. Brit. — Zlato je padlo v ceni za $3.70 in je doseglo včeraj tu ceno $114.15 za unčo, kar je najnižja cena v zadnjih dveh letih, ^ Domovina m Igli ■ \ \ M * . «A »c- » 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation PubLtiiied daily except Wed., Sat., Sun., and holiday*, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec« • Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries; $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 8 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 106 Tuesday, July 20, 1976 Politična demokracija v emigraciji H. Ta čisto politični značaj je razviden tudi iz stila same Izjave. V njej ni niti primitivnih, nestrpnih in nespametnih izzivanj, ki jih najdemo v podobnih hrvaških izjavah in ne vsebuje niti retorično frazerskih dodatkov, ki se pojavljajo večkrat v srbskih izjavah. Izjava NO za Slovenijo je pisana hladno, s trezno izbranimi besedami in izrazi. Trdno je oprta na določeno osnovo realnega opazovanja in ocenjevanja. Obzirno je navedeno načelo, da se izogne možnosti izzivanja, nepotrebnih spopadov, nesoglasij in polemik. V tem smislu se npr. dosledno v izjavi uporablja beseda “in ostali narodi” ali “vsi narodi Jugoslavije”, brez navedbe, katere narode ima v mislih.” Nato pisec navaja glavne zaključke, ki jih podaja Izjava. Pri tem citira posamezne odstavke iz Izjave in konča svoje razmišljanje takole: “Izjava NO za Slovenijo predstavlja v vsakem slučaju resno politično dejanje sedanje dobe, ki ga je treba upoštevati. Zaradi resnosti, s katero je napravljena politična analiza in s katero so usmerjeni pogledi na osnovne politične probleme, kakor tudi uporaba izrazov, ki so na akademski višini, more biti Izjava NO za Slovenijo vzor ostalim narodom Jugoslavije, odnosno njihovim vodilnim krogom.” To mišljenje pisca članka, ki morda niti ne soglaša povsem z vsebino izjave NO, in je bilo objavljeno v “Slobodi” že pred meseci, je pomembno zato, ker objektivno ocenjuje Izjavo NO in njeno formulacijo. Pomembna je predvsem zato, ker ugotavlja, da so politične stranke edini inštrument politične demokracije. Zato se moramo slovenski politični izseljenci zavedati, da je vključevanje tudi mladih generacij v politične stranke, ki sestavljajo Narodni odbor za Slovenijo nujno, če hočemo, da bo NO obdržal ugled, ki ga ima. Odprta pa je tudi možnost ustanavljanja novih političnih formacij v izseljenstvu, ki naj se vključijo v NO za Slovenijo. Ta ustanova nam je potrebna danes in nam bo tudi v bodoče. Imeli jo pa bomo, če bomo dokazali, da je naša emigracija spričo presenetljivih uspehov, ki jih je dosegla na vseh področjih, tudi politično zrela. ^ v * Tako razlaga v “Svobodni Sloveniji”, slovenskem tedniku, ki izhaja v Buenos Airesu v Argentini, M. S. Narodni odbor za Slovenijo ter njegov pomen, smoter in koristi za slovenski narod doma in v izseljenstvu. Slovenska politična emigracija je prešla vrh svoje dejavnosti, ko je večji del njenih starih vodnikov is predvojnih let odšel v večnost, njihovi nasledniki pa so se vživeli v nove razmere v tujini, v kateri živijo sami in njihove družine. S svojimi otroci vred se vključujejo v nove sredine in razmere, nujno posvečajo tem glavni del svojega časa in pozornosti, četudi na rodno Slovenijo niso pozabili. Razmere v Sloveniji se razvijajo in spreminjajo, kot se razvija življenje. Večji del današnjega prebivalstva SR Slovenije se nekdanjih predvojnih razmer ne spominja več ali pa le bledo. Tisti, ki se predvojnih razmer spominjajo kolikor toliko določnejše, morajo biti stari vsaj nad 50 let, so torej v dobi, ko se življenje že preobrne v končno polovico. Ker je SR Slovenija k sreči na splošno kar precej odprta zahodnemu svetu, misel in. želja po politični svobodi, ki jo užjvajo na zahodu in severno cd njd, ni, zamrla. To željo krepijo obiski preko meje, jo ohranjajo vsakdanji stiki z deli slovenskega naroda, ki živi izven SR Slovenije. Sicer pa je svoboda v človeški naravi tako globoko zasidrana, resnično njen bistveni del, da jo ni mogoče zatreti, še tako tlačena butne vedno znova z vso silo na dan, ko se ponudi prva priložnost. Prav zato noben nasilni sistem ne more obstati, prej ali slej se podere zaradi notranjega odpora, če že preživi zunanje nevarnosti. SR Slovenija v tem pogledu ni in ne more biti izjema. Tudi v njej so notranja trenja in napetosti, ki se bodo ob primernem času skušala sprostiti. Slovenci izven SR Slovenije smo dolžni razvoju doma skrbno in. pazljivo slediti, da bomo mogli y potrebi domovini pomagati. Morda taka potreba ni niti posebno daleč! Narodni odbor za Slovenijo, ki ima preko svojih članov in prijateljev stike in možnosti vzpostave teh z vladami velikih zahodnih sil, bo v takem slučaju lahko igra! pomembno vlogo s tem,, da bo teni vladam, tolmačil j stanje v Sloveniji in resnične želje in potrebe sloven-; skega naroda. Zato je treba Narodni odbor za Slovenijo ohraniti | in ga podpirati. Vsako drobljenje in razbijanje slo* ] venske politične emigracije in NO za Slovenijo je zato v sedanjem trenutku ne le nevarno, ampak tudi škodljivo. Komur je resnično za slovenski narod, bo sodeloval z vsemi drugimi rojaki v skupnem naporu za izpolnitev slovenskih narodnih smotrov! Vili i BESEDA IZ NARODA IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IH OKOLICE CHICAGO, 111. — (CXII.) — migrantov različnih narodnov Slovenci v Ameriki, ni jim pre- Iprejelo ameriško državljanstvo več zameriti, niso znali, niti ni- !na posebni slovesnosti, ki je bi-so mogli poznati razmer v sta- j la v Chicago Stadionu. Med rem kraju. Odvisni so bili v ; njimi je bil tudi naš študent od-prvi vrsti od poročil, ki so jih ličnjak Vinko Rigler, dobivali iz časopisov. Sprva je bila povsod velika nejasnost, vsaj do leta 1943. Od takrat naprej, ko so prišli v Ameriko prvi Slovenci, Snoj, msgr. Gabrovšek, p. Ambrožič in drugi, so se pričeli trgati oblaki in je posijalo sonce resnice. Trije vodilni slovenski časopisi, Ameriška Domovina, Enakopravnost in Prosveta so obveščali slovensko javnost o razmerah v domo-vini, seveda vsak po svoje. Enakopravnost in Prosveta sta se zavzeli za partizanstvo, t. j. komunizem in ga slavili kot “junaški odpor” naroda proti o-kupatorju. Nasedli so socialističnim prerokom, kot so bili npr. Adamič, Kristan, Vatro Gril in drugi. Edino in res častno izjemo je delala Ameriška Domovina, katere urednik je bil Jaka Debevec. Osebno g. Debevca nisem poznal, bil je pa junak,, ki je upal, dasi osam-jen, javno povedati resnico: OF ne vodi narodne osvobodilne vojne, je orodje v rokah maloštevilnih komunistov, kateri so bili večinoma šolani v Moskvi, OF je navadna morilska tolpa, ki se hoče polastiti oblasti za • T7- , , . Vj . , »t , • Popravi: V torkovi številki vsako ceno... Junaki iz goz- An ic • . v , i t v ■, ju AD 15- Jumla (dobili smo jo se- dov so sklepali tihe pogodbe z ■, 00 • •• . • , C , , .. . t ,• i le 28. junija) je pomota. Ome- okupatorji, najprvo z Lahi, ka- ■„ • . * T , , . .. 1 ’ . njeno je bilo ime Johna Mladi- ten so jim ^eprembra 1943 od i , _ , , . , ... T , , T,J ... . v.,. v. ^ cha, moralo bi pa biti John zlomu Italije izročili orožje, tu- j]y[2a^ar di težko; pozneje so se pogajali ! Spet je bil požar v slovenski naselbini. Pogorele so tri hiše. Tudi hiša ge. dr. Angele Che-mažar je bila od ognja poškodovana. To je že četrti požar v dobi nekaj let v tej okolici. Verjetno je bil ogenj podtaknjen. * Kar zabolelo me je, ko sem neko jutro prišel k maši, videl skoraj popolnoma o 1 u p 1 j eno drevo med cerkvijo in župniščem. Kaj le vandali imajo od takega početja? Tudi rože, ki so lani še kar lepo cvetele okrog dreves, letos ne kažejo nobenega napredka. Menda se tudi te boje vandalov, da bi jih pohodili. Sodobna mladina nima smisla za spoštovanje tuje lastnine. Sokrivi so tudi starši in šole. * Cerkveni pevski zbor fare sv. Štefana bo pel pri pontifikalni sv. maši v katedrah sv. Petra v Marquettu na Baragovem dnevu 29. avgusta. Dva avtobusa romarjev sta že polna. Morda bo še tretji. j v Zagrebu z nemškim povelj ni-ikom, da bi se skupno z Nemci | uprli Angležem in Amerikan-cem, če bi skušah ti vdreti v Slovenijo. Hitler, dasi falot in morilec, tega dogovora ni sprejel in rekel: “Z banditi se ne pogajam.” To je bilo leta 1944, ko so Ame-rikanci že bili v Italiji. Nekdo, ki je razmere med Slovenci v ZDA pred drugo svetovno vojno dobro poznal, je dejal: 60% Slovencev je bilo naročenih na Prosveto in Enakopravnost. So bili taki, kateri so brali Prosveto, Enakopravnost pa tudi Ameriško Domovino. Verjeli so bolj naprednim virom, kateri so na vse viže slavili “junake” iz gozdov in o d o b r a vali njihova junaštva proti golorokemu narodu, kateremu so požigali hiše, šole, o~ skrunjali cerkve,, uničevali gradove. Vsakega, katerega je “povohala matilda”, t/j. krogla iz partizanske puške, so obsodili: Gotovo je bil kriv . .. (Dalje sledi) * “Kako se imaš?” me je pobaral sosed Miha. — “Za psa”, Kje so le študirali člani našega Zveznega vrhovnega sodišča? Razne odločbe kažejo, da ti možje niso prav nič dosledni. Odločili so, da starši nimajo pravice prepovedati odpravo plodu nepolnoletni hčerki, da mož nima pravice ženi odsvetovati ali prepovedati tak zločin. Kdaj jih bo srečala pamet? Leta 1973 so odločili, da je smrtna kazen za razne zločine protiustavna, sedaj so rekli, da ni proti ustavi. Odločajo, kakor piha veter. Doba počitnic je. Delavci u-porafoljajo počitnice različno: eni barvajo hiše in garaže, drugi si ogledujejo lepote ameriške zemlje in štejejo, koliko milj bodo prevozih, nekaj jih je odpotovalo v Slovenijo. Slovenska počitniška kolonija v bližini Peli Lake je tudi oživela. Vsak uživa po svoje. Da bi se le vsi zdravi vrnili v Chicago! * Mama je naročila Petru, naj posluša kuharske recepte po radiu, medtem ko bo ona šla v trgovino in si jih tudi zapiše. Na drugem radijskem progra-sem mu odgovoril. V vročini j mu so bila istočasno navodila za 100 F. se pač nikomur ne ljubi kaj delati, tudi pisati ne. Zlasti, če se človek ne počuti dobro. Vendar bom za čikasko kroniko navedel nekaj dogodkov. V Lemon tu letos obhajajo 50-letnico,. odkar je ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič kronal podobo Marije Pomagaj. V nedeljo, 23. junija, je bila koneelebrirana sv. maša jutranjo telovadbo, kar je Petra bolj zanimalo. Da bi ustregel mami in sebi, je vrtel gumb tako, da je lahko poslušal malo prvi, malo pa drugi program. Mama je potem brala na listku: Roke v bok. Daj pest moke na ramo. Dvigni koleno in pregib-Iji palce, nato pa dobx'o pomešaj pol litra mleka. Vdihavaj hitro žlico ruma, vlezi se na tla in ob pol 3. popoldne. Pridigal je j naglo stepaj beljake treh jajc. jolietski župnik Roman Malava- (Izdihavaj, dihaj normalno in šič. Vseslovensko romanje na |stresi v kozico, čez deset minut praznik 200-letnice obstoja ZDA ;potegni posodo od ognja, stuši-je tudi bilo lepo obiskano.- Iz, ra j se, obleci volneno obleko in Clevel anda sta dva avtobusa j postavi na mizo z vinsko oma-pripeljala romarje. Na žalost, ko. PIm, poskusite! letos ne vem,, če bom lahko obiskal Lemont, zdraVje nc dopušča. V nedeljo, 4. julija je 1776 e-1 I • * ! Ostanite zvesti Ameriški Domovini tudi v počitnicah! Lepo vse pozdravlja “Toti Štajerc” Poslednji “zbogom” STOCKTON, Calif. — Med bivšo begunjsko srenjo v Stock-tonu je posegla bela žena-smrt in odpeljala s seboj v oddaljeno domovino ženo, mater in vzgoj itelj ico-učitelj ico go. Pavlino Starc. Samo petinpetdesetkrat so ji rojenice pele pesem o zemski sreči, tako mlada je morala v prerani mrzli grob, po dolgi u-ničujoči in neozdravljivi bolezni. Prepričan sem, da nisem edini, ki bo orisal pokojno ženo v našem časopisu, zato sem izpustil podrobnostne podatke. S temi skromnimi besedami se hočem še poslednjič posloviti in reči: Zbogom! Kot na slovenskem vrtu je vzrastel okoli njene krste gaj cvetlic, pred katero je stopil slovenski rojak č. g. župnik msgr. Leo Kristanc in se v lepo pripravljenem nagovoru poslovil od pokojnice v imenu slovenske skupine. Poudarjal je njeno plemenitost, vztrajnost in trdno vero 'v Boga in njegove zakone. Pokazal je njen življenjski trud kot žene, matere in kot vzgojiteljice. Težko je obvladal globoko žalost, ko je v svojem govoru nadaljeval: “In od daleč, daleč tam od Milwaukeeja, je prispela danes telefonična vest od bivših študentov pokoj nice-učite-Ijice. Zadnje besede: “Hvala Vam za vse in poslednji zbogom — so bile mučne, trpke in napravile med prijatelji in znanci, verniki neverjeten, globok vtis.” Težko je pisati take članke, težko, ker ne moremo doumeti božjih načrtov in potov. On ji je dal in zopet Oh ji je vzel njen premehki, zvočni glas. Bila je izredno dobra pev-ka-altistinja in se globoko posvečala umetnosti glasbe. Daj ji zasluženi pokoj, o Gospod, daj pa tudi tolažbe in moči njenemu užaloščenemu in trpečemu možu, njenima sinovoma in bratu Marju, kot tudi hčerki Mirijam. Naše sožalje tudi vsemu ostalemu sorodstvu! Od tu je smrt zašla med Slovence v San Franciscu in pretrgala življenjsko nit primorskemu rojaku g. dr. V. Verčo-nu. Spomnimo se vseh v molitvi! M. Simončič ------o------ Pisma i Somisk® “GORJE PRI BLEDU, Slovenija. — Dragi brat Tone in družina! Prejela sem Tvoje pismo in dar za poštnino, najlepša hvala. Veš, pa mi ni tako slabo, da bi Ti ne mogla pisatil. Pri nas na Gorenjskem imamo približno tako vreme, kot ga imate pri Vas. Majnika je zapadel sneg prav do rovtov, vsak teden sproti. Za njim je prišel mrzel val, da je pozeblo vse' sadje, kar je takrat cvetelo. Le ribezelj je prenesel, ker je cvetel že preje in ga ni prizadelo. Sedaj pa se še vedno ponavlja ista pesem. Par dni imamo lepo, nato hlad, nevihte in mraz. Ravno sedaj že par dni dežuje, pa še vedno napovedujejo nestalno vreme. Danes je na Stolu zopet zapadel sneg, pri nas pa je padala sodra. Gotovo si slišal, da smo imeli potres. V četrtek, 6. maja t. L, ob devetih zvečer se je tako treslo, da si se moral prijeti, da nisi padel. V zraku je bilo tako bučanje, kot da leti nad nami nešteto letal. Nebo je bilo čisto jasno. ■ V našem kraju ni bilo škode le lovski blok je bil tako razpokan, da so se ljudje morali izseliti. Na Jesenicah je ‘bilo huje. Rušili so se dimniki s hiš in o-peka s streh. Televizorji so padali na tla. Stolpnice so nihale za en meter sem in tja. V sloviti Kranjski gori se je cerkveni zvonik tako majal, da so zvonovi sami zvonili. Lj;idje so i bili zelo preplašeni. Več dni so spah zunaj na prostem, ker so se potresni sunki ponavljali še štirinajst dni. Potresno središče je bilo v Italiji, v Huminu in okolici. Mrtvih je bilo nad devetsto. Tudi v Bohinju je poškodovanih več hiš in dva hotela, da so morali že došle turiste preseliti drugam. Hudo je bilo v Kobaridu, Bovcu in okoliških vaseh, po Goriških brdih in v Bre-ginjskem kotu. V Kobaridu so morah ljudje v šotore in avtomobilske prikolice. Tam bodo morah podreti več kot polovico hiš. Tudi nove, še nedokončane hiše, bodo morali podreti do tal ker so vse razpokane. Po Primorskem je hudo poškodovanih tudi tudi štiriindvajset cerkva Največji reveži so Beneški Slovenci pod Italijo, tam v hribovskih vaseh, kjer so se gore rušile in skale padale v dohno da so mislili, da jo bo zasulo. Neki hrib se je znižal za petdeset metrov. Mnogo ljudi je zasulo kamenje. Pomoč prihaja od vsepovsod Naši rojaki v Nemčiji, Avstrij? in Kanadi zbirajo in pošiljajo darove prizadetim. Tudi iz naših republik prihaja pomoč. Stanje se počasi umirja in ljudje so se lotih popravil. Tovarne in podjetja so prispevale svoje izdelke. Tovarna cementa je darovala več ton cementa, druge tovarne železje, opeko in drugo, pa tudi delavce za dva meseca strokovnjake, inštalaterje, električarje, vodovodarje itd. Takega potresa že ni bilo nac' sto let. Da ni bil tako globoko v zemlji, bi bili tudi mi zravnan'" z zemljo. Čutih so ga skoraj pc vsej Evropi.. ; Tvoja ljubeča sestra --------o------ Slovenske jedi Slovenci imamo zelo bogato kuharsko kulturo, tako da smo jo posredovali nekaj tudi sosedom. Obstaja upravičena dom neva, da italijanska “pizza” prihaja od staroslovenske “pinca” to je dober, rumen bel kruli nekako pecivo, kot ga pripravljajo v okolici Trsta. Višje gor: na Primorskem je podoben kruh “pincot”. Da sta goriška “gubana” in “putiza” slovenskega porekle (gubanca in potica = povitica). enako tudi furlanske “gubane’ ni treba še posebej razlagati. Iq zdi se, da smo tudi Avstrijcem prav mi dah njihov “Strudel”, kar prihaja verjetno od slovenskega “štrukel”. Toda na žalost smo v zadnjih stoletjih Slovenci zapadli neki malodušnosti. Očarani od znanja tujih jezikov odgovorni zv: narodno kulturo niso videli naših kuharskih bogastev, jih vse do danes niti niso poskušali zbirati in so celo dopustili, da so si jih velik del prisvojili sosedje kot svoje, npr. že omenjena “gubana” in “putiza”, ki si jih lastijo italijanski Goričani in Furlani, ter “štrukel”, ki ga hočejo imeti za svojega nemški Avstrijci. Ker pa mnogo tega kulturn--ga bogastva še vedno- leži pri naših babicah in mamah, ibi bilo prav nujno, da bi ga začele naše žene in gospodinje zapisovati in objavljati. Zakaj ne tudi v “A-meriški Domovini”, saj se naši ljudje v Ameriki in drugod v svetu lahko spomnijo celo več starih jedil kot pa v starem svetu, kjer so se zaradi propada kmečkega okolja že mnogokje pozabile. Prav pred kratkim je Turistična zveza Slovenije v Ljubljani izdala zemljevid Slovenije, na katerem so narisane kuharske posebnosti v posameznih krajih. Vseh navedenih je 38, seveda pa še zdaleč niso vse. Najprej jih naštejmo: na Primorskem in v Slovenski Istri — morske ribe, kalamari, jota, piščanci, raki, srna po postojnsko, pršut, radičeva solata, polpeton, pinca, pečenica z vinom, idrijski žlinkrofi, orehova potica, tolminski sir. Med vini pa: merlot, rebula, tokaj, vipaveCi teran, refoško, kabernet. vazija... Na Kranjskem so znana jedila: bohinjski sir, gorenjski že- lodec, ajdovi žganci s kislim ze' I Ijem, kranjska klobasa, škofjeloški mah kruhek, okoli Ljub' ^ Ijane žabe, po Dolenjskem pom1 1 in polži, dolenjski štruklji, kut' j ja obara, belokranjsko cvrtje> janjček na ražnju, ajdova p°d' ca, bezgovo cvetje, fižol s svinjsko glavo, krvavica s kislim zeljem, krofi; med vini pa metli ška črnina, cviček in žganje brinjevec. Če pogledamo na štajersk0’ se nam ponudijo krofi, špeb°v ka, svinjski želodec, šarkelj, Pu ran z mlinci, svinjsko meso i'1 klobase v tunki in drugo, kle j vini pa bizeljčan, beli burgun dec, renski rizling, rumeni mu j skat, šipon, zeleni silvanec, rit° znojčan, laški rizling, rulande'-dišeči traminec, radgonska ra hina... In v Panoniji (Prekmurju^ gibanica, bograč, pa tudi drUt> | kot bujta repa ipd. Seveda manjka povsod še U ■ Iko dobrih domačih j edil,.z^. ne obstaja knjiga, v kateri 1 bile zbrane prav vse sloven ^ jedi. Zato smo vsi poklicani, ‘ zbiramo to slovensko kulta ostalino. Pred kakim letom npr. izšla v Gorici (Itali-A knjiga v italijanščini, v je zbranih samo za goriško banco 26 različnih recept0''’, goriško potico 4, za tržaški p1"6^, mec 3, za čedajsko gubane0 za štruklje, ki so podobni e band, pa 6. Samo iz tega k*1! že vidimo, re* -nsbe dela nas še čakb, če hočem0 siti to zanimivo plat slove kulture, ki gre tako hitro v P žabo. s. p- Soei - gnesio uekadil^ MOSKVA, ZSSR. — Zn^j letovišče ob Črnem morju se j e proglasilo za mesto ne ^ iilcev. Prepovedano j e kadi ^ j plaži, v restavracijah, v ura ^ na j avnih in privatnih Pron? j. nih sredstvih, v šolah, bol11^ calh • • • jjti Četudi ni prepovedano na prostem, je v teku 111 g.l gibanje, ki hoče to čim b° J ^ mejiti, če že ne popoln°ma j staviti, “Upamo, da bo s v 'žgledalo smešno se prikaz^ javnosti s cigareto v ustih, ^ dejal mestni župan V. ” kov. .. ti'! V Sovjetski zvezi v0^^°r()ti pr tadno močno propagando kajenju, pa ta ni posebno u P^ na. Letno pokade tam ok^1^- Pr°s%^ da je kajenje “škodljiv0 2 ju” in da je šk° bilijonov cigaret kakih 300 ličnih vrst, četudi ;‘ško< ‘družbi šk°c navada’ tli DROBTINIC^ Sladkor in olje bomo uvažati, ker so kmetje P° j-A premalo sončnic in sla ^ pese. Mogoče bomo pa d° 1 t; že odkrili tehnološki P°s ,p ii za pridobivanje olja iz ki s°. sladkorja iz krompirja, ^'^j. letos kmetje preveč PoSii w;uw' lil Kdor se hrani z o pogine od lakote. Tulil je z volkovi, Pa opozorili, da so že vs° bili. Lepšo prihodnost nam krat obljubljajo ljudje 1 sedanjostjo. Ne mislim, torej bom llS J. * p: Višje ko lezeš, večji P so pod teboj. • - ^ i j Na letošnjem tekmoVa^|0p^j evropsko popevko so zž\h^:!! Jugoslavijo sarajevski - j%i dorji s popevko “Ne skriti svoje, bolečine”-pesmi izraža predvsem b občutje po tekmovanju, zasedli — zadnje mest0. kako široko Pff^ k DO RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Poletna vročina vabi ljudi iz mest na bolj zdravo podeželje, ko smo v dobi počitnic. Nalivi in neurja so povzročili ponekod v Ontariu obsežno škodo ob koncu drugega tedna v juliju. Prizadeti so bili tudi nekateri naši rojaki. Življenje in družabne prireditve so se v glavnem preselile na Slovensko letovišče ter druga zbirališča v prirodi. Povsod je dosti obiskovalcev7, povsod obilo veselja in živahnosti. * Priprave za Slovenski dan, ki ga torontski Slovenci prirejamo iz leta v leto kot svoj glavni skupni javni nastop, so v glavnem pri kraju in v nedeljo, 25. julija, pričakujejo velik obisk. Zanimanje za 21. olimpijske igre je večje med mladino, ki se vnema za šport, kot med starejšim rodom, ki za gojitev športa ni imel tolikšne priložnosti in možnosti, kot jih ima današnja mladina. Nekaj grenkobe je bilo ob odprtju iger, ko so svojo udeležbo na njih odrekli Tajvan, ki mu ni kanadska vlada dovolila, da bi nastopil pod imenom Kitajske, ter večina držav črne Afrike, ko je bila njihova zahteva, da ma v Minnesoti, sosedi Kanade. * Trgovec s sadjem in zelenjavo na debelo Eugene Rochette v Grenoblu v Franciji je zašel nepričakovano v finančne težave in v nekaj tednih propadel, ker je komputer v državni Credit Lyonnais zavračal izplačilo njegovih čekov, češ da nimajo kritja. E. Rochette se je obrnil na sodišče z zahtevo po odškodnini. To mu je to tudi priznalo v obsegu $300,000. Dokazal je namreč, da se je komputer zmotil, ko je plačilo njegovih čekov zavračal. Ti so imeli v denarnem zavodu potrebno kritje. Urugvaj je dobil novega predsednika v osebi 71 let starega odvetnika Aparicia Mendeza. Začasno je po odstranitvi predsednika Juana M. Bordaberrya vršil predsedniške posle Alberto Demichelli. neodvisni Kvibek, je zvezna vlada v zadnjih letih skušala čim bolj na široko uveljaviti dvojezičnost na temelju enakopravnosti angleščine in francoščine. V Kvibeku so med tem proglasili francoščino za edini uradni jezik na precejšnjo nejevoljo angleško govorečega dela prebivalstva te pokrajine. To ni Ni razlogov, da bi knjige 1 v Danah pri Sežani: Jožefa uvažali Miklavc, roj. Može; Izvršni odbor predsedstva re-j v Borovnici: Urška Suhadol-« publiške konference Socialistič- nik; ne zveze delovnega ljudstva je v Kranju: Lucija Vendramin; “Cerkveni glasbenik” Po Veliki noči je ponovno iz-išel ta znani list za cerkveno j-iicuivcuaiva. te poKiajine. r o m i ostalo brez gospodarskih po- ! Slasbo- Nadal^e z letnico 69- Kanada in Sovjetska zveza sta podpisali pretekli teden sporazum o dolgoročnem gospodarskem sodelovanju. V okviru tega sporazuma, ki velja za dobo 10 let, je dogovor o sovjetskem nakupu težkih strojev pri odklonjena ' Unit Rig and Equipment Co. mora biti Canada Ltd. v Niagara Falls v sledic, 'ko se je del kapitala, katerega lastniki so angleško govoreči Kanadčani, začel seliti iz Montreala v Toronto in druge angleško govoreče pokrajine naše dežele. Ko je zvezna oblast skušala razširiti uporabo obeh jezikov v letalski promet na letališču v Montrealu, se je zveza letalskih nadzornikov temu uprla, ker da je “nevarno”. Dvojezičnost je v veljavi na vseh letališčih svobodnega dela Evrope in letalski promet ni zaradi tega nič manj varen. Letalskim nadzornikom so se pridružili pilot j e in ves letalski promet v Kanadi je obtičal, ko so ameriške letalske družbe ustavile polete v Kana- se je število samostojnih gradenj gibalo med 4 in 5 tisoč letno. Največ zasebnih- stanovanj so zgradili v Domžalah 354, Makar pomeni, da je eden najsta-jriboru 348, Ljubljani-šiški 308, rejših mesečnikov v Sloveniji. Pred vojno ga je urejal nad 30 let naš najboljši glasbenik Stanko Premrl. Po vojni ni mogel izhajati. Potrebe novih gibanj in tokov v cerkveni glasbi so ga priklicale spet k življenju. Urejajo ga mladi in priznani cerkveno-glasbeni strokovnjaki. Revija bo nadaljevala dosedanjo tradicijo s poučnim delom in spisi ter z novimi skladbami. na pobudo sveta za kulturo sklenil, da je nesprejmljivo uvažati in prodajati knjige, katerih avtorji so politični emigranti, in tudi ne knjige, ki jih v inozemstvu tiskajo pisci, ki živijo v Sloveniji. Ti imajo namreč “doma vse demokratične možnosti, da ponudijo svoja dela domačim založbam in jih pri njih tudi tiskajo”. Slovensko trgovsko brodovje raste Z vključitvijo nove polkontej boti 235, Ptuju 190. Na repulnerske ladje Maribor z nosilno-lestvice so: Laško 15, Sv. Le- stj° 18,000 ton bo Splošna plov- Novem mestu 268, Murski So- nart 14, Črnomelj 14, 13, Sevnica 7. Marijine sestre Letos so praznovale 50-letni-co svoje ustanovitve. To je _____ ^ v ^ _ skupnost žena s človeškim in do zaradi štrajka letalskih nad-jkrščanskivn:i^Poklicem. postavijo- ških dopustov, zornikov. Ina v naa ^as- Močan socialni Zvezna vlada je poskušala bld le v n^k Dvig rojstev V Sloveniji se je v letu 1975 rodilo 30,331 otrok. To je največ v zadnjih dvajsetih letih. Statistiki so že govorili, da je število 30,000 za Slovence magična meja- V Sloveniji se je v zadnjih letih tudi občutno zmanjšala smrtnost dojenčkov. Ta je med najmanjšimi na svetu. Tolikšen porast rojstev je brezdvomno tudi sad podaljšanja porodni- štrajk končati s pogajanji in na kraju pristala na vse zahteve štrajkujočih, ne da bi dobila od njih zagotovilo, da bodo sprejeli in spoštovali odločitev posebnega tričlanskega sodišča, ki Nova Zelandija izključena iz skupni vrednosti 43 milijonov ,Pr°učuje celotno vprašanje. 21. olimpijskih iger, ker je nje-j dolarjev. j Kvibečani francoskega porek- no narodno moštvo sodelovalo pri tekmah v rugbyju v Južni Afriki. Črni Afričani so posebno hudi, ker so šli Novozeland-čani v Južno Afriko igrat rugby v času, ko je bila ta vznemirjena zaradi črnskih nemirov, katere so oblasti zatrle z “odločno roko”. Pri tem je bilo veliko število črnih Afričanov 'pobitih in ranjenih. V preteklih 12 mesecih je u-bila strela v Ontariu' 10 oseb, toliko kot v razdobju 1971-1975. Sprašujejo se, če naj to pomeni, da so ljudje manj previdni ob nevihtah. Hans Linck, strokovnjak za strelo pri Ontario Hydro, je mnenja, da je izreden povišek smrti od strele posledica povečanja vremenskih neurij s strelami. Letošnje poletje je doživel Ontario več električnih oblasti odsvetujejo njihovo uživanje. Gre za kemikalijo Mirex, ki je pri preskusih povzročila raka pri miših. Ribe s to kemikalijo v sebi so odkrili v jezeru Ontario na področjih, kamor radi zahajajo torontski trnkarji. * Obrambni minister Kenije viharjev kot pretekla leta, trdi James Gichuru je dejal, da je ^ ,la in jezika sodijo, da je zvez- Jacques Cousteau je pretekli [na vlada pred odporom v celo-teden objavil, da je njegova od- .ti popustila in s tem pokazala prava tekom treh mescev dela v i javno, koliko je vredna uradna Egejskem morju rešila iz morja'dvojezičnost. Predsednik vlade mnogo dragocenih starin pred- Pierre E. ^Trudau, ki je sam do-vsem iz rimske dobe. ma v Kvibeku in je francoske- ga porekla, ni bil sposoben u-spešno braniti stališče dvojezičnosti pred pritiskom angleško innc> v -i. nr,r/ . govorečih članov zveze pilotov. 197o povečal, za 7.8%, najman, Minister M okol1e Jea„ ^ h. v zadnjih treh letih. ! -> j • t.., , . * ;and, eden najozjih sodelavcev tvt . ...... . iTrudeauja skozi leta, je v znak Nevarna kenukahja v jezeru j la u K a ^ Ontano prehaja v nbe m zato ro(Jna skupSa„a je soglasno c. Življenjski stroški so se v Kanadi od junija 1975 do junija Negujejo bolnike po domovih, bolnišnicah, v zavodih za slepe. Ponekod poučujejo verouk, vodijo cerkveno petje, skrbijo za lepoto božje hiše, izdelujejo mašna oblačila, v župniji obiskujejo bolnike in skrbe za gospodinjstvo. V družbi teh sester je včlanjenih 260 redovnic. Njihovo geslo pove bistvo: “Naš dom je tam, kjer križ stoji, kjer v bratih, sestrah Bog trpi.” “Primorska poje” Letos je bila že sedma revija primorskih zborov. V marcu in Zdravilno rastlinje predmet posvetov V Kranjski gori so imeli koncem maja tridnevni posvet strokovnjakov za zdravilno rastline Slovenije. Posvet je bil sklican in pripravljen na prizadevanje farmacevtskega društva in društva biologov Slovenije. Organizirana briga za zdravilno rastlinje je v Sloveniji precej zanemarjena in imenovani posvet naj bi položaj izboljšal. Južno sadje Do konca meseca aprila je pri-!šlo na domače tržišče približno ta strokovnjak. , * Ko je bila kraljica Elizabeta II. na obisku v Wolfsvillu, N.S . ji je Kyle Wieche iz Farming-tona, Conn., poklonil štiriperesno deteljico, ki jo je našla njegova mati v travi, ko^je sedeč na tleh čakala na mimohod kraljice. * Imenovanje Jimmvja Carterja za demokratskega predsedniškega kandidata ZDA pretekli teden je vzbudilo radovednost, kaj misli on o Kanadi in o odnosih ZDA do nje. Pregled |prenehalo pomanjkanje vode. celotnega razpoložljivega gradi- INekaj dežja je bilo tudi v Fran-va ne daje na to vprašanje no-iciji in drugih predelih Zahod-benega odgovora. Jimmy Car-!ne Evrope, toda za končanje ter v svojih javnih nastopih !suše premalo. Dež je tudi pre-Kanade ni omenjal. Bolj znana pozen, da bi mogel popraviti je ta W. F. Mondaleju, podpred- 'obsežno škodo, ki jo je suša po-sedniškemu kandidatu, ki je do- vzročila na poljih in travnikih. ----------------------------------o----------- dobrila in podprla zahtevo francosko govorečih pilotov. Vodnik Parti Quebecois Rene Levesque je izjavil javno, da je poskus dokaza o dvojezičnosti Kanade propadel. Francosko govoreči Kvibečani se smatrajo za zapostavljane in gibanje za lo-, čitev Kvibeka od Kanade je do-i bilo novo podporo ... aprilu je nastopilo 80 zborov ! 15,000 ton južnega sadja. Precej pred domačim občinstvom in na gostovanjih. Namen revije je zainteresirati čim več ljudi za petje. Letošnji nastopi so pokazali kvalitetno rast in veliko novih skladb. Ponovno pa je izstopalo vprašanje zborovodij, ki so preobremenjeni z delom. Kenija dovolj mdčna za zavrnitev napada Ugande, če bi se Idi Amin za kaj takega odločil. Velika Britanija je obljubila Keniji v ______Jr--____ večje količine orožja. ZDA so se Poprečno zm na kvadratni mi- že preje dogovorile s Kenijo o ^ 15 ^ SkuPno ima 4 mih dobavi 10 Phantom borbenih ^one Prebiv£dcev-letal. °' Redka naseljenost Norveška je med naj redkejše bližnjih dneh "poslati naseljenimi^ državami Evrope, Pretekli teden so prišli po dolgem presledku nad južno Anglijo nalivi in nevihte ter končali dolgotrajno, hudo sušo. Trdijo, da bi' moralo deževati vsaj dva tedna skupaj, da bi MONTREAL, Quo. — Preteklo soboto so se tu začele 21. o-limpijskc igre. Njihova priprava je v marsičem vrgla temno senco na našo deželo. Priprave za te igre so izrabljale različne strani vsaka v svojo skupinsko korist in za svoje cilje, splošna narodna korist pa je pri tem trpela. Posebno prizadeti so se čutili Kanadčani francoskega jezika, ki jih je okoli 6,6 milijonov od skupno 23 milijonov prebivalcev naše dežele. Med njimi je v zadnjih 10 letih močno porastla zavest pripadnosti franc oski jezikovni skupnosti. Nekateri so se že pred leti začeli javno potegovati za ločitev7 Kvibeka od britanskega dela Kanade in za proglasitev njegove neodvisnosti. Ta skupina je izredno delovna in dobiva vedno nove pristaše. Da bi njeno delo ovirala in preprečila širjenje gibanja za Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem, povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled! Rdeči petelin V marcu in aprilu je rdeči petelin pustošil po vsej Sloveniji. Najhujši primeri so bili na Krasu in v Slovenski Istri, kjer so pogorela cela pobočja (Slavnik) z borovimi nasadi. Številni, a manjši požari so bili tudi po drugih delih Slovenije, celo Ljubljani ni bilo prizaneseno. Mnogi požari so nastali ob čiščenju polj in njiv, mnogi pa so nastali zaradi neprevidnosti in malomarnosti. Sami svoji zidarji Lani so zasebniki v Sloveniji v svoji režiji zgradili 5448 -stanovanj. Z zadnjih desetih letih so ga uskladiščili za turistično sezono. Iz Italije je bilo uvoženih 3,000 ton limon, iz Latinske Amerike pa 6,000 ton banan in iz Izraela prav toliko pomaranč. Ljudska medicina V začetku aprila so odprli v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani razstavo rokopisnih ljudsko-medicinskih bukev. Zbrano je 180 rokopisov z našega jezikovnega področja. Razstavljeni so zagovori, zagovorne knjižice, zarotne ter čarovniške bukve. Prvi zagovor je iz 12. stoletja. Zapisan je bil v cistercijanskem samostanu v Stični. Zanimivi so zagovori zoper kačji pik, konjske bolezni in zeliščne knjige. Mejni prehodi v Italijo Jugosloyansko-italijanske mejne prehode samo v okolici Trsta je v 1975 prečkalo več kot 40 milijonov oseb. To je za 12 milijonov vec kot v letu 1974. “NAJMLAJŠI ASTRONAVT” — Otrok v astronavtski obleki ni v tej le za zabavo in igro, ampak po potrebi. Obleka ga čuva pred 'nevarnostmi okolja, za katera je zelo občutljiv. Novo obleko preskušajo za tiste, ki so v nevarnosti infekcije, kakor hitro zapustijo zaprte prostore s .prečiščenim zrakom,. Metlika bai brodarska družba s sedežem v Piranu povečala svoje ladjevje, ki je pretekli mesec prevzelo drugo slično ladjo Velenje. To sta dve od petih novih ladij, ki jih je Splošna plovba naročila na Japonskem v okviru svojega načrta razvoja in modernizacije. Ne moremo dopustiti Bivšega domobranskega častnika 53 let starega Franca Srebotnika, nekdanjega poveljnika postojanke v Idriji, so obsodili v letošnjem maju v Novi Gorici na 7 let zapora, četudi mu niso mogli dokazati, da bi bil osebno odgovoren za dejanja, ki mu jih je obtožnica očitala. Javni tožilec Silvester Vremec je dejal, da nekateri očitajo, da je bila obsodba “premila” ter da je takšne pripombe “mogoče razumeti spričo domobranskih zločinov”. Javni tožilec je ob zaključku izjavil: “Dejanj, ki jih je storil, mu ne moremo niti pozabiti niti odpustiti! V Sloveniji so umrli: 15. junija v Trbovljah: Alojz Živoder; v Ljubljani: Frančiška Vdovč, roj. Cvetko, Maks Kotnih, Helena Topole, roj. Zupančič; bivši žup. upravitelj v Podgrajah in Brezovici v Istri č.g. Franc Rožič; v Celju: Drago Kukman, Marko Jezernik; na Golniku: Ivan Marinič; v Kamniku: Matija Verbole; v Prezidu pri čabru: Tomaž Paulin; v Tržiču: Marija Krištufek; v Kranju: Marija Udir, roj. Likozar; 16. junija v Ljubljani: Olga Vrhovec, roj. Korber, Nada Mažir, roj. Korenčan, Franja Ajdič, roj. Slovša, Jože Kramar; v Kopru: Joža Šolar; na Plešivici: Jože Skubic; v Smolenji vasi: Jože Gorenc; v Homcu: Pavle Pestatnik; v Polju: Rudolf Juvan; 17. junija v Šentvidu pri Stični na Dolenjskem: Pavle Dremelj; v Dravljah: Franc Janc; na Taboru: Marin Maloprav; v Horjulu: Janez Čepon; v Kamniku Ivan Vehar; v Ljubljani: Elizabeta Košak, roj. Podboršek, Maks Kotnik, Marija Windschnurer, Alojz Florjančič; 18. junija v Šentvidu pri Stični: Franc Kraševec; v Ljubljani: Adolf Čuden, Albin Križnik, Vinka Simončič, roj. Seiko, Valentin Derganc, Elizabeta Košak; na Črnučah: Terezija Košir; v Celju: Vinko Tramšek; v Vačah: Andrej Potočnik; 19. junija v Mirnu: Marija Bratkovič, roj. Ožbot; v Idriji: Franc Bezeljak; v Ljubljani: Jože Toni, Alojz Klančnik, Ciril Lazar, Marija Malič, Anica Snoj, roj. Smrekar; v Škofji Loki: Toni Malenšek; v Šentlovrencu na Dolenjskem: Janez Rozman; v Dvoru pri Žužemberku: Miha Mikec; v Tržiču: Franc Primožič; v Trbovljah: Franci Dolničar; v Prestranku: Edvard Čehovin; v Logatcu: Polonca Šenčur, roj. Šuštar; na Malem vrhu pri Brežicah: Jerica Kržan; . .. t' 21. junija v Šentvidu pri Ljubljani: Suzana Ribič; na Bizeljskem: Justina Pečnik, roj. Levstik; v Zapužah: Gabriela Eržan; v Ljubljani: Marija Baznik, Anton Miklič, Iva Detoni, roj. Bezlaj, Albin Križnik. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WX.EN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. KAMELJI SMEH? — Ali vsaj nekaj takega, ko gleda enogrba kamela v njujorškem živalskem vrtu obiskovalce skozi ograjo svojega bivališča. CLEVELAND, O. MALI OGLASI Nine Hole Golf Course for sale. Call 216 563-3415 after 9 p.m. in the evening. (109) V najem oddajo Tri-sobno stanovanje v pritličju blizu sv. Vida. Kličite 361-6472 -(107) Hladilnik kupi Rabljen hladilnik (ice box) ku-Klieite 361-6472! -(107) pi. Accordion For Sale Button box, Mervar German make. In excellent condition. Used very little. Call 247-8800 after 7 pm (107) By Owner Euclid Colonial on E. 276 St. 839,900. Aluminum sided, 3 bedrooms, IVz baths, dining room, divided basement, 2 car garage, convenient location. Call 731-8687 (HO) For Sale 10 room single and four garages, north of St. Clair Ave. on E. 72 St. Call 431-9362. -(113) ODDA SE tri sobe s kopalnico, furnez, štedilnik in hladilnik blizu Sv. Vida samcu ali upokojencu. Kličite 881-7122. (108) Stanovanje oddajo 4-sobno, prenovljeno stanovanje oddajo na 6408 St. Clair Avenue. Kličite tel. 361-4521. (108) Help Wanted Male Newspaper Pressman Letterpress. Part time, or full time. Call Jim at 361-4088. e S1 11 1 a [1 Janez Jalen: 1 I ! } | i VRH fl Tretja knjiga ll fr J ZOREČE PŠENICE § j j ^' eMC>oooo«xwao>aoooooocicKwocsaooe>gaooagocioicooaj “Ne vem,” je odkimal Ostro-1 pije: rogi. “Boš videl.” Sonce je stalo že dokaj visoko na nebu in prej hladno jutro se je ogrelo. Od pridvignjene vzbokline v nepregledni ravnini je začelo lesti v stepo dvoje vrst, kakor dvoje kač, ki se pa vedno krajšata in puščata za sabo raztresene, čedalje manjše temne mejnike. Ostrorogi se je razgledoval z višine pred nizkim grmovjem. Tu in tam je pred Srnjakom in Zlatolaso vzletela kita jerebic, ali pa je prhnil zajec iz trave. “Kakor je videti, je precej divjadi tod. Pa kaj bo ta drobiž.” —r Razprostrla je perutnice, pa se ni mogla zaleteti in dvigniti od tal. Drobencljaje je pohitel k težkemu ptiču stari Gaber, mu s krepelom razbil pepelna-tosivo glavo in mu odvil met od nog. Droplje ni pobral. Pustil jo je ležati kar v travi. Ostrorogi je še vedno stal pri ubitem antilopinem kozlu. Ni vedel, kaj naj sedaj začne. Pa mu je Črni Gaber zaklical: “Naprej, naprej! Kar naprej, da se ne pretrga krog.” In so spet šli proti samotnim topolom, čedalje počasneje, čedalje bliže drug drugemu. Kolobar je postajal vedno bolj strnjen in vedno manjši. Otroci so Jelen še vedno ni hotel verjeti kričali in ženske vreščale, kakor v uspeh lova, ki ga je bil zasta-ibi bili oboji ponoreli. Preplavil črni Gaber. j šene so begale antilope naokrog Sonce je pričelo pripekati, in padale druga za drugo. Kako Zlatolasa in Oprezni sta kar je ta čudni pogon zajel tudi sr-utonila nekje v ravnini. O, pač. n jaka, ki ga je Brest podrl s su-Tam zadaj, daleč za topoli, se lico, si Ostrorogi res ni znal raz-premika dvoje tankih, temnih j tolmačiti. Le kje je tičal, ko ni-črt. Razstopata se in se bosta.kjer ni goščav. Najraje je ležal vsak čas sklenili. v senci topolov. Vlaga, ki jo je bilo sonce dvig- «Lej! Celo dva volka tečeta milo iz trave in jo segrelo, je pri- tamle s po(jvitimi repi.” j Frrrrrr! čela nizko nad zemljo potrepe-tavati. Stepa pa je utihnila, kakor bi ne bilo v njej nobenega človeka nikjer in nobene živali. Le velik kolobar lovcev in gonjačev je nemo stal daleč proč od osamljenih topolov. Tišino je pretrgal hreščeči glas kozjega roga. Trrraaa! Trrraaa! Trrraaa! Temne postave v bližini, v daljavi pa samo še črne pike, so oživele. Pričele so vzklikati in se pomikati proti topolom v sredi velikanskega kolobarja, ki -se je čedalje bolj zoževal. Stepa se je kakor prebudila iz spanja. Trava se je vsepovsod pregibala. Vzletale so jate jerebic. Droplje so tekale sem in tja, zajci pa poskakovali vse navzkrižem. Ne. Kaj takega Ostrorogi Jelen ni pričakoval. Šel je v vrsti med Gabrom in Brestom in se molče čudil. Prek planjave je v skokih pridrvela čreda antilop. Naravnost proti Ostrorogemu. Jelen je obstal in napel lok. Siknila je puščica. Zajeten kozel je udaril s smrčkom ob zemljo. Čreda je odskočila nazaj, da spet na drugem kraju zadene ob strnjeno vrsto lovcev in gonjačev. Ostrorogi je pohitel k poginjajoči živali in jo s sekiro do kraja pobil. “Lej, lej, lej!” je Jelen odkimal s sivolaso glavo in pogledal proti črnemu Gabru. Prav ta hip je stari lovec zavihtel svoj met. S kamni obtežene vrvi so j je se ovile okrog nog bežeče dro-! prešla. j Prek Jelenove glave je zletel cel oblak jerebic in prepelic in hrestačev. Prav res je sonce zatemnilo. Le zakaj jim niso nastavili mrež in zanjk? Pa se je ! Ostrorogi 'koj spomnil, da bi .tanke mreže za ptiče večja divji rd vse poteptala in raztrgala. ! Kakor bi jih bila drobna ku-retina spomnila, so pričele vzle-,tavati tudi težke droplje. Odle- tele so druga za drugo iz kolobarja nazaj v prosto stepo. Kolobar se je skrčil na dobra dva strela širine. Večje divjadi ni bilo nikjer več videti, obeh volkov ne. Ali sta padla ali sta ušla, ali pa se kam pri-huljila. Pa komaj. Zajci so pa skakali po travi tako na gosto kakor kobilice. Med njimi so pa tekale lisice. Ena je smuknila prav tik Ostrorogega. če bi držal v-rokah krepelo, bi jo kar gotovo ustavil. Sulica in lok sta pa prepočasna za tako malo injcami pobijali zajce, tako mno-urno žival. ižico so jih bili segnali skupaj. In nazadnje. Krog se je stis-1 Pod topoli se je kolobar gonil. Nak. Če bi mu kdo pravil, hijačev s palicami in krepeli in Tudijbi tega nikdar ne verjel. Tako pa pa redkih oboroženih lovcev med je Ostrorogi Jelen, sloviti jezer- njimi spet zmedel in se razstopil janski lovec, sam videl, da so ne v neurejeno trumo razgretih samo ženske, tudi otroci s pali- , ljudi. V znamenje, da je sedaj VSE MINE — Guv. George C. Wallace se je od leta 1964 'poganjal za dosego demokratske predsedniške kandidature, letos uvidel, da je možnost za to Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue When placing a [adder against a building, how far should the base be from the building? (A) It doesn’t matter (B) One foot out for every four feet of height (C) About two feet The accidental death rate in the U.S.A. has been: (A) Decreasing (B) Increasing —ANSWERS— seuojBJoqEi sjaiu/vuspunAq 30IAJ3S AjajBs 3i|qnd ‘ B SB papiAOj'd •4! SujAOj'dim daaij 04 isijiaSo; JjJOMSgaj -(y) •punOJ§ |3A3|2 'min uo 83B[d 04 sjns ag -(a) ________________ 7 pobijanja konec, je Oprezni Sr- ali krepelo. In med nogami 1 njak spet trikrat zatrobil na gr-!pod njimi je dolgoušec pobegi1: basti kozlov rog. Ta trenutek je 1 živ in zdrav na stepo. Najm.l|l| pa iz srede topolov planil velik j ves cas lova niti vstal ni blj zajec. “Daj ga, daj ga!” so kri-1 Potuhnil se je in mirno ča^ čali vsi vprek. Stali so pa tako1 na svojem ležišču in se mu Je na gosto skupaj, da nihče ni mo- ires posrečilo odnesti kožo. gel niti s palico mahniti po njem,: (Dalje prihodnjič) kaj šele, da bi vrgel vanj met1 ----o----- AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDUOTA SPOMLAD AN SKO PRANJE? — Izgleda kot da bi skušali oprati del Manhattana v New Yorku. V ospredju je palača ZN, ki brez dvoma potrebuje temeljito pranje ne le zunaj, ampak tudi znotraj. ENERGIJA IZ VESOLJA — Slika kaže umetnikovo zamisel vesoljske naprave za spreminjanje sončne energije v električno, ki bi jo pousmerjali na zemljo s kratkimi valovi. ( NO VICE- z vsega svela NOVICE- H jih pofrebujele NOVICE- hi jih dobile te sveže NOVICE- popolnoma nepristranske ( m OVICE- kolikor mogoče originalne NAJSTAREJŠA SLOVENSKA. KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Ml izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovo*1 (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge akt*v nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe Prl kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeleži*® plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božiču’ prireditev za otroke. ;; * SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE Sl — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti fei pojasnila stopite takoj v stik s sledeči'”' tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 Chicago St.. Joliet, 111. 604S1). ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481 18144 Lake Shore Blvd., Cleveland LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941 0014 13307 Puritas Ave., Cleveland FRANK SEGA, društvo št. 226, Tel. 261-2501 251 E. 246 St., Euclid, Ohio ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga naju takoj pošljite. Ni potreb'10’ da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensk0-Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. CJair Ave. Cleveland, Ohio 44b*‘! Moj stari naslov: ........................-.. Moj novi naslov: ............................ MOJE IME: .................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO MULLALLY POIIEIli IIPO Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 3tJ5 E. 156th St. KE l'94 if Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. if Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. ir Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisik* NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinate v hite Ameriška Domovina Povejte (o sosedu, ki te ni naročen nanjo 431-0626 MAPLE HEIGHTS POULTRY g CATERING 17330 Broadway Maple Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering slr4 dee) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. ' prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpo' vseh vrst perutnina. Se priporočam^: mm HOČEVAR in SIROVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912^^ GRDIM0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-208« 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235