Spedlzione tn abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovini Leto XXIV. Ljubljana, 4* jtsnija 1942-XX in KMETSKI LIST Upravništvc id uredništvo »DOMOV LNhJ*, i„juDijana, Pucclnljeva ulica St- 8, 11 nad., telefoni od 31-22 do 31-28 Račun Poštne hranilnice podmž » LJubljani 10 711 Izhaja vsak teden Naročnina za cuzemstvo- četrtletno 4.50 U polletno 0.- L, celoletno 18.- L; za inozemstvo: celoletno 30.40 U Posamezna številka 50 cent Pregled vojnih In političnih dogodkov Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 31. maja naslednje vojno poročilo: V Cirenaiki se nadaljujejo borbe, v katerih so bile sovražniku prizadete nove hude izgube. Med ujetniki, ki jih je nad 2000, sta tudi admiral eskadre sir Cowan in en brigadni poveljnik. Nadalje je bilo uničeno ali zaplenjeno 345 tankov, 21 oklopnih avtomobilov, 53 topov in nad 200 motornih vozil. Letala so znova napadla sovražne kolone in z bombami zadela ali zažgala veliko število vo7il. Velike skupine letal so intenzivno bombardirale tobruško trdnjavo. V letalskih spopadih z italijanskimi in nemškimi lovci je angleško letalstvo izgubilo 16 letal. Dve sta bili prisiljeni pristati v bližini Bengazija, odnosno Apolonije. Njuni posadki sta bili ujeti. Tri naša letala se niso vrnila na svoje oporišče, rombniki in strmoglavci so bombardirali letališča na Malti; lovci, ki so jih spremljali, pa so uničili en Spitfire. Eno naše letalo se ni vrnilo n? oporišče. Na drugih letalih je bilo več mrt-v:.h in ranjenih. Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša letala opazila in torpedirala 3000-tonski parnik. Ena naSa podmornica se ni vrnila v pristan. Družine njene posadke so bile obveščene. Na Messino in na področje med Co-misom in Vittorijo je bilo v pretekli noči odvrženih manjše število rušilnih in zažigalnih bomb. Žrtev ni bilo. Na otoku Filicudi (Eolsko otočje) je bila ujeta posadka sovražnega bombnika, ki ga je protiletalska obramba v Messini malo prej sestrelila o priliki letalskega napada. Posadka je štela pet mož. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo 31. maja poročilo, iz katerega povzemamo: V srednjem in severnem odseku bojišča so do-vedle nemške napadalne akcije do uspeha. V zaledju so madžarski oddelki uničili v dveh tedenskih borbah močnejše boljševlške tolpe. Sovražnik je izgubil pri tem poleg številnih njetnikov 4000 padlih, 21 topov in mnogo drugega orožja in municije. Med ostanki konvoja na Severnem morju, ki ga zasledujejo in napadajo že več dni nemške pomorske in letalske edinice, so bile z bombami poškodovane nadaljnje štiri tovorne ladje. Pri tem je prišlo do letalske bitke, v kateri je bilo sestreljenih šest sovražnikovih letal. Ob obali Rokavskega preliva je izgubilo angleško letalstvo pri lovski akciji dve letali. Ob nizozemski obali so pri napadu na nemški konvoj spremljajoče zaščitne edinice sestrelile osem sovražnikovih letal. Isto poročilo objavlja tudi tole: Angleško letalstvo je v noči na 31. maja Izvršilo terorističen napad na notranje mesto v Kolnu. Rušilne ln zažigalne bombe so povzročile veliko škodo, predvsem v stanovanjskih okrajih in na nekaterih javnih poslopjih, med drugimi tudi na treh cerkvah in dveh bolnišnicah. Pri tem izrecno proti civilnemu prebivalstvu naperjenemu napadu je imelo angleško letalstvo najtežje izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 36 angleških bombnikov. ' Iz Tokia poročajo: Japonska ofenziva proti Čungklngu r.avze. ma večji obseg Japonske čete operirajo na daljavi 4000 km in so dosegle že več zmag. Japonski oddelki so začeli napredovati tudi iz Nančanga, glavnega mesta pokrajine Kiangsija. Ofenzivo vrše dalje japonske sile, ki so bile razvrščene v Ičangu. Iz Berlina poročajo: V povračilo za angleški letalski napad na nemško mesto -Koln so močni nemški letalski oddelki napadli Canter. bury, sedež canterburyjskega nadškofa v južno, vzhodni AitgJiji. Zunanji minister gr®£ Ciano o zunanjepolitičnem položaju in o vzrokih zdajšnje vojne Rim, maja. Dne 30. maja so se sestali senatski odbori za finance, za zunanje zadeve, za devizne in carinske zadeve in so nadaljevali razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Ob tej priliki je zunanji minister grof Galeazzo Ciano podal obširno poročilo' o italijanski zunanji politiki. Italijanska politika je bila nasproti Angliji v tem, da se sproži vojna z Anglijo, kjerkoli so podane možnosti za napad. Proti tej so se postavile velike sile v zraku, na kopnem in na morju in so se dosegli uspehi ln so se vezale jia njeni strani velike sile, tako da se lahko reče, da je Italija že od vsega početka zdajšnje vojne tudi na vojaškem področju bistveno prispevala k dozdajš-njlrn uspehom in da jo njeni zavezniki s tega vidika prav posebno cenijo. Minister je junaštvu vojakov izrazil ganljivo zahvalo. Nato je prešel k mednarodnim dogodkom. Obeležil je razloge ameriške intervencije v vojni in je opozoril na zgodovinske besede, ki jih je Duce izrekel 11. decembra, ko je dejal, da je Amerika z neskončno vrsto izzivanj sama sebe usodno pognala v vojno. Ameriška nevtralnost že prej celi dve leti nI bila nič drugega kakor zavesa, za katero je ameriška vlada vztrajno podpirala Anglijo. Grof Ciano je obeležil poskuse ameriške vlade, da bi pognala v vojno tudi dežele Južne Amerike. Konferenca teh držav v Rio de Janeiru se je zaključila tako, da ni bilo zavzeto soglasno stališče proti silam trojnega pakta, kakor si ga je obetala washingtonska vlada. Na konferenci so prišle do izraza duhovne veze med Italijo, Argentino in Cilejem. Grof Ciano je nato govoril o vojni z Rusijo. Italijanska politika je od nekdaj izhajala z osnove, da mora nujno priti do ostrega spopada med osnima silama in boljševištvom ne le zaradi mi-selnostnih sporov, "marveč tudi zaradi tega, ker so njune življenske potrebe narekovale, da se branita ruskega pritiska proti zapadu. Duce je to jasno videl in je že v španski vojni spoznal prva znamenja tega spora. Izkušnje, pridobljene v španski vojni, so ga privedle do prepričanja, da je bilo treba državniško pripraviti protiboljševiško fronto. Tega nazora sta bili tudi Nemčija in Japonska, tako da se je 1. 1937. sklenil protikomuni-stičr.l pakt. Rusija je v avgustu 1. 1939. sklenila z Nemčijo pogodbo, ki je pa Rusija niti najmanj ni izpolnjevala. Že nekaj tednov po njeni zaključitvi je začela svoj pohod proti zapadu in je zasedla najprej del Poljske in baltske države, nato pa napadla Finsko in nazadnje Rumuniji iztrgala Besarabijo. Ta pohod je imel jasen namen, da se ustvarijo postojanke, s katerih bi Rusija lahko napadla Nemčijo in Balkan in napredovala proti Egejskemu morju in Adriaticu. Spričo te nevarnosti sta se Nemčija in Italija v poletju 1. 1940. odločili ustvariti prvo črto odpora in sta prevzeli jamstvo za rumunske meje. Zahtevali sta, da se ustavi sovjetsko delovanje na Balkanu. Tedaj je dejansko nastal spor z Rusijo, ki se je moral razviti v vojno. Ta vojna Je bistveno obrambnega značaja in je od nje odvisna ohranitev bogastva prosvetljenosti, ki smo ji predani bolj kakor svojemu lastnemu življenju ln za katero je Italija prispevala vojaški zbor, ki se je junaško boril in se pripravlja na to, da v še večji meri prispeva v tej borbi, tako da bo delež Italije v vojni na vzhodu v pravilnem sorazmerju z njeno silo in z njeno voljo do borbe. Italija ln Nemčija sta se dolgo državniško pripravljali, še preden je nastala vojna z Rusijo, da se jI postaviti v bran. Ojačili sta protiboljševiško fronto in ustvarili v Podunavju in na Balkanu vse potrebne pogoje za odpor proti sovjetskemu pritisku. Grof Ciano je obeležil politiko osnih sil na tem področju, ki je bistvenega pomena za obrambo italijanskih koristi. Neposredni nameni osnih sil so bili, da se odpravijo zadnji sledovi politike Male antante, da se spremene meje med Madžarsko in Rumunijo in Rumunijo in Bolgarijo in da se angleški vplivi izločijo iz Grčije. Ta akcija se je začela v poletju 1. 1940. in je trajala leto dni. Do izraza je prišla v obliki vojaških pobud, ki so na eni strani dovedle do ustanovitve bloka držav, ki so se priključile trojnemu paktu in so postale njegove zaveznice, na drugi strani pa do zasedbe Grčije in nove razporeditve ozemlja bivše Jugoslavije. Tako je bilo mogoče začeti z borbo s Sovjetsko zvezo tudi s pomočjo južnoevropskih držav. Zunanji minister je zatem označil vprašanja, ki so nastala po vazsulu bivše Jugoslavije, in smernice, ki jih je določil Duce za politiko na tem področju. Treba je bilo rešiti adriatiško vprašanje in zagotoviti Italiji nadzorstvo nad tem morjem, ustvariti neodvisno Črno goro, izpopolniti ozemlje albanske države in ustvariti tesno sodelovanje s Hrvatsko. Minister je kratko očrtal italijansko-hrvatske sporazume iz meseca maja preteklega leta in vse delo, ki ga je Italija opravila da zagotovi nedotakljivost in stanovitnost hrvatske države. Zgodilo se je to z odločnim delovanjem njenih čet s sodelovanjem med obema državama na vseh področjih in posebej na gospodarskem. Doseženi so bili vidni uspehi. Grof Ciano je posebej govoril o položaju v črni gori in Grčiji. V Orni gori se nadaljuje delo, s katerim bo dežela dosegla svojo popolno samoupravo v okviru italijanske interesne sfere. Za položaj Grčije so značilne gospodarske in predvsem prehranjevalne težave. Italija je v sporazumu in s sodelovanjem zavezniške Nemčije r krenila vse, kar je bilo mogoče, da se kakorkoli krijejo potrebe grškega prebivalstva. Zunanji minister je zatem govoril o Albaniji. Izkušnje so pokazale, je med drugim dejal, kaj je Italija dovršila in kaj se dela v Albaniji. Dokazale so, da se lahko tudi na področju najbolj kočljivih koristi ustvari koristna vzajemnost, med posameznimi narodi. Ne glede na vojno je Italija vztrajno zasledovala svoj smoter, da postane ta dežela živ in deloven del njenega imperialnega sistema. Na gospodarskem področju je razvijala svoj načrt za ojačenje gospodarstva. V še mnogo večji meri pa se je razvilo njeno delovanje na političnem področju. Grško-itali janska vojna je zahtevala od albanskega naroda znatna žrtve. Zadržanje Albancev je bilo v italijanslco-grški vojni vsak trenutek zgledno, prežeto s trdno zvestobo do zveze obeh narodov, z odločnim zaupanjem v zmago italijanskega orožja. Albanski tovariši so se borili in so trpeli ob strani italijanskih bratov za skupno zmago. Ustvaritev velike Albanije je bila nagrada Albancem zn njihovo zaupanje, hkratu pa je odprla široko področje za razvoj italijanskih imperialnih inožuosti. Italija je sedaj prisotna sredi Balkanskega nolotoka, v dolini Vardarja in v dolini Morave, tako da so nastale skupne meje s prijateljsko Colgarijo in se je odprla pot za italijanski promet z Kgej-skim in črnim morjem. Albanija je samo s priključkom bivšega jugoslovanskega irtsovskega ln debarskega ozemlja pridobila nadaljuj.h 800.000 prebivalcev in 15.000 kvadratnih Kilometrov ozemlja, izdatno kmetijsko področje in ♦udi izdatne rudniške okoliše, v katerih se pridobivajo krom, magnezij, svinec in cink. Grof Ciano je nato kratko obeležil odnošaje Italije s Francijo po premirju. Opozoril je, da so povsem enakega značaja in skladno vzporedni odnošajem, ki vladajo med Francijo in Nemčijo. Odnošaji s Turčijo, Švico in Španijo so dobri. Posebno prisrčni so odnošaji s Španijo, ki je bila prijateljsko razpoložena do osnih sil ž« ves čas zdajšnje vojne. Ko je izčrpal vsa posamezna vprašanja italijanske zunanje politike, je grof Ciano podal še njen okvir in je posebej opozoril na neprestano sodelovanje, globoko sporazumevanje in popoln vzajemnost Italije z Nemčijo in Japonsko. Naše vlade in naši narodi, je dejal, se v polni meri zavedajo, da je vojna, v kateri se zdaj bore na različnih bojiščih, edina možna rešitev. Njihovo sodelovanje je izraženo tudi v trdni odločitvi, da se prenesejo vsi napori in izpolnijo vse obveznosti, ki so si jih sile trojnega pakta medsebojno naložile.Italijanskih vojakov ne veže z nemškimi in japonskimi tovariši zgolj bratstvo v orožju, marveč tudi enoten pogled na vojno in enotni načrt. Na tej osnovi sledi zmaga za zmago. Minister je na tem mestu izrazil vdan in navdušen pozdrav zavezniškim oboroženim silam. Borba bo še dolga in ostra, ker sovražnik ve, da se borj za svoj lasten obstanek. »Nasproti sovražni trdovratnosti,« je minister dejal, »pa postavljamo še tršo in neomajno borbenost. Ta naša volja je varno jamstvo, da bo dosežena zmaga,ki jo bo znal italijanski narod skupno s svojimi zavezniki doseči za vsako ceno po ukazih Duceja in v imenu Kralja.« Govor zunanjega ministra je bil čestokrat prekinjen s ploskanjem in ob zaključku je grof Ciano žel splošno živahno odobravanje vseh prisotnih PETDESETA VAJA II principio della primavera Verso la fine di maržo non fa ancora caldo, ma la neve comincia a scidgliersi, il freddo diminuisce. I giardinieri lavčrano nei loro giardini, i conta-dini coltivano i loro campi, alcuni Tiberi si c6pro-no di fdglie. Sono gia ritornate le cicogne, alcuni uccelli costruiscono i loro nidi, il merlo canta dal-l'alto d'un žlbero, i piccoli uccelli garriscono sal-tellando e volando da un dlbero ail'altro. II cielo non e piu annebbiato, pifive e splende il sole nello stesso tempo. Ecco l'arcobaleno, gentile fenčmeno della natura., che bel colori! Guardate questa rOndine! Essa annuncia !a primavera, ha passato 1'inverno in paesi lontani. Oh se potesse parlare, quante c6se ci racconterfibbe avčndo visto cittž, villaggi, monti e valli d'oltre-mare. Che fiore e questo? fi una viola, il primo flore odoroso dell'anno. Chi non lascerA per un'ora almeno la citt& per andare a passeggiare in aperta campagna a respirare la benefica aria primaverile e a sentire l'incanto della natura che si risveglia. Prevod: Začetek pomladi. Proti koncu marca še ni toplo, toda sneg se začne tajati, mraz se manjša Vrtnarji delajo na svojih vrtovih, kmetje obdelujejo svoja polja, nekatera drevesa se pokrivajo z listi. Vrnile so se že štorklje, nekateri ptiči grade svoja gnezda, kos poje z višine nekega drevesa, mali ptiči čivkajo skakljajoč m letajoč z enega drevesa na drugega. Nebo ni več megleno, dežuje in solnce sije v istem času. Glej mavrico, prijeten pojav narave, kako lepe barve! Glejte to lastovko! Ona na--"f u13 f>omlad' zimo ie prebila v daljnih deželah O, če bi mogla govoriti, koliko reči bi nam povedala, videvši mesta, vasi, gore in doline onkraj morja. Katera cvetlica je tale7 Je vijolica, prva duhteča cvetka leta. Kdo ne bo zapustil vsaj za eno uro mesto, da bi se šel sprehajat na prostem, vdihavat dobrodejen pomladni zrak in čutit mikavnost narave, ki se zbuja. Razlaga besed: il principio = začetek; la primavera = pomlad: verso = proti; la fine = konec: non fa caldo = ni toplo (dobesedno: ne stori toplo); la neve = sneg; cominciare ■» začeti; sciogliersi = tajati se; il freddo = mraz; diminuire (diminuisco) = manišati se; il giar-diniere = vrtnar: loro = njihov (se ne sklanja); il cdntadino = kmet: coltivare = obdelovati: il camno = polje: 1'albero = drevo; co-pnre — odeti, pokriti (coprirsi — odeti se; co-prir-i di foglie =» odeti ce z listi); la cicogne = štorklia: 1'uccello = ptič: costruire (costruisco) graditi; il nido «= gnezdo; il merlo = kos; cantarepeti: 1'alto = višina: garrlre f^arris^o) = čivkati: ssltellare = skakljati: volare - leteti: da un šlbero alValtro = z eneea drevesa na drupeea, z drevesa na drevo; il cielo *= nebo; annebbiato = meglen: piove = dežuje; splen-dere = svetiti se, sijati: il sole = solnce: s*esso = sam (nello stesso tempo ■= v istem času. istočasno): ecco — elei. evo; l'arcobaleno — mavrica: gentile = liubeznlv. prijeten: il fenrt-meno = pojav; bello = lep (v množini: bei); il colore = barva; guardare = gledati; la ron- GOSPODARSTVO Varuj kunčje mladiče pred strupenimi zelišči Dorasli kunci se ne dotaknejo strupenih zelišč, medtem ko mladiči požro vse, kar jim pride pred gobčke, ker še ne ločijo strupene zelenjadi od užitne. Strupena zelenjava, ki je kunci ne smejo dobiti, so zlatica, naprstec, trobelika, pikasti mišjek, kristavec in volčji mleček. Prav dobra zelena krma za dorasle kunce in mladiče so: regrat, trpotec, trava vsake vrste (pa ne z močvirja), rman, koprive in detelja, zlasti bela detelja, ki rase na tratah, in lucerna. Za pospeševanje mlečnosti doječih samic je regrat najpripravnejši. Dodaj ji še trpotca. Detelje živalim ne smeš pokladati preobilno, da živalc ne bo napenjalo. Koprive morajo kakšno poldrugo uro ležati, preden jih daš živalim, sicer jih opeče jo. Dobra zelena krma za kunce so tudi vrtni odpadki, kakor zčlena, petršilj, špinača, pelin, meta, listje zelja, ohrovta in cvetače, solata, listje redkvice, pese in repe in drugo. Poletne solate jim dajaj bolj malo, ker jim škoduje, če je dobe preveč. Radi jedo kunci tudi lipovo in brezovo listje in vrtni plevel. Dajaj živalim to zelenjavo mešano. Za kunčjo krmo si vsadi malo topinambura in kravjega ohrovta, da boš imel za kunce kaj obirati po košnji. Solčnice tudi goji, ker kunci radi žro solčnično listje. Zelena krma je zelo zdrava za kunce. Samo pomladi, ko se začenja, moraš živali počasi navaditi nanjo. Kakor trde nekateri rejci, mokra ze- lena krma ni škodljiva, samo preležana in ogreta ne sme biti. Nevarno je mokro zelenje le zato, ker se rado vname in kot takšno škoduje. Tudi ovela krma rada škoduje. Boljše je vsekakor, da mokrega zelenja ne pokladaš. Nikakor pa ne smemo krmiti zelenje, nabrano v času, ko ga pokriva slana. Taka zelenjava je strup za živalce. Važno je tudi, da je krma čista. Zato je ne smeš nabirati ob prometnih cestah in poteh, kjer je najnesnažnejša. Kakor smo rekli povzroča detelja zlasti mlada, rada napenjanje. Zato je nikar ne pokladajmo same, temveč zmerom le po malem z drugo ze-lenjadjo. Tudi sparjena trava je često kriva napenjanja. Ce dajemo kuncem več zelenja, kakor ga pojedo, se spari. Kunec se na travo najrajši vleže, da se ohladi. Ce potem žre to sparjeno :a preležano travo, se prav rado zgodi, da ga začne napenjati. Posebno je to nevarno za mladiče. Zato dajajmo le toliko zelenja, kolikor ga morejo požreti v četrt ure. Kar preostane, takoj odstranimo. Najboljše je nabirati, odnosno kositi krmo zvečer tik pred mrakom. Zelenje moramo imeti v hladnem, senčnem kraju in nikdar na solncu. Na koncu naj znova opozorimo, da je posebno nevarna zlatica, ki je hud strup za stare in miade kunce, zato jo moramo zmerom odbijati iz zelenja. Mnogo mladičev pogine prav zaradi zlatice, ki je še ne ločijo od trave. Stari kunci jo sicer puščajo, vendar jo tudi njim ne dajaj med krmo. Ne lotiti vej, ko obiraš lipovo cvetje Kakor vemo, daje lipa čebelam obilo obnožine in medu. Prav tako že od nekdaj ljudje obirajo lipovo cvetje, ki daje dober in zdravilen čaj. Zaradi pomanjkanja tujih čajev bodo ljudje letos obiranje lipovega cvetja gotovo podvojili, ker ga ne bodo nabirali samo zase, ampak tudi za kupčijo. Obiranju cvetja ni ugovarjati, ako se delo vrši pravilno, toda obiralci lomijo odročne veje, da jih morejo laže obirati. Tako pustošijo drevesa, ki se leto za letom manjšajo, namesto da bi se večala. Naš znameniti čebelar Anton Janša je rekel: »Jaz ne končam nobene čebele zaradi medu in voska ,ampak ji ohranim žive in zdrave, zato da mi nosijo drugo leto spet vosek in med.« Obiralci lipovega cvetja naj prilagode te tehtne besede svojemu delu in rečejo: »Jaz ne odlomim pri obiranju cvetja nobene veje zaradi cvetja, ampak jih pustim rasti zato, da mi bodo dale drugo leto spet dovolj koristnega cvetja.« Kitajski način pridelovanja krompirja omogoča prav izdaten pridelek O kitajskem pridelovanju žita smo svoječasno že pisali. Na kitajski način se namreč lahko na majhnem kosu zemlje pridela mnogo žita. Isto velja za kitajski način pridelovanja krompirja. Ta način gojitve krompirja gre za tem, da se doseže pri krompirjevi rastlini čim globlja korenina. Po kitajskem načinu, ki ga s pridom uporabljajo tudi že v drugih državah, se izkoplje štirikotna jama s stranicami pol metra in tudi v globini pol metra. Na dnu jame se položijo krompirjevi gomolji, nato pa se jama z rahlo zemljo zasuje za 10 do 15 cm. Ko mlada rastlina zrase iz zemlje, se ponovno zasuje z rahlo zemljo za 10 do 15 cm. To se ponavlja štirikrat do petkrat, dokler je izpolnjena vsa jama in se potem rastlina okopava kakor običajno. Ker je letos že pozno, priporočajo razni listi, da se uporabi ta način z manj globokimi jamami, tako da se zasuje rastlina le dvakrat do trikrat. Poizkusi v raznih državah so pokazali, da se pri tem načinu pridelovanja krompirja doseže znatno večji pridelek. Priporočamo, da vsak kmet ali lastnik vrta napravi vsaj en tak poskus, čeprav je že pozno za sajenje krompirja. Drobne vesti Odstranjuj plevel. To velja za kmeta kakor vrtnarja. Ce redno pleveš, odnosno okopavaš, da uničiš plevel boš Imel lep pridelek, če pa plevel puščaš, se ti lahko zgodi, da ne boš imel sploh nikakega pridelka. Plevel jemlje koristnim rastlinam svetlobo in hrano, pa še vlago zraven. Razen tega se zapleveljena zemlja ne zrači in ne ogreva primerno, nudi pa taka zemlja mnogo pogojev za razvoj škodljivcev in bolezni. Odstranjujte torej plevel. dine = lastovka; annunciare — naznanjati; pas-sare = prebiti; l'invčrno — zima; il paese = dežela; lontano -» daljnji; potesse — bi mogel, bi mogla (pretekli konjunktiv glagola potere = moči); ci = nam; raccontare *= pripovedovati, povedati; visto = videl (avendo visto = videvši — gerundij); la citta — mesto: il villaggio = vas: il monte = gora: la valle = dolina: d-oltre-mare = onkraj morja; il. fiore = cvetlica; la viola = vijolica; odoroso = duhteč: almeno = vsaj; in aperta camoagna = na prostem (dobesedno- na odprti deželi); respirare = vd;havati; benčfico = blagodejen; 1'aria = zrak; primaverile — pomladen: sentire « čutiti, slišati: l'in-canto = mikaTOost, čar; risvegliarsi = zbujati se. Za saditev buč je še čas. Letos ni preveč dobrega semena za boljše vrste buč, zato popadi kar navadne buče, ki so prav tako dobre za človekovo hrano kakor boljše vrste. Le bolj zelene se morajo porabiti. Buče imajo rade s hlevskim gnojem močno pognojeno zemljo. Je pa zdaj čisto zadnji čas za saditev buč. Kunce krmi zdaj po večini z zelenjavo, med katero naj bo zmerom vsaj nekaj listov regrata in trpotca, ki dajeta prav zdravo krmo, katero imajo kunci zelo radi. Pokladaj krmo zmerom v jasli, a nikdar na tla. Z zelenjavo krmi živalce trikrat na dan in vsak dan ob istem času. Skrbi, da bodo imeli kunci v jaslih zmerom suho seno ali otavo. Mladiče, ko štejejo tri mesece, loči po spolu. Samice lahko daš po tri skupaj, a sanice moraš ločiti posamično. Ogradi si prostorček, kamor spuščaš mladiče !)i"tr«t«'f- ' - je izvršila 3. junija. Visoki komisar je izrazil svojo živo zahvalo županu dr. Adlešiču in članom mestne uprave za koristno sodelovanje, ki so mu ga nudili in za delo, ki so ga izvršili v korist mesta. pozdravni nagovor in je reKel, da so to prve ljutomerske dirke v znamenju kljukastega križa. Ljutomerska brambovska godba je nato Igrala obe nemški himni. Prvenstvo je dosegla štiriletna kobila Alojza Slaviča »Nadja«, ki se je izkazala kot najhitrejša dirkačica. Priborila si je darilo mesta Gradca Po hitrosti ji Je sledila petletna »Palestra« Franca Herica. Nadalje so se uveljavile: štiriletna »Fina« Ludvika Slaviča (darilo Alfreda Rossmanitha), »Lija« Jakoba Vav-potiča, »Firiica« Franca 2itka, »Fina« Ludvika Slaviča in »Princesa« Franca Jureša. V spominski dirki Rudolfa Warrena Lippitta je bil par »Princesa« in »Fina« z vozačem Jurežem tik pred ciljem premagan od sijajno tekočega para »Nad-je