Leto LXXI. ŠL ti LfaUlsM, sobota *. famrnarfn lfjS J -mz.--; Cena Din * - l^umjh vssji popoiaot, iztw(dD aeoeije ta prsmisa — LOMrmO Ojo efli petii vrst s Via do iuc rrvt s um oo 100 do 800 vrst S Olo &, vmčp inseratl peUt . rsta Dts 4.—. popust po jf-eovoru. inserstn] dava* posebej — >Slovenakj Narod« *+ipt mesečno t Jugoslaviji Dir 12 —.ta tnoamitvc Din 'iS — Rnkoptsi m ne vračajo. laEDMsnU tN LPRAVMATVO IJliBLIAN V Rnafljeva ollos Štev. A l>l*fnn: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 Id 31-26 Podružnice: MARIBOR. Strossmaverjeva 8b — NOVO MESTO, Ljubljanska o* telefon ST_ 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamajerjeva ulica 1, telefon št. 05; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 10L Postna hranilnica v LJubljani Št 10.851 močne roke v Grčiji: General Metaxas uvaja najstrožjo diktaturo Voditelji vseh bivših političnih strank veduje še nadaljne diktatorske ukrepe so MU aretirani in pregnani na otoke — Vlada na poln temeljit obračun z vsemi nasprotniki novega režima Atene. 29 jan br Pred par dnevi so vo-• p opo7'ci«k-h političnih strank izdali na c - saiosl skupen pro$!aa v katerem Itj kf ♦•7-ra!<> gospodarsko in finan-p trko vlade generala Metazaae. ob-sn nje* notranjo nof;^ko rn pozivajo c^k- nsr. razviiala v vseh pokra rnah Grčije živahno delovanie. pnreiaU tajna zborovanja in hujskala na v-e stranT Vlada zatrjuie. da je opozicija snovala zaroto proti sedanjemu režimu, da ie bivii policijski d:rektor v Atenah skoval teror **čno raroto. ki ie imela za cilj ossor kra'n in presto »ona s! ednika ter minila predsednika Mefaxa. Zarad' tega je izdala vljda stroge uVrer»e proti o po z i ciji. Po sklepu vLade so bile zadnje tri dni izvršene po vsej Grčiji mnogoštevilne aretacije političnih voditeljev, ki pripadajo opoz;ciiskim strankam Pod obdolžitvi jo. da so rovarili prot: sedanjemu rež,mu. so biti med drug.mi aret rani vod j* venizeli-stične stranke Sofubs vodja liberalne stranke Teodokis vodja napredne stranke Ka-fandaris. bivi do'o • etni zunanjt minister in vodja neodvisne republikanske s*ranke Mh«ilakopuU> ter še mnogi drugi. Po dosedanjih podatkih je bilo aretiranih nad 1200 ljudi Glavni polit^čn' voditelji so bili internirani na raznih otokih. V zvezi s temi aretac'jami je vlada snoČi ">bjav!a obširen komunike, k: ga obiavlja---iV" list: z velikimi naslovi na prvih i*raneh. V svojih uvidih navajajo, da je * tem dosedanji režim, ki se je doslej na-trval »režim 4 nfaM«, zamer, ta-i y. odkn- Beda in lakota na Strahotne posledice japonskega napada f^SKbaji 29. jan nr Grozot** japonsko tata;-'-:* rofDS se najbolj jasno vidijo v samem S^nghaju, nekoč cvetočem trgovskem . 3: se je zateklo mnogo kita beguncev. Danes vladata v rr beda Ka lakota Doslej n pokopa!: že nsd 50 000 ljudi, ki sc zaradi lakote umrli kar na ulicah Cele hiše so polne mrliče v m? v francoski koncesiji je podleglo mrazu in pomanjkanju nad 10.000 Kitajcev, čeprav si f ancoske oblasti na vse načine pri-za levajo. da bi jim olajšale strašno usodo. Na tisoče in tisoče ljudi živi pod mostov: in se ?k:iva pred mrazom po vezah in dvo--.šč:h. Mednarodni odbor za podpiranje beguncev je ocenil Število smrtnih žrtev bede in lakote v Šanghaju na 250.000. Japonci sc vse to sploh ne zmenijo. Naraščajoče nezadovoljstvo v Tokiu Tudi v vojski se pojavlja vedno večji odpor proti vojni na Kitajskem Tokio. 29 jan. Notranji Binfctcr Sugijama je včeraj objavil izjavo, v kater pravi, da naj japonska vojska podvoji svoi trud. da bi tako Japonska čim prej dosegla svo; cilj M mster pravi, da je potrebno vse sto-- da bo Japonska prpravliera na dolgo vojno, ker se je položaj poslabšal, čim več-j- ic obseg voj^c. Poučeni krog: menijo, da je hotel rn:rr-ster admiral Sugijama a to izjavr odstraniti «M ' i* t vplive, k -: l| r...il '.2 •~>vražno*ti na Kitajskem ustavijo in da se začno pogajanja med Japonsko in maršalom <^angkajškora. To mnenje sc širi posebno med vojaštvom, ki se bon na Kitajskem. Ti poudarjajo, da bo dolga vojna s KHaJsk 2'^tovo ;meia izredne mednarodne posledice in da ni izključeno, da bo vmes posegla tudi Sovjetska Rusija, ki je moderne j c oborožena kakor Japonska. Za- •0 Japonska ne bi smela *o svojo armfldr< razpršiti po ogromni K tajski. Toda večina ministrov, okoiica mikada n generalnega štaba vojske in mornarice so proti popuščanju na Kitajskem in dokazu e ta izjava notranjega ministra samo to, da žele ti krogi, da naj se japonska vojska reorganizira, da bo lahko vzdržala dolgo vojno. Zato bodo Japonci \ zavzetih pokrajinah organizirali v razrv.h mestih modne japonske posadke Posebno mlajši japonski poveljniki na so piistaši premirja na Kitajskem in žele. da naj sedaj japonske upravne oblasti prevzamejo zavzete kitajske pokrajine Prcdsedn-k vlade princ Ko-noje ho skušal braniti to njihovo stališče, ki ga zagovarja tudi težka industma 7. bančniki. To bi lahko povzročilo kri/o iapon-ske vlade, vendar p1 ^c :i ia«^o kdo bo zmagal. Francovci se pri Teruelu umikajo Iniciativa je v rokah republikancev Barcelona, 29. jan. Na teruelski fronti re-p ngr; in Saladesu. 30 km severno od Temela Prodiranje nacionalistov proti re- 1 Alfambri je popolnoma ustavljeno. Na-cisaMfisCi se umikajo proti severu da bi tamkaj ustavili prodiranje republikanskih čet. Cesta Saragosa—Teruel je pod ognjem republikancev. Poveljstvo ne objavlja dru- 2 h podrobnosti Poudarja samo, da je sedanji položaj zelo zadovoljiv. Hendave, 29. jan. AA. Zdi se, da ie borba na teruelski fronti popolnoma popustila Po vesteh iz Španije se že tedne in tedne odlaga odločilna nacionalistična ofenzi-\a na tci fronti. To tolmačijo tako. da se je general Franco prepričal, da je bila bitka za Teruri samo vprašanje prestiža in zato bo najbrž borbe v tem odseku popolnoma ustavil Z madridske fronte Madrid. 29 jan. A A. Ve.« včerajšnji dan in tudi ponoči je bilo v raznih odsekih madridskega bojišča hudo streljanje iz pušk. Francove čete so skušale ogražati republikanske postojanke zlasti na Francozi e-n mostu. Republikanci so takoj odgo-\on':. Malo kasneje se ie streljanje razširilo na vse bojišče Navzlic hudemu streljanju ni bilo na nobeni strani večjih žrtev. Na bojišču južno od reke Taja so nacionalisti skušali vnovič zavzeti postojanke na 5 rr! Argalianes. ki so jih pred dnevi iz-g'ibli. Njihovi napori so bili zaman. - \Tem.psa«, ki je posvečen avstrijskemu problemu. List navaja aretacije hitlerjev-cev na Dunaju in se v daljšem izvlečku dotika tudi izjav avstrijskega državnega tajnika Zžernatta v Sal^burgni. Zematto je povsem jasno povedal, da sta si ideji domovinske fronte in naiodneiga socializma diametralno nasprotni in da med njima ne more biti nobenega kompromisa. List zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je po vsem tem nujno potrebno, da zavzame Berlin glede Avstrije im Podunavja sptoh pov?cm jasno stališče. Boj za medvedovo kožo Nekaj umestnih besed k polemiki o tem, ali je Jugesla vija sposobna prevzeti organizacijo olimpiade ali ne Ljubljana, 29. januarja V Beogradu, oziroma v beograjskih časopi-sih je nastala ostra polemika zaradi vprašanja, ali je Jugoslavija sposobna prevzeti organizacijo olimpiade leta 1948. VeČina naših vrhovnih športnih instanc z olimpijskim odborom na ćelu je bila mnenja, da zato nismo zreli in da tudi nimamo primernih naprav za olimpiado, ne dovolj preizkušenih športnih delavcev in organizatorjev. Zaradi tega so beograjski športniki zelo ogorčeni in bruhajo žveplo in ogenj na olimpijski odbor ter na vse one, ki so mnenja, da nismo sposobni za organizacijo olimpiade. V zvezi s tem nam je poslal danes eden naših najboljših športnih delavcev in strokovnjakov naslednji članek. Beograjski kolegi in športniki so postali navdušeni olimpijski borci. Zahtevajo olimpijske igre v našo državo, zagotavljajo, da je na najvplivnejših mestih že — kar čez noč — zagotovljen denar in tudi zasi-gurana zgradba stadiona..Vse to iz naj-merodajnejših mest. Na vse se jeze, ki so nesposobni, češ. mi smo, nam dajte organizacijo olimpijskih iger. mi jo bomo izvedli, in še kako! Sam nogometni savez se je oglasil in sklenil, da bo prevzel organizacijo olimpijskih iger. a vlada, da ima pravkar odločilno sejo za olimpijske igre 1948. To je res sijajna pustna farsa, ki so nam jo vp rizo rili beograjski športniki in tovariši, kajti za resno to zadevo ne more smatrati noben poznavalec športnih razmer v naši državi. Dobro je, če si ogledamo to stvar malo bolj od blizu. Predvojna Srbija je bila članica mednarodnega olimpijskega odbora in kot njen zastopnik je bil izvoljen današnji general Djukič. Jugoslavija je imela srečo, da so ji dali kot edini državi še za >prečanski dele enega delegata, to je dr. Bučarja. Ko je bila leta 1936 olimpiada v Berlinu, je general Djukič na lastno pest postavil kandidaturo Jugoslavije za leto 1948. Nikogar ni vprašal, nihče ga ni pooblastil. Kandidirati za olimpijske igre je prav tako, kakor če bi danes Kurenčkova Nežka kandidirala v Akademijo znanosti. Kandidira lahko, če pa uspe, je drugo vprašanje. Za olimpijske igre je namreč pred nami še najmanj 9 evropskih držav, ki so močnejše v sportu in vplivnejše od nas, da ne govorimo o prekooceanskih, od katerih Argentina, že nekaj let čaka na olimpijske igre. Tako »obogateni« s kandidaturo olimpijske igre 1948 smo se vrnili domov, ter začeli uvajati olimpijski sistem po vzgledu drugih. Že obstoječi in po načelih samoodločbe savezov in športnih organizacij izvoljeni olimpijski odbor se ukine in imenovan bo z dekretom nov. Prejšnji minister za telesno vzgojo dr. Rogič je dopisniku :Politike* izjavil: Zgradili bomo nov stadion v Beogradu, ki bo večji in boljši od berlinskega. . . Predsednik mestnega olim pijskega odbora v Beogradu dr. živkovič pa je poslal po državi svoje odposlance z nekakimi >markicami«, ki naj se prodajajo v korist olimpijskega fonda po ključu: 20% za olimpijski fond. S0r/o pa za stroške. A do danes še ni imel časa obračunati stroške, ki jih je imel odbor z organizacijo stafetnega olimpijskega teka po naši državi in položiti obračuna o uspehu nabiralne olimpijske organizacije za olimpijske igre v Berlinu. Od takrat do danes je preteklo že dve leti. Namestu da bi trezno presojali delo olimpijskega odbora, skušamo priti z dežja pod kap. Namestu, da bi pozdravili sklep ministrstva, ki daje športnikom pravico samoodločbe, kliče beograjsko časopisje oblasti na pomoč, češ: razpustite JOO! Ko je bil izbran stari olimpijski odbor in so vsi upi, da bo Beograd dobil večji in boljši stadion kakor je berlinski, splah-nili, so začeli Beograjčani z gonjo proti onim, ki so izjavili, da smo nesposobni za prevzem organizacije olimpiade. To očitajo Beograjčani nam, ki smo dali tri četrtine tekmovalcev za olimpijado, vsa ostala država pa komaj četrtino, če izvzamemo one, ki so šli v Berlin le kot opazovalci in za zabavo! Nismo proti temu, če hoče Beograd izkoristiti časopisno gonjo, za to, da dobi stadion, saj zahteva kar tri. Sokolskega za 800 milijonov, športnega za 100 milijonov in vojaškega za parade na Banjici. Toda iz državnih sredstev ne. Naj gradi na isti način, kakor gradimo pri nas v Sloveniji! Prvič zasebna pobuda, požrtvovalnost in sredstva, nato pa podpora, a samo podpora s strani države, če pa hoče graditi država stadion, lahko zgradi namesto za milijonov najmanj 10 stadionov po 10 milijonov v desetih središčih banovin, česar se bomo gotovo bolj veselili, kakor enega samega stadiona v Beogradu. H koncu bi še pripomnili, da se Beograjčani bi jejo za medvedovo kožo, saj nI niti najmanjšega upanja, da dobimo olimpijske igre v prihodnjih 10. letih. Zato ne gojimo pobožnih želja in ne napihujmo se s svojimi sposobnostmi, ki jih ni, temveč ostanimo na tleh realnosti. Bolj pametno bi bilo, da napravimo načrten program za razvoj našega sporta, za vzgojo naroda v sportu In za koristne (Potlticni e6$etnl& Ker so se rokopisi našli v prepovedanem .Preporodu' V članku »Iz prošlosti naSe nacionalne borbe« opisuje Ljuba Kovačevič nacionalna borbo, ki sta jo vodila leta 1913. in 1914. za jugoslovansko stvar v Dalmaciji »Sloboda«, ki fo je urejeval Niko Rartulovi6, in »Zastava«, ki jo je urejevat Oskar Tarta-glia. Da zaduši jugoslovensko propagando, je bil takrat poslan v Dalmacijo za cesarskega namestnika grof Attems. O tem rrfSe Kovačevit v omenjenem članku: *Grof Attems, novi namestnik Dalmacije, ie bil po-stan v Zader 1* sporazumu z dr. šuŠterSi-Čem. \-oditeljem katoliške stranke v Slov*-nij\ in s krogi okrog splitskega katoliškega »Dneva«, kakor tudi z voditeljem ftrrii-maskih prm'ašev dr. Dulibićem, da pod pretvezo obrambe pred »brezbožnim in liberalnim fugoslo\*enstvomeč nihče čitati, nhče dopisovati, ker ie narod la Dunaj, a proti ju^oslovenski im srbofilski politiki. In nazadnje sta prišla Niko Bartulovin in Oskar Tartaglia pred sodišče. Zato, ker sin delala za jugoslovansko stvar :n s ierr. za osvoboditev in uedi-n jen je Srbov, Hrvatov in Slovencev, tore i za svobodno Jugoslavijo, sta bila obsolena na 5 let težke ji čel Brez naslov€t I* Beogradu deluje na žurnalističnem polju nemški novinar dr. Hribo\*$ek. Kakor ic ime kaže, je mož Nemec naj pristne jšega kova. Da kot tak tudi odlično pozna razmere v naši državi, zlasti pa pri nas r Sloveniji, tudi ni dvoma. Izpod njego\'eg& peresa je pred kratkim izšla brošura o Nemcih in nemštvu v Jugoslaviji. V tej brošuri piše o nemški naselbinah v Vojvodini in Bosni, pa tudi o nemškem življu pri nas v dravski banovini. Ne bomo preiskovati, v koliko so točni njegovi podatki o švablh po Bački, Banatu in Bosni, zanima nas samo to, kakšna je njegova slika o Nemcih in nemštvu v naših krajih. Ako bi bil dr. Hribovšek kot pripadnik nemškega naroda, ki si rad prisvaja svojst\>o vzgledne temeljitosti, objektiven, nepristranski m nezavrei, bi moral po resnici in pralne ugotoviti, da v Sloveniji razen peščice Kočevarjev ni n0e-dar bilo in jih ni avtohtonih Nemcev. A kraj piše dr. Hribovšek? Da so bila vsa naša mesta, kakor »L a i b a c h, M arbur g, C ill i, P et t a u« itd. trdo nemška in da j e še danes prebivalstvo po teh mestih po pre t ini veČini — »deutschfreundlich s i n n t«, f Nova revija „Krug" \T Beogradu je jela izhajati nova tedenska revija »Krug«. Izhaja vsako soboto in stane letno 120 Dtn. Urejuje jo posebni odbor. Odgovorni urednik je Dimitrije Sto-janovič, lastnik in izdajatelj pa Miodrag Andjelkovič, odvetnik v Beograda. Uredništvo in uprava se nahajata v Beogradu, Topličin Venac 11. Po vsebini sodeč, bo revija urejevana v strogo nacionalnem duhu. V 1. številki so ti-le članki, razprave in beležke: Uvodna reč o slobodi i demokratih. Stan i mladi, nekada i danas; Nova uloga sudi je; Dr. Pfefer o neodgovornost Srbije za rat; Iz prošlosti nacionalne bor be; Dr. Beneš o ideološkim frontovkn: Dvadeset godišnjica Wilsonovih 14 tačakr D jaci ubice; Od centralizma do separat ma; »Rimski pozdrav« u Celju i Žagreh> Pavelićeva »deoba carstva«, U eri fals-kata itd. — Revijo, ki priobčuje grad" v latinJci in ctriltcU toplo priporočamo Borzna poročila. Curih, 29- Januarja. Beograd 10. Pfej 14.10, London 21.02875, New Točk 4flt. -Bruselj 73. — MBeci 22.7376, I iMJMfr 241.075. Barfa 174, — Dunaj 81.86, Ffca Vi iSLOTKNBKl IT A KOD«, Nameščenci m vprašujejo kakšna bo uredba o delovnem času Ljubi Jaeia, 28. januarja 2« deti fisaa *• *od* boj sa sovo uredbo O odpiranju in m pi ran j u trgovin obrtnih deiavnie n trgovskih pisarn Delodajalci si prizadevajo — kar *e |e pc*enno iskazalo nedavno aa anketi v Beogradu — da bi o dvornem easn ostal« v v^jsvi določbe stare ur—il»e izza L 19*29 Delojemalci pa prav lako odločno sastopa k> sta!:£č~. ta mora biti nova uredba \ re**ici mojenui Javnost #e je u će Is o^koiko bol- zanimati za vprašani« aove uredbe ko *e bila akli-eana ^ nove*mr ra prva anketa v Zajzrebu. TWlaj so delavske zbornic? dobile nalogo da izdela po osnutek nove uredbe 29 novembra je bila sklicana konfere>s v Beogradu žn na oii ao zastopniki delavskih zborne »izstavili osnutek uredbe in sa predložili ministru za socialno poIrTiko. 18. t m je biLa skhraia anketa delodavalskib in delavskih zboTiif v Sarajeva Deloda «lci so odločno nastopili proti «kr*aianju delovnega čar«, ki ga določa oer 11** k nov* ur«Mbe *^kl;r*»\ai- <<> se pred v*—m oa *l«be gospodarske razmer? stopnik? delojemalcev so navajali, da zd.ii vlada t delovnem Jasu velik lered t$r da mora« delati zlasti m nosi trgovski pomoč niki nad 10 or na dan Po*er»no ranimive ao Uffotovtve l'uH{isneke r>#»!awk^ rbor-,-<••» ki je zbrala nodatk •» po r>i*m*Mii aik^ti o de lovnem ča#u na3«h treovslcib nam<^Vnw . 27** trgovskih :oiirfn'ko* je de!«»o nad 10 tir na dan ^l*^e polnočni ko* pa ni 'm*»lp sedel j*ke?a počitka ker so delati nad S are or a Melwh Zastopnik dek>»«»malrei v Sarajevu vztraiali pri zahtevi, da mora v-ijati za v*a trcov*.k» • ' a v kra' h 5i imam mača t irosnodan*kcentrov — tu di na pode£~l'u _ os^munitk Mini«ter e ielel. da b; p^*lo do »pora ruma med d^odaieln jp ieiojerna'ei zato so zaalopn'k- ieloiemalcev poou-tili nai h; weJial v kra h ki imam poviu»m krnski m a 5ai 9urn( de'ovji ess Vendar ni pri Slo d< ipo'azuma ker so delodaialn vz*rahli trlo vratno pri zahtevi- osi bi ostale % aajljajil do ?edanT«» 'ioto^S* o delovn«^ *a*n. če? da n BjaJhaaaAaB povoda za podal '*an j»- delo vrv ?a>a Pnstal! m> Ie na »krasne !e!ovn^ Ta raea v tako zvanih Maeovn rab kakri^a "e> n. pr >Ta ta« Deloda a!ei niso hoM nr-**«t- aif- - • jv«Mho dolo^ *»ar; ur—i "*e 'rza I t?r»8 Po *tah u"?* M ie« 9umi d-lovni ča*. |. 192y **o pa u v-d lOurnik Zdi aa> da ata obe akupini vztrajali tako trdovratno vaška pri svoh sahtevi ;z ensffa in istasn razioffa; bali sta se. da bi minister ne dobil vtisa, če bi nekoliko popustili, da lahko ntrpe še več. ker is popušča ja ter jih ne bo pr?v«č bolelo, ko jim bo vzel nekoliko še on. Tako prav sa prav ni prišlo do nobenega odloČi megi sklepa. Vendar ne smemo prosreti. da -so daloda-jalski zastopniki, razen iz Skopija in Ljubljane, kar je posebno značilno prštali na uvedbo popotnega oedeljskega počitka. V B-«oct»1u bo Ae sklicana ožja konference zastopnikov delo-lmakev in delojemalcev, preden bo minister izda! uredbo Osnutek uredbe, ki je pracej obširen, doloma da ni*o -ndustrijsaka podjetja tista, ki zapoKluieio iznod 15 delavrev in nameščen cev v treh mesenh. d*lovni čas ^me tra lati samo 8 ur ali 48 ur na *e^en Po 6umi dt*lo\-ni ča* hitro pokvarljiva zvila 'veniar je d*-ovn1 fa- ome i en K rv^tličarne. ^ekateri to 'ocraf«*ki atelaPji hrivTt;r*» na J^eli bif*tl &vn*» knh'ni«- td ("redHa prerw>"-iu.Je no^ -»O deip '«'Vr vorr k itd Seda-p3 -w aaal kjer i ***Ja — ° * -' občina Bati «itnost1 kan aa^aseaaaal kj da Rata spleh ne bo rldal «vnmo zaradi Bate, saj se sklicuie na to, ciko njajno ae bo arnortizirala Bati nova ^iača samo 7aradi kavarne Po logiki »T ista« kavamarjem ne gredo torei posi: ta-a že hoče zidat:, bi moral »prejeti načrte *Trt?i •. >kega lista« Ne vemo ali je geni jalni eoe, arstvenik pri »TI « pristaš ■beraMesza a"osporl^T-<:ka^a sistema: spre-rtŠ&M smo pa lahko po njegovi pisani nod ros t: da B v Ljubljani ne čt počastili sto'e in zaklicali »Slava« Predsedujoči ie natn nred'ags1 P'«mcre pozdrave ministru 7a tr'eK^o vzco-o dr M-Vtiča. banu. mest nemtj /upanu. Jugoslov nog savc7ii in rZ^S. kar so navzoči spreieli z odobrava-ietn Po čitanju zamonika zadnjeg« občnega ^"%ra so *?cd;1a poročila k!ubov*h funkcionarjev Ker ic med letom odstopil klubov tajni, te podal tajniiBco poročilo g Jereb Iz njegovega kratkega poročila ie bilo raz-»4aaaa\ da ie klub uspe*r»o deloval, predvsem klubovi sekciji- nogomerns fn smučarska Klub je imel med 'etom 12 redrrih. t 2 ;rredr>' »n \ žalno sejo CTsnov *teie 3 e. 75 red-vh in 36 podpornih, skup-ćlsnov Iz blagajni^cega poročila g Bartl« je bilo razvidno da je rmel klub "K 074 din dohodkov in 17 523 din izdatkov. V od^r>< zadržanega predsednika no-2omct"j sekciie -e podal poročHo g Er-man. Vogometna sokciis ie v prvenstvenem *ekmo\*anju za zaključek sezone 19^6-1933 igrala v V tu 10^7 dve prvenstvenri *eknr in se plasirala na > mesto od 6 tek-iočih Hubov Vseh tekem je klub od-•t^ra1 S4 ;n to 25 nrvenstvenib. 11 pri^stelj-skib 10 rrenrng-tekem in 8 pokalnih. Gol-rarlika pri vseh seniorskih tn juniorskih tekmah znala 123 : 103 za SK Reko. Poročevalec je nato kritiziral slsbo disciplino č}enoT nogometne sekcije, kar ie bil vzrok, ds je klub zasedel predzadnje mesto Prosil je navzoče aktivne nogometaše ds se zavedajo svojih dolžnosti v tekočem letu, da se klub dvrg-e in si pridobi tisti renome, kot ?s :e užival svo'čas Za smučarsko sekevo je poroča! načefnik g. Cvar Radi slab'"h snežnih razmer se sekcija ni mogla posebno uveljaviti. vendaT so se člani ude-'ežili klubske tekme v teku in smuku o veliki noči ns Kofcah m so člani dosegli prav dobre uspebe Sekcia šteje ob koncu poslovnega Jeta 38 članov. Po poTOČihi nadzornega odbora, ki je pohvalil dokaj uspešno delovanje kluba, je bila izglasovana rszrešnica blagajniku in odboru, nakar ie bila volitev novega odbora in so bili soglasno izvoljeni: za predsednika industrijalec Alek«sander Fridrich. I. podpredsednik Janez Ilovar II. podpred-sed- < Franc Bokciar. tajnik Janez Poren-ta, blagajnik Franc Repovž, jospoclar Rud: J Markič. načelnik nog. sekcije Janez Ilovar, načelnik zalmake sekcije Franjo Cvar odboru Ari: Blalica, DraHer, Belič, Bartel, Hartman, Piilar. Zaletel Jereb, Steklem Erman, nadao rn i odbor: Betteto, Podlog ar, Bartl Rudi ko Novak, Pri aločamoetih ao bili sprejeti razni praHioajl aa izboljšan jo klubovega delovanja, med dragim pa je ht sprejet % velikim odobravanjem predlog, da se soproga pokojnoga kfubovega predsednika gospa ZaJokerjevs knonuje za Častno članico kluba. Občni sbor, ki je potekel v pravem aportnem duhu, je saključal g. Ivo Hartman tn pozval vse na uspešno športno delovanje, želimo našemu vrlemu klubu v tekočem letu tudi mi mnogo lepih in častnih uspehov in mu kličemo športni »Zdrahi* J. H. I SOKOL Sokolsko društvo Cerknica Sokolsko društvo Cerknica je imelo v nedeljo 23. t- m. ob prav lopi udeležbi sokolskih pripadnikov občni zbor. ki ga le vodil starosta br dr. Stanko Puseniak. V svolem gov-/ru se je najprej s pieteto spomnil nepozabnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, blagnpol^ojne^ra oreaidenta br dr. Tomaža Ma-<*aryka, kojih spomin *?o navzoči pooa_«ttilj »toj« tn zakiicaj > Slava«. Zatem je nazdravil mlademu sokolskemu kralju Petru n. med burnimi ovaci^arnj in vzkliki »Zdravo 1<. Prav topel pozdrav je Izrekel br. starosta tud' ŽTipnemu odposlancu br Plegrarju nato pa v lepem gtrvoru orisal nalogre so-kolstva v danaSnji dobi pozival navzoče k vztrajnemu delu in prečita! poslanico Sav*»za SKJ Društveni činitelji tajnica a Prevceva. načelnik br. S kitk, orosvetar br Kramo. blaaratnJ« br. Za-2orJan in ^osr>ooar br. Vlvoda so podali iaCrpna poroci]a. iz katerih ie bilo razvidno uspešno delovanie te obmejne sokoi-ske postojanke Razveseljivo ie bilo zlasti dejstvo, da je tekom leta 1937 pristopilo k društvu 35 članov Izredno delaven je bil tu<£ socialni odsek pod vodstvom br. staroste, ki se v polni meri zaveda, da je treba pomagati bedni.n. ko tare stiska in skrb za svoj ostanek Tehnično delo društva je bilo zelo živahno, lepo je uspel društveni nastop pa tudi sodelovanje pri nratskih društvih je poglobilo medsebojne >?tike Seveda pa bi bilo delo v telovadnici 'ahko še boljše, saj Ima društvo lasten riom, kjer lahko nemoteno vrši svoje vzgojno poslanstvo Po poročilih je pohvalil Jelo br. blagajnika m uprave v imenu nadzornega odbora br. 2umer, ki je predlagaj razreSnico, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah društvene uprave je bila sog-lasrjc izvoljena naslednja lista; starosta br. dr. Pusenjak. nam staroste br. Cameluti. načelnik br. Sikuk, načelnica s. Turšićeva, prosvetar br. Kranjc, blagajnik br. Za^orjan, tajnica s Prevčeva. gospoda br. Vivoda in drugi. Po volitvah je pozdravil in CeatitaJ društvu k doseženim uspehom župni tajnik br. Flegar. ki je omenil naloge sokolstva v tekočem letu, zJaati pa prireditve, ki jih bo organizirala župau Govor br. Flegar j a so navzoči sprejeli z veLLkim odo-bravanjem, nakar je bila lepa skupščina zaključena. Sokolska četa Grahovo Ta naša obmejna -jc\kolcKa pv-etojanka, ki ae ponaša s svojim prvnm soKolskim domom med četam: ljubljanske župe je imela v nedeljo 23. t. m. popoldne v svoje-i. domu ieLniO skuiiih ateljejih krasen film >Oar Bohe-mo\ Za glavni vloa. sta bila angažirana Hartha Ejrirerrh in njen e>oprosr Jan K;epura in tako nam je dana možnost slišati Puoci-aijevo operno delo >Boheme« v najideal-nejsi zasedbi. Vsi kritiki — kjerkoli je bil BBB predvajan — »o t)f izrezala v najvišjih euperlati-vih zlasti u glasbenem užitku, ki ga nudi ta film najbolj razvajeni publiki. Naj navedemo le nekaj ocen. ki so jtih ob premieri r.etra Basa atofavili večji inozemski 1'sti: »VViener Neueste Nachrich.en«. Gospa ECMtth se j .o vrnila na prejšnja umetniška ;ora, po katerih je hodila v nepozabnem fUnu >Hrepenenje« (Leise Cehcu mei-aa Lieder). Jan K i e pure «rra in poje, da ga je va-*elje gle ati in poslušati. Ob6in**tvo navdušeno ap! a vdira pri vseh večjih arijah. >Neue Freie Predse«: Višek filma tvorita. pevsk; iuo Jan Kiepura in Mart« Egirerth v arijah nesmrtne PuNeMtf: Wiener TairMatt«: Jan Kiepura fascinira občinstvo s svojim blest?čam te-norjom. Spontani ap4avz.i navdušenja po i i vnih arijah Kiepure in njegove soproge Marrhe Eirfrorth... Grandiozen us.p4i n-e-pozabneera films^esra de«. »Di-c Stunle«: Premiera fie je \r>ila v okvirju slavnostnega docrodki kakor flm-ske rArpTniere v Holhnvoodu ali v Newyor-ku. Naj^lirnej^a publika w skivnostni tve.-V»-ah. Bol ar ar y jeva umetriška regija, razkošna insrenacjin in igTa bajen Vesk bo-■lar.^Pin crlnsu najprominenjtnejših pevcev Jana Kienure :n Mar:le EcMerth. Puc-cinljeva mimika in vedra glasba Roberta Stol r, vee to >e zlrnž-eno v »Caru B'he-movt, »lleaea Wiecom JuHišin prumletl .*n aiisaatvovarl kardinal «7t Tnni^er. Fp.m vlade, dTT>!oma***'< ■' zbor in na ii7»Hrane5Ša Iru^ba. Kiepuna ie mlad. nje rov cla«* je avež tn se le malo kateri m^reii meriti z nrm. N;ei?ova sopro]i 7. njim nsneh filma v enaki meri. Sl:?ne ocene in kritike so prinesli o fil-eaa *\\<\\ dmsd kioitiiMfri list: iz Nemčije in Oehoslova&e. JseoVonasaj ho fi^m tud! v T.i"M^n; i;f :rc f^irkn mii7ikalnnc^. dosegel enak n^neb in na Se1 isto r^vdušen-o priznan jp olriSnstve. Premiera fHma ie danes v k^ii »T'nionu«. Krmite ubage ptičke! BJBJjajBJSJBJBJBja^^ Tragedija starega vpokojenca Trbovlje, 29. januarja V sredo popoldne si je na strašen način končal v vasi Bevško, občina Zagorje, življenje sivolasi starček Franc Grmovšek. Skočil je v prepad in se ubil. Grmovšek je pred leti že kot upokojenec pomagal graditi hišo, ki je zdaj v njej stanoval. Pridno je delal in pomagal, kolikor je bilo v njegovi moči tn za plačilo ter naporno delo mu je lastnik g. Brejc obljubil, da bo lahko do svoje smrti brezplačno stanoval oziroma spal v hiši. Plačeval bo le majhno priznavalnino. Nekako pred tremi meseci je pa lastnik izročil hišo drugemu, ki je doslej tudi stanoval zaFtoni v h:š: Novi gospodar je staremu upokojencu zvišal najemnino za 50 din na mesec. To je bilo za starega reveža preveč. Bil je ves obupan in živčno je propadel. Pred dnavi je odšel na zagorsko cesto in skočil v prepad Kaj ga je prav za prav pognalo v obup, ni znano. Tragična smrt starega Grmovška je napravila na prebivalce globok vtia. Sel. KOLEDAR DANES: Sobota, 29. januarja katoličani: Frančišek Šaleški JTJTRI: Nedelja, 30. januarja katoličani: Martina DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Dobra zemlja — Krik vzhoda KINO IDEAL: Življenje tn komedija KINO SLOGA: Bal v Metropolu KINO UNION: Car Bohemov KINO SISKA: Spijon Azev KINO MOSTE: »Manevri ob Kolpic — >Amok« in »Zlato iz Singrapurac. ŠENTJAKOBSKO GLEDALJSCE: »Skedenj« ob 20.15 ZSK HERMES: občni zbor ob 19.30 v lovski kletni dvorani hotela Mlklič. PRIREDITVE V NEDELJO KINO IDEAL: Življenje ni komedija OSTALI KINEMATOGRAFI ISTI SPORED OBCNT ZBOR ZDRUŽENJA ELEKTROTEHNIČNIH OBRTI ob S.SOvbeli dvorani hotela Union ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Skedenj« ob 15.15 in ob 20.15 DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI; Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva resta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Bog }e dober. Po vrsti se usmili vseh in jim pošlje, kar si žele. Tako se je usmilil tudi drsalcev, pristnih in umetnih in poslal jim je nekaj palce\> ledu na pe*ku, da se lahko drsajo. Tam gori pod Cckinovim gra dom jih lahko občudujemo vsak d*an. Če le ni prehude brozge, kako se sučejo in poja jo po ledu. Zaljubljenih parčkov je na drsališču bolj malo, ti so se preselili na smučine, odkar je v modi smuka Na ledu je ostala večinoma mladež, ki Še ni godna za smuči, ker si lahko na njh pokvari srce. da dobi srčno napako. Na ledu se pa srce ne da pokvariti, ker se sproti ohlaja, če ie prevroče. To so pristni, naravni drsalci iz mesa. kosti in kože, pa duše imajo tudi. Poleg naravnih pa dobimo še umetne drsalce. O teh ne vemo, kakšni so in iz česa so narejeni. Najbrž iz gumija ali kavčuga% da odskoku je jo od ledu, če padajo. Videli jih bomo prvič v torek, drugič pa v sredo, če bo led še držal Tudi ni po\*edanot ali so navezani na vrvicah in imajo na tistih delih telesa, kjer izgubi hrbet pošteno ime. koleščka, da jih prireditelji vlečejo po ledu ali pa se kar navijajo na mchanizern. Vse to bomo videli na prvem njihovem tekmovanju. Umetni drsalci pred stirtom — to je senzacija za Ljubljano. Ne bomo je smeli zamuditi. Nedelja, 30. januarja 8: Tamburaški orkester. — 9: Napovedi' poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe is franČ. cerkve. — 9.45: Verski trovor (g. \r. Vilko Fajdiga). — 10: Domača zabava! (Magistrov trio). — 11: Otročka ura (ffdč. Ma-nica Romanova). — 11.30: Koicart radij-skejja orkestra s sodelovanj am ge Zlate Gjumffjenac. — 13: Napovedi, otvestUa. — 13.20: Priljubljeni napevi (plošče). — (oddaja prekinjena od 14. do 16. ure). — 16: Pranos koncerta is škofovih zavodov v St. Vidu na Ljubljano. — 17: Kmetijska uro: Vinosrradništvo (g. Kuret Vladimir). — 17.30 Pesmice in trlasba za oddih: Ježek in Ježek-vmes lahka trlasba (prenos iz kavarne Nebotičnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nae. ure: O delu JZSS v smuških društvih itf. ma«. phar. Jurij Piccoli. Ljubljana^ — 19.50: Slovenska glasba v dobi naa-odm^fa prebujenja: Fleižman—Nedved. — 21: Cho-pinove klavirske skladbe (plošče). — 21.20: Lahka jjlaeba (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za zabavo m sa ples (plošče). — Konac ob 23. uri. o Ponedeljek. 31. januarja 12: Skladbe B. Smetane (plošče). — 12.46: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Slovenski šramel kvartet. — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena -ra: Zastnipljenje (rf. dr. A. Brecelj). — 18.20: It Ravel: Dairus in Klo, simfonična suita — 18.40: Literarna ura: Od pravljice do življenjepisa (g. prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: 0 Igmjatu Djordjiću — o priliki dvestoletnice rojstva (prof. Salko Nazetič). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Iz operM. Sodelujeta c. I>raj?o Zupan in radilsM orkester. — 21.10: Plošče. — 21.20: Pevski koncert BfdČ. Makie Lovsetove, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos plesne grlaste iz restavracije »Emone«. — Konec ot> 23. uri. Torek. L februarja 11: Šolska ura: Nasi gozdovi (g. Rafael Ba-čar). — 12: Odmevi ii Poljske (plošče). — 12.46: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijekejra ork astra. — 14: Napovedi. — 18: Pester spored (radijski orkester). — 18.40: Krščanstvo in nacionalizem (g. dr. France VebeT). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Božična pesmi poje komorni zbor deloma a sprem ijevaniem radijskega orkestra (vodi g. dr. Fr. Kimovec). — 21: Bach: Velika tokata in fuga v d-mohi (orgle: Pattaran, plošče). — 21.10: Lahka glasba (igra radijski orkester). — 22: Napovedi- poročila. — 22.15: Prenos plesne glasba rz Kazine. — Konec ob 23. url Postani In ostani član Vodnikovo dražbe! Stev 23 ^Jtran 3 Zakon je kakor pajčevina.. Goclarfa o naietn Ljubljana, 29. Januarja v apomenici VHI kongTesa Ju^roakanav pravnikov je izšel referat narneetni-ka dxiaviv>ga tožilca v L.jub4jazu r- Branka, Goalarja pod nastovotn -AH naj se povišajo kazni v kazenskem zakoniku za do-loćena kazniva dejanja in ali naj zniža razlika med najviSjo in najnižjo kaz-latjo*. V referatu j« podana izredao jasna a»£ka na*- krlmina MnUke zadnjega desetletja, atabe in pomanjkljive strani nase-kazezLskssja zakonika in izvrševanja pra\rj«od<*va, zato bodo glavne miah teapa. I referata zanimale tudi la- \ AfXA 4E WEBM^t /MhLNCA Glede problema kazni je avtor mnenja, da mora dati kaznovanje pr^d vsem povračilo za storjeni zločin, po Leg- tega pa poboljšati zločinca in vplivati na druge ljudi, v pravni zave-att naroda je. da ie potiebno pravično povračilo za storjeni zJočrn. Nas kazenski zakonik je zavzel edino pravilno stališče, da na more biti savno dejanje, temveč tudi osebnost storilca, njegovi nagibi, mišljenje in značaj, odločilni pri odmeri kazni in uporabi kazenskih sankcij. Za odmero kazni je važno, iz kakšnih nagibov je poteklo zločinsko dejanje, kaj je vplivalo na voljo storilca in na njegovo odločitev za izvršitev kaznivega aasjar. a. L^ihu moderne pravne šole ustreza nas kazenski zakonik, ko razlkuje zločine, ki izvirajo iz koriđtoljubja ali iz drugačnih nečastnih in odvratnih nagii>ov BH zagroza za ta-aaa zJočine kazen atniti za najtežja in robijo za težka dejanja, za manj težka pa atrogi zapor. Za vsa kaz. dej., ki nastanejo nja. za manj težka pa strogi zapor. Za vsa druga kazniva dejanja, ki nastajajo tz malomarnosti ali iz drugih nečastnih ziag-ibov naj ostane kaze-> za: tflnnja za težje primere, a zapor in ipnama kazen za lažje primere. Ni se mogoče potegniti za to. da bi se v naši državi opustile različne vrste kazni na probosti in radomesti-le z enotno kaznijo. SMRTNA RAZEN U šE POTREBNA Ker živimo se vedno -.- razkroje ni dobi, ko ziocrrtstvenost narašča je te zaradi vidika »aptošue ostrašitve<- nujno potrebno, da še nadalje obdržimo smrtno kazen za določena najtežja kazniva dejanja. Smrtna kaz ■ je umestna se za v bodoče za usmrtitev kralja, prestolonaslednika, kraljevskega namestnika in vsakega oblastvenega organa, za u mrtitev človeka iz konatoijabja in za usmrtitev, ki je bila isušena na okruten način, za razbo nistva pri katerih Je bil kdo ob življenje, ter za težka teroristična dejanja, naperjena proti integriteti države Največje zlo so kratkodobne kazni na prostosti. Zato mora modema zakonodaja stremiti za t**m a jih n * .omesti, koda, z denarnimi kaznimi Kazniva zoper obstoj države in njeno ureditev je treba smatrati za kaz-dejanja na težje vrste. V Ji 95 ia 97 k. z. naj bi se zv#ala kazen robije do 10 let naj bi se zvišala z robijo od najmanj 3 let do robije 15 let Za izdajalce domovine in vohune, ki napravijo dejanje po f| 105 1. 106 1. 107 in bi bilo umestno določati kazen z petletno robijo ali z dosmrtno robijo. Za posebno težke primere pa naj bi se določila smrtna kazen. LAZ NE OVADBE KOT OSEBNO IN POUTlfVo MAČEVANJE S § 129 Je zakonodajalec določil normo za vzdrževanje reda in miru na cestah. Kršenje tega zakona bi bilo zadostno kaznovano zgolj z denarno kannajo db 5000 *"."* -* Praksa dokazuje, da ao čedalje bolj po-obdoižnve drugih iz osebnega ah naUtlčnegm nasprotstva. Zato Je ujmeat-da bi se v J 139 1 k. z. določena ka-sukclja poostrila, tako da bi ae kaznoval s strogim zaporom in T daaaartu do lOOOt din ter z izgubo čast- nih pravic. Znatno mm mnoaajo tuda izpovedi prič. Ljudje iz vseli da/k) -.-plivali aui podkupiti in po krivem pričajo. K predli jasnim li bjbj igali lm sankcijam za take defflcte M bak> potrebno pride jati še sankcijo z denarno kaznijo. Za dejanja po 5 5149 in 152 k. z., to je put*-dranje sodnih ukrepov zoper mlajše maa~ do-etnike. za objavljanje dejstev s tajnih razprav, za katere Je drtavna korist, da ostanejo v tajnosti, za objavljat) je obtožnice an doka-zn^ga materijala, preden se v a i na razpravi, za vsa ta dejanja naj bi se določila kot kazenska sankcija smrno denarna kazen in ne tudi zapor. Obilo posla imajo sodišča tudi s postopanjem zoper postopače in vlačugarje ta deksnrzneže. Čedalje večji obseg zavzema tudi tajna prostitucija ter se je tudi zvodništvo prostitutk zadnje čase zelo razpaslo. Za pobijanje tega kriminalnega zla bi bile potrebne najo^trejše kazni Povratnike pri teb deliktih bi bik) treba poslati v prisilno delavnico. ŽIVLJENJE NAJ SE BOU ZASCm! Posebno žalostno s':ko kaz- sodna ataka glede kaznivih dejanj zoper življenje in teio. Tu gre največ za uboje, storjene navadno v pijanosti. Poostrene kazni za oejanja v pijanosti bodo najboljše sredstvo za odvračanje od alkohola in s tem od zločina. Blage kazni za zločine zoper telo niso n: mestu. Za zločine po | 178 U k. z. je treba normirati ostrejšo kazen: i obi jo do pet let Požigi se množi>> po številu in obsegu. Za preprost požig na tuji imovini je v § 187 k. z statuirana prenizka kazen, zlasti če jo primerjamo kazenski sankciji za tatvino po | 316 k z Za dejanje po § 187 k. z bi bilo treba zagroziti kaz^n vsaj do 10 let robije. Ponarejanje naših kovancev in- bankovcev* je zavzelo zelo velik obseg. škodo trpi država, gospodarstvo in najbolj občutno niž"»i sloji. Za teke zločine bi bilo treba zagroziti s strožio kaznijo, tudi s kaznijo robije in z denarno kaznijo obenem. Ne moremo* soglašati z naziranjem. da je spolno žrvljen;e zasebna zadeva poedinca država mora preprečevati iz nenravnosti izvi ra joče zlo Ostra diferencijacija med spolno ztiružitvijo in drugimi nečistinr dejanji se nam zdi neutemeljena Vrsto in višino kazenskih sankcij za nečista dejanja bi bik) treba izenačiti z onimi, ki so določena za kaznivo spolno združitev PROTIKORI PC MSKI ZAKON -JE POTREBEN Vsaj za nejavn*1 žalitve naj bi se statu-irale samo denarne kazni. Najštevilnejši so zločini zoper varnost imetja: tatvine, utaje in prevare. Za ta dejanja so že določane najvišje kazni in iii treba, da bi se tozadevne kazenske sankcije pov;šale. Poudariti pa je treba da bi se morala za vsa kazniva deia*va iz po-hvaKfi dobre iiiaika«. jc. tem u ogleda amo ; . : f.-aiijaiic. r»-kui«»v.jM ; -., .-c pritO- . «i.v ■ h.i iji i i j — - i i- -:<> n.t.rk:-• pt»*ta>». ki *o :!h te/k« ']'•■■)'■ s Mim<» ^ ' . •■ -• • * ► irli iimi sialtinti oca«y*iii: n>o /•!i. že Hc •> vm iz > iju 1 i. -er eo pa ;n:joci izine»i njj4i "ud: \;i>*->- ->ai»:ii ccft. ker i»e u-lHcžitjejo 'p i 1 *ck:ii»' ic ve' ic*- N°ka; kns««\ . • ;c ^*ori!o z-laj l.ju:»ija•»•.•. j-- i rwi:. vi' i n:\ toj pro^i ;. . ;-ir.i l^tL Prx:a :.' .Ven sko/l \> - \r- *v -ir/nv«- >• in:i<»_'«i -iai—kak-.r i' v ... : I.':? v ' ••!,. skoraj ajuJorioa prote, ajf ta i^ajter- ma do Monto Carla dokrs 4'".»! km. Prireditelji tek in. Ai**dnarod i spor* ni klub. Avtoino«;:a>ki klu;> knv/^iuc Mona- . L\roj*!*ki u\toiiHHrifetki kJu^» it-J/; priic-jajo v zvezi m tekmo v 3fout< Cariu ajaao :r<^ fporriiih in /ai»a\riih p«ireiit*v. i.: bo o trajaie d,j J. le«>Juar.;«. -Turri b.i po. m'-i ;.r#*i/fs u-n i;! vo>~i', ' •kmo\a' ... :itel •.-'"m p.c; ko-iija pri pr»i'a- \ i in '-ri arija. Na *večai«*o bi d'>»>»Mi»t- defi tckaaovaieev. nakar jun \**'*>U* ntzle'ili «le-uarue 'atrrade in dariia har'J jc eela rr. y'a. denarne :io*:ra*U: ^e pa 4t c ■ * *esorije. v prvo. dniiro n - am - ln pevskojra čar bohemov V glavnih Marte Eggertls in «foa Klopora Oatnln saaedba: Paul Kamp, Theo Ungcav Oaknr Stana, Slon. Eo- manovsky, Frltz Imhof, UmaA HoHocaJuh. Glasba,: G. PneetnL llagerjl: Bo*. Stole Režija: Gena Bolvm- ry. —- Predstave danes ob ln, 19.15 in 21.15 uri, Jutri (v nedeljo) ob 15. 17., 19. in 11. mi Dj Risao Union W%*+*WM*m t v >TDEUo OB 10.30 DOP IrfFZSfaV s po najniajlh matinejskih cenah OIGLI v filmu Ave Marija! «ajo skupno 120.000 ffr. V pr\i ka4eajoriJB znaša L nagrarn 40.000 ffr. v dmei 10.000 rn v damaki 5000. Našo državo zaetop;i pr: prirediteljih v Moote Cariu, podpre'isedjnifc ljubljanskega Avtomojbilnkega kluba baron K. Boru. Na5i športniki mislijo, da se je naš tek-ntovaleč dobro odrezal, kijni* hudi kooku-rpnei in naporom, ki jih no£ros«to ne zmorejo tndi zek? dobri avtomobili**! Zadovoljni smo pa lahko že. da smo bih vsaj zakopani pri tako pnmcmbrji mednaroni športni prireiitv-i. ki nam labko nrtnoffo koristi v propagandnem pocle-iu. Svetosavska beseda v Maribora Maribor. januarja. Včeraj je pravoslavna cerkvena občina v Mariboru proslavila praznik svojega velikega prosveritelja sv. Save. Po predroldan-ski prireditvi za mladino jc '-"a zvečer prirojena v vseh profctnrih I" »nn tradicionalna «svetofta\*pka be-c Koncertni dei. prireditve je otvoril pevski zbor Gias^ene Matice, ki i> oh sprem-l.iavi pomnoze.nena vojake;.:a «>rk»"«tra /-SL-peJ himno sv. Savo. Na'o jc o;e-?ter za-icral pod taktirk^ . . kapetana Jiraneka koncertno avertu <• Balkanska '-ari^a-. ki je zgTajena n.i m«>ri\-ih nnrodntk pesrrri. Mešani zbor ' ene Matice r*c je prcistavil 6 svojim novim *iirig 5. preC Ubaldom Vrabcem in v le* o zaokrofeni ^el^ti in dobri izveihi zaj»el sončevo Kar si. boš zdaj o«*a:.n f>rr,ubiteiaj Snaaai okn« in afcenmnjeev *F1. nafcevet . Bolističoe vio/ke j*e prav .—r>.> anpel bs4llanisl F-araneM. Kou.'crTisa pevka gdč. Sonfa Škapikeva je zape v': pesni . o*l ka'erih je posebno a^ajati I»tvo\.i Kan ■ -j:^a . Ljubl'aiifki •operni barirou Vt Koia 'je Z arij"» iz t.ajkovrkf-ra ojn-re OnJ _i:.a in še dve->e*niima IosctpI najlepši uspeh. Hoda!-n: kaavtel vojne aaaajdha je zniTrai k^mpo-> avejeoa dirirenta kan. Jiraneka ^Tri Kngatele« in po^oan] v r*vedbo ranjen 7na-nja in ljubezni. Za takljnček kon^rt^eera ^eln jc \oiaNki orkectcr z-1 i Tal Mrkovo skladbo ^M. .Tn rofsV)ven^ko in'Taaf'jajc. P^ knnrerni >e .je ob posrnij^nih miz°h in zvokih vo>s5ke ennf»e hwrr*Ia a-r^irana ■nroSna \eselva. Priro i*vi so ori^ns-tvova-I" mnojri civilni in vnjaScj ofifenflr?. Radeška «>odba Radeče 2S. januai :a. G-asbe.no društvo Savsk; val-r je imelo a nedeljo 3\roj redni letni občni zHdv v svoem domu. Iz poroiil dru^tv«^ih funkcionarjev je razvidno, da jc v društvu 28 rednih in 35 po^p^rnih članov, v zadanem času pa pi''stC(oa.*o k društvu ukazaljni medenici, ki bi radi sodelovali pri erod« bi. a trenutno društvo n»ma na r^rooiaRO dovolj instrumentov. Lani je g\xita s^de-?ovala na 17 prireditvah in je imela 43 £TOd>>enih vaj- r>m?tvo je imelo doho^Vov 5443 r*) din izdatke v za popravila instru-m en tov pa 11 So.50 din. Krcna vse^a n^ihovesa de^ pa je bila zgraditev lastnega doma. o čimer smo že poročali. Za dom so nabrali 3188 din prispevkov. Vse-i izdatkov za zgradbo doma je bilo 11.221 din in tako se je društvo zadolžilo »amo za 3000 din Pri vo'itvah ie bil sosrlasno izvoljen za predsednika kapelnik g. Vodenau Anton, za po:t'^dseinika ir. Prazen Anton za tajnika qr. Arm^ri Herman, za bTagamika p". Kcv?AiC Alojzij. Za nreerte^'-'^ka računov g". Jazbec Ivan in Medved Jožs za pto-snoJaiia pa g. Debelak Leopold. I>y?eda-nji zas'užni predsedirk jr. Podlesnik Mar-eej |a zj-aeli ptez^oosJenusti resisrniraT na picd^d^i kovo mreste. Pri slučajnostih jc bil .-nivjet sklep, da bo društvo ofict ino otvorilo svoi dom letos 3. juMia in bo otvoritev združena z večjo ljudsko v<>selico v mestnem parku, I;*5, nai hlaeohotn » utx>števajo ostala društva, da ne bedo na ta dan imela s^'ojih prieditev. Nazaj k naravi Jesenice. 29. januarja Pod tem naslovom je priredila agilna podružnica PPD n< Je5?en:cah v četrtek zvcC#»r predavsnj^ telovadnici narodne .^ol". Predaval je znani alpinist g. Uroš Zupančič, k: jc v lepo zasnovanem govoru opisal krasote gora in odnose sedanjega človeka do narav«3. V ćasu. ko se življenje vedno bolj komplicira, ko sc večina ljudi unija s težkimi problemi in zamotanimi Lhčuni. ?e najbolj čut: potrelia izletov v osrčje naših divnih gora. kjer ae človek odpočije, si nabira novih moči in uživa pr^jesii narave. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja-icna naših prelepih jfora. ki večino svojega prostega časa prebije na gorah. Njegovo predavanje bi morala kaka planinska revija v celoti objaviti da bi sirsa javnost mogla doumeti doživetia planinea-esteta. ki najlepše dneve življenja uživa na gorah. Ob koncu pre'epega predavania je gosp. Zupančič pokazal večje število krasnih diapozitivov Kamniških planin in Julijskih Alp. Predavanje ie bilo sl*»bo obiskano. Tudi i imava p«Mružnice je bila slabo zastopana Pri «lični h preda van iih bi mera I a biti dvo-lanfc r na po^iuftaicev. Hva^žni noa^uaal- ci ns >o nrev.avatelia nagradili z živahnim aplavzom Smrt najslavnejšega nemškega dirkača Na avtomobilski dirki med FraiUcftirtom in Darmstad-tom ae je ubil znameniti dirkač Bernd Roaemeyer Berlin, 29. Januarja Na krasni avtomobilski cesti med Frank* furtom in Darmstardtom se je včeraj smrtno ponesrečil najslavnejši nemški dirkač in tudi eden znamenitejših avtomobilskih dirkačev sveta Bernd Rosemever. Na tej cesti ste obe nemški konkurenčni veletvrd-ki Mercades-Benz in A u to-Union preizkušali najnovejše tipe svojih dirkalnih voz. Med dirkači je bil tudi Bernd Rosemever. 2e po prvi vožnji je omenil, da mu je med dirko zelo nagajal sunkovit jugozapadni veter, ki bi ga bil kmalu vrgel s ceste. Kljub temu je starta 1 še enkrat, bila je pa to njegova zadnja vožnja. Nesreča se je zgodila pri km 9. Rosemever je drvel z največjo brzino po cesti, ko je sunkovit veter nenadno zagrabil njegov avtomobil in ga v loku treščil v ograjo mostu ob cesti. Avtomobil se je popolnoma razbil, a dirkača je že popreje vrglo iz njega. Zdravnik dr. Glaser je ugotovil, da je bil nesrečnež takoj mrtev. Bernd Rosemever je doma iz Lingena ob Emsi. Ze s 16 leti je imel šoferske izkaznice za motor, avtomobil ln tovorni avtomobil, ki mu jih je pa policija kmalu vzela, ker je včasih drvel kakor blazen, ko so mu leta 1931 vrnili izkaznice, je postal motorni dirkač in je bil kmalu med najboljšimi v Nemčiji. Leta 1935 ga je sprejela družba Auto-Union med svoje dirkače. Karijera tega mladega, nadarjenega ifi nenavadno drznega dirkača je bila do zdaj brez primere v zgodovini avtomobilskega sporta. Vsi znameniti dirkači, tako Stuck. Caracciola. Nuvolari, Chiron in drugi, so se dolga leta borili, da so ae povzpeli na površje, a Rosemmever je takorekoč >pri-šel, videl in — zmagale. Leta 1935 je bil drugi za Caracciola. nato je zmagal v Italiji in v Brnu za Ma-sarvkovo nagrado. Po točkah je bil na koncu leta že četrti za Caracciolo. Fagiolijem in Chironom. Največje uspehe pa je dosegel leta 1936, 14. julija je v takozvani Ei-felski dirki med dežjem in v gosti megh na najtežji progi Evrope zmagal proti najslavnejšim dirkačem. Istega leta je zmagal tudi za >veliko nagrado« Nemčije, Italije in Švice in v gorski dirki za prvenstvo Nemčije. Dosegel Je pet zmag in eno drugo mesto v šestih najtežjih dirkah in postal evropski prvak. Lani se je sprva sreča nasmehnila Caraccioli, toda v Newyorku si je v ostri borbi z najslavnejšimi dirkača sveta Rosemever priboril Vanderbiltov. v Italiji pa Acerbov pokal. Povsod ga je. tudi spremljala njegova ljubka ženica, slavna letalka EIly Beinhorn. Lani v oktobru je dosegel na državni cesti pri Frankfurtu hitrost 410 km na uro. Enkrat je Rosemever poletel tudi s svojo ženico, ko je letela proti Kapstadtu ln Elly je trdila, da bi bil lahko tudi izvrsten pilot. Toda Rosemever je ostal zvest avtomobilu in je to zvestobo poplačal z Življenjem. Iz Maribora — Gledalište. D revi uprizore Krleževo dramo >Gosf>oda Glimbajevi« z £T. Vladimirom Skrbinškom v plavni vlogi. Ked D. V nedeljo popoldne je ponovitev operete >Pod to fforo zeleno jki znižanih cenah, zvečer pa zopet (io^po'bi Glemtajevi'-. (iostovan^ie g. Vladimira SkrbinŠka. — Ribe, ribe! Včeraj so v Maril>oni prodali na tr«u toliko rib kot redkokdaj. Kar 550 kilogramov so ih pokupili Mariborčani. Ce.ne ribam **> naslednje*: iririce 10 zardele 12. sanioni 12. očade 14, moli iS—24, elpli 20. palamide 20, listi 24, barboni 21. kala-niari 24, jegulj? 24, morski raki 32. karpi 11 Ln belice 8 dinarjev kilogram. — ■ariiee štern zopet pred sodniki. Muo-go pozornosti je zbulila včeraj _ razprava proti pobreškemu morilcu Karlu £ternu, ki j<> bil oN>oj?n na dosmrtno robijo. V raz-pravno 1\ orano so morilca pri vedi i trije oboroženi pazniki. Zagovarjati se je moral zara-li vlomne tatvine v tovarni ^brn na rubrez,u. kjer je ukradel ;>000 dinarjev gotovine. To tatvino ie žtera zagrešil že pred znanim pobreSkin umorom. Ker j** obtoženec že obstojen na dosmrtno robik)' tokrat ni prejel nobene kazni. — Vola je povozil neki tovorni avtomobil v Dobravi pri MrslLnjah, kjer je bil živinski in kramarski ocjcsa. ŽLvai eo dor*ePri križu« na Kralja Petra cesti. Naše gledališče D B A M A Začetek ob 20. uri Sobota, 29. januarja: Ob 20. uri: Simkovi. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ljudska predstava Nedelja, 30 januarja: Ob 15. uri: Snegulj-čica. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ob 20. uri: Bela bolezen. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek 31. januarja: zaprto Torek, 1. februarja: Veronika Deseniika. Red Sreda Sreda. 2. fabruarja: Ob 15. uri: Peterčko-ve poslednje sanje. Izven. Znižane cene. Ob 20. url: Dr. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. url Sobota, 29 januarja: Tosca. Gostuje Josip GostiČ. zven. Znižane cene Nedelja, 30. januarja: Ob 15. uri: Ančka. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Helteja. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 31. januarja: zaprto Torek, 1. februarja: La Boheme. Red A Sreda, 2. februarja: Ob 15. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Evgenij Onjegin. Izven. Znižane cena ★ Gostovanje italijanskih liričnih pevcev bo po dosedanjih poročilih iz Rima v petek in soboto, 4. in 5. februarja. V petek ae poje -Madame Butterflvc, v soboto pa »Traviata«. Po zagotovilih od merodajnih strani so vsi sodelujoči odlični in se p. n. občinstvu ni bati prav nikakega presenečenja. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi za predstave, za katere so bile kupljene. Kolikor je Se mest na razpolago, so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. KONJI SO BOLJ Al Ravnatelj neke velike francoske avtomobilske tovarne se je čudil, da se prod-! v Normandiji tako malo avtomobilov in da imajo kmetje tam Se vodno raj« kom sko vprego. Končno mu je pojasnil to nerodni poslanec za okraj Carvadoa: _ Veste, dokler vadi avtomooaaV- ammi ne bod > vozili kmetov domov, ne boste nič opravili. NaeS ljudje ao vajeni da jfh voao>) a sejmov vedno domov konji sami, kar ae ga tako nalenejo, dm aH* Tajati ne mo*a» Jo drfta« v Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, januarja IMS. ti LJUBLJANA VAS VABI! TRI TE D VE PRIRKIHMO NAftO RLKLAMNO PRODAJO TOV A K OBLEK semo >o 24. januarja do 13- februarja 1938. tO% POPUSTA Vam damo v tera času pri naicupu naAega blaga, kljub nizkim, tovarniškim oens™». Pohitite, dokler je Se velika Izbira. TfVAR OBLEKE ANTON BRt-MEC — Ljubljana — naspr. ei. poste. uL 54 DNEVNE VESTI — t-Sloveaee« dobira rMf. ker bi *:r*»r ne srn*! več d^^lati ^evjjt \ visokemu jo*, odu iz >Sloven-*ee*ga< tabora. Se nod vpiivooi polarnega sija h zrafb^l ta rev! j <-*ek »ospode iz Ko-mtarreve of■'** v or-':-' * ;. la BOetiaK, kako ha?ebf:a aSIsajvasaki Narod s narocnlke-«*veda ne rihovi za"*lov**n«ski Karel< swoi»» naročnike, ps ba i ms V v« ino tobko. da bi tik tal'ko nekaj odstopi *^!ov«»t*t»<. p«*eb-do n*pn-Hivi opoManskefTiu repkn. č> hi b?k» Bsei njr.-ni kai tekrh. ki Hi hoteli tr* Ča* « ?o 'nhiino i'm i reaknije. Vič" ne po-msssio čevljarski, iric . »*[«o*i «». m'?no-vrti No rre*«a s? nmseo konkur*»t;~-r;ih opoldanskih rr.ve^kov in jim tapVenrnHri 'n.}« noh.»nH '»O-ne bo i~tr<«-;! K.*'. -V br uo-snodt* / Kopitarjeva uliee povede TZffiihlia r?. roe ik^ n- <•>»'• '*o* » ?> 1 To !«o 71» vh» ?vlr> ?sn*mv.»ii*». Planinski ples S. P. D. V IORKk, DNE I. il. 1938. OB f. I HI \ ^OhOi^KFM IJUMI NA TA BO F I Mojstrska i/pitna t%"mi*lja. Ht: • r>*>- tekla funknvsks d' ha •lanov mojstrske Iajaitne komisije s faku»tets-:. :z.Vt>rsano pri Zb mr; za TOJ *■ **at dravske banovine oiredil. da se postavijo za člane a SalnaatelaSja lzo*k ma*>-.,- v po>:t. v Ljubljani, iz stroke vodnih instalaterjev in kana za '.jak'h naprav, parne, vedre ali zračne kurjave ing 3*. rajna: Fran, banov:: s«ii *t-itnični pri-tav Ljubljaiii in ing. Likar Bc*«-- av p ob*asć~ni Isasanjst v LjubljsnL a. široke iESta'ate~jev plin-»kih naprav ing (jur* Giiio r.L:. . .š- ;. — e- r. » Ljubljani in ir-. EJirtl Ivan, rr. nagelj .nf^n^ plina;-ne v Ljubljani; da. se doplatno k p*ej označeni fc vrisk i ob z«, po; logarjev in tiskarjev < t 71». krovcev t to^ ka 721 ter Jt-ikaterjev in sadraPjev (U kaštdj Proizvmli tvornica Rt FF SIROTICA /eln merili-« iia in pu^roovKUiega m> irvdurk-* doli; ^sioveneki Narod«. Pravi o. da ni m**d nami več ideali-»tov. ki bi boleli stsriti kai bre? plaC-da To pa ni res. še n.vie o t:tke r-.-^fne izleme in med nj? s*pa»la tudi nar -•-•u 'opiM!;k. ki nam pridno pOp>ilia *op!v»- pa rim n; treba plačevati not»en**ira hrriora^ia. Sn\ mu bo pla-čilo vsai javno f-ri7.n«nje s toplo zahvalo z;i njjcrov trud. ■ KINO IDEAL M*M> BSl l>\NK> OB IS., 19. IN 21.15 VRI PREKRASNI FILM EJ U H NJEM (Brodarji na Volgi) •II TKI X \» nnj(l OB 15.. II, 19. IN 21.15 URI RUDOLF FORSTER v filmu ŽIVLJENJE IN KOMEDIJA ( ... KUR EIN KOM ODI ANT ) \ Kim iti >eaprli. j7i ran spored za cenfDO IS dn^vio potovanje v zasimi ve k rale ItaliK- polije »Drtiii**vet<. I..uh!iana. Sv. Petra nasu. 17 — Za MttMiak*. aradaike. irgnTfe »td. sJonen^e al rokov ae kaj<^iovn»*-Ta račun*' \a i c*-1 r»e) in tf|aa«uno Kerespsatden-rci v ^rfK-h-va« r» c ^roei pr.reeno u Slovence, ssrmste pri »Strokovni zaloZhi« ▼ Liubltani. k>kl*-r ^ Iraja exai»-krijSlužbeni Ust kr. b a ruske upiu.e dravske banovine« st. 9 z Ine 29. L m. objavlja uredbo o ustanovitvi železniške strate (stražnikov), ia> premt!rhe in dopolnitev uredbe o organi-zaciji ministrstva za promet in prometne službe spremerr.be in Oopohvve obenegra pravilnika o voanih :n prevozr.ih "^oino-Baaesaat in ihumaeitn norm za tlačene >le konstrukcij, spremembe in popravke v volilnem imeniku upravioenrev za volitev senatorjev v obmoCju dravske banovine in razne objave iz -Službenih Novin«. — Živalce kužne bolezni v dravski ba-aasvasl Po stanju z dne '2o. t. m. je bila ▼ dravski bcnovuii .njake kuga na 47 dvorcih, svinjaka parkljevka na 22. steklina na 2. garje konj na 3. ki-ga eebelne zalege na 3. mehurcesti izpu.Vaj na 1 in svinjska rdečica na 1. Kino Slcga, tel. 27-30 Bal v Metropolu Film iskrene ljubezni mladega aristokrata in preproste prodajalke, katerem je igre podana z vso umetniško dovršenostjo. — V glavnih vlogah- VlktoHjfi Balasko, Heinz C leve, H» -nrirh Gtorge. HIMe Webaer — V na« državi je $445 zdravnikov. Upravni odbor zdravniške zbornice za savsko banovino je izdal tiskano poročilo o svojem delu v preteklem letu. V poročilu so tudi zanimivi statistični podatki. Zagreb ima 595 zdra\r.:>:cv Po drugih krajih savske ban^vi^.e yh ;e p 630. V vseh zdravniških zbornicah je vpisanih 5445 zdJ^vnriikov. — Sneg v Beogradu V Beogradu je včeraj ves dan sneiilo. najprej je deževalo, potem je pe jel naletevati moker sneg. jo precej — Društvo želeaaiškib upokojencev » dra*«ki> banovino ▼ Ljubljani bo imelo v nedelio 6. februarja L L ob 2. uri popoldne v spodniih prostorih h<»>la Metropol (Miki i-) nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani svoj redni letni obrni zbor Člani se vljudno vabijo, da s^ istega v polnem številu vdi«!e7> Odbor L FEBRUARJA V »METROPOLU« PLES ZVEZDIC DO 4. ZJUTRAJ — VSTOPNINA DIN 10 — N> kupajte tujih radijskih revij, ko Vam Nai val*. prinaša sporede evropskih radijskih postaj na ve*h valovih, poleg tega pe Vidi dosti zanimivega branja. Poleg napetega kriminalnega romana >Moč trehe bo-»4e na:; v veeki številki asninuvo novelo, ov:ce iz rsdij^ketra ^vofa- kritično gledališko rubriko- tedenski pregled novih filmov, modni drobiž, šale in še mareikaj druj^esa. Revi ta za radio, jzlelališce in f.Lm >Nai vale uhaia ob petkih v Ljubljani in stane posamezna s'evjlka 4 din, mesečna naročnina pe samo 12 din. Naroča »e pri upravi v Ljubljani. Knafljavs ulica 5. — S fMisebnim vlakem w Selit, a posebno ladjo na otok livar naj prijetnejši velikonočni izlet od 10. do 18. aprila. Priglasite se čim prej za podrobna o a vodila na naslov >Drazi*«vet<, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo ki hla ine je vreme. Včeraj je deževalo in sneftilo v Zagrebu, deževalo pa v Beogradu. Sarajevu, Splitu in na Rabu. Najvis-jA temperatura je anaoala v Splitu 13, v Beogradu 6, v Mariboru 5.2, v Ljubljani 4.4. v Zagrebu 4, v Sara»j3vu 2. Davi je kasni barometer v Ljubljani 758 S. temperatura je znašala —4. — Ženin denar zmpU in «e zastrupil Josip BabiC iz Krize v cev se je vrnil v četrtek rvečer iz Zagreba in se za stručni % oetovo kislino. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu izpred: tesodec. Babic je hud pijanec in zapil je vse kaj je aasluzi:. V četrtek mu je dala Žena 600 din. da b* :ih odnesel neki ženi v Zagreb, od katere je kupila Šivalni stroj. Mac js pa dotični ženi na t veaal. da se je njegova tena premislita in da naj ji vrne 1.300 din. kob-kor je bila že plačala ze šivalni stroj Res mu je izročila 1.100 dm in ves ta denar je ■ 1IKMIIII CfjOVBBTVA: VELECTLM SEDANJOSTI, ki so ga sadnji Emile Zola na Daljnem potisnili e a^odovinsko ospredja I DOBRA ZEMLJA - KRIK VZHOD m ■ ___ t Trrcnr o j« PAUL MUHI KINO MATICA Tel. 21-24 LUISE RACMTO Radi ogromne dolžine filma, predstavo danes ob 16., 19., hi tLtO mL ob nedeljah ob IL, 16.50, 15». tn Sl^O uri« — V nedeljo dopoldne Izredna predstava ob 10. uri. — Praktični učiteljski testti se bodo v bodode eitfti ta vse učitelja pripravnik^ iz ura vase banovine samo pred drSamo komisijo za nralrtiene n«ieelJBke ia»oke v Ljubljani. UoiteljI pripravniki, ki ao rz-po!-ni!i poaroje za opravljanje izpita in ao namenjeni v tem Šolskem letu delata iz.piu naj sc takoj prijavijo za rzprt in nai vložijo prošnjo za doioeitev termina. Izpiti sv bodo *TiiIi po akapinah do tr!1es*-t kandidatov. Prošnje je treba kolkovati I državnim kolkom /a 10 in 20 din ter jih poslati po uradni poti na naslov: Državna komaiija za praktiene učiteljske izpite v Ljubijant. Prošnjam ie treba priložiti: L dipJocoako izpričevalo, 2. državljansko Uka^nioo, oboje v originalu, 8. kratek življenjepis, koiko-van s kolkom ra 4 'lin, 4. izvoii iz usluž-benskeea lista- Izjavo o 7dnavstvenem starin bo v?ak kantlidat^ka) podpisal pred pričeti; om izpita. Prva skupina bo pasVelal z izpiti niarca te^ra leta. — Pri delitvi posestva ubila starejšega brutSL. v vasi Kožuhe blizi: Doboja je zopet padla žrtev* preveč rcsvlteg-a lastninskega čuta. Spasoje in Gjorgje fttefi sta ubi!a srvojegn starcj-ef.i Hrata Dušana. Slo je za delitev posestva, med katero so se b^tje sprii tn step!:. TTbijalca sta se sama javila orožnikom. — Nt>č je prekrokal z njo, zjutraj jo je pa zaiilaL Na Tašn^i jjiu •rredi Beograda je bil storjen včeraj zjutraj krvav zločin. 251etn-. mesarski pomočnik Gjorgje Vujič je prekrokal vso noč z. Jelieo ZariČ-Milenkovlčevo, zjutraj jo ie p« zaklal Osumil jc je, da mu je ukradla iz žc*pa denar. To ga je tako razk^čiio, da je posrrs-M nož in sam se ni prav zavedal, kdaj jo je zabodeL Bila je takoj mrtva — Mlada mati sežgala otroka, v Ruskem KistoTJu blizu Sombora je imela 22 letna Ara Barto>k nekake.iskeja otroka, ki je pa taikoj po pnredu brer. ?ledu izginil. Oblasti so uve-He preiskavo in utr N a tabori' — l*oia«nilo. »''mek -l'e- i klasika* >e sit>! 1 ;rif't'oa'1v::et:a značaja in j> Mal ae> * »ma po večeru l>fll«ko^-c. Prosim ce-njcuc rir.tt e*>N eki \-zamcjo to na 7nanje. — F. stimn. Iz LJubljane —li 40letnira poroke. Valentin Kržan. . A»koieni 5pre\\xJji^k m njegova soproga Marija, slanujoi^i v Pohlinovi ulici, bosta praznoviia jutri 401etnico ervojc [Ktroke. Obrnem «*e pt>roči njun najmlajši sin Frane Kržan. narednik vojne mornarice. Njegova nevesta je iz ugledne rodbine Kapon iz Maribora. Vsem žalimo obilo sreče in zdrav sa ^tare'Sim jmi, da tn se zdrava in feeeli do Takala zlato poroko. —lj Na živilskem trpu je bilo danes dovolj zelenjave, kljub precej ostremu mrazu. Zdaj lahko že priČalcujemo. da se zelenjava ne bo več podražila, četudi bo že pntisnil mraz. Tudi perutninski trg je Čedalje bolj založen. Danes so bila jajca že znatno cenejSa. Najlepša so prodajali po dinarju. Precej je bilo naprodaj tudi perutnine, toda gospodinje niso posegale po nji. —lj Enostransko kritiziranje filmov. \ oteh ljubljanskih opoldnevuikih ie bila v zadnjem času uvedena rubrika za recenzijo filmov. Počim skuša >Slovenski Narod< podati dokai objektivno kritiko, se j* >Sloven-pki dom« postavil izključno le na enostransko kritiziranje filmov. To neopravičeno stališče se je Že ded j «xasa opažalo, pri zadnji recenzija filma >fial v Metropolu«' ki sedaj tece v kinu >Slojri«, je pe postalo prav očitno. Kritika je temu filmu odrekla tudi najmanjšo kvaliteto. Ko si pa človek tiim ogleda, vidi. da ima eioboko vsebino in tudi izvedba m ponasrečena. Nočem se spulcat: v podrobnosti, povdarjam le, da si ljubljanska kino pubilka, ki tudi zasleduje recenzije filmov v časopisih, želi objektivnejše kritika v ^Slovenskem domu<. kakor je bila doslej. Nekdo, ki Se tndi nekaj razume o filmu. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISK1 — TELEFON 41-79 Olga Cehova. Fritz Rasp, W. Lle-benelner in mala Traudl Stark v filmu ŠPIJON AZEV V dopolnilo nov žurnal ln kolorirana šaloigra DVA MALA PSIČKA Predstave v soboto ob pol v nedeljo ob 3.. 5., 7. in 9., v ponedeljek t.b pol 9. uri Prihodnjo soboto: francoski film . JU ANITA_ —lj Predavanje 8FD. bo v ponedeljek 7. februarja 1936 ob 20. url v dvorani Delavske zbornice. O poljski znanstveni-al-pinsk; odplavi v Ande Argentinije in Čile bo predaval član te ekspedicije Poljak g. Jan Stolarski in to v slovenščini Številne skiopticne slike bodo pokazale nam tuje kraje .kamor so slovanski planinci priredili svoje ekspedicije. Najvišji vrh v Andih je Aconcagua, 7035. zelo ra-.členjena gora, pri katerem vzponu so imeli plezalci mnogo tezkoč. Planinci, pripravite se na to predavanje. —lj Severni sij se ponovi, seveda na sploino željo slavnajgn občinstva, predvsem pa na soglasno zahtevo Ljubljančank in Ljubljančanov ki zr.radi megle niso mogli občudovati polarne nočne zarje in niso trepetali pred tem redkim pojavom veličanstva prirode. Brez Sole in prav zares bo danes teden zvečer lahko vsskdo videl rožnati sij na Jadranskem večeru na Taboru, kdor bo narodne nose in druge ple- salke gledal skozi kozarček žlahtnega cvička, in na obzorju ae mu bo pokazalo v kr-vavo-rdečern žaru, če bo veselo vrvenje opazoval skozi časo poživljajoče dalmatinske črnine. In koliko zvezdic bo migalo in migljalo v razvnetih očeh in koliko solnčec se bo vrtelo po dvorani! Torej brez šaJe in potegavščine, da bo 5. februarja zvečer na Taboru prava galapredstava severnega sija z zvezdami, planeti in sclnci. da, z zlatimi svezdicami Ln zlatimi solnci, če jih bos občudoval skozi zlato muškatnegn silvan-ea ob bajni sferični glasbi, da se bomo v rožnem razpoloženju zavrteli in dobro imeli prav vsi! —H Opozarjamo na aejlsa tvrdke P- Mag-dir. modna trgovina 7.a dam^ in gospode ter |0eene prodajalne čevljev >Peko< Ljubljana. Aleksandrova c. št. 1. —lj Sveže pivo — pri »Slonu«. —Ji Kavfirr>a hiša na Pri vozu prodana. Notica ne odgovarja resnici. Hiša ni prodana in je tudi ni kupil saleztjaneki red. Res je le. da so balezi jarke vz*d<"*e ter dvorišee. V teh prostorih so žarele dnevno zaveti^e za deklice. —lj Popoldanski predstavi zahavne Kranjčeve komedije ^Skedenj« boeta v šentjakobskem gtedali§eu jut.-i v nedeljo ob 15.15 in na Svečnico o'» 16. in ne kot je bilo prvotno določeno o>^ 15.15. Ker so to poslednje Bsedetaše te izvrstn© kom-o ije, r.ai nihče ne zatnuii prilike oglede.:i si jo. Prihoiinjo soboto se uprizori Kolnarjeva veseloigri »Njena velika ljubezen«. —lj Prirodoslovno dru>tvo bo imeJo svoj redni letni ajbeaa >»lM)r v ponedeljek 31. t. m. ob 18. uri v predavalnic- Mineraloi&ega iaeJiteta. -na anivercL —lj Manevri jugoslovanske vojske cb Kolpi. Snoci je bila prva predstava domačega filma »Veiiki manevri ob Kolpi« v Kinu Moste. Moramo reči, da je to prvi domači film. ki je zelo posrečen, bodisi v sliki ali v glasu. Vidimo jako lepe posnetke: pod vodstvom arm. srenerala Milana Miiovanovića in njegovega načelnika štaba div. generala Ilija Braaiča so se zbrale na gornjem loku reke Kolpe čete severne vojske, pod poveljstvom arm. gćjierala Pantelije Jnrisića in njegovega načelnika štaba brig. generala Mihaila Stajica in čete južne vojske po poveljstvom arm. generala Bogoljuba llica in njegovega naft. §ta-| ba brig. generala Ljubomira Šteianovlća. Manevrom je prisostvoval Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinović ter tuje vojne misije. Rarrdli so se hudi boji na obeh straneh. V akcijo stopijo tanki, strojnice, aeroplani itd. Po končani borbi defile v Metliki. — Poleg te^ra filmp je na CTporedu prelepi malajski film »Arook« in »Zlato Iz Singa-pura«. oba filma sta prav dobra, prvi je v francoskem jeziku, a drugi v nemškem jeziku. Ti filmi so na sporedu se danes ob 20. uri in jutri v nedejo ob 14., 17. in 20. uri na kar naše cenj. groste posebno opozarjamo, da se pričnejo od sedaj naprej predstave za eno uro preje. —fj >'a KnreŠček vozi avtobus v nedeljo dne 30. t. m. ob 8. uri zjutraj izpred Me*t-neira doma. Prijave tstefae 369S. —lj Na me6« i u venca na grob dr. A. Šerka ie darovala ga. Mica Pehanijeva. soproga univ. prof. 150 din v sklad dr. A. Serka. Darovi se sprejemajo na naskrv — Društvo medicincev. et. rek. raf. TT. pri Postni hranilnici, Ljubljana. —lj Pojasnjene tatvine po cerkvah. V zadniem času so tatovi obiskali več ljubljanskih cerkva, iz katerih so odnesli slike ,prte in slične predmete, v cerkvi na Viču pa so poskušali izprazniti rudi puščice. Policija je prišla tatovom kmalu na sled. Včeraj je bil aretiran neki Ivan C. U je med drugim ukradel tudi sliko, Kristusove glave iz ljubljanske stolnice. Dva tatica se še skrivata, a so jima varnostni organi že za petami. —lj Zasačen pri kraji mesa. Xn klavnici so tatvine zelo pogoste. Tatovi kradejo cele ko.ee zaklane živine in ni dolgo tega. ko je nekermi mojstru odpeljal drzesn tat kar celo polovico prašiča, V četrtek je prišel v klavnico turii neki brezposelni delavec, ki je nameraval odnesti neka; kilogramov eveŽrh. jeter. Imel pa je smolo, kajti opazil £a je neki mesarski pomočnik, ki ga je izročil nadzornemu varnostnemu organu. Iz Trbovelj Dve smrtni nesreči. Ko je v četrtek popoldne vozil hlapec podjetnika g. Haucka 22-letni Franc Povše a konji seno iz postaje v gospodarsko poslopje v GlobuSaku, ga je zadela težka nesreča. Tik ob cesti blizu gospodarskega poslopja je betonski oporni zid, ob katerem je peljal voz. Voznik je korakal ob strani voza, kjer je betonski zid. Ker se je voz približal preveč opornem zidu, je voznika rob vozne lestne pritisnil ob betonsko Škarpo s tako silo, da mu je zlomilo pisni koš in je dobil po vsem gornjem telesu smrtno nevarne poškodbe, katerim je nesrečnež že med prevozom v ljubljansko bolnico podlegel. — V Bevškem pa se je v sredo smrtno ponesrečil rudniški vpokojenec Grmovšek Franc. Popoldne je šel od doma po poti proti Zagorju. Na strmem skalnatem pobočju nad Bevakim pa je staremu možu očividno spodrsnilo in je padel v več metrov globok prepad pod cesto, kjer so ga ljudje čez nekaj ur našli mrtvega. — Iz Kranja — Proslavo 60 letnice mojstra naše besede, pesnika Otona Zupančiča bo v kratkem jTirediia Ljudska univerza. Uvodno besedo bo imel režieer g. Bratko Kreft, po-rem pa bo sledil pester pro rram iz poln jen z raznimi pevskimi in drmrimi točkami. — Samomor pod vlakom. Pri or*odu prose j0 železniški čuvaj včeraj zjutraj našel sMza sličica železnice z banovrnsko cesto, ki pelje rz Orehka v Prulovko, moško truplo brez glave. Komisija, ki se ie dopoldne sestoja- je ugotovila, da je neznanec najbrže napravil t^momor. ker se je z vratom vletrel Delavnost ni tračnice. Pri njem niso našli noho:ii') dokumentov, rasen din 19 ta ■Usenlce za krao. Star je Mt kaka* M sat, lepo oblečen Li drugače Čeden fant. Trupk> So odpeljali v mrtvašnico v šmartin. Orožniki so včeraj ves dan poiavedovaJi, pa do popoldne niso mocrK ugotoviti, kdo bi bil neznani samomorilec. — Večer Ljudske univerz©. V gimnaziji bo nocoj pM okriljem Ljudske univerze predaval O pomenu in razvdfe e-Jaehe g. Jurij Greirorc. Svoja izvajanja bo podkrepiš z igranjem na klavir in vi jo hi jo. Za vse. ki se zamuniio za glasbo, bo to predavanje bivšes? fo.ienra ikraiijske Glasbene lote prav nončno. Vfttojpniua je 1 din. — Prireditev trgovskih nsstc.vljencsv. Letošnji izredno dolgi prolpust bc za vse dovolj zabave in plesa. V vrst^ letošnjih predpustiiih prireditev bo brc z dvorna spadal veliki trgovski ples, katereg.. priredi dne 12. februarja v Narodnem . omu >Po-močruški zbor trgov, nastavljenoev«. Priprave za brezhiben potek so v pome m teše u in npeano, dj. ee ga udoleii. kot vKeiei. vw kranjsk.* ine^čanetvo. Predavanje o Koroški Ljubi}«n a, 29 }an, Predavatelj g. Utšlč. FraT.ee. je snoč»i v mali filharmoaioui dvorani v prvem deVn t*vojecn predavanj« pokasal v kratkih on-te>:a!i smernice a\r+rijske* manjšaiiske politike. Pokazal je, da Avsiaija ni narotino tako enotna država, kakor se zdi po v r&nem.u opazovalcu. Primerjal je posropaiue Avstrije s posameznimi manjšin "mi, a Cehi ki Slovaki na Dunaju in na Ni2j^m Avstrijskem, a Hrvnti v G.iadi^čoi in s Slovenci na Atajerekeiii in Koroškem. Prikazal jc vzroke, zakaj se pr*j,v za koroške Slovence ne more doječi noi^eno Zjboijšaiuje njihovega kulturnega fKnoiajj . PokerraJ je l%oj. ki ga tojujeta proti slovenski kulturi ca Koroškem, .lasi med freboj anrta a napram Sk>vencem vedno b "f.na. ;l%stri.i«ka mi#druge koroške ileželn« vlade«, ki pravo deželno vlado — kot udinja rnotanoa v zadevah skvea?3vcga dela Ko-roleti — za Slovence tako m*si Čuo : pohijuje. V drugem delu evojsga pred: ratara, ^ r iTa pon«TZOTJcv.nIe krasne eklopti^ne eltke. ie poveđej poehiđalce na Korono, med -ia^ narod. Nazorno je navinJK»ro dolino in K ocen*' Uradno vremensko poročilo po stanja z dne 29. t m. RAteče-PJanica, 8/0 m: —8. jastne. mi>-no, pršić, 105 em. đreeJJšce uporabno, Pmfjioa-Tuflvr, 1108: —7, jasno, mirno, pnMč, 155 om, Kranjska gora, 870 m; —5, barometer pada, oblačno, vetrovno, pršič, S5 cm. saiLkaližče tn drsaJ*Sće uporabni. Erjavčeva feoč«, na Vršiču, 1501 m; —4, deloma oblačno, prseč, 140 om. novje-MojStrana, ^50 m: —6, mirno, vi- • solka megla, sjren. 35 cm Bled, 501 ni: —7, jasno, sreai, 30 cm, jezero za drsenja neuporabno, PofeljuRa-SporttioteL 1300 m: —8, jasno, 42 pršiča na 110 podlage, skakami«* Bistrica-Bohmjsko jea»ro, 510 m: —9. jasno, mirno, 10 osrenjenega snegu na 50 podlage, Zlatorog v Bohinju, 5S0 m: —6, d^loana jasno, 10 pršića na SO podlage, Dom na H°mnl, 3530 m: —6\ jasno, 20 pršiča na 200 podlage. Koča na Zelenici, 1554 m: —S, jaano, Q0 pršiča na 200 podlage. Dom na KOfcah, 1500 m: —6, jasno. 80 pršića na 200 podlage, Dom na Krv»'-n, 1700 ra: — 6, jasmo. 20 pršlča na K>0 podlage, Koča na VeKkj planini, 1558 m: —5. 20 pršiča na 140 podlage, Kamniška Bistrica, 601 mi —6. 25 zmrznjenega sne* a. Koča na. Kare&Ykn, 8S8 m: -—3. jasno, jugovzhod, 10 pršića na 10 podlage, Kremžarjev vrh, H6i m: —2, deloma ja-3no, 30 osrenjeaegn snega, Polževo, 620 m: —2. barometer se dviga, nooblac^no, votrovno, 18 cm oarenjene-ga snega, Xoslco čelo, 598 m: —4, jasno, rahel jugovzhod, 15 pršiča na 10 podlage, Buska koča.1'^49 m: —5, jasno, mirno, 25 pršića na 50 podlage, Senjorjev dom, 1522 m: —8, 36 prfiiča na 90 podlage, MOztrSka koča, L«t44 m: —2, jesno, mirno, 15 pršiča na 150 podlage, Peca, 1651 m: —9, jaano, rnarno 20 prdi- ča na 130 podlage, Rimski vrelce, 530 m: — 9, jaano, mirno, 15 pršića na 50 poclage. dodatno poročilo z dne 28. t m. Gorjuse, 1000 m: —3, pooblačeno, rahel sever, 35 pržiča na c0 podlage, Sv. Križ nad JePOPicamj, ii/()o m: —1, oblačno, seveiovzl.jJnik, ZZ, novega pršiča, na 40 podlage, Radovljica. 508 m: 0, oblačne, niirno, 30 južnega snega na 15 podlag . r^afcai-nica uporabna, ifaaj Sv. PlS4una> 969 m: «—5, oblačno, ^uirno. Ste* 2* »8LOVIN8II NAROD«, POZOR Kadi skorajšnje izselitve nudita spodaj navedeni tvrdki p n. občinst\u zelo ugoden nakup svojega blaga. Hitite, ker prilika traja le kratek čas GLAVNA PRODAJALNA (L\ LJEV V UlBUAM ALEKSANDROVA CESTA 1 Začetkom februarja se selimo na Tyrševo (Dunajsko) cesto 11 v prejšnjo trgovino 2ilič poleg »Flgovcae. Priporočamo se svojim cenjenim odjemalcem za nadaljnjo naklonjenost. Modna trgo\ina za dame In gospode LJUBLJANA — Aleksandrova c. 1 se preseli: oddelek za gospode n.-. Aleksandrovo BBjaaja st. 12 (v bivši lokal J. Maček) oddelek za dame pa v pasažo palače * Viktorija« Pred izselitvijo zelo ugoden nakup modnega blaga za dame in gospode. Tj OtruSSu vor.ičJo Uvukule&a. Šivalni najnovejših motorji. stroji modelov tricikJji pogrezljlvl PO ZELO SUMI CENI — LENUkl FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEI LpTTBLJANA, Kariovftka cesta 4 — Podružnica .MARIBOR Aleksandrova cesta 56 4 Vi m. m ZGODBE BREZ GROZE I so oajprtjetnej&e razvedrilo, ki vam bo skrajšalo dolgočasne zimske dneve in ki bo razveselilo vse v j.>e drage, če Jim jih darujete. ZGODBE BREZ GROZE so -ecavadro lepa knjiga In tudi nenavadne poceni. 10 din Prostrana — KNJIGA — vezana din 15 Naročite takoj ZGODBE BREZ GROZE ▼ S A L O Z S A „CESTA** LJubljana — KnaHjeva ufica s Vsa kov rs /na sofla In druge speciatttete za maske A.&E.SKABERNČ LJUBLJANA MALI OGLASI bese a a ou par, aavek posebej Prekini. izjave oeseaa Din L—v aavek posebej. £a plamene ouguvore gleue maitb oglasov je LrePa prileti U znaniKc — Popustov za oiaie oglase ne priznamo. ■ m mm BavanaaeBasnaasau; ......^useol-iiiiihiot Naslove tnalih oglasov mm* pošiljamo samo onim, ki pošheio znamke za 3 dm Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši zneaek 8 Din Vsled ogromne naloge »hubertus« piašCev, zim^kin sukenj oble K. perila l.t.d. ODPRODAJAMO VSA OBLATILA s 15 do popustom. P R E S K E B LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 60 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gum bruc. Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julljanae, Gosposvetska cesta 12. Sveze najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. Plecolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam BAR\ AN.IF LAS specialno izvršuje v vseh ni-janaah frizerski salon RAK AR, Prešernova ulica 7, nasproti slaščičarne Košak. 46.L ZDRAVSTVENE KNJIGE Zdravje spolnega življenja din 25.—. Kako se žena obvaruje apočetja nosečnosti din 35.—. Dekleta, ki niso za zakon din 20.—. Kako se obvarujem vseh bolezni din 20.—. Razpošilja po povzetju, omotano, Polajnec, Ljubljana —Moste, Bavdkova 2. 375 NACE NAROBE tapetnJk, Celovška cesta 41. se priporoča- 14.R, JUTRI VELIKA PREDPFST-NA ZABAVA Na razpolago bodo razne pustne dobrote! Igra priznan trio! Gostilna Martine, Zg. Siska. 381 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din KUPIM HMELOVK večjo množino. Naslov: Franc Koželj. Ljubečna 63. n. Celje. 382 MLATDLNICO s plino-motornim pogonom kupim. — Dolžina mlatilničnega bobna 70 do 80 cm. Poredi Franjo, posestnik. C:bina. šafar-sko pri Ljutomeru. 384 POUK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Dva oddelka — od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. zvečer. Najmodernejša stroje-pisnica, na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. — Vpisovanje dnevno od pol 7. do 8. zvečer. Šolnina najnižja, Pričetek pouka 3. februarja. Tečaji 2 do 4 mesece. Chriato-fov učni zavod, Domobranska cesta 15. 356 FRANCOŠČINA, NEM&CLNA, KLAVIR Privatni pouk odraslim in otrokom, priprava za izpite (mature) privatistom, konverzacija, pomožni pouk šolski mladini. — Cena zmerna. Uspešna učna praksa, Aneta Potočnik, strok. dipl.. — Tržaška cesta l/T. 374 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din La bukova drva lepa. suha, žagana, na dom dostavljena, samo 100 din za m3. Janežič, Orlova ulica 11 (pri dolenjski mitnici). 343 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 5 Din ZASTOPNIKE EV POTNIKE sprejme takoj večja zavarovalnica, zlasti za Maribor, Celje, Ptuj, Ljutomer. Novo mesto. Ponudbe na upravo »Slov. Na-rodac pod »Zavarovalnica« 376 FRIZERKO sprejmem za takoj. Ivan Mer-ak. Sv. Petra c 76, Ljubljana. 373 VALI Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din kanarčki: harcarje. dobre pevce, samce in samice dobite po ugodni ceni. Franc Golob. Hranilnlška cesta 8, Ljubljana. 383 POZOR GOSTILNIČARJI ! AVTOMATSKE BILJARDE izdelujem v lastni specialni strojni delavnici — Za gotovino C500 din. a v najem dam na procente. — Cenjene ponudbe na ANTON PRISTOVNIK Klateeva 46 ... dokler ni obrisala otrokov obraz pri prijateljici, ki pere z Radionom. Čeprav imate morda dovolj izkušenj v gospodinjstvu — Vašo perifo bi moglo biti vseeno še lepše: s pomoTo Rod? -ia! V primeri z bleščečo belino z Radionom opran&Qđ perila, se zdi vsako drugo perilo sivkasto. In zakaj? Ker navadna mila in pralna zređlstva samo površno odpravijo nesnago, R a d i c n pa vsebuje kisik, ki skupaj s peno izbornoga Schichto-vega mila prodira skozi tkanino in opere vsako perilo temeljito in snežnobelo. Zato je z Radionom oprano perilo bolj belo nego drugo perilo. Pri prihodnjem pranju uporabite Radion, ki Vam bo pomagal, da boste dobili snežnobelo perilo. Schichtov RAD pere sam H. G. Wells: Oporoka Hoj stric je bil milijonar — prav zares. In ripiaatfl md je ves svoj denar. Vem, zdaj se ne pozna to na meiri, verrisT je pa tako. kakor pravim. Moj etric je bil pisatelj. Pisal je knjige in prav to je bila moja nesreča. Zato sem sedaj brez sredstev. Kako se je to zgodio? Kar poslušajte! Ko je :>ile je moj stric pisal? To ni važno. Saj gotovo niste či'tali nobenega njegovega, dela, ker sploh nihče ni čital ničesar, kar je on napisal. Vse je namreč založil sam. Bil setn njegrov najbližji sorodnik. Kadar sem prišel k njemu, je vedno fantaziral več ur o svojih delih, postregel md je z juho i"z svetega pisma, znanstvenega slo ve rja in nesmislov lastnega izdelka. Njegovo najljubše, polje je bilo »osrečiti Človeštvo*. Razec mene ni nihče zahajal k njemu in tako sem dobil vel no v obrez poki tok njegovih zveriženih idej. Pozneje je jed pisati Midi pd&ma, pisal je preži-entu Zed^njendh držav in francoskemu prezideotu, pisal je Društvu narodov in kd©v€ komu še. Ko sem bil predzadnjih pri njem, je bil že zelo bolan irn strt. Z drhtečo roko md je pomolil sveže natiskano knjSgo. obsegajo čo najmanj Sešteto strani. — Moja politična oporoka, — mi je dejal stric. — Mojo zadnja beseda gluhim narodom. Vzemi in čitaj! Morda vzk?rj*e tvoje seme v moji duši, ki je ne bom mogel več negovati in vzgajaJti. Zapustil sem ti tudi vse svoje posvetno imetje. Uporabi ga dobeo! Ko sem bil zadnjič pri njem, n* mogel vso vstati. Hitro je peaal, tod« pisateljska žftfoa ga se ni bila zapuettfa. — AH si Skal mojo knjigo? — je aaSe-pertei — Vso noč sem jo čltal. strfeek. To je tvoje najboljše delo. Nasmehnil se je ves bVriSeo. Kmalu potem je umrl. rVjskrbsl sem za dostojen pogreb), potem sem pa je! iskati njseovo oporoko. Najprej sem jo Iskal v mejen dostojnosti. Ko je pa mini!o e-em potegnil prevleko z naslanjača in tapete s sten, prevrnil sem vae predalčke pisalne mfze in izkopal luknje v »ten<>. Njegova gospodinja je lotirdila, >ie je napisal oporoko, toda oporoke n-leem inogel n^jti nikjer. Nekega dne je pa prišel advoka* ? prvotno oporoko pokojnega strica, napisano menda v časti, ko sva se bila nekoldko sprlo. V zadetku se namreč nisva , da je pognala vse podedovano bogastvo. Meni sc je. godilo vedno slabše. PoJago-ma sem moral prodati vse svoje suknjo. Nazadnje so mi ostela samo dete mojegn strica s posvetilom, toda nihče jfh ni hotel kuptftl. V silni jezi sem brenS z nočjo v kup n^-piodapih knjig. In veste, kaj se je zgodilo? Iz ene, iz tiste, ki je fmela š^stMo strani, je nekaj padlo. Rila je oporoka. Da, oporoka mojega etrica, ki md je v nji zapustil milijon. Jaz pa nisem te knjige J»k'>H odpnl Kako neki naj oi bil črtal take čenče? To je bil zadnji izliv stričeve pisateljske ftilnee. Videl me je v duhu pred seboj, kako sem zatopljen v čitanje njegovega dela in kako sem naetikrat ne&el njegovo opcrroko, ki mi je prtnesia boga-stvo in srečo. Toda kdo bi bfl mogel to slu iti? Iz Ptuja — OdloAeo embrio na mesUaaca pokopališču. Grobar na mestnem pokopališen je prijavil policiji, da je naael na nekem grobu pod starimi venci zavoj, v katerem je bil zavit okoli 6 mesecev star embrio. Gre gotovo za prezgodnji porod. — Prednostni čas nam oznanjajo številni plakati o raznih pustnih zabavah, ki jih bo letos na preteg in sicer kar po vrati. Oe se bodo vse te prireditve obnesle, je vprašanje, ker Žepi so bolj prazni, saj Is bHo v letošnji sezoni že itak dovolj plaenlh prireditev. — Tenka poškodba. 11-letna ueenka Mavri ja Podgoršek is Njtvere je v sob tate nesrečno padla, da al Ja težko poškodovala hrbtenico. Pespsljsne js nfla r bolnico. Stran f) »SLOVENSKI WARODc, sobota, 9. jaamaf)a lftM. Jtev. 23 Zvišana trošarina bo ubila trgovino v LfnMJaal so živila ie itak najdražja v driavi, kar najbolj o Matijo konzatnrnti Ljubljana. 29 januarja V Ljubljani je nastalo med trgovci, pa tudi konzumenti veliko vznemirjenje zaradi nameravanega zvišanja mestne trošarine na nekatera živila. To si pač lahko razlagamo, saj trgovina v Izubijani čedalje bolj trpi zaradi visoke trošarine na nekatere vrste zrvii. ki jih ne moremo prištevati med hiks*a§. Presenetljivo je, da je na ljubljanskem živilskem trgu prodanega silnega sadja in selen jave na dan le za nekaj tisoč dinarjev, o tem *e lahko prepričale, č> pregledate knjige trgovce-.- z zelenjavo in sadjem na debelo Se bolj presenetljive bi bCe številke o sadja, ki ga vUbotapJjajo v mesto številni Jhotapc. na glavnem kolodvoru in drugje Toda o teh stvareh v Ljubljani molčimo. Mestna občina ima p"> Halasnu pravico do pobiranja trošarin** in te pravice ji pri naj n m ti skušal kdo izpodbijati. Zavedamo se. da si mesto i zagotoviti dohodke, zato se pa mora,-. zavarovati le v raprej. cia ne govorimo proti trošarini sami na sebi. Toda sleherni občan ima pravico presojati. aH je odmera trošarine, ki ubija trgovfe o ter nevarno omejuje aorzuni. pravilna Tudi v dri iT. n me-atšn je uvedena mestna trošarina. Tako n. pr zr.asa v Zagrebu m tet na trošarina na zelenjavo za 100 kg le dinar, v Ljubljani je pe 50krat višja! Ne vemo. a čim bi iahk rtaaH tako ogromno razliko. aLasti se. ko gre vendar za Z:vila in ne litsiirTK) blago. Izredno visoka je pri nas trošarina na južno sadje, k: ga tudi ne moremo prištevali med luksua. zlasti še ker ga konzumiramo pozimi. ko ni mnogo domačega sadja. Mestna trošarina na pomaranče znaša pri nas 1.50 din za kg Zdaj jo hočejo zvijati, kakor tudi za drugo juiio sadje :n marmelade, na 2 din za kg. Pomoliti je treba, da znafa carina z vsemi pristojbtaauni 99 par na kg pomaranč in k temu je še treba prišteti dinar banovinske troAartne. Državne sa samoupravne trošarin« znašajo sdaj na pomarančo 3 49 din na kg, tn sicer računano brutto za nett^ Primerjajmo k temu trošarino v Zagreci' Mestna trošarina na pomaranče in c:t rone znata v Zagrebu 20 par za 100 kg: Razen tega pa moramo upoštevati, da zagrebška mestna občina daje Se trgovcem refakicijo na trošarino od 20 do 30" \ glede na količino blaga, ki so ga predali na podeželje. V Ljubljani je tranzitno skladišče za sadje in zelenjavo, ki ga prodajajo trgovci na podeželje in ki >e prosto mestne trošarine. Trgovci s sadjem in zelenjavo na debelo nimajo od tega skladišča nobene koristi Blago prodajajo na deželo seveda ceneje, ker je proeto trošarine, kakor ljubljanskim prodajalcem. Ljubljanski prodajalci zaradi tega ne morejo konkurirati okoliftkim. Zato tudi deželam ne kupujejo več v Ljubljani južnega sadja. Spretni tihotapci lahko zasluzijo pri zaboju jai-skih pomaranč po 90 din Če upoštevamo vse to. pač lahko razumemo, kako silen udarec bi pomenila zvišana mestna trosa-rr.a Na južno sad j« Jo nameravajo zvišati za 50 par pri kg Splošno znano je. da so v Ljubljani živila najdražja v državi kar pač najbolj občutijo konzumenti in posredno trgovci. Zato bi kor-zumenti pričakovali da bodo gospodje, ko sestavljajo trosarinsko tarifo, to upoštevali ter pomislili, da ni vseeno, ali je decimalna pika pred ali za Številom. 2e lani smo opozarjali na izredno Škodljive posledice previsoke trošarine in uvoznine za vse mesto in ne le za konzumente. Vendar se zdi. cla se sestavljalci tarife povsem nič ne ozirajo na to. kaj mislijo o trošarini in uvoznini občani. Kralj orožja Corrigan Kako se služijo milijoni na račun prelite človeške krvi Z al« Ko je orožarak: koncern Saj&oonov odklonil kitajski vladi nove kredite, se je v-angleški javnosti mnogo razpravljalo o tam, ali na ? .-v;=tr.ja dobavlja japonski armadi, ker je anajleifco javno mnenje ostro obsojalo japonsko agresiv-r.o-st Mea tane as f$ pa laaaaaaaaa\ -ia nsat-vata obe armadi angleško orožje in strelivo Lzprememba je nastala samo v finančno tehničnem pogledu. Podjetje Vic-kers-Armstrong dobavlja Kitajcem in Japoncem nevarnosti izgub pa ne nosi Vic-kers, temveč konzorcij Ernesta Cassela in njegov generalni ravnatelj Denis Mi-chel Corrigan, novi verižnik s smrtjo, Ba-aH Zaharov Da'tre ca vzhoda. Corrigan Corr^ar. se tako pojavlja prvič v žarišču angleškega javnega zanimanja, Široka javnost ve o njem malo in ljudje, ki poznajo glavne predstavnike trgovine z orožjem, vedo večinoma samo to. da je to Irec. star 47 let. zakrknjen saanec. živeč samotarsko Življenje v svoji vili v Park Lune Znano je tudi, da je član upravnih svetov mnogih orožarskih tvrdk. Corrgan ima gotovo tehtne razloge za svoje samo-tarstvo in njegove kupčije ne zahtevajo udeležbe v družabnem življenju. Corrigan je zdaj nedvomno evropski kralj orožja, čeprav ljudje, ki se medsebojno pobijajo v Španiji, na Kitajskem, v Južni Ameri- ki in Arabiji z njegovim orožjem, o njem ničesar ne vedo Angleškega generala je ujel Denis Michei Cornga.n spa/^a med najzanimivejše pustolovce naše dobe. Njegova karijera "*e je pričela l*3ta 1915 mM irskim: boji za neodvisnost. Corrigan je bil častnik irske republikanske armade in njegov zaščitnik je bil takrat predsednik republikansKega pokreta na Irskem sir Joeef Plunkett Corrigan se je kmalu proslavil s svojun odločnim odporom proti načrtu sira Rogerja Cassementa. naj bi se Irska c^-obochUa z nemško pomočjo. Corrigan je odklanja] nemški denar in orožje, Pierre Desgranges. znana postava francoske vohunske službe, ga je pa podpiral v prizadevanju izkoristiti irski pokret za svobodo za borbo zavezniških držav proti Nemčiji in Avstriji. Samostojnost Irske naj bi Lila plačilo antante za bo pomoč. Takrat se je jel zanimati za irskega častnika tudi angleški orožarski magnat k>rd Beverlpv in kmalu je o nj^.n govorila vsa Anglija. Corriganu se je bil<-> namrft; leta 191S posrečilo presenetiti s peščico dobrav ol j -cev močno angleško četo. obkoliti jo in ujeti generala Franka Percva Croziera, Angleži so imeli pozneje cretcvano priložnost osvetiti se Corriganu za to h užarsko bravuro, pa niso teg* aik"'. fto-rili. Nad mladim pustolovcem Je bedel lor.i B~-verley. Corrigan je kftna napredoval in končno je postal načelnik generalnega štaba irske repnbikariske armade. Leta 1921 je pa odstop:] ia stopil v slurbo Cas-seime družbe. Lord Beverley Lor-i Beveriev je star zda.; v3- £>r< 'et. To je eden najbogatejših lastnikov zemljišč na Irskem in spada merj najvplivnejše može na londonski borzi, v prvih letih na^ep-a rt^ietn ^ no?* a! < ^.= lov •otrudnik Ernes* Ca=.. Verižništvo z orožjem Lani jeseni je lord Beveriev iz zdravstvenih ozirov odložil predsedstvo in se umaknil iz javnega življenja. Njegovo dedščino je prevzel Corrigan. Kmalu potem se je poostril položaj na Daljnem vzhodu. Cas-selov konzorcij, zda i na čelu s Coniganom, si je priboril tam na trgu orožja vodilno mesto in sicer ne samo v neposrednih dobavah. Japonske tvornice orožja Mitsubiši so potrebovale kredit za razširjenje proizvodnje. Dal jim ga je proti udeležbi v »japonski narodni industriji« Corrigan. Na drugi strani pa deluje enako uspešno njegov zastopnik Hugo Lustig. svetovalec kitajske vlade v zadevah oboroževanja. Predno bosta sklenila Japonska in Kitajska mir. bo zaslužil Corrigan mnogo več nego nagrado za vse angleško imetje, kar ga je in ga še bo uničila ta vojna. Tn ko se bodo Japonci polastili kitajskega trga. bodo našli tam zastopnika angleškega kapitala Corrigana. ki ga ne bodo mogli zapoditi iz Kitajske, ker pride tja znova preko Tokia. Tako \ddimo. da se na eni strani preliva drag ocena Hovrška kri v imenu nekakšnih idealov in velikih idej, na drugi strani pa služiio brezvestneži mi-liion*» in milijon«* na ni^un prelite človeške krvi Pogumna žena Violet Cressv Marcksova j*3 preživela v 20 letih toliko pustolovščin v vseh delih sveta, da bi težko vse naštela. Najdrznejša je bila njena pot po reki Amaconki. V svojih spominih pripoveduje, kako ji je utripalo srce. ko jo je neke temne noči v pragozdu zbudila velika strupena kača, ki ji je lezla po roki. Po orožju ni mogla seči, pomagati si je morala drugače. Previdno je dvignila roko in prijela kačo za glavo. Stisnila jo je na vso moč, toda ukrotiti je ni mogla. Kača se ji je Izmuznila in io ugriznila-v stegno. Znova jo je zgrabila in končno zadušila, šele potem je lahko mislila na rano. Celih deset ur je sedela z zrcalom v roki in gledala, ali se je kaj spre- menila barva njenih oči in jezika. Ce bi se bilo to zgodilo, bi imela dokaz, da učinkuje kačji pik in najpozneje v dveh dneh bi bila mrtva. Dvakrat je dobila visoko temperaturo, slednjič je pa nevarnost minila. Neki maharadža v severni Indiji jo je povabil na lov na tigre. Ostala je pri njem več mesecev. Nekega dne se je napotila z dvema Indijcema na izprehod v džunglo in ostala je čez noč v koči domačinov. Čeprav so okrog koče goreli ognji, da bi zastrašili divje zveri, se je priplazil do koce krasen tiger, ki je že dolgo vznemirjal vso okolico. Violet je zaslišala ponoči ropot to Šla je pogledat, kaj se godi. V roki je imela samo krepelce. Podnevi je skupina Indijcev željno ogledovala njeno orožje in mislil; je, da ji ga kdo hoče ukrasti. Pred kočo - pa zagledala orjaškega tigra, ki se je tako ustrašil, da je zbežal nazaj v džunglo. Strašne trenutke je preživela tudi v severni Finski. Bilo je v januarju. Violet ni bila prav precenila časa in razdalje. Tako so prispele njene sani v megleni noči do rusko-finske meje, kjer se posebno v mrzlih nočeh ruski volkovi radi selijo na Finsko. Za sanmi se je pognalo 14 volkov. Laponski kočijaž je poganjal konje kar je mogel, Violet je pa odganjala volkove z bičem. Mahala je okrog sebe na vso moč to lačne zverine so se res dale sproti odganjati. Ta napeta borba ie trajala tako dolgo, da so srečno prispeli do bližnje lapon-ske naselbine. Čez 10 let vrnjen spomin V švedskem mestu Gbteborgu je umrl oni dan švedski častnik Gustav Dunar, star 57 let. Mož je dožfvel med svetovno vojno eno naičudoviteiših prigod. Služil je v angleški vojski in ob koncu leta 1916 ga je na zapadnem boi^šču zasula velika mina. Ko se je v volni bolnic! zavedel, sc nI mogel več spomniti na svoio prpteklost niti na to. kako mu je ime. V niegrovem suknjiču so našli dokumente na ime kanadskega stotnika Charleva Gi nsvenora de Montalt. švedski častnik ie sedel v strelskih jarkih kakor nlegrnvi tovariši v srajci in v splošni zmedi po eksplozij je po-grabfl namesto svojega suknfič svojega soseda Kanadca. ki je bil ubit. Potem ie prožive! Dunar deset let pod tuiim imenom v domnevi, da 1e res kanadski stotnik de Mrmtal Poročil ?p je celo ta naibrž bi nikoli ne bil prišel na sled zae*onetki svniera imena, da ni nekoč slu-čalno listal po ^vedskem znanstvenem slo-varfu. kier fe <*-ital ime Dunar. Tedai mu ie šinila v rjave misel, da bi pisal v Stock-holm na imp Hustav Dunar. torei na svoj lasten naslov Dobil le odgovor od svoiesra brata ki fe pisal. (!a le niogov brat padel okrog novrrr^ Vta 1917 na aaumlueill bo-■ffščti Pozn«»*e s^ te vse pojasnilo. V tej zvezi i*> zanimiv^ ?r pna rnizoda Pridno sr fe Gustavu Bunar Ni vrn:l spomin, ie prlsoel neko* v Stock borni ^1 ni vedel, da in v svoirm r-niptnpm mestu V restav-raHii sr.a le smrčal ntecov brat. ki ca sicer ni spomal nač je pa d^faT svojemu nrKa-teHu. SP(Vrlemu 1 niim nri mizi: Poglej. ta1e mož tam bi utegni! hit! moj brat. ker mu je presenetljivo podoben. Spalno bolezen je premagal N "je umrl v francoskem departe-mentu Creuse pozabljen in zapuščen dr. Jeabeau. Zasluge tega skromnega podeželskega zdravnika so ogromne. On je bil Usti. ki je premagal spalno bolezen v Afriki in rešil smrti na tisoče ljudi. Po desetletnem dolu v Kamerunu je stopil leta 1934 v pokoj in se naselil v svoji leseni hišici. Dolgo pa ni užival zasluženega pokoja, kajti že dve leti po povratku v Francijo je umrl. Spalna bolezen je bila že od nekdaj pravi bič Kameruna, te do svetovne vojne nemške kolonije. Leta 1901 so Nemci poskusili premagati to nevarno bolezen. Nemški zdravniki so ugotovili, da prenaša spalno bolezen muha ce-ce. živeča samo v senci gozdov in blizu močvirij. Ta muha se boji solnca. suhega zraka in luči. Nemci so začeli sekati pragozdove. Toda to ni lahka naloga. V začetku svetovne vojne so bili pa Nemci pregnani iz Afrike. Kamerun je zdaj francoski. Leta 1916 je jel dr. Jeabeau proučevati spalno bolezen. Leta 1926 je vodil v Kamerun zdravniško ekspedicijo, v kateri je bilo 12 zdravnikov, 12 evropskih in 12 domačih strežnikov. Zdravila in injekcije, ki jih je odkril dr. Jeabeau. higijena in pravilna nega so kmalu povsem zatrle spalno bolezen. Ekspedicija je delovala na ozemlju S0.OO0 km:, kjer živi 800.000 ljudi. Samo leta 1926 je pregledala 700.000 domačinov in od teh jc bilo 9.000 bolnih. Tega leta je znašala umrljivost za spalno boleznijo 62.5CĆ, leta 1930 je padla na 8.7^, leta 1932 na 1.37 in leta 1934 na 0.4«^. Težko si je rnisliti, kako I velik ugled so al pridobili bskokožci po zaslugi dr. Jeabeaua med prebivalci Kameruna, čim je bila spalna bolezen premagana. Elektrifikacija italijanskih železnic Italija ima okrog 22.000 km važnejših železniških prog in od teh je 3400 km elektrificiranih. V šestih letih hoče imeti Ita lija elektrificiranih ?e 8000 km železniških prog. Iz gospodar>kc2:i in tehničnega vidika je ta prehod s pare na elektriko razumljiv. Iz vojaškega vidika pa presoja nemški strokovnjak dr. M. Seli zanesljivost virov energije, kolikor src zs njihovo dosegljivost. Toda Italija ima v tem pogledu ugodno zemljopisno lego. saj teče njena meia večinoma po visokih gorskih grebenih irs tako lahko riskira tudi to. Problem italijanskega obrambnega gospodarstva je pomanjkanje goriva in pogonskih snovi. Razumljivo je torej, da skuša Italija nadomestiti lastno vodno silo. ki se ceni na 3.5 milijonov HP. Korist, ki jo pri naša elektrifikacija železnic, se kaže najbolje v tem, da se je uvoz premoga iz inozemstva od 1921 do 1936 zmanjšal za 800 tisoč ton. Do konca 1. 1939 hoče Italija znižati uvoz inozemskega premoga celo za 1.5 milijona ton. Čeprav s težkimi finančnimi žrtvami, skuša Italija postati čim bolj neodvisna od inozemstvu, kar je velikega pomena za njeno obrambno gospodarstvo. Inseriranje v Ameriki Pomen oglasov v dnevnem tisku potrjuje najbolje Amerika, kjer računa visoko razvita prodajna organizacija s propagandno silo inseratov kot najvažnejšim reklamnim sredstvom. Da se ugotovi., v kakšnem razmerju je obseg inseratov in notic do tekstnega dela listov, so v Ameriki pregledali 388 dnevnikov, izhajajočih v 102 mestih. Tekstni in oglasni obseg so izračunali v vseh teh listih najprej po vrsticah, potem pa po straneh. Sešteti listi preračunani na vrstice, so dali 5.632.952.231 vrstic. Med temi so našteli 3.384.9S0.721 ali "okrog 60^; tekstnih, 2.247,971.510 ali 409^ inseratnih vrstic. Seštete vrstice preračunane na strani, so dale približno 21/, milijona strani, od katerih je bilo 1,439.192 tekstnih, 955.770 pa inseratnih. Iz tega sledi, da se ameriška industrija in trgovina v veliki meri poslužujeta oglaševanja v dnevnem tisku, da povečata svoj obrat. Tudi pri nas bi se moral poslovni svet bolj zavedati pomena oglasov v dnevnem tisku, saj je to najkrajša in najbolj zanesljiva pot do odjemalca. Iz Metlike — Davčna uprava v Metliki razglasa: 1. V smislu čl. 27. točka 3 zak. o neposrednih davkih imajo oni davčni zavezanci, ki imajo v skupnem hišnem gospodarstvu več kot pet članov in kot kmetovalci neposredno sami obdelujejo svoje posestvo, pravico 00 znižanja dc^lnilnega davka zernljarine in sicer na podlagi tozadevnih prijav, ki se dobe pri pristojni občini za ceno 050 din Prijave izpolni občinsko oblastvo po izpovedni zavezancev zemijaxine. Rok za vlaganje teh prijav je do vključno 31. januarja t. 1. Le z opravičbo važnih razlogov se podaljša ta rok v smislu Čl. 4. cit. zak. do 15. februarja 1938. 2. Službodajalci se pozivajo, da si do konca meseca januarja tega leta odnosno v 15 dneh po sprejemu ▼ službo za hišno s luži n čad nabavijo davčne karte po 50 din v izogib občutni petkratni kazni v smislu čl. 95 davčnega zakona, kakor hitro bi ta zakonski rok s poznejšo nabavo kart prekoračili. Poleg tega znesika. plača vsak službodajaiec tudi I*/« banovinsko davščino v pavšalnem znesku od 25 din v banovinskih kolekih za banovinski bednostni sklad. 3- Pozivajo se vsi delodajalci, ki so za svoje uslužbence zavezani plačevati uslužbenski davek v aavčnih markicah, da predlože do konca januarja davčni upravi v pregled in potrditev knjižice usLužbenskega davka.. — Mestna občina v Metliki poziva -v* mladeniče roj. leta 1918 in leta 1920, da se čimprej zglase v občanski pisarni radi vpisa v vojaško evidenco. BREZ STRAHU Mati: ie tega bi bilo treba, da bi nasa pridna Verica ne pokazala gospodu doktorju jezika. Verica: Nič se ne boj, mamica, aaj se že vse leto pridno učim in pokažem jezik slehernemu, kdor pride k nam. NE ZADOSTUJE — Se vedno ndsem našel poguma, da hd zasnubil gospodično Vero. — Kaj ti ona ne daje poguma? — Seveda md ga daje, kadar pridem k njim. mi da čašico konjaka, toda to ne zadostuje. ROLf FKEMUST. ?8 Snet v razvalinah r- ■- ■ Hustolen-ski romar Toda kaj bi moglo biti to? Zaman sem si beli* glavo, da bi uganil to. Zdravnik ni prenehal, čeprav je bilo to ostudno delo Kar je nehal in dvignil roko, v kateri je držal dolgo pinceto. S koncem pincete je držal nekaj majhnega, koničastega in okrvavljenega. — Kaj je? — sta vprašala sodnik in inspektor radovedno. Tudi Benson in Bouvier. ki sta se ta čas pogovarjala pri oknu. sta prihitela k mizi. Zdravnik je mo/.če pomočil pinceto z najdeno tršico v vodo v posodi na mizi in voda je postala takoj rdeča. Ko je potegnil iz vode oprano pinceto, so se vsi zgrozili. Zdravnik je držal s pinceto košček lesketa * oče se kovine. — Torej krogla v glavo? — je prekinil Karagin pripovedovanje svojega tovariša. — Da. krogla in sicer dum-dum. ki je v lobanji eksplodirala in jo tako strasno zdroblla. Zdravnik je nalel kakih 14 večjih in manjših koščkov in izjavil, da je zato vztrajal na razte-leserr u ker se mu je zdela rana že na prvi pogled zelo sumljiva. — A Benson? Kako se je vedel pri tem Ben- *on? Ali nisi opazil nič sumljivega0 — je posegel Prosov Rostovskcmu v besedo. — Benson? Priznati moram, da se zanj v tistih trenutkih nisem dosti zmenil. Niti na misel mi ni orišlo. da bi mogel biti on v kakršnikoli zvezi z umorom. Zdaj se pa spominjam — da, to vem zanesljivo, — Benson se je pri zdravnikovih besedah nekam čudno ozrl na Bouviera in obema se je nekaj Časa poznala na obrazih zadrega. — Kdo je ta Bouvier? — Bensonov sorodnik, m"ad dečko, ki se baje loče poročiti z Bensonovo varovanko, neko Eve-lino Martelovo. Zadnje čase ie postal najintimnejši tovarnarjev pomočnik, drugače je pa pošten in prijazen mladenič, proti kateremu ne pride od nikoder nobena pritožba Njun nemir in presenečenje sta se mi zdela povsem naravna. Toda če se ti zdita sumljiva, bi to seveda marsikaj izpremenilo na stvari. — Gotovo — toda o tem pozneje. Zdaj pa nadaljuj, prosim. — Takoj bo moje pripovedovanje končano. Zdravnik je narekoval na protokol, da je bil Bar-ker ustreljen v glavo, da je bila krogla najbrž eksplozivna in da je raznesla lobanjo. Sele potem je sledil padec s skale in posledica tega so bile nove rane — toda že posmrtne. Potem je sodnik odredil strogo preiskavo, da se točno ugotovi, kako in kdaj je odšel Barker iz tovarne. Končno sva oblekla ubogega Borisa in ga položila na mrtvaški oder v tovarni, od koder bo jutri pogreb. V njegovih žepih sicer nismo našli ničesar, toda nobenega dvoma ni. da je mrlič Boris. Vse kaže, da so morilci pobrali svoji žrtve vse, kar je Imela pri sebi. — Seveda, v prvi vrsti zapiske, ki jim je bilo na njih ležeče največ. — je pripomnil Prosov. — Morda so hoteli vzbuditi videz roparskega umora in zabrisati tako pravo sled za seboj. Si končal? — Da. Mislil sem, da je nujno potrebno osebno obvestiti vaju o strašni tragediji, o vsem drugem se bomo pa že pomenili. Zato sem vzel dopust za en dan in odhitel v Boston. Kaj naj storimo, prijatelja? — Najprej čuj, kaj veva midva, potem bomo pa morda zapolnili vrzeli, da bomo jasno videli pred seboj položaj. Najprej rečitaj to zadnje Borisovo pismo. Rostovski je željno segel po pismu in ga ves začuden p recital. — čudno — o vsem tem nimam niti pojma. Kakšna nenadna izpremenaba je morala prisiliti Borisa k tako opreznemu in skrivnostnemu ravnanju? Zares, že dobrih deset dni sem videl, da se me nekam izogiblje in nikoli ni prišel na dogovorjeno mesto na obali, kjer sva se sicer vsak večer sestajala. Toda za to se nisem dosti zmenil, kajti dogovorjeno je bilo, da moram vedno čakati jaz, on bi pa prišel samo če bi bilo treba. — Tudi nisem od njega med delom slišal nobene besedice svarila, razen nekoč, ko mi je za-šepetal: Pozor — ne pokaži, da me poznaš! Mislil sem, da je opreznejši, nego je treba. Toda ravnal sem po njegovem nasvetu. Sicer se pa ni zgodilo nič posebnega. — Na videz, dragi Nikolaj, na videz, v resnici je pa Benson že pripravljal svoj zahrbtni napad. Poskrbel je. da je bil Boris pod nadzorstvom tistega dne, ko se je Karagin pogajal z njim in ko mu je postal inženir Barker sumljiv, da je izdal njegovo tajno. Boris je pa najbrž kmalu opazil, da ga nadzorujejo in vse kaže, da je snoval drug načrt, po katerem bi se mogel polastiti Bensono-vih aparatov. Ta čas je pa seveda Benson sklenil odstraniti Barkerja za vsako ceno. Najel je zanesljivejšega moža ali pa je prijel za orožje ta Bouvier sam. Izsledil je končno Borisa tiste noči, ko je hotel pobegniti in ko je bil sam na samotnem kraju, mu je morilec pognal kroglo v glavo. Najbrž je mislil, da bodo njegovo razmesarjeno truplo bodisi odplavili morski valovi ali pa bodo ljudje mislili, da se je ponesrečil, če bi že našli njegovo truplo. — Bogme, to je v»_yj»o in zdi «*e mi, da se ne motiš. Toda zakaj mi Boris ni stisni" v roko vsaj listka? To bi bil vendar lahko storil. Bil bi ga spremil in ... ... in obležala bi bila tam oba. Tega se je Boris gotovo zavedal in ni te hotel spraviti v enako nevarnost. Morda je bil celo posvarjen — kdo ve. Rad bi samo vedel, po kateri poti je odšel iz tovarne in da-li ga je mogel kdo videti. Prejaja Joatp 2apeafilč — Za »Narodno ua^arno« Fran Jeran — 0a upravo In toneratnl dal Usta Oton Cbriatof — Val r UnUJar/