203. številki. O IMani. • sredo, Z. septembra 1901. tarnam fitk dan *r*ečrr iaratmsi naiislt* in anuuufca ter taija po poatT prejeman aa Kl;n poIUeta 12 K, a* četrt loti 8 K, mi m ataset 2 X| Kdor hodi amm ponj. plača tla lato *C JC — Na naroflbo braa istaseon* voafUlatra aaročnina aa na oaira. — Ea — Dopltl nm| ** urota taukovad. — Rskesdsi aa aa miajo. — fiaaalllso ta f ivMHial čalafm M. M> dežele aa rac lato 25 K, m pol lata 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto loto 22 K, aa pol Leta U K, aa eetrt lota 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Memclfo celo loto 28 K. Za vsaldmge detele in a meri ao se plačuje od potarostopno patit-vrste po 14 ba če se oananila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat In po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat ja v Knaflovfh alicaa it % — Upravniitvu naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila^t j. administrativne stvari Hmbuim itevfike po UprarniStva tele Ion it: 85. Slovenci! Dne 8. septembra se v Ljubljani slovesno položi temeljni kamen spomeniku Primoža Trubarja, našega literarnega Kolumba. V tem spomeniku naj se povrne med nas on, ki ga le nekoč pregnala nehvaležna domovina. Našim skromnim razmeram primeren bo ta spomenik, in letos, ko poteka štiristoletnica Trubarjevega rojstva, bi bil najprimernejši Čas, da mu postavimo ta simbol narodove ljubezni in hvaležnosti. Ker pa so nepremostljive zapreke onemogočile, da bi že letos vstala pred nas izpod kiparjeve roke Trubarjeva podoba, se ga hočemo v tem prazničnem letu hvaležno spomniti ravno ob priliki, ko bodo bivali med nami glasniki slovanske kulture, slovanski časnikarji. Ko se bode tako pred vsem slovanskim svetom položil temeljni kamen Trubarjevemu spomeniku, naj se hvaležno spomni vsak Slovenec njega, ki je položil temeljni kamen našemu slovstvu. Vsaka zavedna Slovenka in vsak zavedni Slovenec ter sleherno narodno društvo dokumentira s svojo navzočnostjo pri slovesnem polaganju temeljnega kamena, da vemo ceniti in da smo vredni kulturnega dela, M je imelo v Trubarju svoj izvor! Prlpraoljalnl odbor za Trubarje« spomenik v LJudU dne 2. sentembra 1908. Dr. I an Tavčar predsednik. dr. Pavel Grošelj tajnik. Razkol v Istri. .P ulj., 30. avgusta. Pod gornjim naslovom je obelodanil »Slovenec« od 27. m. m. dopis iz Pulja, katerega avtor pa najbrže .sedi v uredništvu ljubljanskega ali pa tržaškega klerikalnega lista. j-Istrski svečenik« v uredništvu »Slovenca« se najprej obdreza ob dr. Josipa Mandića, ki je na Boljunskem shodu rekel, da se klerikalni hnpor-terji kranjskega prepira ne borijo za »sveto vero«, tem ver za nadvlado iirteraacijonalnega klerikalizma, ter hinavsko dostavi j a:«Vidite vi istrski svečeniki, kako plačilo imate za vaše delo-« — Tega hinavski »dopisan« seveda ni pojasnil, da dr. Mandič s svojim izrekom niti od daleč ni mislil i»oštenih istrskih duhovnikov, temveč je govoril na račun onih, Jvi ]>od krinko »vere« importirajo med nas sovraštvo in bratomorni boj. vršeč s tem efijaltsko delo klerikalnih rimskih hlapcev. Dopisna napada nadalje gosp. dr. Zueeona, češ, da se je na dijaškem shodu v Polju, ko je neki bogo- slovec le preveč katoličanil, izrazil, da je to nepotrebno, ker mi smo tako i tako vsi dobri katoliki in naj se zaupa izkušenemu voditelju dr. Lagi-n j i. — Gosp. dr. Zuccon bo imel mogoče — kakor vsak živ krst, neiz-vzemši »sv. očeta papeža«, — svoje pogreške, ali v tem slučaju je imel popolnoma prav, ker reči je hotel: »Ljudje božji«, ne hodite vendar bolj papeški, kot je papež sam! — Molite Boga in verujte v njega, nikakor pa ne bodimo kar preveč ponižni rimski sluge.« In res, kaj imamo od naše otročje ponižnosti in vdanosti? Prezirani smo povsod, posebno pa na cerkvenem polju. Kaj ni ravno sedanji sveti oče izdal naredbo, s katero je slovansko bogoslužje popolnoma omejilo, kar je sploh ni prepovedal .'Kaj ni sramota to, da duhovnik glagoljaš n« sme maše vat i v latinski cerkvi, a la-tinec sme v glagoljaški?! No, »sv. oče« Sarto dobro ve, da je bil izvoljen papežem edinole po zaslugi a v strijskega »veta« proti zmožnemu in diplomatičneinu Rampnlli, zato se pa tudi ravna po avstrijskem zistemu. L)a se z nami postopa kot z ljudmi druge vrste, imajo pa tudi lep »porcijon« zasluge naši ponižni »vse za vero dom cesarjevci«, ker sveti oče prav dobro ve, da »Hrast se omaja in hrib, Zvestoba Slovenca ne gane —« pa tudi ako je radi vdanosti in zvestobe še tako zapostavljen in zasmehovan, ker to se zgodi vse vsled »božje volje«! Blagor ubogim na duhu. . . Zato pa kličemo tudi mi: »vse kar je prav!« Dr. Krek je rekel na »čukovski slavnosti« v Skofji Loki, da sveta vera sicer uči, ponuditi še levo lice, ako te je udaril sovražnik po desnem; ali v političnem življenju -— to ne velja — ako te udari sovražnik enkrat, povrni mu podvojeno. Avtor »Sloveneevega« dopisa si tudi z neko peklensko zadovoljnost jo mane roke, češ: »mlajša duhovščina v Istri je vsa zavzeta za novo strujo, starejša pa nas vsaj ovirala ne bode.« Verujemo »Slovencu«, da bode tuđi med istrsko duhovščino dohiti Kfijaltov, ,]M)sebno tisti, ki bodo iz Fjčičevc šole, ki bodo pod krinko »svete vere« pomagali importirati bratomorni in za narod pogubonosni boj, ali vendar opazno, da teh ne bode ravno veliko število. Iz pisave klerikalnih listov je jasno razvidno, da brezvestna klika na vse pretege dela, da zanese v Istro prepir. V tem se odlikuje posebno ljubljanski »Slovenec«. Temu listu veljajo popolnoma one besede, katere je on sani dne 27. t. m. napisal na račun »Slovenskega Naroda«: »Stopil je ta list med število tistih, katerih opravilo je, da pobirajo laži, psu-jejo in grdijo tiste, ki niso ž njimi enakih misli ter so narodu v škodo in spridenje, ne pa v korist. Nasledek tega početja je zdražba in sovraštvo med rojaki, ki so poprej vedno bili složni in so v tej slogi nasprotnikom kljubovali in pa sramota pred sovražniki in tujci.« Te svoje vrstice naj si »Slovenec« glede Istre vzame na kosmato vest. Ljudstvo istrsko, ti bodi pa pripravljeno, tla bodeš pravočasno znalo odbiti in odgnati pohujšljivce, kateri te bodo danes ali jutri s svojim posetom presenečili. Vam pohujšljiv-cem pa kličemo od stare Arene s svetim pismom: »Gorje tistemu človeku, po katerem pohujšanje pride, bolje bi bilo, da bi rojen ne bil, ali da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočini morja.« Demisija ministra dr. Ebenhocha. Dunaj, 1. septembra. V dobro poučenih političnih krogih sodijo, da dr. Ebenhochova demisija ne bo sprejeta. Odločitev pride najbrže šele prihodnji teden, ker ostane ta teden ministrski predsednik še v Lidu. Minister Ebenhoch je imel s svojo demisijo poglavitno ta namen, da odstrani krščanskim socialistom ovire pri predstoječih državnozborskih volitvah. V seji stalnega odseka agrarne centrale je govoril danes vitez Ho-benbluin o srbski trgovinski pogodbi. Govornik je rekel, da je sedaj sklenjena trgovinska pogodba s Srbijo mnogo boljša, kakor je bila prejšnja, in tudi željam agrarcev po mogočnosti ustreza. Potem je vitez Hohen-blum ponovil, da sta ministra dr. Ebenhoch in Prašek res izjavila, da ne bodeta trpela, da bi se trgovinska pogodba s Srbijo uveljavila s pomočjo pooblastilnega zakona, JToda ministra sta popolnoma nedolžna ,temuč sta vse mogoče storila, da bi preprečila pogodbo. Govornik je predlagal resolucijo, v kateri se izreka najod-ločnejša nezaupnica tistim ministrom, ki so glasovali v ministrskem svetu za aktiviranje srbske trgovinske pogodbe na podlagi pooblastilnega zakona. Vse agrarne poslance poziva resolucija, naj pri poimenskem glasovanju glasujejo vsi proti pogodbi. Delegacije. Budimpešta, 1. septembra. Minister zunanjih del baron Aehren-thal pride dne 10. t. m. v Budini]>e-što, da pripravi vse potrebno za sklicanje delegacij. Ogrski državni zbor bo volil delegate dne 23. t. m., a 20. septembra otvori kralj delegaeijsko zasedanje s prestolnim govorom. Duhovščina je povsod enaka. Budimpešta, 1. septembra. »Ij Lap«, glasilo madžarske katoliške stranke, je prinesel izjavo, ki jo je podpisalo 20 medmurskih (hrvaških) duhovnikov, ki protestirajo proti očitanju, da niso dobri madžarski patri jot je ter naglasa jo, da so bili vedno dobri Madžari (madžaroni) ter se niso nikoli pregrešili proti madžarskemu patriotizmu. — Tako vzgaja duhovščina narod za — jeklene značaje. [Položaj v Bosni in Hercegovini. Dunaj, 1. septembra. Zaradi dogodkov na Turškem se je položaj v Bosni razvil tako, da so v političnih krogih v velikih skrbeh. Minister baron Burian je odšel na inšpekcijsko zborovanje po Bosni in Hercegovini, pred odhodom pa je poročal cesarju o sredstvih, s katerimi namerava vlada zajeziti gibanje med prebivalstvom. — Ker narodna opozicija v Bosni zahteva ustavo, razpošilja bosanski organizacijski odbor prepis vloge na ministra barona Aehrenthala. V tej vlogi se naglas;,, da vkljub okupaciji v Bosni še vedno obstoji suvereniteta turškega sultana, ker Avstro-Ogrska še vedno ni izvedla pripadnost teh dveh dežel v državnopravnem oziru. Večina bosanskega prebivalstva je vsled tega sklenila, pripraviti vse i>otrebiio, da se Bosna in Hercegovina povzdignete za neodvisno državo, a krona se v primernem momentu ponudi kateremu avstrijskemu princu. — Na merodajnem mestu ne marajo predlogom ali grožnjam tega odbora pripisovati nikakega pomena. »Vaterland« se bavi danes v uvodniku z bosanskim vprašanjem ter piše. da je v interesu miru in reda treba napraviti konec velikosrb-ski agitaciji na ta način, da Avstro-Ogrska okupirani deželi priklopi monarhiji, čim preje se to zgodi, bolje je za fipsno in Hercegovino, a tudi za monarhijo. Za tak odločni korak bi bilo bosansko prebivalstvo nepopisno hvaležno cesarju. Nezaupljivi Italijani. Rim, 1. septembra. Nekateri italijanski časopisi napadajo vojnega ministra, ker je dovolil avstro-ogrskeniu vojaškemu atašeju, da sme prisostvovati velikim vojaškim vajam v Gornji Italiji. Vaje se začini te dni ob avstrijski meji. Časopisi opozarjajo ministra, da so v onih krajih važne utrdbe, in da takrat, ko je Italija utrdila svoje meje proti Franciji ,ni bilo francoskemu vojnemu atašeju dovoljeno Sodelovati pri manevrih na francoski meji. Ustavna Turčija. Navodila za časopise. Carigrad. 1. septembra. Mla-doturški odbor je poslal vsem časopisom sledeča navodila: Sultanu se mora izkazovati primeriti respekt, o LISTEK. Primož Trubar. Ob štlristoletnloi njegovega rojstva. Napisal R. Pas to s lemšek. (Dalje. > Komaj je bil nekaj mesecev v Ljubljani, se je zoj*et vrnil v Frach, s >eboj pa j<* privedel dva r.skoka, duhovna grškega veroizpovedaaja, ki naj bi mu pomagala novi testament prevajati s cirilskimi pismeni fca Hrvate in za Srhe: to sta bila Štefan Konzul in Anton Dal mata. In odslej (1560.—65.) je večina knjig, v prvi vrsti novi testament, skoro so-1 bsno izhajalo v slovenskem in v hrvaškem jeziku, katerega je Trubar Pač umel čitati, ne pa tudi pisati, tirane so bile deloma v cirilici deloma v glagolici. Štefan Konzul, hrvaški duhovnik, ki so ga bili kot protestanta leta 1549. izgnali s Kranjskega, je že preje nekaj let kot bolnik preživel v Trubarjevi hiši v Rotenburgu in Kemptenu. pa je pozneje prišel v Re-?t*nsburg, kjer je začel eno Trubarjevo slovensko knjigo prevajati v hrvaščino. Seveda je o tem sporočil Trubarju, ki se je tega tembolj razveselil, ker je, kakor vemo, že sam dosti razglabljal, kako bi tudi Hrvatom in Srbom poskrbel verskih knjig. Trubar j«' Konzula spravil v zvezo z [Jngnadom, ki ga j«' pozval k sebi v [Trach in ker je Konzul prinesel potrebne glagojske črke, sta z Fngiui-dom le-tani ustanovila posebno hrva ško tiskarno, ki pa je kakor slovenska bila pod vrhovnimi vodstvoiu Trtrbarjevim. Poleg Konzula so na tej Jar vaški tiskarni delali: Anton ab Ah'ksamli-o imenovan Dat mata, Juri Juričič, Juri Cvečič, Leortard Merče-rič, Miitija Popovič, Ivan Maleševac itd. Vsega skupaj je iz nje izšlo 31 deloma glagolskitni, deloma s cirilskimi ali latinskimi črkami tiskanih hrvaških, poleg te#a pa še šest italijanskih knjig. Trubar je vso zimo ostal pri tiskarjih v Urachn, dokler ni kranjska deželna gosposka odločno zahtevala, da se mora takoj po Veliki nori vrniti v Ljubljano. In tako je moral Trubar začetkom poletja 1562. s celo rodbino na Kranjsko, iz katerega so ga bili pred 14 leti izgnali. Njegovega prihoda se katoliška duhovščina ni prav nič razveselila, nasprotno, prestrašila se ga je in ljubljanski škof Seebach, ki je imel, kakor smo že povedali, zelo nečisto vest, je hitro denuncira! njega in ostale protestantovske voditelje pri cesarju Ferdinandu, pa na tajnem, sub sigillo confessionis, da ne bi o tem izvedeli evangeljci, tako da je že 12. avgusta nenadoma prišlo troje cesarskih ukazov: na deželnega glavarja, da je ovadene pred i kan te (Trn- barja, Janeza Schererja, Jurja Juri čiču. Mačka, Tulščaka, Rokavca, Stradiota) in protipisarja kranjskega vjeedomskegn urada, znanega Matijo Klombnerja, nemudoma zapreti, kot ljudi, ki se upirajo svojemu škofu, ki delajo pohujšanje in zavajajo ljudi v krivo vero; deželni stanovi -so dobili ukaz, da oseb ne smejo jemati v svoje varstvo, mesto Ljubljana pa, da jim ne sme nič več dovoliti, da bi prepovedovali v mestni bolniški cerkvi in da jih več ne sme trpeti na svojem ozemlju. Klomhner se je te zapovedi hudo prestrašil in bil ves zbegan. Ker se je o tej njegovi strahopetnosti razvedelo, je {po krivem) dolžil Trubarja, da je on raznesel to govorico in ga je jel črtiti in mu nasprotovati, kjer se je dalo. Ker je bil zelo maščljiv človek, nemirne krvi in velik agitator in nič manjši intrigant, je Trubarju prizadel še marši katero bridko uro. Oplju-val je odslej vse, kar so napravili Trubarjevci in ga neprestane črnil pri baronu rngnadu, dokler med tem in Trubarjem ni bilo občevanje prekinjeno. Zbral je okrog sebe cel krog in ga podpihoval proti svojemu namišljenemu sovražniku. Tisti strah takrat pa je bil prazen, kajti Klombnerja niso zaprli. Juri Juričič, ki so ga katoličani zbadali s sramotilnim priimkom Kobila, Hrvat iz Vinodola, preje katoliški duhovnik, zdaj pa predikant v cerkvi nemškega reda v Ljubljani, oziroma Trubarjev na- mestnik v Klizabetni cerkvi in oženjen, je odšel v Trach v Fngnndovo t iskarno. Proti tem cesarskim ukazom pa je dežela 21. avgusta 1562 na cesarja odposlala opravičilo, nadrobno po-jasnujoče cerkvene razmere (glej uvod) ; pravi, da so katoliški duhovniki pijanci, razuzdani babjeki, bo-gokletniki in z grehi omadeževani ljudje,ki ne morejo biti v dober zgled in od katerih je dobra prepoved nemogoča, ker samo zabavljajo in psu-jejo raz lečo. Vsled tega da nikakor ni na mestu zasledovati in preganjati može, ki jih vsa dežela spoštuje kot poštenjake, ki jim gre res le za dobro stvar, najmanje Trubarja, kateremu so stanovi že 10. julija 1561 v dopisu na Škota Seebacha dali izpričevalo, da je že pod škofom Fran-com Kacijanerjem in Krištofom Havberjem več let pridigoval in živel čisto, pobožno in boga boječe, da ni poznal posvetnih naslad, da je marveč deloval za vero vedno nesebično in brez najmanjšega pohujšanja, da obtoženci niso uporniki niti ne razkolniki, marveč da propove-dujejo in dele sv. zakramente docela po l>esedilu sv. pisma. Vsled tega možatega nastopa je cesar svoj ukaz iz-premenil v toliko, da se mora Trubar, ki je tačas nemoten še nadalje pro-povedoval ne samo po Ljubljani, te-muč tudi IX) deželi — /glasit i pri svojem škofu, da zagovarja sebe, svojo vero in svoj nauk. In to se je zgodilo 20. decembra 1562. Zagovarjal se je tako vrlo, da so deželne oblasti na cesarja odposlale izpričevalo, v katerem zatrjujejo, da bi bil sam cesar milostno zadovoljen s Trubarjem, če bi ga bil slišal, kako zmeren in skromen je v svojih naukih in če bi vedel, kako pošteno, iskreno, miroljubno in boga boječe je njegovo življenje. Obenem s škofovim poročilom o izidu Trubarjevega zagovora je prišlo v cesarjeve roke deželnih stanov poročilo, v katerem se bridko pritožujejo o nemoralnosti škofa Seebacha samega in duhovščine sploh. Posledica je bila, da se je ustavila vsakršna preiskava proti Trubarju, nasprotno pa se začela preiskava proti prešestvujočemu škofu, ki pa se je seveda mil izviti, ne da bi ga zadela pravična kazen. Trubar pa je vsaj za nekaj časa imel mir. Ljubljanski škof se je bil med drugim tudi pritožil, da je Trubar tega leta iz Nemčije privede] nekega tiskarja (Mandelja) ki natiskuje vseh graj vredne zabavljice proti rimskemu duhovništvu, celibatu in veri. — Istina je, da so v letih 1562.—75. kur-zirale take sramotilne pesmi, ki jih je nekaj še Kopitar videl v ljubljanski semeniški knjižnici Toda izhajati so morale od drugod, ne pa iz Ljubljane in ne na Trubarjevo inicijativo; kajti on je bil preblag za to in drugič pa v Ljubljani pred 1. 1575. sploh nobene tiskarne bilo ni. Da bi aaaaaal preteklosti ministrov ne pisati, neutemeljene osebne napade opustiti, nobene vere napadati, Grke in Armence skušati pomiriti, opustiti pisavo, ki bi mogla žaliti velesile, a o odprtih vprašanjih, kakor o Kreti, Bosni, Egiptu in Albaniji ne pisati. Sovraštvo med Bolgari in Grki. Solun, 1. septembra. Grški odbor v Bitolju je brzojavno pozval patrijarha v Carigradu, naj varuje Grke pred napadi Bolgarov, ki groze vsakomur s smrtjo, kdor ne prestopi k eksarhatu. Sultan se odpove? Carigrad, 1. sept. Vkljub uradnemu zanikanju se v dobro poučenih krogih zdržuje vest, da namerava sultan kmalu odstopiti. Vzrok je baje ta, ker mu odločilni krogi ne zaupajo dovolj. Posebno mu prigovarja, naj odstopi, njegova najljubša hčerka. Nemiri v Mali Aziji. Iz Smirne prihajajo zelo vznemirljive vesti. Grško in turško prebivalstvo grozi z umorom in ropom. Mladoturški odbor je zaprl vse višje uradnike z guvernerjem vred. Tujcem je prepovedano hoditi iz hiš, ker nihče ne more prevzeti odgovornosti za njihovo varnost. Usoda pregnancev. Pred tremi meseci je bilo 40 častnikov pregnanih v Fesan. Ker vkljub pomiloščenju se nobeden pregnancev še ni vrnil niti sporočil svojcem, govori se v častniških krogih, da so prognance deloma pometali z ladje v morje, ostali pa so v puščavi pomrli lakote. Uvedla se je preiskava. Prevrat v Maroku. Pariz, 1. septembra. Francija noče priznati Mule j a Hafida za maroškega sultana, ker se dosedanji sultan Abdul Azis pripravlja na nov boj, a Mulej Hafid namerava napasti francosko pozicijo na južni meji Oranske države. Berolin, 1. septembra. Nemčija je poslala velesilam, ki so podpisale konferenčne sklepe v Algeci-rasn, okrožnico, v kateri naglasa, da je v interesu končnega pomirjenja v Maroku, da se Mulej Hafid takoj prizna za sultana. Otvoritev Jokolskegu doma v Zireh. (Iz sokolskih krogov). Prvo slovensko svetišče, posvečeno in namenjeno telesni vzgoji slovenskega naroda, prvi slovenski »gimnasion«, je bil v nedeljo otvor-jen ob krasnem vremenu, ob navzcx~-nosti tisočero Slovencev iz Notranjske, Gorenjske in Primorskega. Tisoč in tisoč let je preteklo, odkar so bile na Grškem za vsakega obvezne državne gimnazije, namenjene telesni vzgoji Grkov, prenapolnjene grške mladine, ki je imela pozneje odločevati o usodi svoje domovine in svobodnega grškega naroda. In po tisoč in tisoč letih so začeli moderni narodi posnemati starogrško kulturo; telovadba se je začela razvijati, telovadski domi se gradijo po vsem svetu. Ni čuda, da se tudi med slovanskimi Sokoli, ki po zgledu starih Grkov na ukaz nesmrtnega Tvrša vzgajajo svojo mladino po vseh slovanskih zemljah, od Krkonošev do Jadranskega morja, od Urala do črnogorskih skalnatih robov — da se tudi med slovanskimi Sokoli dvigajo aaaaaaai bil Mandelj že 1. 1562. s Trubarjem prišel na Kranjsko in se do 1. 1575., to je torej celih 13 let, vzdrževal s tiskanjem samih letakov— druge knjige ta leta niso izšle, je vendar nemogoče. L. 1562. torej s Trubarjem ni prišel tiskar Mandelj, temuč bukvo-vez L. Stegmann. — Da so katoličani v svet pošiljali sramotilne pesmi, je dokazano. Trubar je nemoteno organizoval evangeljsko cerkev in nastavljal nove propovednike, Krelja, ki je i>o Trubarjevem odhodu iz Ljubljane postal superintendent protestantov-ske cerkve na Kranjskem). Naslednjega leta 1563., v katerem je kuga razsajala po južnem Štajerskem, kjer je v Ptuju, na Vranskem in v Mariboru ugrabila polno ljudi, so protestant je v Ljubljani izvršili drugo svoje, za duševni razvoj neprecenljivo kulturno delo: ustanovili so deželno gimnazijo, ki jo je vodil Lenart Budina in na kateri sta kasneje delovala Bohorič in Frišlin. Kako hitro se je širil protestantizem, kaže dejstvo, da so tega leta zbrani kranjski gospodje in kmetje zahtevali, da se špitalska cerkev v Ljubljani razširi, ker je za tolikšno število poslušalcev premajhna! Ker pa vedo, da mesto nima sredstev dovolj, da bodo skrbeli, da med seboj nabero potrebne vsote. (Dalje prihođaJiC.) ^ ^ sokolski domovi. Prvi slovenski sokolski dom pa je bil izročen v nedeljo svojemu svetemu namenu. V Zireh, prekrasnem kraju naše lepe domovine, so se našli preprosti sinovi našega slovenskega naroda, ki so verjeli besedam neutrudljivega načelnika idrijskega Sokola brata Julija Novaka, in njegovih zvestih učencev vaditeljev ustanoviti najprvo odsek idrijskega Sokola, potem pa samostojno društvo. Ker so pa s telovadbo, s trdim sokolskim delom, sami na sebi preizkusili veliko važnost sokolske telovadbe za naš narod, je sledilo temu brezprimernemu navdušenju, globokemu prepričanju in razumevanju sokolske misli, neomajnemu zaupanju v delo in besede brata Novaka, velevažno dejanje, zgraditev I. slovenskega Sokolskega doma v Žireh. Gotovo se bode spominjal s hvaležnostjo rod za rodom, ki se bode vzgajal v tej telovadnici, onih zvestih sinov, ki so ne strašeč se nasprotnikov, ovir, zasledovanj in truda, zgradili svojim rojakom telovadnico, ta vir svobode, bratstva in enakosti. Ko smo se peljali na krasno slavje, je že vožnja proti Žirem pričala, da bo ta dan za Žiri velepomemben. Vse je bilo veselo tega dneva, kakor bi neviden rešitelj narodov nastopil, ga osvobodil in mu strgal verige suženjstva. Po Poljanski dolini, na Visokem, že so nas naši prijatelji pozdravljali, zavihrale so slovenske zastave. Bolj ko smo se bližali Žirem, presrčnejši so bili pozdravi. Tu nas je pozdravljal kmečki gospodar s svojo rodbino, tam gruča mladeničev, tu mimo-gredoč delavec, tam je skrbna kmečka mati, ponosna mladenka zaklicala nam zvočni »Na zdar! Na zdar!« Z gorenjske strani so se pripeljali starosta »Slovenske sokolske zveze« dr. Oražen in tajnik Kaj zel j, ljubljanski »Sokol«. Ljubljana II., zagorski, kranjski, škofjeloški in trži šk i »Sokol«. Od notranjske strani pa »Sokol« iz Idrije, Logatca, iz Cer-kna na Goriškem kot odsek idrijskega »Sokola«. Vrhničani so prišli peš čez Rovte. Pozdravit so nas prišle članiee-telovadkinje žirovskega »Sokola« v krasnih narodnih nošah. Ko je prikorakala ta četa v štiristopih, spomnil si se lahko občudujoč te čvrste, vitke in visoke postave, ta smeli korak, na odlomek grške zgodovine, na najkrasnejšo dobo v zgodovini človeštva, ko so žene javno po telesni vzgoji, po telovadbi dosegle največjo svobodo in in samostojnost. Prišel pa nam je nasproti tudi ženski in moški naraščaj idrijskega in žirovskega »Sokola«. Bil je to res pestrobojen tabor narodnih borilcev, zbranih pred zmagonosnim vhodom v svojo trdnjavo. Ob 11. smo odkorakali k otvoritvi Sokolskega doma z marljivo žirov-sko godbo. V sprevodu je bilo 168 Sokolov v kroju, zvezni prapor, ki je obenem zastava ljubljanskega Sokola, prapor kranjskega in idrijskega Sokola. Ko so čete prikorakale pred Sokolski dom, čakalo je že mnogoštevilno občinstvo slovesne otvoritve. Po kratkem nagovoru je pozdravil podstarosta žirovskega »Sokola« došle brate, predsedstvo »Slovenske sokolske zveze« in druge goste ter izročil ključ načelniku žirovskega »Sokola«. Brat načelnik je nato prisegel, da bode skrbno čuval ta dom, ki je zgrajen za telesno in duševno vzgojo žirovskih Slovencev. Nato je v lepih besedah sta rosi a Slovenske sokolske zveze«, brat dr. Oražen, poudarjal nalogo, smer in cilj Sokolstva in stavil brate iz Žiro v, ki so morali mnogo britkega preživeti do današnjega dne, vsem drugim sokolskim društvom v zgled. Temu govoru je sledilo navdušeno pritrjevanje. Brat Kavčič, vaditelj žirovskega Sokola, je poudarjal, da je Žirovska dolina zavedna. Dokaz temu zgrajeni Sokolski dom. Omenja, da je moralo sedaj društvo ob jako neugodnih razmerah delovati in so bili vsled tega prisiljeni misliti na svoj lastni dom. Toplo se je zahvalil dobrotnikom žirovskega Sokola, kakor gospodu Kavčiču, ki je prvi gostoljubno sprejel telovadce pod svojo streho; gospodični Sedejevi, ki je dve leti prepustila brezplačno svoje prostore v telovadne namene; gospem Ani Grudnovi, Mariji Likarjevi in Frančiški Demšarjev i za brezplačno prepustitev sveta in druge dobrohotnosti; gospodu Kendi, ki je izdelal načrte. Konča z besedami, da so si morali Žirovci sami pomagati, ker šola ne zadostuje, dežela in država nam pa ne daje tega, česar potrebujemo. Znoj je pokropil to poslopje, delo ga je ustvarilo; upam, da bo ta Sokolski dom tudi zanaprej torišče in ognjišče dela žirovskega Sokola. Vsem govorom so Sokoli in občinstvo navdušeno pritrjevali. Nato so šli Sokoli in občinstvo na banket in k obedom. Pri banketu so v vznesenih besedah proslavljali Sokolstvo bratje: deželni poslanec Gangl, Kajzelj, Kavčič in dr. Kušar. Popoldne ob 3. se je pričela javna telovadba z belgrajskimi prostimi vajami. Sodelovalo je pri tej točki 110 telovadcev vseh navzočih društev. Ta točka je bila še boljše izvajana kot v Logatcu. Nato so nastopile idrijske in žirovske telovadkinje, 62 po številu, z vajami s praporci. Burna pohvala je sledila vsaki vaji. Potem je izvajal moški naraščaj, 78 dečkov idrijskega in žirovskega Sokola, ljubljanske proste vaje tudi še boljše kot v Logatcu. Sam idrijski Sokol je pripeljal seboj 50 dečkov naraščaja. Na orodju je nastopilo 5 vrst, in sicer: vrsta ljubljanskega Sokola na drogu, vrsta idrijskega Sokola na bradlji, telovadci iz Kranja, Vrhnike in Zagorja na bradlji; vrsta škofjeloškega Sokola na drogu in vrsta žirovskega Sokola tudi na drogu. Vsi telovadci so se potrudili izvršiti svojo nalogo, občinstvo pa je bilo jako radodarno s pohvalami. Videli smo na drogovih tri telovadce izvajati veletoč z enkratnim in celo dvakratnim obratom, krasne razooke, premete naprej iz stoje na rokah; na bradlji sigurne tezne stoje, premet naprej s prosta iz spore do opore na zgornjih len teh, lepe prednose itd. Javno telovadbo je zaključil ži-rovski Sokol s tremi jako lepo sestavljenimi, pa tudi lepo izvedenimi skupinami na bradlji. Sodelovalo je 17 bratov. Javna telovadba je bila končana ob 4. Točka je sledila točki sporeda brez presledka. Ko je en oddelek končal, je že srečal pri odhodu iz telova-dišča drugi oddelek, ki je korakal na telovadišče, na sokolsko pozor-nico. Po telovadbi je bila v Sokolskem domu veselica. Telovadbe in veselice se je udeležilo gotovo nad 2000 oseb. Pri veselici so stregle v paviljonih neutrudne žirovske Sokoliće, občinstvo in Sokoli so prepevali slovanske in narodne pesmi, moški in ženski naraščaj ter ostale telovadkinje so pa marljivo razpečavali srečke, sokolske razglednice in nabirale v nabiralnike za razne Sokolske dome, v dvorani pa se je razvil živahen ples ob izvrstni koncertni godbi »Struna« iz Idrije. Na vrtu je svirala marljiva žirovska godba, ki je tudi pri javni telovadbi prav dobro spremljala skupne vaje. Proti sedmini so začela sokolska društva odhajati. Vrhniški Sokol je zopet odšel čez gore domov, druga društva pa z vozovi na vse strani, na Gorenjsko, proti Idriji in na Primorsko. Omeniti je treba, da je došlo zelo mnogo narodnega občinstva iz vseh krajev bližnje in daljne slovenske domovine. Med drugimi smo opazili tudi starostjo »Ženskega telovadnega društva« v Ljubljani, gospo Franjo dr. T a v č a r j e v o. Prisrčno je bilo slovo odhajajočih Sokolov, godba je zasvirala slovanske pesmi, Sokoli so pa odplovili na vse štiri strani, nesoč seboj trden sklep, naj bi se neomajni trdnjavi žirovski pridružili kmalu tudi drugi Sokolski domovi. Vsem, ki so bili ta dan v slovenski Olimpiji, v ponosnih samozavestnih Žireh, ostane ta dan nepozaben in nas bo vzpodbujal k še vztrajnej-šemu delu sokolskemu. Idrijski načelnik, obenem nadzornik za Notrajsko, neutrudljivi in požrtvovalni brat Julij Novak, ki je vodil vso javno telovadbo, pa danes lahko z mirno vestjo po završenem delu, — ki je pa zopet le nov začetek še večjega dela, — gleda na dolga leta svojega velikega pa uspešnega truda, saj je pridobil s svojim marljivim vaditeljskim zborom lep kos slovenske zemlje sokolski ideji, saj je prepojil takorekoč celo Idrijo in Žirovsko dolino s sokolsko mislijo in s tem otvoril tem dobrim, poštenim Slovencem pot do največjega bogastva: do moči, blagostanja in svobode. Na zdar! Važno za vinogradnike in sadlerejce. Malo je dandanes tako nevednih vinogradnikov in sadjerejcev, ki bi ne vedeli, da so vzrok postanku vina prave vinske droži. Prav tako bo že tudi precej splošno znano, da je v sa-mohotno kipečem moštu,poleg pravih vinskih droži še kopa drugih mikroorganizmov (divjih droži, bakterij, plesni itd.)Le-ti organizmi so sovražni pravim vinskim d roženi, ker jim odtegujejo iz mošta prepotrebne hra-nine ter jih s tem ovirajo v njih ki-pelnem delovanju. Raz ven tega izločujejo ti organizmi pri svojem živ-ljenskem delovanju preosnovine, ki dajejo vinu raznovrsten, često jako neprijeten vonj in okus ter tako kva- rijo njegovo dobrota Poleg vsega pa so nekateri izmed teh organizmov tudi budilci raznih vinskih izpre-memb, ki jih imenujemo vinske bolezni. Umevno je torej, da vinogradnikom ne more biti vse eno, katere vrste teh škodljivcev in v kaki množini se v moštu zaplode, ker niso samo v kipelno oviro pravim vinskim drožem, ampak morejo tudi povzročiti, da postane vino kot k i pel ni proizvod pomanjkljivo in malo vredno. Zato pa mora pravilno in racionalno ravnanje z moštom in vinom staviti meje razvoju škodljivcev čistega ki-penja in vina, da se morejo prave vinske droži, ki bijejo jako težaven boj s temi škodljivci, krepkejše razviti ter stvoriti boljši vinski pridelek. Najbolje bi bilo seveda, če bi se mošt pred kipenjem pri 55u C pasteriziral in potem z dodatkom čistih droži pokipel. Toda ta način je zaradi dragocenih naprav vsaj za mali obrat veliko predrag in vsled tega tehniško neizvedljiv.. Poznamo pa še drugi način, ki daje tudi prav dobre uspehe. Po tem načinu je potreba dodati s vežo-iztisnjenemu moštu še prej, preden je začel kipeti, zadostno množino dobrih vinskih droži. S tem dobijo prave vinske droži takoj v začetku kipenja premoč, vsled česar nastaja hitro alkohol, ki ovira s svojo strupenostjo neprijatelje pravih vinskih droži in čistega kipenja v nadaljnein razvoju. Z dodatkom čistili droži se doseže torej čisto k i penje mošta in s tem omeji škodljivost drugih mikroorganizmov, vsled česar njih vpliv na vinski pridelek ne pride do nobene veljave. Poslednji način je tako preprost in obenem tako poceni, da ga je mogoče upeljati tudi v najmanjšem obratu z najboljšimi uspehi. S pravilno uporabo čistih droži so zajamčene vinarstvu tako velike koristi, da bi se jih moral posluževati vsak vinogradnik v svojem vino-gradstvu. Ne le, da čiste droži pospešujejo čisto in zanesljivo kipenje mošta, ampak s pomočjo teh pridelana vina se tudi hitreje čistijo in imajo mnogo boljši vonj in okus. S prav tako dobrimi ali še boljšimi učinki, kakor pri pridelovanju vina iz vinskega mošta, se morejo rabiti čiste vinske droži tudi za i>oki-penje sadnega mošta. Na to se opozarjajo kmetovalci in sadjerejci zlasti letos, ko vse kaže, da bo sadje izvanredno bogato obrodilo. Pa tudi v kletarstvu in še zlasti tedaj, kadar se hočejo z nanovo upe-ljanim kipenjem odpraviti napake in bolezni starine (starega vina), se morejo čiste vinske droži rabiti z velikim haškom in uspehom. Pripomniti pa je, da je za uspeh čistili vinskih droži potrebna njih pravilna in pravočasna uporaba. Ako se dodenejo torej čiste vinske droži šele k moštu, ki že močno kipi, potem od njih ni pričakovati nobenega dobička. Sploh je vseh dosedanjih neuspehov čistih vinskih droži kriva njih nepravilna uporaba. Zato je potrebno, da se vinogradniki in sadjerejci pravočasno preskrbijo s čistimi kulturami pravili vinskih droži. To se mora zgoditi vsaj tri do pet dni pred masten jem, da se pravočasno in po predpisu nastavijo droži, kajti kmetijsko - kemično preiz-kuševališče oddaja zdaj samo v steklenih cevkah (epruvetah) na želatini vinskega mošta vzgojene samo-čiste vinske droži, ki niso naravnost uporabne, ampak se morajo le-te poprej razmnožiti v malih množinah steriiozovanega mošta, s katerim se potem večje množine vinskega ali pa sadnega mošta pokipe. Samo čiste droži se dobivajo pri kmetijsko - kemičnem preizkusevali-šču za Kranjsko v Ljubljani. Cevka s samo čistimi drožmi stane z navodilom o uporabi vred 20 vin., s poštnino in zavojem pa 35 vin. Znesek se more vplačati v pisemskih znamkah in se mora plačati naprej, ker se sicer povzame. Ena taka cevka s sa-niočistiini drožmi zadostuje za poki-penje 5 do 10 hektolitrov sveže iztisnjenega vinskega ali pa sadnega mošta. Ing. chem. J. Turk. Dopisi. Od Sv. Trojice v Slov. goricah. (Nova Sehutz - Schulvereinska slatina). Gospod urednik, dovolite i nam kak predalček v vašem cenjenem listu uporabiti v označen je nekaterih naših tržanov, katerim hoče vsenemški greben previsoko. — Zadnji čas so jeli nekaterniki prav oblastno, kot kje v nemškem rajhu, širiti germanske ideje med ljudstvom, jih učiti hajlati, prepevati izzivalno »Die \Vacht am Rhein«, posebno mladi Golobov Feri in stari z »medaljo« —, a v najnovejšem času smo pa izvedeli nekaj, na kar moramo i Kranjce in druge Slovence izven Štajerske opozoriti. Pri nas živi mož, ki sliši na ime Sehutz ter je pek in razširjevalec ptujskega »Štajer- ca«. Ta izredno podjeten talent je našel nekje blizu Sv. Lenarta v Slov. goricah izvirek, čigar voda ima malce kisline v sebi. Mož se kar spomni, da je to gotovo slatina in hajd na reklamni boben z najhujšimi udarci, da sliši ves svet o izbornosti sveto trojiškega vrelca ali HI. Dreifaltis keit-Quelle. — Slatine se sicer ne more na noben način hvaliti, ker je v resnici — za nič — a priporočati se je pa tudi ne sme, in sicer zato ne, ker daje del čistega dobička nemškemu Schulvereinu, za nemško (se ž* zidajoče) šolo pri Sv. Lenartu, se bo prodajala v korist bodoče nemške šole pri Sv. Trojici, za katero se Že izsiljujejo podpisi. Torej se mora na kup in poraba te Schiitzove slatine od strani Slovencev odločno in resao odsvetovati, ker sami sebi ne bomo pljuvali v skledo. Mi smo vso stvar takoj v početku zasledovali, a ker nismo zapazili nič sumljivega, pustili smo stvar, misleč, naj pa zaslugi Sehutz par grošev, saj dolgo itak ne bo —, a sedaj, ko mož kar javno agitira in pri poznava, kar smo zgoraj omenili, sedaj nam ni več molčati in opozoriti moramo širšo slovensko javnost na to, ker Schiitz pošilja svojo slatino v vse slovenske kraje in dežele, inserira celo po slovenskih li stih in hvali svojo slatino, da bi dobil Schulverein čim več. A to še ni vse. Pri izvirku v Žerjavcih prirej.) nedeljo za nedeljo veselice, slavnosti in zabave vsenemškega značaja, kjer se zbirajo največji in najzagrizene i ši hajlovci in žalijo mirne okoličane s svojim odurnim izzivanjem, a vse v prid sehulvereinskih šol pri Sv. Lenartu in pri nas. — In tako podjetje naj bi podpirali mi Slovenci, to slatino naj bi sprejemali in naroČevali Kranjci, Primorci in sploh Slovenci drugih dežel,s katero se polne blagajne ponemčevalnih društev. To bi se reklo z drugo besedo: sami se siliti v vseneniško morje, v gotov pogin. —■ Upamo in pričakujemo, da ne sprejme inserata Schiitzove svetotrojiške slatine noben slovenski list in da je ne nabavlja in ne rabi nobeden naroden gostilničar, ter ne pije nobeden zaveden Slovenec. — Naroeujnio Petanjsko slatino, ki je v prid družbi sv. Cirila in Metoda — in ki je izborna. Someščani! Dne 7., 8. in 9. t. m. bivali bodo v našem mestu ljubi gostje. Snidejo se namreč z vseh strani obširnega slovanskega sveta zastopniki slovanskega tiska, da se posvetujejo o svoji strokovni in stanovski organizaciji. Someščani! Pokažimo jim, kako nas veseli njihov obisk, pokažimo jim in povedo naj to, ko se vrnejo k važnemu svojemu vsakdanjemu opravilu v sto in stotisoč vesteh, da so se Čutili med nami kakor doma. V čast gostom, ki gotovo postanejo znameniti oznanjevalci lepote naše domovine, razobesiti sem naročil na vseh mestnih poslopjih zastave. Someščani! Tudi od Vas pričakujem, da na isti način izrazite radost zaradi njihovega prihoda. V Ljubljani, 1. sept. 1908. Župan: Ivan Hribar. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. septembra. — Katoliški shod v Pragi. Katoliška vojna armada se je zbrala na Žofinskemu otoku, in priznati se mora, da je tako številna, da bi morala mrzla polt prelesti vse svohodoniisel ne ljudi, kar jih prebiva po čeških zemljah. Praga, ki je dandanes v rokah mladočeške stranke, proti kateri vihra vsa katoliška agitacija, pozdravila je katoliški ta ujezd po svojih »svobodomiselnih« zastopnikih, in okrasila je ulice, po katerih so korakale črne kohorte. Pozdravili so ti svobodomiselni ljudje mesarja, ki jih je prišel pobijat, in okrasili so mesnico, v kateri naj se pobijejo! Takih naprednjakov, — da si smo tudi v državni zbornici že gledali dr. Kramara in dr. Šusteršiča v tesne.n objemu, ne moremo ometi. Nekaj značajnosti, nekaj ljubezni do svojih načel in do svoje časti mora vsaka stranka v sebi imeti, in naj leži že tudi na smrtni postelji! Mi, kakor rečeno, tega ponižanja praške svobodomiselnosti ne ume jemo; umel je pa dJorpal a 9fraa> Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 203, dne 2. naš »Slovenec«, in naši stranki poje litanije o taktu in o dobrih vtisih, ki sta jih napravila na katolike Groš in kompanija v Pragi. Radi »Sloven-ka, da je slovanska. Zato naj ne bo v Ljubljani nobene slovenske hiše, kjer bi ne bila razobešena slovenska zastava, ponosna naša trobojnica! Slovanska predstraža na jugozapadu >mo, pokažimo slovanskemu svetu, tla je med nami še krepka slovanska narodna zavest, da v nas živi vse oživljajoči narodni duh slovanski, zato se naj odiči naša bela Ljubljana s slovenskimi trobojnicami, z znaki -lovenske in slovanske narodne zavednosti. Ob slavnostnih dneh naj ne ho mesta drugim zastavam, kakor edino slovenskim in mestnim! Baz vsako hišo naj te dni plapola in se ponosno vije belo - modro - rdeča in helo - zelena zastava! Slovanski gostje dospo v Ljubljano v ponedeljek 7. t. m. popoldne. Slovensko narodno občinstvo naj smatra za svojo sveto dolžnost, da se udeleži sprejema na kolodvoru, a tudi nobeno narodno društvo v Ljubljani in v okolici ne >nie izostati, da bi ne prihitelo pol-noštevilno na kolodvor sprejet drage nam goste slovanske! — Vljudna prošnja! V ponedeljek 7. t. m. dospo v Ljubljano odlični slovanski gostje. Čast slovenske prestolnice zahteva, da sprejme te drage goste, ki pribite k nam z vseh >lovanskih dežela, čim najbolj prisrčno in sijajno. V to je pred vsem j>otrebno, da ima odbor za sprejem >lovanskih gostov na razpolago zadostno število vozov, da prepelje goste na njihova stanovanja. Obračamo se torej na vse one, ki imajo konje in primerne vozove, s prošnjo, naj jih dado pripravljalnemu odboru na razpolago v ponedeljek popoldne za približno eno uro. Nadejamo se, da naša prošnja ne bo ostala brezuspešna. Blagohotne prijave sprejema za pripravljalni odbor tajnik Društva slovenskih književnikov in časnikarjev« R. Pustoslemšek v uredništvu »Slovenskega Naroda«. — Kaj upajo goriški klerikalci? Ta mesec bo otvor j en tudi goriški deželni zbor. Goriški klerikalci upajo, da se izpolnijo vse njihove srčne želje. Te so: da dobijo enega odbornika, čeprav jim ne pritiče; da bo profesor Berbuč potrjen za poslanca amo da bi se izpolnile njihove želje; če na drugače, pomorejo Lahom do treh odbornikov, da bi bil le zopet Berbuč deželni odbornik. — Napredni poslanci imajo težko stališče; vse proti njim: vlada, laški liberalci iu klerikalci in slovenski klerikalci. Položaj je tak, da utegne biti zasedanje deželnega zbora v Gorici jako interesantno; kajti ni treba mislili, da bodo napredni sluv.poslanci držali roke križem, marveč pričakovati je od njih kar naj odločnejšega nastopa, kakršnega pričakuje tudi ljudstvo, katero jih je poslalo v deželno zbornico; ako bi se začele le deloma uresničevati klerikalne pretirane zahteve. Kakor je bilo zadnjih šest let v goriški deželni hiši, tako ne sme biti nikdar več in da ne bo tako, to morajo preprečiti ljudski napredni poslanci. — Goriški nadškof dr. Sedej se je udeležil v nedeljo, 30. avgusta slavnosti obletnice kronanja Marije na Brezjah. Pri obedu, ki sledi navadno takim slavnostim, je napil dr. Sedej ljubljanskemu knezoškofu Antonu Bonaventuri Jegliču kot vzor-škofu. Delovanje škofa Jegliča je že dovolj znano. Njemu ne gre za versko življenje njegovih podložnih duhovnikov in »katoliškega« ljudstva, njemu stoji pred očmi le moč politične stranke. Po sredstvih se pozna njegova stremljenja. S posojilnica- mi, z društvi, z denarnimi zavodi, s kmečkimi zvezami, hoče utrditi med ljudstvom vero. Teh sredstev pa seveda bi ne bilo treba, ako bi vsi duhovniki izpolnjevali svoje stanovske dolžnosti ter bili v verskem življenju vzor ljudstvu. Znano je, kak lov na testamente se uprizarja pod zaščito škofa Jegliča po Kranjskem, kako se priganja revno ljudstvo na daljna romanja, kako se nabira ravno med revnim ljudstvom »milodare« za reveža papeža, kako širijo ne-katerniki demoralizacijo s tem, da silij<> ljudi h krivi prisegi, in o vsem tem je škof Jeglič dobro informiran in gane z mezincem le takrat, ko zasluži kak podložnik za njegovo »vzorno« politično delovanje boljšo faro. Tak škof je dr. Sedeju vzor. »Slovenski Narod« se je pred časom bavil z goriškim nadškofom ter dokazal, da mu je Jeglič dober učitelj, no, sedaj je sam dr. Sedej priznal, da mu je še več, namreč vzor. Goriški nadškof bi bil zadovoljen, da bi kar čez noč nastale tudi na Goriškem lepe kranjske razmere, in zato je tudi blagoslovil klerikalne telovadce na Brezjah s prisrčno željo, da bi se tako delovanje raztegnilo po celi slovenski domovini. Vedno bolj se kaže dr. Sedej v svoji politični luči in s svojim de-a njem, s svojimi okrožnicami, s svojimi govori dokazuje vedno bolj, da mu je bolj pri srcu politična stranka, kot vse drugo. Klerikalna stranka je res pridobila z dr. Sede-jem mogočnega zaščitnika in sodelavca, ki izrabi lahko kadar hoče svoj vpliv na svoje podložne duhovnike, dvomimo pa, da bi si pridobil tir. Sedej s tem svojim korakom na politično polje kako srce. Društvo proti društvu, časopis proti časopisu, v tem znamenju goriškega nadškofa dr. Sedeja se bo nadaljeval boj na Goriškem in tem drznejše se bo bil boj, ko so opazili na Brezjah, da so klerikalni »Sokoli« prava duhovska garda. Ako ima vatikanski jetnik svojo gardo, zakaj bi je ne imela ljubljanski in goriški škof. — Pomožna akcija radi pomanjkanja krme se vleče v daljavo, ker se je osrednja vlada šele tako pozno odločila do višje podpore. Pa tudi tukajšnja vlada cinca in cinca. Izvršitev akcije se je sicer izročila odseku »Kmetijske družbe«, »Zveze slov. zadrug« in »Gospodarske zveze«, a o sejah tega odseka ni nič čuti. Vlada sama ne sine glede razdelitve ničesar ukreniti. Zato dvomimo, da bi bilo res, kar širijo klerikalci po mestu o tajnih dogovorih vladnega referenta s klerikalci. Bile bi take zahrbtnosti, ne le za vlado splošno, ampak za prizadete osebe osebno kompromitujoče. Xa udeleženih korporacijah je, da javnosti položaj pojasnijo. — Francoski časnikarji na Kranjskem. Francoske časnikarje, ki se udeleže shoda mednarodne zveze časnikarskih društev, je železniško ministrstvo povabilo, da si ogledajo del Avstrije. Obiskali bodo razne kraje na Tirolskem, Solnograškem in Koroškem. 13. septembra bodo v Beljaku, 14. pa v Trstu. Župan Hribarje posredoval, da se ustavijo tudi na Kranjskem; za sedaj je določeno, da pridejo v Postojno. — Naslov cesarskega svetnika je dobil vadnični učitelj in okrajni šolski nadzornik v Celovcu Karel P r < s c h e r n povodom vpokojitve. Želeti bi bilo, da gre ž njim v pokoj tudi njegov spakedrani slovenski abecednik, edina slovenska knjiga, ki jo poznajo koroške ljudske šole. — Iz politične službe. Koncept-ni praktikant Anton M r a k o v č i č je od namestništva v Trstu premeščen v Koper. Razstava »Otrok«. S pripravljalnimi deli za razstavo »Otrok« so pričeli že pred tedni. Sedaj so dela že toliko dozorela, da si je moči ustvariti jasno sliko o razstavi sami. In po tem soditi, kar je že sedaj videti, bo razstava res nad vse pričakovanje zanimiva in poučna. Za to opozarjamo nanjo že sedaj slovensko občinstvo naj ne zamudi si jo ogledati, saj bo vstopnina 40 v tako nizka, da jo zmore vsak. Prireditelj razstave »Splošno slovensko žensko društvo« izda, kakor smo že zabeležili, k razstavi poseben katalog z leposlovnimi in strokovnimi prispevki. Razen že zadnjič omenjenih črtic in razprav bodo v katalogu priobčene še te-le: Dr. Otmar Krajec »Razkužim pri nalezljivih boleznih«, A. Fa-bijanova »Iz predmestne ulice«, F. M. »Razstava »Dobro vzrejeni otrok«, Desim i ra »Prva spoved«, dr. J. O. »Skolioza«, Zorana »Pavlinka«, Marica Nadlišek - Bartolova »Prvi duševni razvoj otroka«, dr. B. Derč »Hranitev otroka«, Zofka Kveder-Jelovškova. »Ženstvo na Hrvaškem«, Fr. Skulj »Družba sv. Cirila in Metoda in njeno delovanje«, dr. B. »Je-tika v otroških letih«, Marica II. »Usoda«, Iv. Bonač »Pero, svinčnik, papir, razglednica in postna znamka«, dr. E. Bretl »Naši zobje in njih negovanje itd.« V nedeljo 6. septembra velika ljudska veselica in javna telovadba septembra 1908. na Ledini, (vhod iz Komenskega ulice), ki jo priredi telovadno društvo Sokol I. Ker se pošljejo vabila samo društvenim članom, se tem potom vse prijatelje sokolstva najvljudneje vabi k veselici, katera bo v resnici tako zabavna, da nihče ne bo do pozne noči zapustil veseličnega prostora. V paviljonih za vino, pivo, jestvine, slaščice, cvetlice, tobak in v kavarni bodo vrle gospe in gospodične skrbele za dobro postrežbo. Cene navadne. Vstopnina 60 vin. Člani in br. Sokoli v kroju vstopnine prosti. Torej na svidenje čez 3 dni na veselici ob 4. popoldne. Civilen pogreb so imeli v Do-bravljah na Vipavskem. Umrl je on-di od kapi zadet mesar Stanič. Mrtveca je prišel pokopat neki kapucin, ki pa ni pustil prenesti trupla v cerkev. Vsled tega so se ljudje uprli nekrščanskemu postopanju in rekli patru, naj le gre domov, da lahko brez njega opravijo. Cerkev, zvonove in pokopališče so plačali s svojim denarjem. Kapucin jo je od-kuril. Ljudstvo je nato neslo pokojnega Staniča v cerkev. Nekdo je molil par očenašev, a ljudje so odgovarjali. Isto se je zgodilo ob grobu. Bil je čisto navaden civilen pogreb. Grozovita nesreča na vojaških vajah. K tej nesreči na Koroškem nam poroča g. E. Kovačič, mizarski mojster prisilne delavnice v pokoju v Stražišču pri Kranju, da je ponesrečenec Franc Kovačič njegov sin, zelo inteligenten in nadarjen mladenič, katerega nenadomest-no pogreša. Kovačič bi bil z današnjim dnem prost vojaške suknje in službe. Kazenska preiskava se vrši. V Mirnu pri Gorici, to je v kraju, za katerega se borijo goriški klerikalci že leta in leta, da bi ga dobili v svoje kremplje, pa zaman, se je vršila v nedeljo lepa veselica tamkajšnjega pevskega in bralnega društva »Ipava«, katere čisti dobiček je namenjen za ustanovitev »Sokola« v Mirnu. Na veselico je prišlo mnogo občinstva. »Sokol« je bil lepo zastopan. Po Gorici je korakalo v nedeljo popoldne 64 Sokolov v vrstah z razvito zastavo. Ponosno so stopali in pred kavarno pri gledališču jih je občudoval sam goriški župan Giorgio Bombig. Proste vaje v Mirnu je izvajalo 89 Sokolov; za naše razmere na Goriškem je to veliko. — Sokolska ideja se razvija na Goriškem. V zadnjem času je nastal Sokol v Cerknem, v nedeljo se je izvršil pričetek v Mirnu, prihodnjo nedeljo bo v Ajdovščini sokolski nastop. Želi se, da se ustanovi Sokol tudi v Kanalu, Tolminu, Kobaridu in Bovcu, potem na Krasu in v Brdih. Goriška dežela mora biti sokolska, V Furlaniji sta bili v nedeljo dve veliki veselici. V Červiujanu tik meje je bila velika, izredna slavnost za »Lego«. Udeležba je bila ogromna, ker Lahi radi žrtvujejo za »Lego« in pa v nekak protest proti istočasni katoliški prireditvi v Perkole, kjer je prost Faidutti blagoslovil zastavo tamošnje zadruge; bila je tombola, koncert, iluminacija. Proslavljali so tudi cesarjevo 601etnico. — V Črvinjanu je bilo vse velelaško. Goriškemu županu Bombigu so stali vedno pred očmi goriški Sokoli, zato je v svojem govoru bridko poudarjal, kako treba varovati »V italianita del paese«. »Sokol11 v Krškem, Pišejo nam Ob priliki javne telovadbe krškega „Sokola- dne 23. avgusta je pokazalo krško meščanstvo, da je po veČini narodno s tem, da je razobesilo mnogo zastav. Krške dame so obsipale korakajoče Sokole s cvetlicami. Gostilničarji so rade volje prepustili sodčke za sedeže, tudi potrebnih de-sak, vrvi, drogov itd. je bilo na razpolago. Krški Sokol si šteje v prijetno dolžnost, da se tem potom vsakemu, ki je pripomogel, da se je javni nastop tako dobro obnesel, naj-prisrčnejše zahvaljuje. Na zdar! Iz Postojne se nam poroča: Gasilno društvo v Velikem Otoku priredi v nedeljo, dne 6. septembra veselico pri otoški jami. Skrbljeno bo za izborno pijačo in mrzla jedila. Jama se Otvori ob 3. popoldne. Vstopnina v jamo 50 vinarjev. Ker je jama oddaljena od Postojne le pol ure, se pričakuje obilno udeležbo, posebno ker krasote te jame marsikomu še niso znane in se nudi sedaj lepa prilika za njen poset. V slučaju slabega vremena se vrši veselica dne 8. septembra. Za razširjenje iole je vložil občinski odbor radovljiški prošnjo na deželni šolski svet. Dosedanja štiri-razrednica naj bi se razširila v petra zrednioo. Vse stroške bi trpela občina. Da se ti prošnji ugodi, menda ni treba dvomiti! Otroka to Motila. Orožništvo v Kandiji v Novem mestu je prijelo 251etno samsko deklo Julijo Divjak rojeno v Št. Pavlu na Štajerskem. Ženska je porodila pred kratkim otroka in ga izložila v gozdu blizu novomeške postaje, kjer je umrl. Pravi, da je otrok prišel mrtev na svet. , V f pomln dr. Šutova Ipavca. Prvo slavje v spomin našega priljubljenega skladatelja drja. Gustava Ipavca se vrši 8. t. m. v zdraviliščni dvorani v Kamniku. To slavje priredi naše prvo slovensko pevsko društvo „Lira". Pele se bodo te-le pesmi: nSavskau, moški zbor s čve-terospevom, „Danici" in „Planinska roža", moška zbora z bariton samospevom, dalje „Mornarska11, moški zbor, „ Večerni cau, moški zbor s te-nor-samospevom, „Lasta vki v slovo" in „Oblačku", čveterospeva, ter še mnogo drugih njegovih skladb. O njem kot glasbeniku bode poročal g. uči tel] Emil Adamič. — Mestna godba na lok bode svirala tudi po večini njegove skladbe. Začetek koncerta bode ob 4. popoldne, kar je jako prikladno za zunanje goste, ki pridejo s popoldanskim vlakom. H krati se vrši mala loterija za vse prelepe — dobitke, ki so se nabrali za 251etnioo tega društva in se zadnjič ni mogla vršiti zbog preslabega vremena. Občina Bodečo pri Zidanem mosta je povodom proslavitve 60-letnega jubileja Njegovega Veličanstva cesarja v seji z dne 16. avgusta na predlog g. dr. A. Homana sklenila, pristopiti „deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih" kot ustanovni član. Usta-novnina v znesku 500 K odplačala se bode z letom 1909 počenši v petih letnih obrokih. Občina je s tem na najdostojnejši našin proslavila jubilej našega vladarja, ki je sam izrekel željo, na naj bi se pri tej priliki podpirala občekoristna dobrodelna podjetja. Skoraj je ni institucije, ki bi bolj zaslužila simpatije in podpore od strani občin, katero „deželno pomožno društvo za bolne na pljučih". Saj to odvrača sovražnika, ki ne zadaja našemu narodu le hude rane na zdravje, ki mu marveč tudi na narodno - gospodarskem polju provzroČa veliko škodo. Naj bi Še marsikatera občina sledila temu zgledu! Iz Broile nam pišejo: „Zrno do zrna pogača". Ravnajoč se po tej prišlo vici, sklenilo je dijaŠtvo brežiškega okraja prirediti v prid naši šolski družbi gledališko predstavo, da položi tem potom svoj oboi na oltar domovini. Prihodnjo nedeljo, dne 6. t. m. pride zopet po dolgem času burka „Tat v mlinu" na brežiški oder. Smelo lahko trdimo, da ne bo nihče zapustil dvorane, ne da bi se prav iz srca nasmejal. Po igri sledi ples in prosta zabava. — Apelujemo na naše narodno občinstvo iz Posavja, zlasti naše narodno ženstvo, da prihiti v nedeljo mnogoštevilno v Brežice. — Kdor se hoče v nedeljo prav pošteno razveseliti in obenem prispeti svoj delež naši družbi, ta bo brezdvoma prihitel v brežiški „Narodni dom". Polna dvorana in veseli obrazi gledalcev bo najleple plačilo in zadoščenje prirediteljem za ves trud. Poročila SO Je v Curinu v Švici tragedinja Marija Vera Eppich, rodom Slovenka z baronom von der Osten-Saoken, ruskim podanikom, ki se je udeležil krvave bitke pri čemulpu v rusku-japonski vojni. Iz Tolmina nam pišejo: Zopet enkrat se pojavi na narodnem odru znana igra „Divji lovec" ! Znana je in prdjubljena pri našem narodu, ker je povsem narodnega in pristno domačega značaja. Torej zopet enkrat se ustreže želji ljudstva s tem, da uprizori pevski zbor ^Rokodelskega bralnega društva" v Tolniinn to igro z lastno scenerijo. Ker ima Tolmin priznano dobre diletante, upamo imeti največji uspeh. Torej 6. in 8. septembra v Tolmin! Okradon tat. V Radgoni je čevljarski pomočnik Peter Skerleo ukradel kmečkemu fantu Paderiču hranilno knjižico z vlogo 500 K, dvignil denar ter začel popivati. Pijan je obležal v cestnem jarku, kjer ga je pobral policaj. In temu je v svoji pijanosti potožil, da mu je spečemu nekdo ukradel ves ukradeni denar. Nesreča na železnici Neki 52-letni pisarniški olicijant okrajnega sodišča Šmarje pri Jelšah je na postaji Grobelno prišel pod že premikajoč se vlak, čigar kolesa so mu zmečkala nogo. V celjski bolnišnici so mu odrezali poškodovani del. Hranilnico je kotel opehariti. Kakor smo poročali svoj Čas, je 22-letni potnik Karel Pevec, ki se je izdajal za glasbenega učitelje, hotel je opehariti oeljsko hranilnico za 800 K s tem, da je na zadolžnioo sam podpisal dva poroka. Stvari so pa prišli na sled. Pevec je stal pred celjskim sodiščem, a mu niso mogli dokazati, da bi bil imel namen oškodovati hranilnico. Zato je bil oproščen. Aretirani bogoslovec V zapore celjskega okrožnega sodišča so pripeljali predvčerajšnjim bogoslovoa Oskarja Szeoha,kije Madžar. Kaj seje pregrešil, ni znano. Na plesišču mn le odsekal roko V Truškah v Istri je bilo v nedeljo žegnanje in ples. Plesat je prišel tudi kmečki fant Ivan Šker-gat iz Kubeda pri Dekanih. Plesal je vedno z enim in istim dekletom. To je vzbudilo ljubosumnost delavca Petra Udoviča. Kmalu je nastal med njima prepir, v katerem je Škergat Udoviča tako udaril s pestjo po nosu, da se mu je vlila kri. Ta je skočil v kuhinjo po sekiro in ko se je vrnil, zamahnil je po nasprotniku in mu odsekal levo roko, ki je obvisela le na par mišioah in nekoliko kože. Težko ranjeni je imel toliko moči, da je stekel za napadalcem. Kmalu se je pa zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so ga v tržaško bolnico. Naglo smrti le umrl v Gorici 561etni Edvard Fonzari, upravitelj tvrdka Bader. Zadela ga je kap. Za krčem Je umrl v Podgori pri Gorici 401etni kmet Josip Trpin. Pred poldrugim letom so mu odrezali nogo. Smrtna nesreča vsled plla-nosti. Posestnik Jožef Osojnik v Bukovju na Bizeljskem je peljal voz kamenja domov. Po poti je stopil skoraj v vsako gostilno in se ga nabral dodobra, da je padel potem z voza, ki je šel čezenj in ga usmrtil. Pogoji za sprejem v dečko meščansko šolo v Krikom In i njo združeni enoletni tečaj: V prvi razred se sprejemajo tisti učenci, ki dokažejo s šolskim naznanilom da so z zadostnim uspehom hodili v peti letnik katere koli javne ljudske šole ali zasebne ljudske šole s pravico javnosti. Učenci, ki se ne morejo izkazati s takim Šolskim naznanilom, ki so pa dopolnili 11. leto starosti ali ga dopolnijo najkasneje v šestih mesecih po koncu prejšnjega šolskega leta, morajo za sprejem v prvi razred na tej Šoli opraviti sprejemno preskušnjo. Za sprejem v kak višji razred je potrebna primerna starost in dokaz zadostne predizobrazbe. To je dokazati s spričevalom kake javne meščanske šole ali zasebne meščanske šole s pravico javnosti ali s sprejemno preskušnjo, opravljeno na tej Šoli. V enoletni učni tečaj se sprejemajo učenci, ki so odrasli šolski obveznosti, ki se izkažejo z odpustnico meščanske šole in dokažejo v jezikovnem pouku toliko predizobrazbo kolikor se zahteva za slovenski, nemški in francoski jezik na meščanski šoli v Krškem. Smrtna nesreča otroka. V Trstu je 8 letni Rudolf Pajk splezal v otročji razposajenosti zadaj na dvo-upreženi voz, s katerega je padel pod kolesa, ki so mu šla čez glavo in hrbet. Otroku je bila strta lobanja in zlomljena hrbtenica in vrat. Umrl je v par trenutkih. Interurbana telefonska zveza med Celjem In Žalcem je izročena prometu. Bolnoladijo „Nadvojvoda Franc Ferdinand11 spuste v tržaški luki v morje 30. septembra. Nameravali so jo spustiti še le 4. oktobra, a 30. septembra bo ugodnejše morje. Tudi pojdejo 4. oktobra poveljniki inozemskih ladij, ki bodo usidrane v tržaškem pristanišču, na Dunaj k cesarju. Obol* V Velenju je bil ob cerkvenem žegnanju pretep. Rudar Na-potnik je Gregorju Kovaču zasadil nož s tako silo v glavo, da se je zgrudil na tla in v trenutku izdihnil. Kinematograf Edison n a D u - najski oesti nasproti kavarne „Evropa" ima od danes do vštetega petka sledeči velezanimiv spored: Sest galantnih vojakov. (Komično). Japonske pahljače. (Zanimiv naravni posnetek). Gospodič je bolan. (Komično). Pariški temni koti. (Drama v 18 slikah). Jubilejna poklonitev dunajskih otrok pred cesarjem. (Krasna, po naravi posneta projekcija). Naj de-neo. (V barvah). En dan na počitnicah. (Komično). Ako bi ne bilo predstave v „EliteBiographu" bo ta predstava v „Kinematografa Edison". Ta predstava traja od 8. do 10. zvečer. Priporočamo to serijo, da jo obišče občinstvo v najlepšem, številu! Napad v glavnem Laterma-novem drevoredu. V soboto zvečer ob 9. je bila ob prelazu čez železnično progo v glavnem Latermanovem drevoredu dejansko napadena neka gospa s svojo kuharico od neznanega lopova. Želeti bi bilo, da bi bila straža v glavnem drevoredu vsaj do 10. ure zvečer, da bi meščani, ki so čez dan z delom vpreženi, vsaj zvečer brez strahu uživali sveži zrak. Divjak. Včeraj popoldne je 1885. leta v Blagovici rojeni in tja pristojni delaveo An^on Ooepek v Mezetovem izkuhu na Sv. Petra oesti št. 38 igral z Leopoldom Šulerjem na karte. Pri igri so se z izkuharjem sporekli. Ko je hotel Meze Ooepka postaviti pod kap, ga je ta z bodal -cem sunil v stegno, ter ga znatno poškodoval, bodaloe pa potem dal bulerju. Ko je prišla na pomoč poklicana policija, sta bila Ooepek kakor tudi Šuler že na oesti. Aretaciji se je posebno ustavljal Ooepek in sicer tako, da so ga trije stražniki a pomočjo rezervnika Adolfa Menoina, po poklicu natakarja, komaj| preob-vladali. Bil je tako divji, da so mu poleg rok morali svezati tudi noge in ker ga ni bilo moč drugače spraviti v zapor, so ga naložili na nek mimo došli voz za gramoz (truga) in divjaka tako spravili v zapor. Občinstva se je bilo pri prizoru nabralo silno veliko in vse je podivjanega Ooepka obsojalo. Pri aretaciji in vklepanju je Ocepek stražnika sunil v noge in ga poškodoval. Oba so izročili deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Ooepka preganja tudi okrajno sodišče v po-Hoijski tiralici, ker ima nastopiti neko kazen. »Mestna posredovalnica za drla ln službe11 bode jutri radi čiščenja prostorov za stranke zaprta. Delavsko gibanje. Predvfoaj--šnjim se je z južnega kolodvora ord peljalo v Ameriko 34 Hrvatov in 11 Hočevarjev, včeraj pa 39 Slovenoev. Nazaj je prišlo 90 Hrvatov in Slovenoev. Na Dunaj je šlo 19 Koče-varjev, v Heb 70, v Inomost 45, v Lino 25, v Ljubno pa 30 Hrvatov. V Gosposveto se je odpeljalo 25 Slo vencev. Izgubljeno ln najdeno. Hlapec Jakob Sono je izgubil denarnico, v kateri je imel 23 K denarja. — Delavka v tobačni tovarni Terezija Re-karjeva je našla srebrno žensko uro z verižico. Izgubiteljica jo dobi nazaj pri nji na domu na Tržaški cesti št. 24. — Pristav g. Fran Potočnik je našel kratko verižioo. — Gospa Marija AdlešiČeva je izgubila žensko ročno torbico, v kateri je imela prost vozni listek in svojo legitimacijo. Pošteni najditelj naj jo odda pri magistratu. — Sprevodnik g. Ivan Dragar je našel moško pelerino. — Gospod Ferdinand Žagar je izgubil zlat prstan z belim kamenom. — Neki gospod je izgubil denarnico, v kateri je imel 60 K denarja. Društvena godba ljubljanska11 koncertu je danes, v sredo zvečer pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika V a c 1 a v a T a 1 i c h a ob vsakem vremenu v hotelu „11 i -rij au (Kolodvorske ulioe). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Drobne novice. — Mnogobrojno pomiloščenje na Srbskem se izda povodom presto-lonaslednikovega rojstnega dne. Po-miloste se vsi častniki, ki so zaprti zaradi raznih zarot. — K mednarodnim konferencam trgovinskih zbornic pride v Prago celo predsedstvo pariškega mestnega sveta in tudi zastopnik francoskega trgovinskega ministrstva. — Velikodušnost nemškega prestolonaslednika. Blizu St. Privata se je zvrnil avtomobil, v katerem sta se vozila nemški prestolonaslednik in soproga. V zahvalo, da noben ni bil ranjen, sta darovala za reveže v ondotni občini 100 mark. — Liga francoskih zrakoplovcev je nabrala 100.000 frankov ter jih podarila francoski armadi za nabavo zrakoplova na krmilo. — Zanimiva poroka se je vršila včeraj v Budapešti. Poročil se je namreč slovaški kmet Andrašvk s ITletno komteso Marijeto Pongratz proti volji njenih staršev. — 10.000 K je poneveril ravnatelj hrvaške trgovinske delniške družbe Julij Hermann ter pobegnil iz Zagreba. — Kolodvorsko skladišče je zgorelo v Požunu. Zgorelo je tudi 13 z blagom natovorjenih voz. Škoda znaša več tisoč kron. — Velik požar so imeli v sarajevskem predmestju Bistriku. Zgorelo je pet hiš, v neki hiši so zgoreli turški zlatar, njegova žena in dva otroka. Književnost — „Ljubljanski Zvon". Vsebina avgustovega zvezka: 1. Vladimir Levstik: Moj Bog. 2. Vladko Ku-ret: V gaju. (Konec.) 3. Vojeslav Mole: Posoda življenja. 4. Milan Pugelj: Sveti Izidor. 5. Milan Pugelj: Jesen. 6. Dr. Jos Tomi nšek: Slavna in bedna Italija. (Dalje prihodnjič.) 7. Milan Pugelj: Med gorami. (Dalje prihodnjič.) 8. Pavel Golob: Sioilski kitici. 9. Dr. Ivo Šorli: Nevesta. (Konec.) 10. Vojeslav Mole: Smeh. 11. Podlimbarski: Iz starih zapiskov. (Dalje prihodnjič) 12. Milan Pugelj: Anka. 13. Janko K. S.: Pla-meneče srce. (Dalje prihodnjič.) 14. Fr. Strna d: Sodoma (Konec prihodnjič.) 15. Književne novosti. Dr. Jos. Tominšek: Ferd. Seidl: Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. — Dr. Iv. Mer-har: Zabavna knjižnica „Slovenske Matice« XIX. (1907) Konec.) — Dr. L.: Anton Breznik: Besedni red v govoru. — Znanstvena knjižnica ^mladine". — Vekoslav Kukoveo: Uvod v narodno gospodarstvo. -— Silvija Str. Kranjčeviča najnovejša rniška dela. — Šolska i z ve s tj a za 1907/08. 16. Upodabljajoča umetnost. Umetniški paviljon v Jagioa. — Odkritje nagrobnika in spominske plošče Simonu Gregorčiču. — Trubarjev spomenik. — Shod slovanskih Časnikarjev. — Slovanski kongres v Pragi. — „Slovenski Sokol11 ima v 8. številki tole vsebino: 1. Proste vaje. 2. Zlet gorenjskega Sokolstva v Kranju. 3. Sokolski izlet v Kostanjevico. 4. Občni zbor Slovenske sokolske zveze. 5. Raznoterosti. Ljubljani. 17. M e d r e v i j am i. Dr. Jos. Tominšek: „Savremeniktf. 18. Splo-šnipregled. Sedemdesetlenica dvornega svetnika prof. dr. Vatroslava Izpred sodifto. izpred tukajšnjega porotnega sodišča Skrajna lahkomisljenost. Pri poštnem uradu v Stari vasi v Bohinju je bil od kresa 1906 za pismonošo nastavljen tamošnji domačin, 26 let stari samski Valentin Stare. Nosil je v to 8vrho službeno obleko in bil tudi zaprisežen. Kot selski pismonoša je imel tudi z denarjem opraviti. Trikrat na teden je hodil po določenih krajih in izročal strankam poštne pošiljat.ve, sprejemal je pa od njih tudi denar, katerega so hotele stranke odposlati s pravilno izpolnjenimi čekovnimi položnicami in sicer do zneska 1000 K, denar pa je takoj moral po povratku s čekovnimi pri-ložnioami oddati poštnemu uradu. S početka je vestno opravljal svojo službo. Od 17. avgusta 1907 naprej si je pa pričel pridržavati zaupani mu denar. V vas Staro Fužino je prihajal kot pismonoša trikrat na teden. Žena trgovca Jakoba Gašperina mu je izročila z nakaznicami vred, dne 17. avgusta 1907 522 K 51 v, dne 7. novembra 1907 580 K 85 v in dne 11. januarja 458 K 33 v. Ta denar je bil namenjen za tvrdko Frano De-bevc v Kranju. Stare pa tega denarja ni odposlal, marveč ga zase pridržal ter dotična opominjevalna pisma uničil. Tvrdka Dolenc je bila primorana v pojasnilo odposlati svojega zastopnika k GaŠperinu in tu je na dan prišlo Staretovo poneverjenje. Pri hišni raziskavi so našli Še več če kovnih položnic v obdolženčevi posesti in tako se je raznim nezvesto-bam prišlo na sled. Stare je izven Gašperina oškodoval še deset drugih strank. Skupne škode je napravil Čez 2000 K. Stare vse odkrito priznava. Na podlagi soglasnega krivdoreka porotnikov je sodišče obsodilo Stareta na 13 mesecev težke ječe in povrnitev škode. Ker ima obsojence okrog 1000 K dote, se bo škoda vsaj deloma pokrila. Telefonska ln brzojavno poročila. Vohun Nastić v Crni gori. Cetinje, 2. septembra. Te dni je dospel semkaj zloglasni vohun Nastić. Včeraj je imel razgovor z raznimi tukajšnjimi politiki, ki so ga izredno prijazno sprejeli. V kakšni misiji je prišel semkaj, ni moči po-iz vedet i. Nastić se pritožuje, da so ga na njegovem potovanju po Dalmaciji na več krajih insultirali. Posebno slabo se mu je godilo v Koloru, kjer so mu žvižgali, pljuvali nanj in metali vanj gnila jajca. Hujšim insultom je utekel samo s hitrim od-potovanjem na Cetinje. Ruski gostje. Karlovi vari, 2. septembra. Včeraj so semkaj dospeli knez Peter Nikolaje v h* Trubeckoj, Pavel Aleksan-drovič Vasilčikov, inžener Kerbedz s soprogo in poslanec v gosudarstveni dumi Dobiecki. Tu ostanejo samo še nekoliko dni, potem pa odpotujejo na jug. (V Ljubljano?) Prepoved praznovanja Tolstojevega jubileja. Moskva, 2. septembra. Generalni guverner je prepovedal občinskemu svetu v Vologdi prirediti slnvnost v proslavo 801etnice grofa Leva Tolstega. Guverner v Harkovu ni prepovedal samo jubilejne slavnosti, nego celo predstavo drame »Moč teme«. Afera Sičinski. Dunaj 2. septembra. Kasacijsko sodišče je danes razpravljalo o ničnostni pritožbi morilca galiŠkega namestnika grofa Potockega — SiČin-skega. Sodišče je pritožbo zavrglo. Carjevo potovanje. Petrogradi 2. septembra. Car se je danes s svojo rodbino odpeljal na svoji jahti v Kronštat. Iz Kronštata se odpelje na ladji „Standard" v Finski zaliv. Roparski napad. Odesa! 2. septembra. Roparji so vdrli na zborovanje trgovcev ter vrgli v dvorano bombo, ki je eksplodirala. Težko ranjen je bil en trgovec. Trgovci in redarji so 2 roparja ubili, drugi pa so ušli. Ponarejale! denarja. Milano 2. septembra. Polieija je odkrila v nekem litografskom zavodu delavnioo za ponarejanje bankovcev. Več oseb je bilo aretovanih. čuje se, da bo prijetih tudi več uglednih oseb. Hojmakov o delovanju dume. Beroltn 2. avgusta. Iz Petro-grada poročajo, da se je predsednik gosudarstvene dume Homjakov izrazil, da se bo duma v svojem jesenskem zasedanju resno morala lotiti reformnega dela, ker bodo sicer nastale v državi takšne obupne razmere, da bo nemogoče vsako redno gospodarstvo. Gospodarstvo. — Omejitev prometa z ocetno kislino v Nemčiji. "VVettendorferjev časopis MDie Spiritus Industrie" ima v številki, katera je izšla dne 1. avgusta t. 1. znamenit Članek glede omejitve prometa z ocetno kislino v Nemčiji. V Članku omenja med drugim tudi sledeče: Med tem ko se Avstrija brezuspešno trudi, omejiti promet z ocetno kislino, so imele manjše države na Nemškem že od nekdaj v to svrho služeče odredbe. Končno je na podlagi nemškega zakona za živila in v dogovor z zavez-nim svetom (Bundesrat) izšel cesarski ukaz, s katerim se je močno omejil promet z ocetno kislino (Essig-saure) v celi državi in kateri ukaz stopi s 1. januarjem 1909 v veljavo. Ukaz je v vsakem oziru velike važnosti za občno korist ljudstva, kajti s tem bode enkrat za vselej omejena prodaja ooetne kisline, tega pravega strupa človeškemu organizmu. Res je, da slednja, ako je raztanjšana nima momentanega vpliva na organizem, tudi vživanje strupa, najsi bode tudi v majhni količini ima škodljive posledioe. Velike bolezni je že prouzročila ta kislina in večina ljudstva nevedoma kupuje pristni kis, ki pa ni nič druzega kakor raztanjšana, ooetna kislina, strup organizmu. Ko bi naša vlada v tem oziru slično neški državi storila potrebne korake, pripomogla bi s tem veliko ljudstvu v zdravstvenem oziru, kajti s tem bi enkrat za vselej omejila razpeČavanje ocetne kisline Dandanes je veliko tvor-nic ki izdelavajo kis s pomočjo ocetne kisline in ker je izdelovanje takega kisa znatno cenejše se njih izdelki tem laže vzdrže v konkurenci s pristnim kisom kakor tudi z vinskim. Dolžnost države, kakor tudi ljudskih zastopnikov je, da skrbijo za blagor ljudstva in da povzdigujejo industrijo zdelovanja pristnega blaga, ter kolikor mogoče omeje razpeČavanje ljudstvu škodljivih izdelkov. Zatorej apeliramo na zastopnike ljudstva v ljudskem parlamentu, naj z vso eneržijo vplivajo na vlado, da tudi ona uvede za Avstrijo slični zakon kakor Nemčija, s katerim se omeji promet z ooetno kislino kajti s tem bode koristila zdravju prebivalstva in ob enem podpirala one tovarne kisa, ki izdelavajo človeškemu organizmu neškodljiv pristen kis ter preprečila, da se prodaja ljudstvu mesto kisa strup. — Obrtno pomožno društvo v LJubljani je imelo meseca avgusta 139.617 K 48 v denarnega prometa, in sicer je bilo dohodkov 72 620 K 10 v, stroškov pa 69 705 K — v. Končno stanje hranilnih vlog znaša 247.505 K 42 vin, stanje meničnih posojil pa 357.679 K 94 v. — Kmetska posojilnica ljubljanske OkollCO! reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 31. avgusta 1908. Aktiva: Gotovina 57 998 K 95 v, naložen denar I, 705.074 K 73 v, posojila 11,515.041 K 25 v, vrednostne listine 339.230 K — v, zadružni dom 203.584 K 92 v, zadružni hiši 308 128 K 36 v, zadružno zemljišče 109 253 K 50 v, inventar II. 102 K 87 v, prehodni zneski 7891 K 09 v, zaostale obresti 104 907 K 57 v. Pasiva: Deleži 26.448 K, hranilne vloge 13,859 358 K 20 v, rezervna zaklada 229 263 K 31 v, pokojninski zaklad 23.343 K 19 v, pred-plačane obresti 31513 K 59 v. Upravno premoženje 14,362 213 K 24 v. Denarni promet 38,027.994 K 23 v. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu avgastu 1908 je 250 strank vložilo 67.191 K 76 v, 236 strank vzdignilo 105.195 K 62 v, 8 strankam se je izplačalo hip o tečnih posojil 20 300 K — v, 323 menic se je eskomptovalo za 95 914 K — v, stanje vlog 3,374.534 K 54 v, denarni promet 483 736 K 36 v. Vseh strank je bilo 1163. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu avgustu 1908 je 200 strank vložilo 84 776 K 62 v, 180 strank vzdignilo 80 895 K 44 v, 20 strankam se je izplačalo posojil 35 375 K—v, denarni promet286.971 K 52 v. Slovenci ln Slovenke! ne zfflrtte družbe sv. Cirila In Metodo! Zahvala Akademičnemu ferijalnema društvu „Bodočnost" so darovali povodom društvene veselice pri Sv. Janžu na Drav. polju 23. t. m. sledeči gospodje: Dr. Kazimir Bratkovič, notar v Ptuju 2 kroni; F. Klemenčič, učitelj na Ptujski gori 10 08 K; dr. Vekoslav Kukovec v Celju 10 K. Za blagohotno mu naklonjeni velikodušni dar se ^omenjenim gospodom prav prisrčno in iskreno zahvaljuje Odborak. far. društva „Bodočnost". Zahvala. Akad. fer. društvo „JJodočnost" si šteje v prijetno dolžnost izreči javno zahvalo vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je uspela naša ljudska veselica pri Sv. Janžu na Drav. polju dne 23. t. m. razmeroma tako lepo. Pred vsem prav iskrena zahvala veleč, obitelji nadučitelj Reichovi, ki ima Hajveč zaslug, da se je veselica sploh mogla vršiti. Srčna zahvala gre nadalje vsem cenj. gospodičnam gledališkim igralkam in gospodom igralcem, posebno gospodičnam: Jelici in Milici Jugovi in g ič. Skrbinškovi; gospodom : Milanu Skrbinšku, Hojniku starejšemu, Jožefu Golobu in marljivemu režiserju učitelju Selinšku. Čast in zahvala tudi vsem vrlim pevkam in pevcem, zlasti tenoristu g. Rauterju, ki je prišel celo iz daljnega Ljutomera in nam tako omogočil lepo petje. Srčna zahvala tudi onim gospodičnam, ki so pri prosti zabavi prodajale konfeti, šaljivo pošto itd. zlasti gospodičnam : Skrbinškovi, obema Jugo-vima, Berti Golobovi, Emi Mohoričevi in in gdč. Potočnikovi iz Ptuja. Iskreno se zahvaljujemo tudi velerodnemu graščaku g. Klammerju, da nam je prepustil brezplačno graščinski prostor za veselico. Neomenjena pa ne smejo ostati tudi domača dekleta, ki so nam z venci in zelenjem tako lepo okrasila veselične prostore. Končno še prav iskrena zahvala vsem, ki so vkljub neugodnemu vremenu pripomogli s svojo udeležbo k boljšemu uspehu, zlasti vsem milim gostom iz Maribora, Ptuja, Sv. Lovrenca na Drav. p, Frama, Rac, Ljutomera in tudi domačemu kmetskemu ljudstvu, ki je vkljub protiagitaciji od gotove strani prišlo k veselici. Odborak. fer. društva „Bodočnost". Napake diete ^te^a voda) k vinu, konjaku itd. je boljši »Tempeljski vrelec*. «g maj Dobiva se pri firmah M. Kastner^ infPeter Lassnik v Ljubljani. 3075—1 Semlk dr. Ing. Hirsch, 0lomne. Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „Seydlin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. 2 Darila. Ui ravništvu našega lista so poslali: Za drnibo sv. Cirila In Metoda. — G. dr. J. Pipenbacher, prof. v Ljubljani kron 10 mesto venca na grob prijatelju. — Gosp. Štefan Klun K 10 mesto venca na grob svojemu dolgoletnemu prijatelju g. Karlu Hin-terlechnerju. — »Letovišče Zaplotnikov« v restavraciji »hotela Južni kolodvor« za izlici-tirano palico »ata-tovo« (ali res ni več vredna? !) K 3 40. G M. Strkovič nabral v veseli družbi pri dobrem na ražnju pečenem jagnjetu v Gornjem Hotiču pri »Jožetu« kron 11 06. — Mladi igralci »Snegulčice« v Kranju K 15 kot vstopnino, z dostavkom: Otroci smo mali Snegulčico igrali prijaznih gledalcev dar položimo družbi na altar. Kočevski in ljubljanski Slovenci so tri, pri obedu preostale cmoke zdražili za K 450. — V gostilni »Gruden« na Vinici pri Sodražici je bilo nabranih K 15. — Skupaj K 68 96. — Srčna hvala! — Živeli! Za Prlmoi Trubarjev spomenik. — G. dr. J. Pipenbacher, prof. v Ljubljani kron 10, mesto venca na grob prijajatelju. — G. Štefan Klun tu K 10, mesto venca svojemu dolgoletnemu prijatelju gosp. Karlu Hinter-lechnerju. — Skupaj K 20. — Srčna hvala! Za pogorele* na Bleda. — Pri omizju v gostilni g. Luke žica v Sp. Šiški je nabral g. Fran Štajer K 9. — Srčna hvala! Razširjeno domače zdravilo. Vedno rečja povpraševanja po „MoIl-ovem francoskem žganju Ln soli" dokazujejo uspeSni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znano antirevma-Učno mazilo. V steklenicah po K 1 90. Po poStnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom, 4 36—12 VoMIo no naročilo. Slavno p. n. občinstvo vljudno valimo na novo naročbo, stare gospode aaročnike pa, katerim'le potekla koncem aaeseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vsa številke. „SLOVENSKI relja v LJubljani na dom dostavljen 7sn leto .. K 24-— I Četrt leta .. K 6 Pol leta... „ 12a— i En mesec .. „ 2-— f npravnistvu prefeman na mesec E 1*90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto .. E 25-— I Četrt leta .. K 6-50 Pol leta ...n 13-— i En mesec .. „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. WQF~ Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. WV Mlj se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vposlje o pravem času. Upravništvo .Slovenskega Naroda", Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v LJubljani1'. Uradni kanci dan . borze 1. septembra 1908 Blago ttele IJ% majska renta. . • • fw„ srebrna renta . • • . avstr. kronska renta. . wTt m zlata B m • »grška kronska renta . fL 9 zlata , . ¥h posojilo dež. Kranjska ilL*ft posojilo mesta Splje4 Wh, . , Zadar Hf« bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . *% seska dež. banka k, a> *% B - - *• &7,«jf, zast. pisma gaL del. hip o tečne banke . . peit. kom. k. o, s 10°L pr...... **/••/, zast pisma Innarsi hranilnice..... &fi% last. pisma ogr. cerrtr dež. hranilnice . . . IV/. z. pis. ogr. hip. baa, •V?« *cl- ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . v*/,% ebl. češke md. banka K erfor. lok. želez. Trst-Pereč . . **/« arior. dolenjskih žel. . K pricr. jsž. žel. kup. V/, iVo avstr. pos. za žel p. a* Srečke. irečke od 1. 1860*/, . . , , cd 1. 1864 ... i , tizske...... „ zem. kred. I. emisije . . . H. . , ogrske hip. banka . , srbske a trs. 10(r— _ turske...... Sastlika srečke . . . Kreditne 9 . • . Inomoške , ... Krakovske , • • i Ljubljanske » • . • &vstr. rdeč. križa 9 . . . s m B • • • ftiidolfove , • • • S*!cburške . . • • Dunajske kom. m ... Del hižnc železnice..... J:Javne železnice. . . . .vMr.-cgrske bančne dela.. \vstr. kreditne banke . . lostenafcs , . , Prerrogokop v Mostu (BHm) Mptaske montan . . . . Praske žel. ind. dr. . . . ?;r-:a-Murinyi..... Trboveljske prem. družba . »vnr. orožne tovr. družna veike sladkorne Z. kr. cekm . , 10 franki . . , JO marke . . . fcoTcreigne. . , M-srke . . . # laikj bankovci » SeMjl .... Dolar* .... DeuM 96 20 9910 98 35 115 95 9*80 11090 97 75 10010 99 20 98-2f 9795 96 50 10976 104 — 98- 98 25 99 - 98-9975 99.90 98-27325 99 40 15225 260 50 142-5 267 264 — 2-9-104*-18150 20 — 472 — 108-107 — 6150 5V-26 10 6850 109-491 — 96 40 99-30 96 55 116 15 9? -111 10 9875 101*10 100 20 99 25 98 25 97 50 11025 105- 99- 99-25 10O- 99-10075 99-27525 UO'40 156 25 264 50 146 15 2?3 -270--245-110 — 185 50 22--482-118 — 117 — 67 50 52-28-5C 72-119-501"- 11750 11850 69175 691-75 1737 —i 1748-634 40 635 40 742 50 238-723-671-75 743 50 239-727 -672 75 2695 - 5027— s- • • • 555-, 278—j 543 — 171 — 11 36 19-07! 23 46 23 96 117-25 9520 251 4-80 559-283-. 546 -. 172-. 11-40 1910 23 50 24-117 46 95 35 552 2- Sitna cone v Budimpešti. Dne 2 septembra 1908. Termin Pšenica sa oktober . . . ss 50 kg K 11.26 Sti za oktober . . . . u 50 kg K 9 31 koruza za maj 1909 . . za 50 kg K 7-28 □ves za oktober . . . za 50 kg K 8 04 ■fcmile. b vin višji. Meteorolositao poročno, Vitla« nad morjem 306. Srednji areoai tU k 7169 scptem. J Cas opazovanja Stanje barometra v mm 26 |» s s P s H B Vetrovi Nebe 1 9. zv. 7314 163 sl. sever. jasno 2. 7. zj. 7371 100 si. svzh. oblačno • 2. pop. 733 0 21 4 sl. zah. * Srednja včerajšnja temperatura 159', norm. 16*9*. Padavina v 24 urah 0 0 mm, MU Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem n znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, sestra, oziroma stara mati, gospa jflna chuma soproga železniškega uradnika dne 31. avgusta ponoči po dolgi in mnčni bolezni, previđena s sv zakramenti, v 44. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage raj niče se bode danes dne 2. septembra ob 4 uri popoldne položilo k večnemu počitku na pokopališče pri Devici M. v Polju. Blag ji spomin! Sp. Šiška, 2. septembra 1908. Franc Triurna, soprog. Josip, Franc, Aloliif, A doli, Alfonz, Mtci, otroci. Katarina Th um a roj. Pesnic, sneha. Josip, vnuk. 3077 Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda Karlu Hlnterlechnerla 'civsega čevljar, mojstra, meščana itd., tako prisrčno izražali in izkazali dragemu pokojniku zadnjo čast, se tu iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini za večkratni tolažilni obisk, slavnemu društvu rokodelskih pomočnikov za ganljive žalostinke in častno spremstvo z zastavo, obrtno-pomožnemu društvu, čevljarski zadrugi, gasilnemu društvu, kakor tudi vsem drugim prijateljem in znancem. Iskrena hvala tudi za darovane vence in sploh vsem, ki so nepozabnega rajnika spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, 2. septembra 1908. 3 79 Žalujoča rodbina. Za pokojnega gospoda Pavla Scrnatoviča, c. kr. poročnika se bo slnžil Recpuem jutri ob 10. dopoldne v stolni cerkvi. 3 82 Dijak iz boljše hiše se sprejme «3T na hrano In stanovanje ~VI 3073 i Več se izve v Prešernovih ulicah it 5, I. nadstr. desno,_ Detlico ali sprejme na stanovanje in brano slovenska rodbina. Kje, pove upravništvo „Slovenskoga _Naroda"._3066—1 Z dečka se sprejmeta v stanovanje v Gradišču št. 7/11. levo. Natančneje od 1L—12. dop. 3067-1 Malo gostilno na račun v Ljubljani ali nje bližini prevzame soliden, oženjen penaijonist. Ponudbe pod ,,penzi)onist" na upravništvo „Slov. Naroda2. 30 9-1 SODE še dobro ohranjene, stare in nove proda : I. Buggenig Cesta na Rudolfovo žel. 5. Sprejmejo se: strojevodja, Dva cirkularista, dva hlapca za gozdarstvo ter več delavcev. Več se izve na parol lagi ▼ Ko-trtvmisni ali pri Daa. Loitn ▼ Mahijsud, Jankovo uL 18. 3C66-i BBBBSBBBBBBBSBSBBSI Vodovodi kanalizacije, kopališke naprave Inžujg-Mdnrtekt Konrad Lacfenik, Ljubljana BMtMfinvi nOct itn. i. Brnlal: LacUnlk-LJudUanr Projekti in izvršitev pn domoći specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zaatom) Mlss Forler, Mlss Eoerltt c orne back Irom Eogland and bo-gin their lessons again on tbo 1 st ol October, in Dalmatinovo ulico s t 5- — Poisve se pri gospe M. Toonies na Dnna|ski castl 25 od 15. septembra od 18 do poln 2 in od 27. sept naprej ves dan. 3035 3 Plačilna natakarica se išče za večjo restavracijo v LJubljani. Vstop takoj 3055-2 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Stanovanje ▼ suterenu z 2 sobama, kuhinjo, jedilno shrambo in drvarnioo 80 odda ▼ Cigaletovih ulicah tako] ali za november v najem 3016— i Več se izve pri hišnici ali v odvetniški pisarni ravnotam. Trgovina z obrtom, opravo in stanovanjem, vse v novo zidani hiši ▼ bližini LJubljane, so odda v najem. 3057 2 Naslov v uprav. nSlov. Naroda". Absolviran 3007-3 šestošolec so tako i sprejme kot aspirant v lekarni Josipa Močnika v Kamniku. Vinske sode nekaj skoro novih, dobrih in močnih, približno od 600, 1200 do 3000 litrov, proda po nizki ceni 2991 3 : FRAN CASCIO : Srlenburfove o icc titev. e. Doktor 3080 1 Iv. Orožen zopet ordinuje. Mesečno soba na Miklošičevi costi it 10« nasproti hotela „Unionau, lepo meblirana, 80 odda s 15. septembrom. -Istotam ao sprejme tndl- šolsko učenka iz boljše hiše na hrano in stanovanje. Več se izve v trgovini ,,Pri nizki ceni", Žargi, Sv. Petra cesta Stev. 2. 3078-1 Veliko zalogo jramofonoi; u ploič tudi s slovenskimi k omadi; plošče od K l-SO naprej priporoča FR. P. ZAJEC, urar Ljubljana, S ari trg 26. 2291 19 Krasne BLUZE 71 največja izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo In otročja oblekce priporoča po najnižjih cenah M. KRISTOFlO por. Bučar STARI TRO it 28. Pozor! Prva Jugoslovanska JzdelovalnJca spirJtnih drot prodaja in razpošilja svole po 88 h, i K in 1 K 20 h za kilogram. — Drože se ohranijo osem dni, za kar se jamči. Izdelovalec: ! 064 I. Kadune CoJzova cesta 9 LJUBLJANA Cojzova cesta 9. Točna postrežba I Podpirajte domačo tvrdko! Reza Juibmaver sni vljudno naznanja, da otvori jeseni B lirilišrp za ^r°Jno r«sanJc- prikrojevanje in m»lt>w; /. izdelovanje ženskih oblek .-. po dostdaj najbolj že m ln nedosežnem sistemu. II i Vljudno vabi Častite dame, katere se hočejo prvega tečaja I H 1 I udeletiti, da se blagovolijo kmalu zglasiti. 1 H _| 3071—1 Natančnejša pojasnila se dobe I— A v Uubljani, na Kongresnem trgu It. 6, Z. stop.. I. nadstr. H Istotam se prodajajo krojni vzoroi po meri v vsakovrstni obliki flsshfRfsl^h^v Naprodaj je: j Q j jaki dobro ohranjen biljard a 10 qnees za j m " 70 I, — 2 omari, in sicer ena majhna za spravljanje ledu, še dobro ohranjena za 20 K in ena velika, dvodelna za 50 ft- — 2 veliki, skoraj novi železni polnilni peči, ki se kurita s premogom, ena za 50 K in ena za 80 K. Več pove Ivan Wakonlgg v Šmartnem pri LitlJL 3070-1 H. Volk v Šoštanju, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par ln elektriko se priporoča u snaženje vsakovrstnih obisk i. t. i. Cene tf»ft~li Za vse v snaženje Izročene stvari se Jamči 30:0—2 Preuzemnica Q|)|g|j[ za Cjubljano pri J. MAGDICU krojaču Miklošičeva cesta št 10 SUKNA sprejmejo pod primernimi pogoji na hrano in stanovanje* 2913—4 Nsslov v uprav. n81ov. Naroda". Gospodična z lepo pisavo, vešča strojopisa, želi službe tudi kot praktikantinja. Ponudbe pod „tahol" na uprav. „Slov. Naroda". 3071—1 Gostilna pri „Raku se odda takoj na račun na Krakovskem sasipu štev. 4 3031 2 In modno 2884 s blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v Humpolcu I dr. Edvard Kitah ▼ Kranju je od 15. septembra naprej slavnemu občinstvu vsak dan na razpolago. 3048—3 Išče so stanovanje s 4 do 5 sobaami in postranskimi prostori ter po mogočnosti z vrtom ali dvoriščem za 15. september, 1-oktober ali 15. oktober. 3005-4 Ponudbe na uprav. „Slov. Na« roda- pod znamko nI. B. G." 1443-20 parhetska dela prevzema ter da materijal JOSIP PUCH Ljubljana, Gradaške ul. 20. Ceno I Solidno! Osa, kr, avatrljskd ^& drfavn© železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne oahod ls L|nMl*n« |as> tmL S-50 zjntraf. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 7'os jutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c kr. dri. že!.. Beljak čez Podrožčico, Ceovee, Prago. 7 o7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topllce, Kočevje, 9- 26 |ifocip«ldne. Osebni vlak v smeri: jssenice. Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Prago. n-38 »rodpoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico 1rž. žel., Trs dra. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec i-oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topllce, Kočevje. 3-45 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel. Trst drž. žel. Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7-1 o a vooer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-3D iveder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec Praga. 10- 40 ponooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. sel.. Trst drž. žel. Beljak juž. žel, (čez Podrožčico). Odhod ls Mabljans ari. kolodvori 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2 05 »opoldne. Osebni vlak v Kamnik 7IO iveder. Osebni vlak v Kamnik lo-oo aeneOl. Osebni vlak v Kamnik. (Same •b nedeljah ln praznikih.) 1. maja 1908. leta. Sofeod v LSntti! ini. saLi OB6 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka lui žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8*34 zjutraj. Osebni vlak lz Kočevja, Straio-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*22 predpeidne. Osebni vlak is Prag*. Celovca, Beljaka juž. žet, čez Podrožčics in Trbiž, Gorice dri. žet, Jesenic, Tržiča. 2 32 popoldne. Osebni vlak ls Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 3 06 popoldne. Osebni vlak lz Beljak-juž. žel.. Trbiža. Celovca, Beljaka (čet Podrožčico) Gorice drž. žel. Trsta dri žel. Jesenic, Tržiča e-OO zvečer. Oseb. vlak ls P»age, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jesenk. 8 37 iveder. Osebni vlak ls Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-40 iveder. Osebni vlak is Beljaka jul žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drl, žel. Gorice dri. asi. Jesenic, Tržiča. 11-50 ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trati drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic V Ltnblji 0-40 ijutra). Osebni vlak ia Kamnita. IO 59 pred poldne. Osebni vlak ia Kamnik* 6 i O iveder. Osebni vlak ls Kamnika. 9 59 ponooi. Osebni vlak ia Kamnika. (Samo ob nedeljah ln praznikih (Odhodi in prihodi so označeni v •vropejikem času.) C. far, rarnateljstro driaTmih želemic t Trstu podružnica o spiietu Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnica o ceiovcu. = »prejema vloga mft knjlftloa lam um tako61 vo6ub ter jih obrestuje od dna vloga po Kupnja in pvodaja v»adnontaia pnpigja vseh mt po kulantnom kuna. IB D83B Snaži samo s čistilnim ekstraktom 1190-5 GLOBUS. Hnjnosejft Muze svilnate, batistne, čipkaste, ^ volnatein iz modnega blaga, mi damsM IszIcTdtjlIs:! najnovejše mode W moderni pasovi, damski in otroški predpasniki, K spodnja krila, ovratniki in kravate. ^ m Dalje priporoča svojo bogato zalogo domačega dela tnal po Fm Ri meri In po najnižjih cenah lm 2252 11 p£ Za šolsko mladež: 2 jesenske in zimske obleke, svrsnlkl, dežni ogrtači in zimske snknje se dobivajo v največji izbiri in po čudovito nizkih cenah v »Angleškem skladišču oblek" O. BERNATOVIČ m v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. V Zo jesensko sezono! Krasne okleke, površniki in razna oblačila za gospode in dečke v velikanski Ubiri. KonfeKcUa_3- Kanc Ljubljeno, Duerskj trg |t«w. 3. Lastni Izdelki iz pristno angleškega blaga. Velika zaloga ta ia inozemskega blaga za naročila po meri. .*. Stalne, izredno nizke cene! .*. 858 - 55 j Izredna državna loterija. ■ Na najvišji ukaz Njegov. 809 c. in kr, apost. Veličanstva Izredna Miško loterija za dobrodelne namene c. Kr. domobniHira In žandarmerije. Ta denarna loterija,1 dovoljena, obsega 11984 dobitkov u gotovini v skupnem zneska 513.760 K- Glavni dobitek znaša r v 5u1uv1.11 v jnufii&iii *uw 200.000 K oISotoulnL Srečka nje bo nepreklicno 22. oktobra 1908. 3046-1 Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivalo pri oddelku za driavne loterije na Dunaju III, Vordere Zollamtatraaae 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, ▼ menjalnicah L 1 d. Igralni načrti za odjemalce srečk z as ton]. — Srečke so dostavljajo poštnine prosto. C- kr. lotertJsko-dohodnlnsKO raonntellttuo. 2 dijaka bo sprejmeta na hrano in stanovanje v Gradišču št. 7, I nad-stropie, levo- 3008 2 2716 Olavna zaloga v lekarni 22 Ub. pL Trnk0czyja v LJubljani. « N Primarius dr. O. Gregorič I^jiit>i jaiifi kronska ustna voda EUODIIi Zakonito varovano. Specijaliteta za kadilce. 10 9o 15 kapljic v kozarec vode. Cena 2 kroni. j Slavna zaloga v lekarni Ub. pl. TrnktoJa v LJubljani. 1 8 Ni i 9 m 9 M B r 9 (J 9 Kdor hoće varno, mirno in Utro ! Ani sss 1 llliiUilUU deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika: 3Pr. Setinig, UubUnno. KoloduorsKe ulice ZI Odprava potnikov samo z najnovejšimi parm ki „ velika ni": 2343 9 Kaiserin Aug. Victo-ia, nosi 25.000 Ion Amerika...... 24.000 „ President Lincoln . H 20 000 President Givnt . „ 20,000 , Vožnja LJubljana - Hamburg traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake meDJave okroglo V/2 dni, ter ima potnik pravico porabe brzo vlakov po celi črti od Avstrijske meje (Eger) naprej. Malinčev SIRUP lekarnarja Piccolija 2271 v LJubljani >° c. In kr. dvornega dobavitelja, papeževega dvornega dobavitelja je izboren prirodni izdelek. Poštni zaboj ček s 3 kg sirupa se pošlje poštnine prosto proti povzetju za 5 K, v sodčkih po 10, 20, 40 in lOO kg sirupa z zavojem vred po 1 K za kg. Sterilizirane steklenice z okoli 1 kg vsebine se prodajajo v Ljubljani po 1 K 50 h. V zabojih po 25 stekl. z zavojnino vred v Ljubljani po 1 K 35 h. Naročila po povzetju. ;><7|V V Zaloga pohištva v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije cesti štev. 11 dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. Lastne delavnice. /825 6 Spre errn-a.r^ie ul6 am.lr v od c. kr. deželne vlade dovoljeno šolo za krojno risanje in izdelovanje oblek se vrši s 1. septembrom 1907. Marija Nachtigall-Slavčeva. 3076—1 Istotam se sprejmejo sosplce z dežele na stanovanje In hrano. Št. 1009. 056-2 Oglas. Županstvo v Naklem na Goriškem razpisuje službo obhodnika Plača 70 K na mesec. Prosilci morajo biti trdnega zdravja ter vešči slovenščine in nemščine Prošnje je vlsgati pri podpisanem županstvu do 8. septembra 1908. Županstvo v Jfaklem na Goriškem, dne 30. avgusta 1908. I I I I I i ! Novost ¥ Ljubljani I U sled mnogostransKo tirajenih jelja so se nabavili aparati 2 zračnim pritisk0171 in se je $ačeh $ septembrom t. /. svetovnoznano, od vseh zdravniških kapacitet za želodčne in prsne bolezni ordinirano .in iz meščanske p vovarae napolnjevati v steklen ce. Steklenice (10/i0 in '/10 litra — ne 4 i<> kakor so običajne v Ljubljani), se dobivajo po 30 vinariev v restauraciji ,pri Roži' v Židovskih ulicah v £jubljani. Steklenice se bodo dostavljale v za ta namen nabavljenem vozu dvakrat na dan v hifte, ako se jih najmanj 10 naroČi. NaroČila se sprejemajo v točilnici „pri Roii'V kjer naj blagovoli p. n. naročnik svoj naslov v zato pripravljeno knjigo vpisati. Tadi potom dopisnice — naslovljene na restavracijo npri Roži" v Ljubljani — doposlana naročila se bodo točno izvršila. JfU dOŽOlO se pošiljajo zaboji (25 ali 50 steklenic . IMF' Ako se shrani pivo v kieti s temperaturo 8-10° K, se garantira, da bo isto ostalo 14 dni čisto in se bo dobro penilo. "M 6g. gostilničarjem, tovarnarjem, trgovcem z jestvinami i. t. 9. se dovoli primeren popust. 3074—1 V3? I I I I I Ponudimo vsako poljubno množino: zidarske strojne opeke, Portland-cement najboljše vrste, ffiŽ^S*^ peči,st.dilnike,,drUai«tavb1m.teHjal 1908 29 F. P. VIDIC 8c Komp., Ljubljana. Izdajatelj in odaovorai\rednik Kasto Puitoaleaišek. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. 41 78