V t.-TCli. čMrtrl« iniolotr, uhaja in velja t Marila.ru brer. pošiljanja na dum Jiv-c leto f ff, - k, ,i pol leta . . 4 „ — ,. It četrt leta . .. tO ., PO pošli :
Zn rs* leto 10 «1 M p„l leta . f> ,, u ..trt Mj i .,
VreilnUlm in «.yr..TiiUt ,,. ni »toliiern 6gU(pO" plat/) hi«, it. 1S4.
H t. 55.
Mariboru   ll. in;ija 1K(>*>.
fhtnanlta i
Zj mva.lri.i flretttopn i
rrtt.. u platnj* I ' ... M MktbnM ikrat.
t, A. Jkr.it, 4 kr. 6e se ti.k* Ikrat.
Ti*, f pismenkc .k plrtru-Jej« po pm.it..rq.
Za ml IInI je pUr»t. k..|ek(-tnnpelj) |« sok.
ItoVopi.l   ae p» VfilBM, iopi.i n.ij H IkfOTogM fr.inkujejj.
Tečaj ii.
Telegram ..Slov. Narodu."
Sv. Peter 10. maja. Tabor na P i v k i je bil v najlepšem redu. Vse točke in! resolucije so se enoglasno in navdušeno sprejele. S posebnim navdušenjem zedinjenje Slovencev. Deležnikov je bilo 8 do 9000. Za predsednika je bil izvoljen dr. Costa , m namestnika dr. Lavrič. Govorilo seje slovenski, tudi hrvaški. Govorniki: Noli, Rubesa (Obresa ?), Domicelj , Lavrič, Steidel, Dolence. Costa. Ljudska veselica do demišnjega jutra.   Vreme neugodno.
Politična društva.
Nikjer menda ui čuti in brati toliko pritožeb proti pisani pravici, za ktero se nihče no briga, kakor med nami Slovenci. Imenujemo te pravice navadno mrtve, ali pravice na papirji, in pravimo, da bo zlasti uradniki krivi, ka se postave nočejo oživotvoriti in stopiti v življenje. Radi tudi mi pritegujemo, da nam uradniki v kolikor se tiče slovenskega jezika ne dade, kar menimo, da nam po pisani pravici gre in „Slov. Narod" je v tej zadevi že marsikter greh zamude spravil med javnost, in ga bo Spravljal med svet tudi v prihodnje, dokler se popolnoma no zatere podedovani greh uradnega neraškovanja. Ako pa hočemo pravični biti, moramo pa tudi priznati, da smo glede naših pisanih pravic precej podobni svojim prvim stališem v paradiži, ki sta se toliko časa izgovarjala drug na drugega in na kačo zapeljivko, da je kazen zadela vse tri in ž njimi vse. kat jih jfl prišlo za njimi. Ako nočemo, da se tako godi tudi nam in našim potomcem , ne velja samo izgovarjati se in krivico porivati na druge. ampak resno povprašati, kje in od kod izvira zanemarjanje naših pravic. (Cedar pa enkrat spoznamo napako, treba je, dajo odpravimo sami. da jo odpravlja vsakdo, kdor noče biti mrtva klada ovirnica v narodnem življenji. Kdo bi tudi spo-štovai narod in pravico njegove, ako on sam v ledino pušča pičla svoja pravna tla! Pravic, kar nam jih daje decemberska ustava, jfl malo in še teb eno smo takorekoč pustili popolnoma neobdelano v ledini. Pred očmi imamo politična društva na Slovenskem. Dolgo smo pogrešali pravico družiti se v dosego političnih namenov. Dokler priviligirani absolutizem in lnž-njivi liberalizem to pravice ni hotel izpustiti iz svojih železnih rok, stvnrjali smo si v slovenskih čitalnicah nekakovšen surogat, iz kterega smo si kuhali redko politično- narodno hrano, da bi no bili popolnoma onemogli, kadet bi nam država dovolila tečnejšo jed. Država nam jo jo dovolila, a le dovolila, t. j, odkazala nam je tla, na kterih si jo moremo pridelati« ako se no bojimo žulavib rok in potnega, opečenega obraza. Ko so bili postavljeni mejniki našemu političnemu posestvu, res smo vzdignili tudi mi Slovenci svojo lopato in smo simbolično odrezali prvo ježo . v zna«
nicnjo, da smo vzeli dolgo nam odtegnem, di Iščino v List in posest. A ko je bilo treba poprijeti lopato z obema rob; in resno se lotiti dela, padla nam je iz rok. Prva ježa se je zopet zarastla, zemlja leži neobdelana iu nam rodi le bodenežo. koprive in — boboveo; delavci — ne najemniki, ampak Instniki našo zemlje pa ležo v senci iu čakaj i, da Iti jim kdo Usudi] drevo, ktero bo rodilo sadje, ki nam bo samo neposredno rastlo v usta, ktera bo treba le lenobno odpirati iu zapirati, Kdor nas ve o nasprotnem podučiti, naj se oglasi, samo naj nam ne kaže na Ljubljano in njeno lovensko politično društvo. Komur jo znana najnovejša zgodovina Ijubljan-kega mesta in društva, pritegnil bo onemu našemu prijatelju, kije rekel, da se mu zdi ljubljanska „Slovenija" podobna onim hišam većih mest, na kterih je zapisano z debelimi Črkami: „F r e i w i 11 i g g o s t a 11 e t e r Durchganfi! Lastnik dopušča, da sme čez ta vrata vsakdo hoditi t" Ljubljani je treba novega političnega <\n\< a. kupo no bo niti gola demonstracija proti nemškemu društvu, niti I kteri bi per proteetionem v slovenski „slavohram" lezli možje, ki za narod le gola! jedo* in pivo pijo, niti ne posojilnica, ki bi „VOrschuss" dajala na dela, o kterih vemo. da se 06 bodo delala. To naj si zapomnijo tisti sedanji ljubljanski slovenski nezado-voljneži, ki pri ravnanji tega društva glede trebanjske volitve — kakor nam poroča pred nami ležeče pismo, ktero je vsakemu r ogled prepuščeno — „s zobmi škripljejo." Znan nam je kraj, kjer =e noč in dan škriplje s zobmi, a se s tem škripanjem niti no izprosi kaplicfl mrzle vod", s ktero bi so ohladil opekli jezik.   Lopato v roko, predno bo prepozno!
NajraarljivejŠa je zdaj tržaška okolica, ki so sme ponašati z naj-večimi čitalnicami. Do zdaj so te zadostavole, Ali ako v nam je prav poročalo, že je z amabnena sekira, ki ima spodsokati vse slovenske čitalnice tržaškega okoličja. Torej bo tudi tli treba gledali, da se OSffltje politično društvo, ktero je odtegneno mabljijem tržaških Italijanov, ktero bo skrbelo, da se ne zgrudi v enem dnevu, kar se je gradilo in stavilo leta in leta, ktero ho zbiralo moči in jih združene rabilo v dosego viših namenov. A glede tržaških rodoljubov nas ni Strah, do zdaj so kazali, da   si   vedo sami
poiskati zdravil za narodne rane.   Drugače je drugod i.   Ki..... Koroški
rodoljubi, ki rešijo čast slovenskega imena v Gorotnntl? In pri nas naStir-skem? Ali hočemo že zaspati na taborskih lavorikah? Preteklo jo več kakor dva mesecu, kar imamo v Mariboru potrjena pravila slovenskemu političnemu društvu. Razposlala so se po osnovnlnem odboru bojda vabila k pristopu na vse veče in manje l;raje. Žalostno, bogme žalostno, da jo treba še le vabiti, kjer bi se imel vsak rodoljub oglašati i/, lastnega nagiba, trikrat bolj žalostno, da niti na pozive ni odziva, Rodoljubi celjski ali nimate pole papirja, na klerom bi v /opisovali delavci slovenski? Slavni Ljutomer, ali so tvoje čete onemogb-. ali si si tudi ti pod glavo potekuil blazino z napisom: „Slovenija se f.u;i da se?-' Starodavni Optuj ali se ho-čes res poptujčiti? In Brežice, Bistrioa, Vojnik, Šmarje, Gorenji
U&Uk*
Poslednji bosanski kralj.
(Zgotluviiibko-roinnntieen obraz; češki spisal Prokop Ohooholouiek, poslovenil Podgoričan
VI. (Dalje.)
Voj akcij i se čudno zdi jasno sinovo oko. „ Uazgovarjali smo so," — omeni, „da nam no bodejo milostivi prisloni, ki so zdaj-le odšli, da Korvi-novega posla navzočnost nam ne obeta nikakove sreče, a zdaj znam, da je za zdaj ničemur 11 bil naš strah."
„Oh, ljuba mati!" — odgovori Tomažovič, kar pooblači se um čelo, „80 nikoli nisem pretrpel toliko, kolikor sem takrat blizu v eni uri —"
„Pa se vendar smejeŠ?!"
„Zakaj se smejem V!" — začudi se, „Korviuov poslanec nas zapusti šo dene8, jaz pa sem svojo nado iu svojih razmer pogodbo s Korviuom obo-sil bodočnosti na poroti."
„Nu, saj to je prav vesela vest, da odide," — pove Vojakeija, „ali jaz ti oznanim nekaj radostnega —"
»Kaj?-
„Izborno so Radiću bojda vrsti vse na sultanovem dvoru," — razodene kraljeva mati, ,, Mohamed bi rad tebi prijatelj bil takov, kakoršen j" bil tvojemu očetu vsled starih pogodeb moju njima!'1
„Ali bode tudi od mene zahteval davek?" — hladno oponese To-
maževič.
„Kaj pak I" — začudi se Vojakeija. „Č6 pa so bodeš modro vel, plaćaš davek enkrat ali dvakrat; potlej pa. kader odpraviš svoj veliki boj, potlej: ali ti Turek povrne bosuiški davek in obljubi sam svojega, ali pa ti kraljevino vzorne na večno zastavo."
pZdi se mi, da |e tudi tebe, junaška, moja presrčna ženanavdih-nila h svojimi črnimi duzdovki," — Toinažević omeni s prisiljenim nasmehom.
„Kdor se upa na visoko goro, ta se ne sme bati silnega groma," Vojakeija odgovori do cela prepričana.
„Hin!" zamisli so Toinažević. „Dobro," — potrdi čez nekoliko časa tako, kakor bi ga bile bridko vrezale te materine besede, ki so mu krasno sanjo razpihnilc v nič, ,kar si dejala o davku, to razsodim potlej še le, ko se pogovorim z Radićem, ki se ne bode mudil dolgo časa, ker se vspešuo snuje mu tamkajo v Drinopolji."
Res prav je imel Tomaževie. ki je dejal, da vojvoda povspeši 9vojo vrnitev; saj Radić š" slutil ni tega, kar so j" godilo potlej, ko je bil odjezdil iz Sutiske, hitel je torej, da se tem luže vrne doinii, vzbtsti pak, ker ga jo s čaralno močjo vabila nazaj ljubezen do krasne Kosarevne, ljubezen, ki se jo bila nasrkala čisto nade. predno jo odjezdil iz Suliškega samostana. Srečno jo vse dovršil v sultana .Mohameda „porti;" da-si sta iz početka oba : sultan m njegov velvezir Meh med zelo repenčiln se. zakaj je Štefan Toinažević sel 1'- ■■sni na prestol, kar ni vprašal svojega fevdnega gospoda, ali sme ali ne; Zakoj ni vprašal velikega padišaha, keinu so žfl od nekdaj davek plačevali bosuiški kralji. Velve/.ir je od kraja do konca zmerom I" renčal, da mora vlada Tomaževiću vzeti krono iu da se mora kralj udati naravnost sultanovi vladi. Ali Radić je dobro poznal turške običaje, znal jo, da jo Turek le višega davka lakomen ; toda tudi z davkom ni pustil poskočiti, zagovarjal je le staro zavezo, in njegovi spretnosti se je posrečilo, da je Porto prepričal, kako izborno in ugodno jo turški vladi staro razmerje hosniških okolnosti iu obeh vlad stara sloga, tako. da je naposled sultan res Bosni za kralja potrdil Stolana Tomaževiću — in da bodo zadovoljen so starim davkom, zatrdil je. Nekoliko dni poprej, predno je bil odločen vojvodin odhod, podaril je velvezir Radiću nekoliko kaftanov in drago protkano ko-žuhovino.
„l'a reci še kdo," — nasmehne se vojvoda, ozre na ta dar, ki je največe zadovoljnosti znamenje, rda je težko oči zaprašiti Turku tako,kakor zasačiti starega tata lisjaka. Kožuhovina je vrla roba, izborno me bode la marsiktero noč; ko bode vse kooenelo od same zime, grela me bode ' ledsclinem boji, da se bodem laže izkušal, kdo bode poslej vladal svet ]   d Balkanom, ali turški bunčuk, ali sv, kriza prapor!"
Pred odhodom tisti dan vojvoda obleci;  podarjenih  kaftanov enega
OX
^813
grad, Sevnica, V ran j. Ko. Rogatec, Kozje ali so hočete vsi pustiti' POSluflC PM  V  0"'PTSIiHI. /1)01*11.
ugnati v kozji rog, kterega so netnškoterji napravili tolikega, da bo imelo v ^
njem prostora vseh 42O.0O« štirskih Slovencev!   In li krasna  narodna m- *°        pi-i*VO.Jili bočkoi-eoki program,
vinska dolina, prelepo ffl slovenske gorice, ali dan še ni dosta je poslalo okolo 100 slovanskih študentov v Gradcu
velik za Vas, da se Vam tako sladko dremlje v dosedanji temoti.   Ali vsi | sledečo adreso:
vi slovenski rodoljub. Itirski čakati jerihonski trobent, ki bi Vam mru- „Kakor je uverjen vsak razumen mož, da zamore svojemu rodu in Me ncmškutarski zid. ki se Vam po novih šolskih postavah bolj m bol,, inLwoda koWeititi samo 8 prft¥im svol)0(lo]jubjcm in či8tim rodoljubriim čutst-vlđiio okupa Vašega osrčja? Vi vsi slovenski volile« za srenjske, okrajne in deželne zbore, ali zopet nabirate solzo, ktero hodete jokali , ko Vas sovražnik pri prihodnjih Volitvah udari na glavo, da so Vam bodo iskre
voin: ravno tako mora biti pripravljen za vzajemno delovanje in neko od vseh svobodno mislečih mož prisvojeno a od narodov odobreno pot, če želi,
kazale in temno delalo pr^l očmi. Ali Vaa dosedanjo skušnje niso izučilr da je treba delati noč in dan, pripravljati leta in leta, kajti sovražnik je vedno na preži in gloda koga bo požrl! Iu vi slovenski na ob ražene i. ali se šo niste do sita prepričali, da z nevednim ljudstvom ni krepke akcije, ka Vam ni mar za društvo, ktero bi moglo v kratkih hrošuricab podučavati ljudstvo o vsem česar mu je treba vedeti dan denes? Ali so bojite za gro-šičke, kterc bo treba za društvo plačati, ali so Vam studi dela, da Vam bi morebiti ne bilo treba tii pa lan) poprijeti za rjevelo pero, ali se morebiti Celo bojite, da bi se Zgodila Vašim imenom nečast. ko bi bila zapisana med družabniki slovenskega društva V
Naj bo že temu  tako ali tako, to vemo, da sramotno roko križem držimo, in menda smo tudi vsi prepričani, da temu brez najveće škod sme več tako ostati.
Dobili smo prav lepe vojaške postave in cesar bo kakor poje Proširen „dal vsakemu Slovencu sicor polhlebft", a ne \sega, ,.kar jo treba' Kakor se bo morala pri ziinajni državni nevarnosti vsa dežela oborožiti, da zavrne sovražnika iz naših mej, tako moramo tudi mi deželni hrambi na stran postaviti narodno brnnibo. ki bo vsak napad na našo narodnost odvračala z orožjem pravice in omike. Mednarodne razmero niso mirne, a tudi v mirnih časih bi so bilo treba vaditi in vežbati za prihodnost. Kakor znano so nam pravico kratko odmerjene, a le ako sedanjo vzememo povsod in vselej v posest, priborimo si boljih in številuejih. Brani bovška dolžnost naj postane splošna tudi V narodnem obziru. Postava prepoveduje političnim društvom podružnice. Zatorej naj hi 96 povsod, kjer ni mogoče napraviti lastnega društva, kjer pa je kaj razuma za potrebe narodove in tirjatvo časa, oglašali narodnjaki k enemu većemu društvu, tiskana in pisana beseda pa jih I"' družila vse in vezala, da bomo zborovali in sklepali vsaj duševno, ako se ne moremo k sejam shajati telesno. Dolgo dovolj so samo časopisi v Avstriji delali javno mnenje, čas je menda že, da si ljudstva sama skrbe za svoja mnenja in da jih izrazujejo s živo besedo, bodisi govorjeno ali pisano.
Ne moremo torej dovolj gorko prositi vse prijatelje narodne stvari, naj ne puste dalje vmiznici trohneti dane nam pravice, naj se zbirajo okolo većega političnega društva, ki bo narodno zastavo branilo povsod in proti vsem. V prvi vrsti bo pač moramo obračati do onih mož, kterc narod časti s svojim zaupanjem, do deželnih poslancev, narodnih okrajnih in srenjskih odbornikov iu pa do duhovnikov. Oni so naše stoječe čete iu vsaka izmed njih naj si nabira v svojem okrožji prostovoljcev in naj jih vreduje v narodno brambo , ter jih oglaša pri osnova;nem   odboru  ali   pri našem ali
Dećkerečki program, ta izraz resničnih in živih potreb narodovih, ta posvečena zastava, katero vam je izročil narod sam, jo hladilo za globoke rano na velikem slovanskem telesu, za rane, kterc so mu vsekali brezdušni sovražniki.
Ona rešivna voz, ono sveto znamenje v sredi narodov borečih se za svobodo, — vzajemnost, — posvetil je razsvitljen narod v bećkerećki skupščini ter ga izročil Vam, svojim pravim, narodnim borircem, da ga kot palladium branito v bridkem boji za svobodo.
Ob naši vzajemnosti razrušijo naj se vso overe, ktere je vrag šiloma postavil med sorodne in enakomislečo narode; vzajemni le hočemo slaviti vstajenje teptane svobode slovanske, Vam pa je s tem dal narod orožje v roke. da prevržeto trohljivo kostnico, kjor zaprt hira slovanski duh. da spodkopljete s i s t e m o, ki je svobodi sploh, [) o s e b n o pa slovanski svobodi krvavo obsodbo podpisala.
Vaša mala, pa složna četa naj bode danica oni velikanski vojski, ki se je v taborila od Krkonolkih gor rje do črnega In jadranskega morja.
Vaše delovanje na ozkem polji ogerskega parlamenta naj postane vzor za delovanje vseh slovanskih boriteljev za svobodo pred forom evropskim.
Vi niste sami, — to naj vedo naši soviažniki — kakor stopajo za Vami stari in mladi onega naroda, ki Vam jo izročil ono zastavo: tako gorko pritrjujejo naša mlada srca Vašemu postopanju, a mlada kri i krvcu vrela za pravdo vprvo bit' se je začela !
Ta naš pozdrav hodi Vaš sprejemljevalec kakor dober duh v zlih iu dobrih časih, neprijateljem pa naj nasproti grmi: ne vdajmo se!"
I) o p i s i.
Iz Zagreba 9, maja. (G. dr. Zamik egoist; Tom a n in Svetce sta odločno proti njegovi v o 1 i t v i. Ko sem v zadnjem Narodu" v dopisu iz Ljubljane bral, da so nazadnje še celo egoizom dr. Zamiku očita, moral 6em se neliotu muzati in smehljati. Po dokončanih študijah je bil g. dr. Zamik ti let odgojitelj edinega sina prvega hrvaškega magnata sedanjega bana barona L. Raucha. Ako je človek celih šest let v taki hiši odgojitelj, znamenje, je, da jo bil obljubljen in da se ima pri izstopu lepe nagrade nadejati. Ali ravno 1867. leta meseca junija postane baron Raiich „samodržec" trojedince in s tem pride dr. Zarnik k pravemu izviru vseli dobrih in mastnih službic, — se vo da samo s tem pogojem, da hi so bil slovanski ideji odrekel in o d 1 o č n o magjaronsko zastavo razvil,
„ „ kajti baron Rauch ne trpi  nobenega polov i carja v tej zadevi, Pa
pri vreduistvu „Slov, dospodarpt . ali pa pri ktciem znanem tukajšnjem ro- •>                             1 ,    , •
j r i     -/i             . •    j,ii     ,  i..m, a..„,„i„;,.„ „„ž „„„»„i nni ravno zarad tega se o precej potem dr. Zarnik sam in prostovoljno
doljubu.   Zdrava pamet m bridka, a draga BKUSDje podpira nas nasvet, na) 0 . J
,■     .       , •              , i„                       „~„i.,i,   .,    „,,,:i .   7 službi odpovedal in podal se je narodni ideji na volio v mnlo odstranjeno
bi naša prošnja   nas!u   dobro   mesto in  \si vsakdo   zapomnil:   /.aslonj 4 ...,«,,
.       . i gnjezdo, kjer mora životari s tretjino teh dohodkov, ktere je skoz (i let
pri Rauohu vžival. — Da so še dr. Zamik ni v Ljubljani naselil, kjer hi naši
in s slavnim spremstvom vred jezdi v veliko poslopje obiskat velvozirja, zato da se mu pokloni še enkrat, da se še enkrat zagotovi, ali ostand na dalje slavne „Torte" zavezo, sklenenc s kraljem Štefanom.
Pred velvezirjevim domom razsede konja, kajti turška ošabnostneče, da bi kriščan jezdil \ palačo tolikemu mogočnežu mohamedanske vlade, zatorej peš ide dalje; ali kako se zavzemo, ko zagleda, kako je dvorišče skrbno zavarovano, da mu takoj straža zastopi pot.
„Kaj vraga!"' — vojvoda sumljivo odmaje z glavo, „ne mara pa je ta Turek modrejši lisjak, nego bo lil jaz, morebiti je tista prislovica o njun in o starem lisjaku resnična. Presneta bodi. v pasti sem, le kako bi si glavo otel, do tega mi je zdajl"
Po teb besedah, ki so bile samo njegove duše razgovor , pride čez dvorišče k širokim durim, od koder so široke stopnice iz krasnega mramora držale k velvezir jevomu selainiiku."
Kakor navadno, tako ga tudi denes velvezirjevi služabniki čakajo prod duri; vsegdar jim je prijazen sijala z obrazov, denes pak so osorni, mračno pozdravljajo vojvodo in molče, ko po stopnicah gospoda vodijo k „se-lamliku".
Velvezir Mehmod sedi na đivauuiu strmi v duri; čaka žebosniškega vojvode; vojvoda ga ves pokoren pozdravi, Turek pa so mu še no prikloni. Radić je že izkušen, kako se mora kriščan vesti vpričo gospoda Turka, za tega delj na videz hladen nekoliko daloč od duri ostane in strpno čaka, kedaj so vezirju sljubi, da ga ogovori; ker pa lo predolgo ča6a traja ta prizor, začne prav pozorno ogledavati šutenice, razgrnenc po tleh, in različne, krasnobajno arabeske po stenah v selainik-u. Vezir v tem srče „šerbet", vojvodi ne ukaže prinesti slastne pijače, sicer pa je velel to vselej; tudi mu no ponudi, naj sede na divan, ki seza ob vseh stenah v selainik-u — vse to na znamenje, da je zelo hud na Radića; naposled so Turek srpo ozre va-nj iu odmajujo z glnvo.
„Vrag vendar, kaj neki hoče še V" — misli natihoma vojvoda. Ker pa velvezir le piodolgo odmajujo z glavo, drzne so — ter prestopi bliže. „Tu sem zopet jasni vezir!" — izpregovori.
»Menda zato, da mi zopet kako novo laž bljunos v obraz," zadoro
se razini jen vezir. w Ali som mar tvoj pes, ti „kavrin" ti, ta mi svoje laži bruhaš v lice in skruniš brado !"
„Kdo me je prikuril Tvoje Milosti,"—vojvoda zavzet povpraša, ,ker me pitaš z lažnjivoem ?"
„.laki hinavci ste vi, pasji neverci!" — oponese mu vezir Meliined zaničljivo, zopet srno malo šerbeta in vpraša to-le nenadnost: „Za kako boleznijo je umrl kralj Štefan Toinažević?"
„Za kako boleznijo ?" — povzeme vojvoda in nehote se stresne; lico mu obledi to trenotje; a vendar se ojači in ohladi na videz; jako mirno odgovori: „1 saj sem Tvoji milosti žo povedal, da gaje zu Belajskira zi-dovjem vzela nagla smrt . . ." ni še dopovedal, žc mu proti glavi leti posoda s „šerbetom" vred ; ko bi se no bil malo sklonil, pa bi mu v glavo priletela posoda.
„Ti pes ti!" — za vrešči ves razkačen vezir, „kako so upaš svojih laži blato metati meni v brado? Ali morebiti hočeš, da ti dadem bastonado (na podplate), zato da se naučiš govoriti pravico? Kaj pa je to-le?" — segne si za hrbet in pokaže inu Tomaževičevega kinžala vrvico.
Vojvoda poobesi glavo, ne upa se ni uboge besedice črhniti zoper ta dokaz ; zdaj zna, da je vezirju že vso jasno. „Govori1" — zagrmi Turek.
„V tvoji moči sem, jasna Milost," — odgovori vojvoda odločno, „znaj vendar da sem svojega gospoda služabnik, zato činim in govorim tako, kakor sam zahteva."
Vezir prikima z glavo; te vojvodine besedo so umirile ga; saj Meliined sam prav to zahteva od svojih služabnikov; slepe, sužnjo poslušnosti, drugega ni treba poštenemu služetu, kako bi tedaj zamoril vojvodi, ker se jo vel prav po njegovi glavi V
„Dobro si so odrezal," — pohvali ga mirno MehmeU, „tvoja sreča ; to. Kur pa so tiče tvojega gospoda, to prido že na vi*sto o priliki, samo da poslej ne hodeš več mogel pomočnik biti mu in da ne bodeš logal — krivin-čil pravice."
„A kakov dobiček bode žela mogočna sultanova vlada, če razkronate kralja Štefana Tomaževiću ?" — začno vojvoda smelo očitati, ko začuti, da. zopet stoji na trdih tleh.   „Morehiti bi kdo drug rnčil plačovati veči davek,
stvari več koristil, o tem bi kaj več vedeli povedati uekteri narodni sebičnjaki. vulgo et per abusum tudi prvaki imenovani.— Kdor se prostavoljno zavoljo narodnosti od studenca mastenih zlužbir odstrani in svoje dohodke s tem. na-tretjino reducira, mora biti strašen egoist ? — Slučajno sem bral dr. Blei-weis-ov list dolenjskim povernikom, v ktcrcm vpraša, koga si za poslanca želijo. V tem listu piše med drugim tudi dr. Bleivveis , da so dunajski slovenski poslanci zoper volitev dr. Zamika. — l'o mojem mnenji ni mogoče boljšega priporočila za se kakor narodni kandidat imeti, nego ako so kandidaturi nuši dunajski oportunitaši protivijo !
Iz Goriškega 3. maja [lav, jop.] Prosti Slovenci se zdaj veselo hude iz dolzega narodnega malomarstva. To pričajo čitalnico, ki se povsod rode, to pričajo še živeje tabori. Kdor pomni, kako je pred nekoliko leti bilo z narodno zavednostjo, pa primeri denašnje slovenstvo, ta mora videti ogromen napredek. Jaz naravnost povem, da nisem pred nekaj leti upal, da bi se naše prosto ljudstvo tako hitro toliko zdramilo, kakor sem ga navdušenega videl pri naših poslednjih dveh taborih. Veseliti se mora vsak , da zmerom bolj zmanjkuje tistih topih ljudi, ki vsemu verjejo in nikomur, ki so ne pečajo za se in za nič. Mi goriški Slovenci smo srečno tako daleč prišli, da nobeden naših nasprotnikov ne more taborja med nami pa zoper nas sklicati. Pred enimi leti si v Gorici slišal pol menj slovenski govoriti. Izmed Italijanov in Furlanov Slovence ni nihče drugače pital nego s zasramovalnim „schiavvi"; denes ti te besede vsaj v pričo ne bo nihče več rekel. Duhovenstvo, vzlasti mlajšo jo navdušeno za slovenstvo in tudi — kar na Kranjskem ni — za slovanstvo. To so ve, da so še nekteri med tem stanom, ki ne razumejo časa, z glavo kimajo in niso druzega ko svečeniki, laško ali nemško nekoliko izobraženi. — Naši sosedje beneški Slovenci so bili pred tremi leti navdušeni Viktor-Emanuelovci. Italijanski agitatorji so jim raj raalali, ako glasujejo pri „stiffrage umversel" za Italijo. Slovenstva med njimi prej ni nihče budil. Duhovstvo in druga inteligencija je bila že pred 1. 866. skoro po vsem iz samih italijenissimov. Italijan je rojen agitator; tako so našli taki ljudje mod beneškimi Slovenci dobra tla, verjelo se jim je. A zdaj ? Zdaj reveži beneški Slovenci vidijo, da so goljufani, da vseh tistih obe-tanih dobičkov ni in da je davek še veći. Poj red so nas sosedne Slovence zmerjali: vi ste „cesarjevski." Zdaj hi sami zopet radi „cosarjevski" bili. Sicer pa se meni zdi, da so zgubljeni za Slovenijo. Narodnega zavestja tam ue bo mogoče buditi. Italjanska vlada že zdaj jako skrbno pazi, da ne bi kaj „rusovskega" prišlo čez mejo med 30.000 beneških Slovencev, ki čez oo let ne bodo več Slovenci. Škoda zanje. Diplomacija bi jih bila prav lebko Avstriji otela, tem laglje ker bi bila meja beneško-avstrijska potem mnogo naravneja.
Iz Dunaja 8, maja H. G. [Izv, dop.] Čujte ! Narodnostno vprašanje je rešeno in sicer tukaj na Dunaji so ta zvit klobčič razmotali social-dem kratje. Kacih tisoč rabulistov se jo bilo zbralo v pivovniei pri Zobelnu, pa so Vam sklenili, da ves naroden prepir ni druzega kakor zveza z reakcijo proti svobodi. „Mi nočemo narodnosti, mi smo samo ljudje." — ,,1'roč z narodnostjo, uboštvo je povsod eno." — Tako so upili. Samo eden se je mod njimi dobil, ki je govoril z nemškega stališča zato, da je svoboda mogoča le na narodni podlogi, pa bil je prekričan. Sicer jih je govorilo še mnogo ; no bom ponavljal, kako je ta ali oni otrobe vezal. Vidi se, da gospodje dunajski delavci ne poznajo denašnjega stoletja, kar jim ni zamoriti. Pa vidi se jim tudi, da so tako praktični, da se od same praktičnosti zaletajo v idealistično temo in tirjajo, kar ni bilo in no more biti. Res je uboštvo povsod eno, solze so pri narodih grenke in  lakota je strašanska pošast.   Ali  ni dovolj,
da se na te strahove kaže. treba jim delati nasproti i splošno omiko. So-cial-demokratićno gibauje med tukajšnimi delavci ima marsikaj dobrega, pa jako veliko nezrelega. Zanimivo bi bilo primerjati ravnanje nemških in Slovanskih delavcev. Kolikor opazujemo do zdaj i esko iti dunajskedelavco.se prvi zelo odlikujejo v pameti in praktičnosti od teh. Kadoveden sem kako bodo krenili triaško-slovenski delavci, ki se kako* »em v vašem listu bral v društvo zbirajo. Želeti bi bilo, da se uče več od čeških nego dunajskih bratov. —
Ker zdaj češki listi, kterim je torba izjemnega stanja od ust vzeta, zopet svobodneje govore iu to zal.tovajo knr so pred zahtevali, je dunajsko vladno časnikarstvo divje od jejce. Obe Pressi in oba Frendenblatta pljujejo strupene članke nad Cehe. Bosebno nova Prosto so togoti iu pravi, da Nemcem v Avstriji, kot .kulturnemu" ljudstvu gre to stališče, ki ga ima zdaj. „Nikdnr in nikoli se Nemci ne bode dali ukloniti Čehom in Slovoncem" tako kriči. Bog. Če Slovanje hočemo le nekaj narodne pravice, precej je Ger-manije odrastlek v nevarnosti. Ce je pa res duh zgodovine nepravičen, če more nemštvo v Avstriji le obstati, ako gospoduje: potem pa res ni vredno da — gospoduje. Sicer pa menimo, da so to lo izbrubovanja slepe strastnosti tiekterih. ki nemškega duha v sebi nimajo.
Slovenski tabori jeze že tudi dunajsko oasopitttrd, V dopisih in opombah se slovenskemu prizadevanju posmehuje in skuša dokazati, kako vse ne velja nič iu je celo gibanje le delo nekterili posainn h agitatorjev. To taktiko avstrijskih Nemcev poznamo. Rabijo jo Cthom nasproti, rabili so jo nadavno Italjanom in Mngjarnm nasproti Zgodovina poslednih let se za nje ni zmenila, iu tudi nam Slovencem dosti ne ikodujoj i, Svet te ljudi pozna, vsaj pameten svet, in ve izluščiti izmed laži resnico, Torej jim hodimo še zahvalni, da svetu poročajo, ka se gibljete za pravico narodovo, dragi rojaki v mili domovini. Ne opešati , ne strašiti hp. In ako bomo leta iu leta še zastonj tirjali pravico in pripomočkov za naroden obstanek, kakor jih že leta in leta tirjamo : naposled mora vendar priti čas, ko bodo naše tirjatve v poštev vzete.
Iz Prage 9. maja. [Izv. dop.J Kakor bo pri vas Slovencih pov-darja najprvo avstrijstvo (postavljajo vaši starine prej „vse za cesarja" nego „za domovino") tako tudi nam Cehom hote dokazati, da moramo najprvo Avstrijanci biti, potem še le Cehi. Tega pa nečeino , ker je nepotrebno in ne smemo. „Mi smo Avstrijci še le potem , ako imamo V Avstriji vso pravice, ki nam kot Cehom gredo v državnopravnim in narodnem obziru. Mi smo bili po prod Cehi nogo Avstrijci." Tako govore o tem „Narodni listy" in tako morate doma stvar obračati tudi vi Slovenci. Ideja avstrijska ni v tem ležeča, da bi so e n a izmed narodnosti razrušila. Avstrija je namin vam tudi dolžna, potem pa ima tudi pravico tirjati od nas, kar jej gre. Ideja a'vstrijstva, kakor jo nam Slovanom nekteri Nemci in nekteri nemškutari ubijajo v glavo, ideja kakor jo je proglašava! Metternich in potem Bach, — spada že davno v starine, bleja avstrijstva jo dandenos ta. da bi bil v tej državi vsak tu živeč narod podporovan in hranjen. Denes smo hvala Bogu tako daleč prišli, da vemo, ka so države zarad narodov, a ne narodi zarad cesarjev in kraljevna svetu. — V novic so tu uekteri rodoljubni Cehi oblastniji podali v potrjilo pravilu politično-deniokratičnega društva „Slovanska lipa." Osnovatelji, tega društva so takoimenovaui Mlado-čehi. liberalni in najbolj delavni politiki V našem narodnem življenji.
in tudi prav! Ali jaz znam, da mogočnemu padišalni, pod čegar močjo in slavo se hlade vsi vladarji, kakor se grmovje senči pod košatim hrastom, ki svoje veje razteza daleč okrog sebe, znam, da mu ni toliko do nekoliko liber zlata, kega ima sam preveč, pač pa inu je na mari slava, ki tem bohotnejše raste, čem več kraljev se vklanja njegovemu mogočnemu glasu, in če kralji poslužuost druže z zvestostjo."
Vezir tem besedam prikima nekolikrat iu gladi si brado; še precej mu dopadajo te vojvodino besede. „To vse je res, Allah akhbar! *) res je to!" spregovori, „posled tega smo bili prijazni tudi kralju Štefanu Tomažu! Pa ko bi nam tudi ne bil pokoren bil po svoji obljubi, vendar smo verovali njegovim besedam — trdnim kakor jo trdna skala. Ali ta njegov sin — Toinažević? Kdor je sam svojo roko zadavil očeta, kako bi takemu kdo veroval?"
„Pa je kralj Toinažević vendar-lc že dokazal, kako pokoren je velikega padišaha vzvišenosti." — na dalje vojvoda zagovarja kralja, ali čem delj, tem drzovitojŠO. „Oskrunil se je s hudim zlodejstvom, res da! Ali Tvoja Visokost ne sme zabiti, da so je to godilo, ko je kralj Štefan vdaril na Belajskega župana Vukmana, ki je eden najvarnejših prijateljev turški vladi, in da se je kralj Toinažević precej po prvi noči pomiril z Vukmanom. Vrb tega pa še," pristavi, ko spozna, da so vezirju po všeči ti dokazi, „zakaj je veleniočneuiu padišahu toliko do tega, ker je Toinažević pokrit z. bosniško krono, lo da bodo zvest slavnemu sultanu ?"
„Vsakako nam je malo do tega," — pritrdi vezir, „ali ker se vi kavrinje vse križem davite, ker bratje brate more, ker otroci roditeljem ne prizanašajo, tojojason dokaz, da vam je Bog, le Allah sam jo Bog, Mohamed pak njega prorok, da vam je Bog pamet razkalil na kazen, ker ste neverci; sami delate pot prorokovim ljubljencem, da bi se prava vera razširila po vseh končinah velikega sveta in da bi vsi narodi enoglasno kričali : Allah, Allah kerim" (Bog je usmiljen) — odvrne mu razognjen za svojo vero, ali — po-obesi glavo vzcine v roko turški molek. ki ga nosi za pasom, iu začuo, urno prebirati bisere: tiho mu igrajo ustna.
Vojvoda varujo, da ne hi Turka izdramil iz verske navdušenosti;
*) Bog jo mogočen.
hladno, skoro zmagovito gleda prod-so, ker meni, da jfl inrknila vsa nevarnost, ki je bila obema že tako bbžna: njemu in Tomaževiću; za tega delj se v srci posmebne veziru.
„No, saj ni bilo treba, da si meni izbleknil tizte poslednjo inoha-modanske želje, saj nisem Turek!" — govori sam sebi skrivaj, „o, saj se pokaže, kdo bode na pomoč klical, tvojega Allalia; kar zadevlje mene, še kihnil ne bi na čest, Allalni. ni tvojemu proroku. A, kako se liliui ta bisur-manski pes! — Le čuki I" >— ozre se na črepine ubite posodo , ki jo zgrešila glavo in razdrobila se na tleh, če prav so pregrnena z mehkimi šare-nicami; strmi va-nje, kakor da bi rad Beštel jih, BMojstrski zna zadeti, to je pa res, ej, Meh med, ne sinem se vdati sramoti! Bog mije priča: kader so prvič udariva, da ti pokažem, kako tudi jaz s svoj m buzdovanom znam niojsterski mlatiti, kakor ti znaš metati ilnato posodo 11 Vrag me pozoblji če ne zadenem tvojega črepa'"
Knkor bi bile te misli največo pozornost vzbubile v njem, zopet po-obesi glavo, ponižno gleda pred-se in težko čaka, kedaj odmoli vezir.
Poslednji biser je smuknil med Mehmetovimi prsti ; še enkrat se obrne k jugovzhodu in prikloni. „Allah inžallah!" — polugasno vzdibne, oko pak zopet vpre v vojvodo. „Neizmerna jo padišahova milost, milost močnega zavetnika pravovercem !" — jame če/, malo časa na dalje govoriti „tudi Štetimi Tomaževiću rad prizam 36, ta naj varuje, da no .razkali obljubljeni vernosti," — pokaže mu zopet Toinžićevo vervico, „prisezam na proro-kovo brado, da mu jo nezvestost obesi na vrat!"
»Tedaj bodo dolgo časa živel še, čo ga hode Bog varoval kakove drugače nesreče," — zagotovi ga vojvoda.
„0 tem se prepričamo kmalu," omeni Mckmet, ,,a ti odideš že jutri?" — povpraša ga lenadoma.
„Co Tvoja milost ne brani !" odgovori vojvoda.
„No, prav!" —  krohotno Mebmed ,   ,pojilo pa s teboj Sarof-beg, zato da mu Toinažević plaća poluletni davek, kega si mi obljubil ti sam?" Vojvoda se nekako vstraši teh besed.
„ Al i, milost, znaj : kralj Štefan — da je plačal ta davek prav tiste d     predno je vojsko začel pred Belajsl.im gradom," — drzno so opomniti, venui davku pa še ni poknil odločeni čas."
Politični razgled.
Gosposki zbornici j" nasvetoval dotični odbor, naj z nekterimi spremembami sprrjmc postava o gruntnem davku, (ilede šedske postave svetuje odliorova večina, naj se postava sprejme, kakor jo je sklenila poslanska zbornica, manjšina trdi da prestopu postava meje zborove kompetencije.
Vlada je takorekoč zadnji trenotek obsula državno zbornico poslancev s predlogi, ki se bodo vsi kot nujni obravnavali in tako gališki resoluciji zastavljali pot v zbornico. Zbornica rešuje nektere manj važne predmete.
V oboli o gorskih zlmrnicah pripravljajo adrese na kralja in \ kratkem so prične adresna debata. Volil se jo odbor, ki se ima posvetovati o reškenr vprašanji in o združenji Dalmacije v Štefanovo krono.
Iz Dalmacije se piše dunajski „Zukunt't" : Pri no- so zdaj srenjsko volitve na dnevnem min. kaže se prav vesel napredek narodne stvari. V Sinji so voljeni sami narodnjaki. Žalibog da se ljudstvo volitev še malo udeležuje, vendar se tudi v tem obziru nekoliko napredovanja ne da tajiti. Srenje počasi začenjajo svoja opravila v hrvaškem jeziku opravljati iu tudi nektere sodnijc so ne obotavljajo več, da ne bi s hrvaškimi strankami hrvaški uradovale. — <> potovanji cesarjevem v Dalmacijo v deželi sami še ni nič znano.
Dzienn." tako-le našteva dobičke, ktero ktore je deželi prinesla po
nih načel o pravici do vodo. kakor jih je izdelal državni zbor dunajski, in določuje, kako se imajo vode rabiti, kako jih napeljevati in Zi.jezati, kako na, v posamezni vrste v rabi vode, nadalje določuje kazni, ohlastnije , ki imajo nad postavo čuvati, in kako imajo te opravljati. — Gotovo bi ne škodovalo, ko bi se pri priliki posvetovanja te postave v deželnem zboru kranjskem pokazalo na to, ka bi bilo boljo, da bi en sam zbor odločeval o tej priznano — skupni stvari.
* (Deželna o h 1 a s t n i j a ljubljanska) je prepovedala razširjati taborske oklice, predno so jo dobilo dovoljenje. Prepoved jo bila odveč, menda sr se ni nikjer noben oklic razglasil, predno ni imel dotični odbor dovoljenja v rokah.
* (Kardinal II a uli k) je v Zagrebu umrl. Ranjki jo bil star al let, od leta 1811 sem jo bil duhovnik. On je bil prvi nadškof zagrebški, kar je postal leto 1852; t leta kasneje je bil imenovan za kardinala.
* (I z K o r o š k e g a) se piše ,,Debatti": „Po kratkem počivanji so se zopet jeli gibati slovenski agitatorji. To so večidel duhovniki, ki se oglašajo proti prenaredbam zadnjih časov in za federalizem. „Deb." ob enem trdi, da so kmetje za vse to malo brigajo in da torej tudi ne bo tabora koroškega, za kterega so »agitatorji" trudijo. Upajmo, da jo „Deb" samo prerokovala, kar si je v svojem sovraštvu do Slovencev želela.
* |,,B r e n c e 1 j.") Obeta se, da bo v čisto novi olepšani obliki v kratkem zopet sfračal med slov. svet in da bo tudi glede svojega zadržaja nehal biti kakor do zdaj samo lokalen ljubljansk.   To mu go-
litika poljskih poslancev: kar je bilo mogočo so storili, da so pod- tovo pridobi novih prijateljev, če tudi ravno tako gotovo novih sovražnikov, pirali Cislajtansko centralizacijo, da so raztrgali naravno zvezo .s Cehi in da j Bo že vedel, kaj^ bo storil s prvim.. kakor z drugimi!
vsled nedoslednosti in vodnega omahovanja izgubili spoštovanje prijateljev
(Te dni so vrednika časopisa „V a t e r 1 a n d",) du-
in neorijateliev Izmed sklepov deželnega zbora leta 1866 se jih jo le ne-|k"vinka dr. Bernarda 21. Florencourta v njegovem stanovanji na Dunaji zgra-kaj malega rezilo vsi drugi, važni sklepi so ostali nerešeni. Vse sanje in P'" 111 v Ječo odpeljali. G. Florencourt je bil zarad t.skovnega pregreška nado teh naših velikih politikov, ktorim je bilo geslo: z vlado in z vladno obsojen na 4 tedne sedeža ... zarad kaljenega javnega miru ga je čakalo
pomočjo", izgubile  so se
brez izjeme v prahu in od vsega ni drugega Z0Pet 4 mMece tomote.   Glede prve kazni se je sklicaval g. vrednik na
ostalo, kakor žalostno goljufano upanje in še žalostnejo prepričanje: ..Evon-tus stultorum magister!' — Lepo žicalo to tudi za slov. poslance, ko bi se hoteli vanj pogledati'
Prino Napoleon je obiskal te dni Zagreb iu 1'rst. Njegovo letovanje bojda nima političnega pomena. Brž ko ne je francoski cesar vedno nezadovoljnega princa med volitvami iz deželo poslal.
Italija ima ministersko krizo. General Menaloea je dobil od kralja nalogo, naj sestavi novo nnnislorstvo.
Razne stvari.
* (Brambovska postava.) ITadna ,Laib. Ztg." je prinesla kol prilogo „popularno" pisano razlaganje brambovske postave. Nov dokaz, da vladni krogi le tedaj znajo Blovenski, kedar hočejo kaj od naroda imeti ali pa zabišiti mu njegove dolžnosti: kjer gre za narodove pravice, ondi je zopet nemščina edinoizveličalna.
* (Vlada posredno priznava potrebo z edin jenja vsaj nekterih slovenskih dežel.) Kupčijsko niinisters'vo izdeluje za prihodnje zasedanje deželnih zborov postavo o pravici do vode. Dotična postava so bo predložila deželnim /borom: kranjskemu, goriškemu, isterskemu in dalmatinskemu. V b r o d i 6 di, Ljubljani, se v kratkem snide komisija, ki ima postavo še enkrat pregledati,    Osmo a   je izdelana v okvirih sploš-
;«m"V *- ■■<■■   "*BM. .»
„Ali si ti nam zakon V — razljuti se zopet vezir. Ge prav ni še pravega časa. kralj naj plača, pa bode mir!" —
..Kar zahteva tvoja Milost . zgodi se vse," — prikloni se vojvoda. „To vest žalostno spenne Toinažević," — pristavi sam sebi. „to se mu bode zelo poznalo. A. pa kaj, plačati mora še enkrat ne mara, saj mu je še prepolno blagajnica zii|iu-til kralj Štefan."
Vezir tleskne z rokami.   Takoj  v selamnik  pribite služabniki; spod jim ukaže, naj prineSO „šerbeta"  in sladkega sadja, vojvodi pa ponudi naj sede.   Ko ga je poiestil, potlej ga milostivo izpusti.   Ali zdaj je sh.žab-ništvo vse drugače : vsak izmed  stre/.ajcv je prijazen, kakor so bili ob prihodu osorni.
„Srečno sem glavo otel iz trpke pasti," — omeni vojvoda sam sobi „zlodjevo mije že prelo; menil sem, da je Turku šobo z medom okaniti teže, nego je res. Le to bi rad znal. kako je vrvico dobil v pest, in kako je vse izvedel."
To mu roji po mozgi na konji, ki je odjezdil na njem, a ni zapazil znane osebe llijino, ki stoji pri vratih vezirjeve palačo, iu škodoljubo gleda za njim.
„Idi, lo beži!" — posmelme se, „snj kmalu izveste nnstopke moje osveto, ki jo jo zadavljeni kralj s svojim poslednjim dehom ukazal; Božja kazen to zaloti, da no bode.š znal, kedaj — tebe in kronanega očemorca ; v Bobovcu te v prah podere poganska roka, ker vajini krščanski sodniki molče o tem zločinu."
Potlej odide iz palače in zibne — ter zgubi se v Dirnopoljskib ulicah, v tem pa ga vsled vezirjevega ukaza iščejo po palači, da bi bil zastava tako dolgo časa, dokler Saraf-beg ne pride nazaj iz Bobovcu z dokazi, ali Toinažević res izdajstvo kuje ali ne. .
»Tedaj je pobegnil ta pes?" — jezi so Mehmed ko um oznanijo, da Ilije ni nikoli nikjer. .Vedel je, da hi moral porok biti svoji tožbi, pa so je skesal."
Vezir se zamisli, čez malo časa pa izpregori: „Prva tožba je resnična, zakaj druga no bi bila pravična? Saraf-beg pojilo v Boboveo," -- za trdno _ (Daljo jiiih.)
I. XIV konkordata, češ da sine kot duhovnik svojo kazen v kacem samostanu dostati. Najviša sodnija pak je spoznala, da je ta članek konkordata vsled državnih osnovnih postav prišel ob veljavo. Ros lepa pravna država to, ko človek ne ve, kaj velja in kaj ue velja : da je članek XIV izrekoma prišel ob veljavo, tega si vendar ne bo upal nihče trditi: pri drugih prilikah pa se nam vedno dokazuje, da imajo osnovne drž. pravico še lo tedaj kaj vrednosti, ako se je premilostljivi vladi izljubilo. pripreći jim še posebno izvršilno postavo. Kdor pri nas zdaj šo ve, kaj je pravo, kaj ne, zaslužil bi pač, da bi ga imenovali kot državnega „ver\valtungsratha" z dvojno ministersko plačo.
* (Predelska železnic a.) V gospodarstvenom odseku poslanske zbornico na Dunaji jo bil 8, t. m. razgovor o železnićnih črtah iz Št. Petra (na Krasu) na Reko in iz Beljaka v Francov Grad (Franzensfesti») na Tiroljskem. O tej priliki so je potegnil Tržaški posl. Gonti za železnico iz Beljaka v Trst po avstrijskih tleh. G. minister za kupčijstvo, pl. Planer, je odgovoril : Predelska železnica je že pripravljena, jaz jo imam za prav nujno, in brž od začetka prihodnje sejne dobe državnega zbora (t, j. meseca novembra t. I.), mislim dotični načrt predložiti.
■ (Iz Dunaja) se nam piše: gosp. Tagblaltovco prosimo ponižno odgovora. Iz dobrega izvira sen. izvedel, daje prišel od vladnega po-vernika na ministerstvo notrajnil. oprav telegram, da je bilo G 00 O ljudi na Sevniškem taboru in da se je vse v naj lepšem redu polno lojalnosti iu navdušenja za prevzvišeno cesarsko hišo vršilo. — Ali jih je bilo 2000, ali (J000 ?   Kdo ima prav, Vi, ali vlada?
Duii.'iJMkit borza ori I O. maju.
Enotni drž. dolg v bankovcih 81 11. 90 kr    Kreditno akcije 'is4 11. 40 ki. ■">"„ ne talilo: / obresti v muji inttOV. 60 fl. 10 London   l'>4 ii. "JU kr. Enotni drž. dolg v srebru   Gii ii, (19 kr.      Srebro   131 0. 75 kr. 1800 dri. posojilo lili ii. 20 kr. Cekini   5 fi. 8!) kr.
Akeiic narod, banke "4!i ii. — kr.
apiSii/i JLijrriLi^iiii^a
je preselil svojo bogato zalogo
pohištva, lesenega, pletenega, hišnega in kuhinjskega orodja in pa posteljnega blaga
r (iraško predmestji', v noro Smidererovo hišo.
Oh enem p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da pohištvo po želji tudi izposojujem. Kupljeno blago za svoje stroške zavijam in kamorkoli na dom pošiljam. Cela pohištva, za najmanjšo sobico kakor za velike salone in cele hiše se lahko takoj v moji zalogi izberd in odpošljejo.
Priporočam svoje po najnovejših šegah ukusno izdelano blagO p. n. občinstvu in obetam najboljšo postrežbo in kolikor mogoče nizko ceno, ktera se mi — ako bi to kdo želel — tudi v polletnih obrokih izplača.
V Mariboru maja meseca 1SG9.
.Jane:/: Liacher,
is
ljubitelj in vrudnik Anino I mn-oi
o
v^.-#*., ................. , , ,
iX* 00 00 vv 00 00 00 OO 00 vw 00 vO Oyv 00 *.x»
LastnikiilDr. -to/i \»Mij>k in drugi.
1
T11', kur lalinoil .Inii/ic