a a—* t nam • ma*, t Ma* bi. * u. hl »SavaaaM Navod" JSl|n pa> ptMittt ■to tato *** Mpni . K £- I c* W •*« . ...i(». Ettil : : :: :'»-| -*—*»*-**• <—« ■a MNe • • • . • *— I oak> late aaaraj ..,„*«§- yp«*N" gWt liMuikii m uj prflott n odgovor doptaafca a* inU feravnattv* (apodaj, dvoriRa IcvoV. Kaaft*ai liM at. a, tatafeai it M. M_^____ ^h ^^^•^■■■^Bipa^ a^B^^ ^Pape^BPa^a^^a'*w^^Ba' ^M^*a^B^aiBpW *a# »eaP^a • * Baw^n Va^iaa^a^ »^Ba ^^a^^aa^aaF ■JBBiBBbBb BBvB^iBajI^Bn ^KJ ^^B^L_k I^BaTa^B B^H ■^Ba^HVailaK ■BaB^B^BaT bbbBb^bb^^bTbI ^m%M VbVBV fl^^ ^■a.flBBk l^^^^^^M^bk-------* -___- - - ■tvl taraSrtu m Mllftf« nne«iirnl« ^ •• s«k«mtsL. rM ■i ««• piiatM Mr»Ut fcrti p9sltt?t i««rfi te at ■«•*• riUkir Mira« ,HlgffH1 N«rod* vdja v IjrtllMl dottttfieii m don ili Ct m taodl ponj i ooto teto atpn| • • • . K 32*— I Cctrt teta M • • • * a S"— pol leta......16— I na neaec......2-70 Pssansina ltavijka_velja 14 vlnarlav Dopisi na) m fraakiraja Rokoplsl se ae vračajo. frodnistvo: €a«n«va «tta« #t S (v L nad3tr. lero>. tototoa it M Sui zaniikn Hinln-iapredBe Me. Za ustanovite« Jugoslovanske demokratske stranke. Z globokim zadoSčeniem poročamo o shoda zaapnih mož kranjske Narod« no - napredne stranke, ki se je vršil v soboto 2. febnivarja v veliki dvorani Uubllanskega Mestnega doma. Skoraj tisoč predstaviteljev naprednesa slo-venstva iz ćele kranjske dežele se je |xbrmk> na povabilo izvrševalnega odbora, da sklepalo o predlogih, kl naj pomeniio začetek novega svežega poli-tičnega življenja narodnega in napred-nega jugoslovanstva v tej polovici av-stro-ogrske države, Navzlic iežavnim I prometnim razmeram so prihitell naši napredni možje iz skrajnih konČin dežele: malo |e bilo med njimi mladih — ti so tam znnaj na boiiščih, od koder ntripajočih src zrejo domov, kako se bo ljubljeni narod postavi! v bran za svojo veliko pravico. Pa stara garda* kl đanes varuje dom, kl s krepko roko opravlja delo svoje in svojih vinov, je prtnesla seboj toliko mladeniSkega ognja, njena srca so bila včeraj tako vro-ča, tako živo, odločno so plamtele oči, tako vztrajno In pozorno so sledile misli I Izvajanjem govornikov, da so mlajši ko- I maj sledili! Iz vseh krajev dežele so prišli in vsl stanovi so poslali svoje zastopnike. S posebnim veseljem be-ležimo, da se Je shoda udeležilo izred-no veliko Stevilo kmečklh zastopni-Jcov in prav mnogo zaupnikov Iz krogov našega delavstva. In med možmi smo naSteli nemalo resnih žen, ne te gospa iz mesta, temveč priprostih naših žen in mater z dežele. Prišle so, zavedajoč se, da kliče velika doba tuđi jugoslovansko ženo na plan in Jo postavlja v eno vrsto z možem, oče-tom, sinom v boja za svobodo in ujedinjenje. Poleg sorrrištjenikov kranjske I Narodno - napredne stranke so se nde-ležili zaopnega sh^da kot dragi gostje radi zastopniki našega štajerskega gori-Skega in prhnorskega naprednega ljudstva, da prisostvujejo dalekosežnim ukrepom Narodno - napredne stranke. Shod zanpnikov Narodno - napredne stranke se je vrlil v znamenju narodne svobode, ujedinjenja naprednega jugoslovanstva in demokratizacije našega javnega življenja^ sapeto pozornostio so sledili zaupnjkl rtč kot tflurnlm razpravam o narodni pofitiki te o reformi napredne moslo-vanske pofitlčne organizacije. Razpolo-feofe, ki je vladalo na shodu, se ne da popisati. Borje odobravanja so sprem-|ate tovaiajija refereotov, nacijo-salnl ponos je slavfl svoje trimnfe, I I nltan pa fe znagovala tadi trdna I ▼olja s jnieyi ta neomajno 00H0S-nocdo se popriMI dela, ki ga nalaga ; vdfca doba napredneon lugoslovaast. vm. ZaspnOd Narodno • napredne stran- J te sa> inaiiluu odobrffl, da se osonj : I asm deaokratska in j«go-I IsUvanska unati. ki bo enotno I i _ ana^aajvajM ai anajaTapDJa YWŠ D0gW | 1 sile naprednega dela našega naroda ter stremela za enim velikim ciljem: postaviti vso moć naprednega Jugoslovanstva v boj za našo svobodo in ▼ delu za pravično in srečno notranjo ure-ditev naše bodoče jugoslovanske drža* ve. »Naš narod bo vedno stal« — te navdušeno aklamirane besede predseđ-nika župana đrja Ivana Tavčarja so bk le shodu program* Po dolgih letih smo se sešli, da pregledamo* svoje vrste, da hladno iz-merimo, kaj nam prinese bodočnost, kje in katero delo nas caka. SpoznaB smo, da razpolagamo z ogromno močio in da Je v narodu globoko vkoreninjena ideja jugoslovanstva in naprednostL Ko je predsednik zaključfl ta historlčen za-upniški shod, so doneli po dvorani burni klici: »Na delo za jugoslovanstvo m demokradjolc In kakor vinar se je dvignfla iz sredine tisočglave tnnožice pesem našega ponosa In naše nade: Lepa naša domovina 1 in\ himna našega čustva: Hej Slovani! Resolucile. Na shodu zaupnikov soglasno te % navdušenim pritrjevanjem sprejete nh solucije se glase: Za samostojnost In neodfisnosi, Zaupniki Narodno napredne stnuv ke kranjske, zbrani na shodu v Ljubljani dne 2. svečana 1918, izjavljajo: da te za ustanovitev trajnega miru med nav rodi bistven pogoj vsestransko priznanje pravice samoodločbe narodov: skll^ cujoč se na pravico samoodločbe narodov, vidijo spas slovenskega naroda v zđružitvl flrvatov, Sroov in Sloven-cev v eno državno ozemlje v zmislv majniške deklaracije; notranja uprava te narodne državne skupnost! se mora urediti ta izvesti po demokratičnih oa-čelih v najširSem zmisln, pri čemur je sporazumno vpoštevati posebnosti vseh tren delov troimenskega naroda; pozdravljajo z navdusenjem hi priznanjem dosedanje korake Jugoslovanske^ ga kluba v dosego teh ciljev in pozivu Uajo vse narodne zastopnike to in on-stran Litve, da zastavijo vse rvoje sile za Vresnlčenje skupnega programa; zdmžitev Hrvatov, Srbov m Sloveocev v lastnem državnem ozemlis. Namdal 9WL N. N. S. uvideva nujno potrebo skupnega narodnegm zastopstva hi skupne reprezeatance vseh jugoslovas-skih strank, stoječih na temelju majni-Ske deklaracije. V to svrho naj se osnn-fe čim hitreje in pred vsem Jugoslovan* ski centralni narodni odbor za pokra-line, zastopane v dunajskem državnetn cborn; v ton odbora naj imalo enako-merno zastopstvo vse deklarac^ske stranke m organfaacih; » prtstop te loddovatfe v* » porabm Ml h*>~ Stran 2. .SLOVENSKI NAROD', dne 4. febrttarja 191«._______________" _______________________________28. ite*. ttovafiSfeo socijalno demokracijo. Jugo-ftovanstd centralni narodni odbor st bo ivo) delokrot san goglasoo določil ter n v njen načelom* iskiločeno vsato majorizovanje. Poglavitna njegova na-k>ga pa bo tud!« da bo stopil brez od-loga v »tik z deklaractfskimi strankami t Banovu in Ercegbosnl ▼ svrbo zdrv-Ittve, Izvrlevafnemu odbora M. N. S. te aaroča, da © tem sklepa obvesti vse deki ara c Uske jugoslovanske politične organizacije in Jugoslovanski kiub na Dn-Aaju % 2ei|a naj !e-ta posreduje nnjnl razgovor med strankami. Na vcliko-•očnem velikem sbora zaupnikov N. N. S, bo potem izvrševainl odbor imet po-ročati o aspehu te akcije, Jvfoslovanslca demokratska stranka. Shod zaupnikov Narodno napredne stranke pozi vi Ja vse rojake naprednoga mišljenja, kat predstavitelje ideje na-fođnega ujedinjenta že od nekdaj. da se Edružijo v enotno napredno demokratično politično organizacijo, ki naj uve-U&vi r borbi za veliko jugoslo* ansko Idejo mnogoštevilne in izdatne napredao sile. Ustanovi se na> velika eđnotna Jti-Coslovanska demokratska stranka, v kateri naj sodelujejo oni pri^adniki vseh slotev, ki spreiemajo program S. H. S. kot enotnega iujroslovanskega naroda* organiziranega v samostalno narodno državo, vsi oni, ki iiočejo uvc-Uaviti načelo doslednesra demokratiz-ma v vs.rr ustroju javre ipravc, ki se piiznavajo k napredn. rvetovnemu na-tiranju in ki hočejo. odklaniajoč eno-stransko razredno stališče, na vseh po-(jib delati za socijalizacijo gospodarstva. Shođ raupnikov naroča đoseđanje-ir.u N. N. S. izvrševalne.Tm odboru, naj stopi v do-govor z izvrševalnimi odbori drugih naprednih «trank. da se pripravi program novega stranke. Organizad.iskl osnutetu 1.) Stranka se imenuje Jugoslovan-Ska demokratska stranka. Dokler cb-stojajo sedanje dualistične meje, spadalo v območje stranke cislajstanske Jugoslovanske pokrajine. Stranke ena-Kega ali sorodne^a programa v ostalih jugoslovanskjh pokrajinah smatramo za sestrske organizacije. 2.) J, d. %. temelji na krajevnih or-ganizacijah. ki se usta navijalo po inicijativi izvrše valne ga odbora ali pa so-misHenikov dotičnega kraja. Krajevne organizacije vodi krajevno za-a p n i š t v o, ki posluje kot strankm iz-vrševalni organ za območje dotične organizacije. Clani kraievnega zaupništva JO objednem zaupniki stranke. Pravice organiziranih pri. rudi narodni zastopniki. Polovica članov iz-vrtevalnega odbora mora prebivati v Ljubljani. Izvrše valni odbor srne iz svoje sredine »brati posebni delavni od-sek, ki opravlia tekoče posle, nadzo-ruje strankino pišamo ter izvT?u*e tJdepe izvrševainega odbora. 5.) NajvfSja in v programati^nih ter načelnih organizacijskih zadevah edino Irompetentna fnstanca ie zbor ^aupni-kovf ki se sestane vsako leta redno na Svečnico v Ljubljani. 6.) Da se omogocf čim naibolj intenzivno de!ovanje stranke, *t omiuj ttrankina pisama, ki naj vzdržnie traj-ao rvezo med strankinim vodstvom in ostalim! organizaciiami stranke. V po-Itiitje tekočih stroSkov stranke ^e po-blraj redni strankin nrispevek. 7j V formaInem oziru se poobta-ICa fzvrfevalni odbor, da po do??ovoni 1 ostalim! Hignslovanskimi napredni?tj: strankami pripravi in skliče naipozneje t> Veliki noči astanovni zbor T. d. s., kateretmi naj predloži v zmislu woraf-fnjih sklepov izdelani podrobnf organizacijski Statut Zammica poslasea đr. Rantibaiia. Shod zaopnikov N. N. S. iemlje po-roGlo driavnega posianca dr. Vladi-miria Ravnlharja odobmjf na znanje, ma izreka fvoje priznanje tn po-polno caupanje ter ga pezivija, naj vitraja tudl tanaprej neomajno v vrstan edtočntt bojevnikov trn iugosiovansko stvar. Pozdrav Cehom. Zbor zaupnikov narodno - napredne Stranke pošilja bratskemu češTcemu na-rods prisrčne pozdrave ter obnavlja prisego tvestobe v boju na fivljenje in smrt za velike cllie svobode In neod-vlsoostt Pođpave poStlCflfai i/tvuk j Osnuje na) se z a k 1 a d za pod-pero frtvam političnih per-sekvcij na našem slovenskem jugti te naj se ▼ tem odra vse potrebno Cin> prtft mkTtot. ^ Razpim zaupnega sMa. %• kmali p»m 2. uri a* je avtfala potaltt dvormaa Uestmm *oaa to ko I« predsedttik igvr6erilaip;a ewor« Narodno - napredne strmake šmmtk dr. hraa Taršar dtvoril sImM. JsMl ob-iiren prostor aapolnjen do aa^nlegm kotička. maoici •"> morali ba neirrijo, pa tuđi ta& je aedoBtajlalo pe—tora in sanpniki 94 stali ćelo na koteikm. ka-mor so ±** vrata ls dvorane odprla da morejo slediti livajaniaai irovomikov. Predsednik dr. Ivan T a t ft a r , ,ie pozdravi! došle sa*topnike vse^a naroda, i*ra*il poDO« in reseljje stranke, da vidi r svojih Trstah tako lepo e-te-vilo kinetiškepa ljudstva in dela^Mva. Posebno priarćen dobrodo&el |e sakli-cal preds^dnik «a«topnikii štafersk^era juffoslovan^k«i?a naroda nalv>lniku Na-rodn« ^trankp drju Vekoslavu K u -kovttL Kot prvi srovornik se je c^lasi! v imenu štajerskih bratov sospoU dr: V. KuKovec: Sla%iii 7tx>r! Vsled razdeliive Av-strijc na nešteto dežel, obmejni Slovenci sicer nismo imeli dosti prilike, stopiti v tesne stike t Ljubliano In tukajšnji-mi svoiimi somišljeniki, kako smo to vedno želeli. Od nekdaj pa smo bili ?. vsemi svojim! čustvi pri vas, zavedajoč se, da ie bila Ljubljana na^e središče. Pa tuđi kadar se uresničijo naše želje po zedinjenju vseh Jujroslovanov, nam ic na podlaci programa, do!oćenerr» skupno z obema ostalima plemenoina 3UKOslovanskej?a naroda zajamčena naša slovenska osebnost, tako da ostane Ljubljana tuđi v bodoče naše središče, h kateremu se borno vedno z zaupa-njem zatekalf vsi Slovenci. Da dam Izraza temu prepričanju, sem bil poslan sem na sestanek prvih mož naše deže-Ie. Prav poseben vzrok. da sem pri^el na vaš shod. pa ie ta, da vam obrazložim staHšče In želje dosedanje štajerske Narodne stranke. (Živahni pozdravni klici.) Morda ni bilo nobene napredne organizacije, ki bi se bila morala boriti s tolikimi težavami. kakor mi obmejni slovenski naprednjaki, imamo pa Uanes veselo zavest, da smo *voi narod kIo-boko probudili in mu ojačili sile, tako da je danes zrel za visoki polet idei, ki napolnuiejo nasn sedanjo dobo. Sr»o-znaii pa smo tuđi, da bi bilo pre^resno samoljubje. čt bi hoteli mi na Štajer-skem rrjpati samim sebi vec\ kakor jmemo. Napredni elementi našega naroda bodo imeli v bodočn^sti reševati tako važna vpraSanja. da b\ b!lo ne-«pametno. droHti svole moči kar bi biio zlasti asodno xa nas obmeine Č!a-re juzoslovan^kejrs naroda. Zato je nastala za nas nujna ootreba, da se naslonimo na vas ter tako okrepimo sebe in vas za boi. ki ea borno morali bojeva ti za vsak kos naše dežele, ki nam sa bo skušal odtr^ati naš sovražnik. Iz tc*ra vzroka in iz zaupanja v vodstvo Narodno - napredne stranke ra Kranl-skem, *?mo storili na.Hežji korak, ki *a m^re boriti kaka stranka. Sklenill r^o. da %t raspusti štajerska napredna stranka pri prvi dtI-likf. da se morda ustanovi St nekaj boli-šej^a. Na shodu dne 13. januarja v Mariboru smo sklenil!, odreci se svoji do-sedanji orsranfzacfji. da. nam bo mo?o-če ustvariti skupno fronto za skupni boj in ustvariti novo orsanizaclio. kf naj zajamči našemu naroda boli5o bodoč-nost. (Živahno odobravanje.) Še dmsco vprašanie je b!1o mern-dajno 7* naš mariborski sklep. Slovenski napredni elementi prt vo!1t\-?h nišo dohili v javnih zastopih oneza števila zcsfoonikov, ki jim «re. To tism ne ra-dostufe ve5 in tuđi v jnvnin zastopih bodoče naše lastne države zahtevamo, da borno imeli može iz svoje srede, kakor nam a^e po vseh pravičan. (Odobravanje.) Na srtio za nas zasleđule đara-snja Slovenska ljudska stranka, srečno narodno politiko, tako ča moremo t^idl naprednjak! izrekaH .T:Tsro«!ov3^^kemu klubu, v katerem so zastopniki S. L. S. v večtnt neomeđeno zaupanie. (Odobravanje.) >reča !e za ms, da te narodna politika mdi v S. 1^. S. prodrla in da je tuđi tam zmajcala jugoslovanska ideja. Vse to p-d Še ne zadnstuje za na-oredek na^eca naroda. Na zunaj mora bi^f naša stranka svojemu pomenu pri-merno bol.'še zastopana. da bo nv-?la v svojem delovanju dosec^afl tndt ^tČ-?!h nsDchov. Z-»to ie pozdravit! n-rne-ravano ustanovHev sfrin>ne*a narodne-S?a za^topa na z*Tnai. V tem \i>ra?finfn ne srr.emo zavreti rererviranecra stali-5ča. marveč v ta zaston moramo nolo-žiri težišče svojeira deiovanja. Zave-datf se moramo, da je ravno napredna misel prva poklicarta. nastopari v na-rodnostnem boju in da bo zmnsa po-polna Mele. če s^ bo v*e, kar Cnti napredno, žrtvovalo tem:i delu. saj imamo ravno mi najholi izkušene moči v tem bo«u. Zaključujem: Slovenski na* prednjaki moramo smotre-no in skupno i z r a b i t i vse svoje b o k a t e sile, potem se bo uveljavil tndi naš narod na zunaj! (Živahno odobravanje in f»ritrjevanje.\ ftnfli pretetifti 11 i Iri Tirfrft Živahno aklaratran je na to tivajal predsednik sboda ljubljanski Supas cospod dr. Tmviar. Z današnjim shodotn se ttaj f»ričftt preosnova naše stranke, preosnova, ka-tero neobhodno zahteva sedatiji Čas! Reforme so neizo^ibne in ne dvomim, da lira boste tuđi vi soglasno pritrđilL Tokaj ie polofai nale stranke jasen In fli JttJ&v« kajlafili bi a)e nodi aranajEaF Mm Mi itočeRio atra^te pfaafvaritf. ■! !• aočeno po&uviti aa moćno in sdra-vo Dodlattk da ■*****"—^ aaBa nofiBa !■ rdraval GfamMi podlace« fw taKeri fcoCemo graditi, |e deklaracija ttašifc državalh poelaeeev s. dae 30. mala 1917. Nali Stranka he6e »ost a rt v vai> kem ozim cieklaraciMui atranka oa temelju tajave, katero ao izpreg0tw11i naši poaliaci, pa tuđi strogo v mlah, ki so lita deločili zastopniki na Seta naroda! TI aastonniki so tahtevall osvo» \ boditev lu^oslovanekesa naroda v okvir« u a se države in pod sedanjo nišo dinastijo. Ta okvir je nam merodajen in zategadelj lahku prezremo oCitanja velike^a pett-tika grofa Antona Barbo, da smo vcle-izđafalci, In dm Ta tika predbacivanja, o katerih je tuđi dolenjski »rrof prepričan, da so krivična in nesnametnaf Dekiaracijska politika je legalna, dopustna in ne postane \\sled tep:a ne-tlopustna, ker yc razvnela med jusoslo-vanskim narodom ponosno zavest, da ie ta narod vdike^a pornena za državo in za dinastom (Pritrjcvanje.) Tuđi Če bi vojne ne bilo, bi rssme-re na ju^u ne bile r.nulc or.tati. kv°J;or so bile dosedai. Dunair.ka vlada — naj je bila katerakoli — je narod na jv^u vedno n.ezirala, mi smo ji bili !e ba-last in vse pravice, katere nam ie da-jala takozvana »ustava«, so se spremi-njalc v rokah avstriiskih vlad v strah, ki je v sredi vctel, okros kraja ga na nič ni. Državna administracija med Slo- j venci je pezila za tem, da se povsod, če ne dru^ače, pu z zvijačo. nrstavi kn-likor največ mosjoče nemškcira življa, katero naj potem £erma~»izlra in zatira. To se 5e danes tr^di, in če Gospod Barbo v svojih parlamentarni!! čenčarijah ; trdi, da se mu radi koncesii, ki jih dobivalo Slovenci, grofovske hlače trese-jo, i^ra mož tenter in drusesa nič! Če pogledamo na Kranjsko, vidimo, da so { vsa višja mesta ?5e danes v nemških rokah, in odkar obstoji na^a ustava, ! imeli širo enesn same?a deže!nes:a predsednika, ki Ie jrovoril in pisal pra- ! vilna slovenšćino; vsi drnpj so jo lomili in jecliali so, kakor mntcl, če jih učiš j govoriti! — Moral bi ponavljati same stare reci, ki so vam itak znane in bi vas jrotovo Ie dolgočnslie, ali nekaj, kar se je r zadnjem času zgodilo, pa moram vendarle pribiti, ker kaže. ća se vlada pri nas prav nič noče poboljšati in da s1ci. ki ie obenem vojvoda Kočovski, kaže v nji ne posebno debre svoje manire: končno je pa navzlic tt> mu. da se srosnorka zbornica zelo, zelo bliža ejfipčan^kcmu pokopa1išČL\ ver?-darle posta^'odaTen faktor, ki ima odlo-čilno be^edo pri vsak cm novem zako-nn. Že pamet — da ne povorim o pravici — H morata privesti vlado do tega, da bi strofo pazila, da s o v e o-sposki zbornici zasto^ani vsi avstriiski narodi. AH na-Sa srosrmska zhorn?"-i ?e s*»str»vliena tako, da imafo v T^i Nemci dvetretjin-sfro večino, rlove^ski n^r^đ pa nima v nji niti e~e*ra za^tonnika! Svnj č^s «* ie brron Wi"1:!er l^ez uspeha tr^dil. da W pri^?! v rosnosko zbornico, a konč^o se ie veđiT rosre^ii^. da ie MI pokll- i can rjni Slove"'»c H s*"cr no^oinf de-žclni glavar pl. Deteb. K^ pa ie ta mož ' i ¥ visoki ftarotti »aUsnil oči ia s* J* ■Jtvvo mesto !zprawrik> *- £e se ne Pfffttffi. bilo Ja tak rat isprami^iiih oail 30 mtst — «no Slov«Mi pričaJtovaM, da tfoii mm*** **£** "*** ***** Storenca, č* ve va& Bite ata teđl ćv% posvatna kandidata, — oba odlična tnote v ttvMenju, aba obla^odarjena t zKovomoatkk vedaoatjo ta veliko izko« snio. Nobeden ni bil imenovan« k«r se je rlada povrnila k starem u principu, da Slovenec a!ma mesti v gospoikl zbornici! (ProČ Ž njo!) Poklican pa je bil takrat jako ne-simpatičen žid v tosposko zbornico, tako da so avstrijski 2ldje v te I zbornici zastopanl ni pa zastopan v nji slovenski narod! In ko se Je vpraSalo Seidler-ja, kako se je muslo kaj takesa pripe-titi in kako da je smel slovensko posest vr^Cl med smeti, je cinično odgovori!: »Za fcosnosko zbornico je pronotiranih Je toliko netnških kapacitet, da drugi btizu ne morcjo.T Torej imenovanje v j?rcposko zbornico ni ri^ druce^a. ne^o ^ola protekcija! Umevno je, da ie tako nrstopanjc■ 7C samo "• sebi brezvestno, da je za narod na * poniževalno in !iara\7ios! žaljivo, k iv.oramo oriti vsi do prepričanja, da n. i vlada niti toliko t ne upoSteva, kot lactnika ^Neue Freie Presse^ na D'.majti. ki je dandanes naj-ostudnciši Hst na celem kontinentu! Jasno ic torei. da takih razmer naš narod ne bi bil hotel prenašati in da bi se bil vspmu temu tiprl. Zatorej opravi-čeno trdim, da bi na ju^u bilo nrišlo do deklaracijske politike in naj si ni izbruhnl-la svetovna vojna! (Pritrje-vanjc.) j Toliko boli umliivo je, da ie svetovna vojna pospešila, kar bi bilo prišlo tuđi brez nje! V tej vojni, katera je naše ljudstvo in naše premoženje neusmi-Ijeno razdeiala, je prišlo nad nas toliko trpljenia in toliko uničenja, da smo morali biti v resntei zdrav in čil rod, če smo vse to sorle prenesli! Na bojiŠčih so pad Mi naši sinovi, umirali so po bol-n^nicah, fn zemlja je komaj imela prostora za neštevilne grobove; v zaledju so grlili otroci in matere ž njimi, ker ni bilo kruha, ne drus:e hrane. Će svetovna vojna ni dnisega dokazala, dokazala je pro*i vsakemu dvornu, da je v naši ljubi Avstriii obilo pomanjklji-vega. da ne rečem Ma besa. Takoj, ko se je pričela vojna, je nemški narod uni sono zakričal, da je Ie - ta dokazala potrebo preustroja Avstrije, Na tem preustroju je jahalo vse naše nem-štvo tn nestrpno je zahte%*alo, da ob-stoiaj preustroj v tem, da Ima ćela Av-strija pripastt zgolj Ie nemškim interesom. Takozvani »belangi« so strašili po vseh kotih našega cesarstva in naši nemški državljani so v resnici mislili, da se bijejo boji ob Stripu in ob Soči« kjer je v rekah tekla slovanska krt z^oli Ie za privilegije nemškega življa. Vsled preustroja Avstrije naj bi se bila dala nem^kemu naroda absolurna nadvlada nad vsemi drugimi avstrijskimi narodi! Nemci torej vse. s 1 o-vanski narodi pa nič! Pri tem preustroju stopa nam pred oči vojskovođi a. ki je prisiljen, prestaviti in na nov način grupirati svoie armade. Če bo odkazal ta vojskovođi a enemu dela nanovo prestavljenih čet vse. kar Imal živeža. drugim pa nič, tako da bodoj od glađu umirali, notem je gotovo, dal ta voiskovodja vzlic novim skuoinaml v knterih se nahajaio njegove armadel ne bo dosege! nsneha. še manj pa poJ -)f»lTie zma^e! Tako si žele Nemci, dm bodi preustroiena stara naša Avstrija« Ne*r»ci na i dobe vse, drugi narodi pa nič! Kako naj potem zmagal avstrijski država?! 1 Slcer pa so Nemci Že dosedaj ime!« vse v rokah: voiaška in civilna upravi na^e države ie ticala v njihovih rokahi namestnikl in deželni predsedniki s« vsi \cmci. generali pa so vsf z malim« izjemami rojeni Nemci, v celoti pa sol vsi nems*kega ali pa madžarskega mi-^ sljenja. Za svojo nsebo nočem ničesar^a kritizirati, konstatirati hočem Ie golol dejstvo, in to golo deistvo je tako, ka-S kor sem omeni!. Veliko naukov naml daje svetovna vojna in naučili smo se] iz te vojne premnoso, kar bo treba y 1 bodoče upoštevati. če naj se prepreci, ] da kulturni narodi ne za^azijo več v i take grozovitovsti. kakor jih mora prenašati sedanjl rod! (Klici: Splošen mir! Samoodločba! Žixre!a Jugoslavija!) Pa tuđi če nočem izreci nobene ob-sodbe. mora vsak, ki objektivno misli in objektivno sodi. priznati, da je svetovna vojna dognala, da je bila nems"ka uprava Avstrije Si b-ka in da je ta administracija, z 1 a 5 t i v k o 1 i k o r se tiče preskrbe ljudstva in voja-štva s prehrano, v vsakem ozlru pomanjkljiva. slabo t-n a in da je v gotovem pogledu doži-vela več ali manj velik polom! To je fakt, ki «e povsod pripozna. ne da bi se človck cziral pri tem na posamezne kronovine in posebej še na našo kranj-^J sko kronovino! Nemci pa hočejo pre-noviti državo s tem. da naj se tisto, kar se v svetovni vojni ni izkax:alo, petrifi- j čira, medtem ko mi zahtevamo, d a I naj se staro in obrabljenoj vrie v stran in nadomestij z novim, kar bi dajalo porostvo, dal bf) orihodnjost boljša odi preteklo s tu Jueoslovanski naroS hoče prštati deTe?en boliše tinrave, ka« kor jo je ufJva! dosedaj, hoče zdravel ga gosoodarskera. knlturnega, sncijalf nega razvod, ki sra ne more doseči oo« pest'io remške biroVracii^, temveč Ie 1 n^če^. k^trre po^daria deklaracija ral ših državnih no?l».n^ev. Zatorej ni ču\ ' da. čo fe r^rod z dušo in telesom zm '- to dcT'!ifT»rr*o! Glavna opora p»i ten« | so nri natiki, katere mu je ustvarilal * 6Vt4ovna vojna! 1 K naukom s»etWtt ▼ttfne v* ort-stoiM it okotiičliMt ki i« Slovenci ftika-kor m »oremo prosreti. V wm*k\ držtvt kakor ta« v MSI driovt satlopa vsenemfka stnmk«« kate« «e na vso moč trudi, da bi nako-pala »ovraitvo vsefa aveta aemškemti narodu na tlavo. Ta atranka Ie popol-na se^clta takotvanega neflAega »geoifitha« In tuđi negacija Mfnškd kulture. (Pej!) Ce naj nemška kultura izrela tako divjaštvo« potem |e bolje, da Je ni na sveta! (Burno prttrjevaitiej Kđor je ime!, kakor jaz. prffiko v parlamentu ooazovati to družbo, ko jo hu* ronsko kričala •Hoch Hohentollern!^ moral Je občutitt. da so avstrijski «AIU deutsche« že takrat zastopali Izvanredno pođivjanost. Sedaj pa, ko divja svetovna vojna, spremenila se je ta po-divjanost naravnost v bestijalnost Ko je mladi naš cesar izda! velikodušno amnestijo ter s tem, v resnici cesar* skim činom uničil obilo razsodb, katera so bile tako glede kompetence, kakor glede postopanja in predvsem sledo nravične ocene dokazov, več kot dvom-ljive vrednosti, so bili avstrijsk! NemCU ki so ta velikodušni čin mlađega vla* darja v blato teptali. Đanes mora čloi vek — in naj razvitje velenemštva v Avstriji še tako hladno in mirno pre-soja — izreci sodbo: Avstrijskega vele* nemštva pr\i in zadnji argument so — vjslice! Ti klavemi družbi se je v pre-teklosti v.se premalo obešalo, za bodoč-nost pa ima edini program, da naj ve-šala pojejo toliko časa, da bo pobeSeno vse, kar je nenemškega v stari državi! Da nas izroče ti družbi — in preustroj Avstrije, kakor si ga žele Nemci, ima ta namen — potem smo Slovenci izgubljeni, potem nam bodo še zrak na mero delili, dokler se nismo do zadnjega moža zadušili! Čisto napačna bi bila pri tem trditev, da je vsenemška stranka malenkosten del avstrijskega ■ nemštva. Nasprotno je resnica: vse-nemške koreninice segajo po vsi Av* striji. ž njimi |e preprežena naša birokracija in, žalibog, deloma so se £• tuđi t armado zajedle. Ker 5e treba vsako trditev dokazati, sem v položaju, da v tem slučaju izvedem dokaz z izgledi, katere smo Slovenci na svoji Iastni koži doživeli. TukaJ ne velja iz-rek: minima non curat praetor. tukal je pomenljiva vsaka malenkostna posa-meznost. iz katere se da % zauesljv-Aostjo sklepati na c e 1 o t o! Zopet in zopet ponavljani, da n razlike umet-no razširjali. jih vporabljali. da nas umetno delijo, bili so dmeri. ki so nam v tem smislu hoteli rezati kmn. Kakor nas druži jezik, druži nas skupno trpljenje preteklo-s t i. Vsi smo v bojih krvave!i proti Turkom, v novejših časih pa delimo usodo trpljenja pod nesrečnim dualizmom — Slovenci pod jsros]:odarjem Nemcem, ki nam krčijo naše meje, — Hrvatje in Srbi pa pod gospodstvom Madžarov. Za primer: V avstrijskem parlamentu priđe že na 43.000 Nemcev en mandat, dočim sele na 56.000 Jugo-slovanov en mandat, pri čemtir pripo-minjam, da ima 120.000 koroških Slo-vencev en sam mandat. V ogrrskem parlamentu tvori jo nemadžarski narodi 60% prebivalstva. pa imajo Ie 1% v?ph mandatov. Nobene prilike pa nismo za-mudili Jusroslovani seerati si v ruke; trpljeni^ bratov Hrvatov in Srbov je biio naše trpljenje, kakor je bilo trpljenje Slovencev, trpljenje Hrvatov in Srbov. Da preprečijo naše tesno zbližanje, kličejo to in onštran Litve po para^ra-fih. kjer jih ni. zahtevajo njih u«tano-vitev. Ti klici pa nas ne plašijo, ker vemo, da svobode in bodočnosti svojega naroda ne &memo nikdar izdati. Sicer pa, ali so bili Hrvati leta 1660. ali pa leta 1712., ko se je urejevalo pre-gtolonasledstvo v Avstriji, leta 184S., na kaznivem potu, ko so zahtevali r svojem sabora zvezo • slovenskimi đeželami ? Veliki Hrvatie: Strossmayer, Jela-čić, Starčević i. dr. zahteva li eo združii tev Hrvatov in Slovencev. Naš Vodnik je v pesniskem duhu videl svojo oživljeno Ilirijo. Odkar s© zavedamo svojih pravic, soaebno od leta 1848. naprej kUč^Bio $9 ••»■••▼oiilr 1 v i in danes živi v našem narodu glo-boko prepričanje, ki nam ga nihče ne odvzame, da je naš spas: združite? s Hrvati in Srbina lastnem državnem ozemlju. Ta ideja se ne da ubiti z grožnja-mi. Zaman nam prepovedujejo peti: >Naprej zastava Slave . . .<, zaman tuđi predpiaujejo, kako nai se piše beseda >slava«:, z veliko ali malo črko, vse nič ne pomaga; zelja po samostojnosti in združitvi s Hrvati in Srbi je vkoreni-njena v našem dreu. Zaman jo prokli-njate in čimbolj^ jo sovražite, tembolj nam je ^veta. Sami hoćemo biti eo -■•ipodarii na svoji zemlji. Fri tem pa sledimo rudi našim državnikom, sosebno zaatopniku avstro - o#r-ske monarhije na zunaj, ministru j^rofu Czeralnu. Kar poudarja grof Czerniri1 v imenu države na zunaj, da hoče biti država gospodar na svoji zemlji, to po-udariamo iuai mi v imenu našega tro-imen^ke^a naroda napram naši državi, da hoćemo tuđi mi biti go-podarji na našem ozemlju. Pravica se mora izvršiti v velikem in malcm. (Tako je.) Gospodarski interes je tuđi, ki zahteva združitev nas Jugoslo-vanov v državniško celoto. IntenzivTio obdelovanje zemlje, industrijalizacijo poljedelstva moramo v naših krajih sami }>ospeševati. Kdo se je dosedaj ozi-ral na specifične lastnosti naše zemlje? Madžari so imeli v očeh predvsem o^rr-ske interese; Nemci svoje, a za naše interese brijali so se Ie v toliko, v kolikor je bilo to njim v korist. Cisto na-ra\-na posledica je, da borno v lastnem državnem ozemlju mogli vse drugače in z večjo vnemo urejevati smer našega kmetijstva. Kako je z industrijo in obrtjo? Tuđi ti pano^i se ništa v našem smislu pospeševali, marveč preje ovi-rali. Le poglejmo na železniške zveze na slovanskem jugu: kako težko je priti iz Ljubljane v Zagreb? Kako za-nomnrjeno je pri nas železniško omrež-ie na Hrvatskem. Dalmaciji, I^tri. itd. Naše ozemlje nam nudi vse, kar je predpo^oj za gospodarski razvoj in procvit; ob morju živimo, rudniki so nam na razpolago. rodovitna zemlja pfidne roke in visoka inteligenca — a vendar narod obubožava in se mora iz-soljevati v tuje kraie. Vse je pač po-drejeno interesom Madžarov in Nemcev, sami pa odhajamo praznih rok. Da imamo lastno državno ozemlje, kjer sami lahko odločnmo o carinski in trgovinski politiki, ozirajoč so na naše špe-cijelne interese, se povzdignemo na gospodarsko visino, o kateri moremo sedaj samo sanjati. Pri tej priliki bi rad zavrnil ugovor, ki se nam često stavi; ali ni bolje, da smo v dosedanji zvezi z veliko gospodarsko skupino. — mi z Nemci, Hrvati in Srbi z Madžari? Predvsem vidimo še manjše državne skupine na ljubem božjem svetu, ki uspešno in srečno konkurirajo z dru-gimi veejimi skupinami. Jasno je, d» bodemo lastno državno ozemlje z veliko večjo ljubeznijo in skrbnostjo gojili, kot to moremo v sedaniem gospodar-skem položaju zase storiti. Sicer se pa naj prepusti nam vsa skrb za naše državno ozemlje: polnoletni smo? pustite nam. da si svojo gospodarsko srećo sami ustanovimo. Varuhovne rabim0. Tuđi kulturno mogli bomo bolje napredovati. Je-li se je nam Slovencem kultura s tem pospeševala, da so nam zaplenili skozi tri leta kulturni zavod ^-Slovensko Matico«, ali s tem. da se nam ne dajo sol. ali pa morda s tem, da n. pr. na Koroškem ali Prck-raurskem našo eksistence ne priznajo; naše meje sploh skušaio vedno boli krčiti ? Slovenci smo navezani na združitev s Hrvati in Srbi, na lastnem državnem ozemlju: resiti moramo svoje ob-mejne brate Slovence in vspostaviti naše pravične in resnične meje: pri tem pa Hrvati in Srbi tuđi ne morejo prezreti, da smo mi njihova predstraža; naj nas slabi, krči in odnese nernški tok, pridejo potem oni na vrsto, nom-ška in madžarska ekspanzivna sila jim ne bo prizanesla. Zategadelj je v interesu na? vseh. da čimpreje dosežemo združenje na lastnem državnem ozemlju. Troimenski narod mora postati nerazdružljiva celota. ker je ta celota naravna. Pustite, da bo tekia reka po svoji naravni strugi. ugladila bo vaak kamen, odnesla > seboj vsako oviro: mogoena bo postala in silna združena Jugoslavija! (Živio!) VseMna deklaracije je zategadelj naš program in sicer naš minimalen program. Postavimo hišo na neobhod-no potrebne štiri strebre, če odmaknemo en steber. stavba se poruši. Prikraj-šojte deklaracijo po združi!vi v lastnem državnem ozemlju za eno ^arao točko njena smisel je potem za nas nespre-jemljiva, ostaio bi nam potem samo perje brez pfiča: zategadelj vsebuje dole hi racija naš mi ni malen program; vse ali nič. kompromisa ni. Ne realna, oportunistična. zakulisna, efapna politika — naša politika je odkritosrena —■ z vedrim colom označimo nsš cilj in hodimo s strumnimi koraki po zacrta" ni poti. Na tem, jeli naš cilj doseg-1 j i v , ali ne. za nas ni več vprašanja. Samo tišti, 61 ni vreden, da doživi uresničenje našega programa, samo tišti čigar politično naziranje o usodi našega naroda obMoji v načelu: trpi. kloni tilnik in čakaj. dokler te ne vpra-šajo, samo tišti ne koraka v naših vrstah. Naši severni bratje Cehi. kl z njim lastno nevpogljivo voljo stremi jo za istim ciljem, kot mi. so nam v spodbudo in pomoč. Na-a pota se srečavaio. (2ivio!) Ce smo bili dosedaj ponizni, so ho-dili po na«. Bili smo dosedaj naklo, drugi pa kladivo; mi nočemo biti kladivo za nikogar. ker je naš vzor, pustiti vsakemii tuđi narodnim manjšinam sporazumno svoje eksistenčno pravo; dosedaj smo klečali, bili smo majhni, sedaj pa vstajamo; ni pa treba biti ni-kogar strah pred nami; Ju poslovan je mehak po svoji duši in mišljenju, za svojo staro pravdo pa dragi bratje smo pripravljeni dati tuđi zadnjo kapljo svoje krvi. Naj bo konec narodnih prepirov. Putfite vsakemu narodu živeti do ero-!•. (2lT»hao ođobniTMitil Ceitralii iuntnanid laroiii odbor Za njim je govoril deželni odbornik in podžupan gospod dr. Karei Triller. Ideja potrebe nekake skupne narodne reprezentance in eksekutive se je rodila še pred majniško deklaracijo. Tisto kruto pre-ganianje naše slovenske stvari pod grofom Stiirgkhom v prvih dveh letih vojske je dalo nehote povod, da so se ožje in tesneje strnile naše vrste in da se je izvršilo neko tiho zbližanje vseh poštenih, resnično narodno mislečih elementov ne glede na strankarsko pripadnost. Neizprosne persekucije za-vednih slovenskih uradnikov, profesor-jev in učiteljev, dejstvo da se je tiralo pred vojna sodišča, v ieeo in v pre-gnanstvb poleg naprednjakov in pristaše v socijalne demokracije tuđi narodne duhovnike, vs© to nam je pola-goma ucepilo prepričanje. da hočejo položiti v skupen grob vse, kar je slovenskoga in da nas zamore resiti narodne smrti le složen in skupen odpor. Bilo je v jeseni 1916., ko sem imel v tej zadevi po naročilu našega stran-kinega vodstva neoficitelen in neobve-zen razgovor s pokojnim dr. Krekom. Prišla sva pred vsem do soglasnega zaključka, da o kakem žrtvovanju temeljnih strankarskih načel, kakršno je zahteval od naše napredne stranke kot prvi pogoj vsakega skupnega nastopa takratni načelnik S. L. S. dr. šustersič, ne more in ne srne biti govora. Sprico visoko ruzvitemu političnemu življenju našega naroda, bi moral ostati utopi-stičen vsak poskus odstraniti načelna nasprotstva v svetovnem naziranja glede marsikaterih kulturnih in tuđi socijalnih vprašanj. Pač pa bi se dal'j v interesu skrajno ogrožene skaone narodne stvari zapostaviti boj za ta vprašanja, ublažiti obliko in taktiko boja — in jezik očistiti pe.g! Suprema lex, poglavitna stvar naj bi bila vsaki stranki v danih težkih razmerah bram-ba našega narodnega posestnega stanja in naših preganjanih slovenskih ljudi. V to svrh} pa jb absolutno potreben skupni nastop in skupna e K-s e k u t i y a. Skupno naj bi se uprli vedno hujši infiltraciji vsega državne-ga uradništva na slovenskih tleh s tu-iimi, našim narodnim težnjam sovraž-himi elementi in skupno naj bi v to svrho branili zadnje avskuhantsko in suplentsko mesto. Slehememu sloven-skemu drža\-nemu uslužbencu doli do zadnjega železniškega delavca brez razlike strankarske pripadnosti pa naj bi ucepil naš skupni nastop tolažilno in krepilno zavest, da stoji za njim in za njegove državljanske pravice z vso težo in z vsem pouci arkom celotni politični organizirani narod, vsak narodni zasiopnik brez razlike stranke. V tem pogledu naj bi se radikalno pomedlo z dosedanjo žalostno strankarsko korupcijo, ki je bila le našim protivnikom in zlasti neprijaznim vladam dobrodošlo orožje. Skupno braniti oziroma izvoje-vati bilo bi zlasti tuđi narodno šolstvo ob perit'erijah ter izpopolnitev sloven-SKega srednjega in toli važnega stro-kovnega šolstva Končno naj bi bilo posebno nujno tuđi razmišljevanje, kako bi se dal s primerno organizacijo naših finančnih sil zajeziti pogubni vpliv tujega kapitala na svobodni pa-cijonalni razvoj naše velike trgovine in industrije. To naj bi bile po dr. KJrekovem in mojem mnenju za enkrat poglavitne naloge skupne narodne reprezentaace in eksekutive. Izpopolnitev tega delo-kro2:a bi se tekom časa izvršila sama po sebi. V formalnem oziru je priporočal dr. Krek ustanovitev >N arodnega Sveta« po takratnem češkem vzorcu, v najožji obliki. Kolikor strank. toliko članov štej >N. S.< in vsaka stranka imej ne glede nanjeiromoč leenega same-ga zastopnika. Izključeno naj bi bilo dosledno vsako majorizovanje in velja vni ter izvršljivi le so glasni s k 1 e p i. Tako torej pokojni dr. Krek. Predno pa je bilo mogoče predložiti ta nacrt posameznim strankam v pretres in posvetovanje. se je rodil — Jugoslovanski klub — in iz njega niajni^ka deklaracija, ki je kakor mogoena burja očistila naše politično obzorje. Z ustanovitvijo skupnega Jugoslo-vanskega kluba so položile slovenske in hrvatske in srbske politične stranko, zastopane v tostranskem državnem zboru že temeljni kamen za organizacijo skupne narodne reprezentance in eksekutive. Toda delokrog parlamen-tarnega kluba je omejen ter ne zadošča za vsestransko reševanje nalog, ki ča-kf»io to skupno narodno zastoostvo. Med te naloge spada seveda sedaj v prvi vrsti skupna bramba in izvršitev maj niske deklaracije same. Nujna potreba take organizacije se vsestransko priznava in ^ela se je o njej in naši javnosti zani-miva in živahna diskusija. (Pritrjevanje.) Pa kakor pri vsaki novi ideji, tako se je tuđi tu v prvem navdušenju streljalo preko cilja. Za to je treba jasno in odkrito povedati: Načelnih strankarskih nr.sprotij tuđi deklaracija ne more izbrisati in o kaki popolni fuziji strank tuđi v znamenju deklaracije ne more biti govora. Vsak tok poskus nosi 1 bi v sebi kal raznada. Pač pa je mogoče in potrebno, da se vzvišene-m u s k u p n e m u i d e j a 1 u narodnega ujedinjenja podredijo začasno vsi strankarski interesi. Najprej ujedinjenje, potem vse drugo! Za skupno za-♦sledovanjje tega cilja, ne srne biti ne-premostljiva zapreka nobena razlika v svetovnem naziranju glede kulturnih in socijalnih vprašanj. Boj za ta vprasa nj a izvojevali bomo kasneie, v novi ožji doinovini, — v kolikor bo .še akiu-valen! V tem pogledu bodi zavarovana vsaki stranki popolna svobodn. — Na teh temeljih naj bi ee osnoval čim hitre-je nekak Jugoslovanski centralni narodni odbor, kot skupna reprezentanca in najvišja instanca za majniško deklaracijo in druge aktu-valne zadeve, ki bi jih stranke poglf.s-no označile kot skupne in nadstrankar- I ske. Bojim se, da bo program, ki sva I gtk x teok pogledu nacrtala % dr. Krekon ■ tn kl sem ga zgorai na kratko omenif, tuđi glede potrebne skupne branitve slovenskih ljudi še zelo, zelo nujen! Preganjanja in žrtev še davno ni ko^ nec . . . S. L. S. je na svojem shodu dne 27. decembra p. 1. pokazala veliko razume-vanje za idejo tor jej je prav za prav naćeloma že pritrdila. Pr.ay tako tuđi štajerska ^Narodna stranka<: na zadnjem mariborskera shodu. Nič ne dvo-mim, da bo tuđi v Trstu, na Goriškem in v Istri sprejeta idev z navdušenjem in da bo v kršni Dalmaciji naš poziv izzval pri vseh strankah, ki stoje na stalisču deklaracije, najprijaznejši od-mev. Np(in pridruženja deklarantov onstran Kulpe in Velebita bo potem stvar posebnega dogovora. Vsekakor pa bi bilo po mojem mnenju potrebno povabiti k pristopu tuđi Jugoslovansko socijalno demokracijo, ki se sicer formalno še ni izrekla za deklaracijo, pač pa je v bistvu sprtiela njena glavna načela, t. j. narodno jedinstvenost io samoodločbo. Vse dru.^o bodi stvar podrobnega razgovora in dogovora med strankami-Vztrajam pa na svojem in mnenju po-kojnega dr. Kreka, da bodi načeloma izključeno v tej skupni organizaciji vsako majorizovanje, kajti le potem bo Centralni jugoslovanski narodni odbor y resnici to, kar bodi: Inkarnacija soglasne volje celokupne-ga naroda. (Živahno pritrjevanje.) * Sledilo je nato poročilo poslanca dr. Vladimira Ravniharja o drž. zboru. Zaupniki so sledili govorniko-vim izvajanjem z napeto pozornostjo in živahnostjo. ' - ■ -*- v^a~9r7lRav- nihariem sta referfrala deželni poslanec Adolf R i b n i k a r o programatičnih načelih in glavni urednik dr. Albert Kramer o organizacijskem osnutku nove Ju^oslovanske demokratske stranke. Tuđi ta dva referata sta bila soglasno odobrena. Izvajanja poslanca dr. Ravniharja, A. Ribnikarja in dr. Kramerja objavimo v prihodnjih šte^ vilkah. Shod je zaključil proti 6. uri pred-sednik izvrševalne^a odbora župan dr. T.avčar. Zahvat se je za veliko udeležbo zlasti izvenkraniskim gostom in zaupnikom z dežele. Naloga izvrše-valnega odbora narodno - napredne stranke bo, da izvrši sklepe shoda za-upnikov in da postavi v življenje Jugoslovansko demokratsko stranko. Kon-čam ter se ob koncu spominjani onega, iz česar smo vsi zrasli, ki nam daje vsem življenje in obstanek. Končam s tem, da se spominjam naše jugoslovan-ske zemlje. (Burni klici odobravanja. Na delo za jugoslovansko demokracijoJ Zivcla Jugoslavija!) ^ Po dvorani je zaorila pesem »Lepa naša domovinara5anju teritorijalne ome-jitve kompetence med Petrosrradom in Kijevom, sem to ra.zumel tako. da ere za inejo. ki bi ločila Ukreiino in iz Pe-trograda sem upravljano Ru-ijo. Nisem pa teea razumeltako. da je treba posebnih razmotri van j s Petro gradom erlede mej Ukrajine naprara Poljski. Vprašanje. k» je stavim, je torej to, ali se da stališče sr. predsednika ru«ke de-leo-acii? zbrati tako. da bi Ukraiina o zadevah samostoine ukrajinske države zlasti v nje mejah ne ino^la sama odlo-čati. Trocklj je odsrovoril. da ie samo ob sebi urnevno. da more Ukrajina, ee obstoja kot popolnoma svobodna. od Rusije neodvisna republika in če bo obstojala kot teka se na ore j, samo~ stojno rešev-,u vst. vpra^rnja svojesra drža\-ne^a bi siva. torei turfi teritorijalna vprašanJLi Ona. Ukrajinska vlada pa, ki je znstooana v ruski delesraciii, ftoji na stališeu. da tvoi i Ukrajina del federativne niske republike. In zato je potrebno, da pr»de ta odločitev na trenutnem dejanskem teme! i u, izhaia-joč od sklepa, da se ruska republika federativno izgradi Na želio državnejra tajnika vo** Kiihlmanna je nato sporočil Trocki j vsebino od njegra omenjene brzojavke. erla«om katere je bistveni dei kijevske gram i zi je prest othI k vladi sovjetov in srlnsom ka^re je nadolnie-mu obstoju rade odmerien Ie prav kra-tek vns. Na poziv predsednika se je nato sklenilo erovoriti o pristojnosti ukrajinske delesracije za teritorijalna vpra-^anja v plenarni peii. ki nai se vrsi iu*ri v navzočnosti ukrajinskih zastopnikov. Končno si ie izpro<=i1 Trorkfj bese-do za vpražinie ter je izvnjal, da je iz časonisja izvedel da je državni tninilc v. Ktihlmann picfil poljskeTnu minis+r-fikemu pred=ednikti Kiifharr7ie'WrakeTni pismo, v k^terem je sporor-il. da bo st°.vil predao1, da nni se pritp«rne za-stor>nik nolj«k^^p irini^trstva k mirovnim pokajanjem On r>ro<=i za poj^nilo. ali se bo o tem vprašanjn srovorilo v **ni prihodniih ***i. Državni tajnik v. Kiihlmann je ODOzoril na svoie opetovane izjave o tein vprrtKnju. ki po v skladu z vpra-trnjem priznanja drža\*ne osebnosti za-sed^nih polrrnjin s Ftr.ini rn=ke c™}**-^ecije. Tzrazil je upanje. da bo inoiror-e to vpraš^njie v kratkem spraviti na dnevni red. Grof Czernin ie pripor^nil. (\n bi on za svojo oseT;o kfr n°itor»]ei>e pozdravi 1 odrjosjnnje zas.foT>nivov t>o1v ske vlnde k pr»cninm"*»m. seveda, če ]ih petro?rrar!=«ka dele^rncija prirna. Seja je bili nato zaVlinf-ena. Dun»i. 3. fehrunna. ^Kor. nr^d.') Tz Bresta Litovekeca poro^nio 1. februarja: Plenarna seja mirovnesra konarresa se je vršila pod pr^dsedstvom bolsrar-ekearn pblkovnika Ganreva ter je nred-sednik uvodoma sporo Ml. da <*e je ee-stava boierarske komi-iie iznremenila. Namesip justičneira mirustra Popova bo prev7el predsedstvo bol carske delegacije ministrski predsednik Rndoslavov. V imenu nkraiinske Ijud-ke republike je sporočil Severiuk, dri doseda-n|i predsednik ukrajinske deleeraciie Holubovič ni sem dospel in da prevze-ma za to on predsedstvo. Nato je z ozi-rom na zadnio plenarno sejo sporočil« da je bila mednarodna pozicija od ukrajinske Pade meseca novembra 1. I. proarfn.sene ljudske republike priznana i v plenarni ppji 10. januarjia tako od i sovjeta ir-^-^-'h knmisarjev. kakor tu- i di o.l za- ov 4 7 rczniekih držav. ; Nasproti izjavi Tro^'.rr^a. ki skuša sklieiijoc se na rc^ko in pravice ukraiin- * pke dele^aciie je pripoirnil govornik, ' da je to v popolnem neso^lasju « prejs- i ajimi isTajaiOi Trockoga, T« w* sproti se čuti ukrajinska delegacija prisiljeuo izjaviti, da ee je ukrajinska centralna Rada vedno trudila ustvariti zvezo na ozemliu bivšega ruskega car-i?tva nacitalili republik ter ustanoviti skupno federati%-no vlado ▼ Rusiji. Z ozirom na to. da kljub vscin poskusom ni bilo moffoč« ustvariti takega skup-ne^a federativnoga ortrana in z ozirom na to da y sedanjom položaju takega organa tuđi ni mogoče ustvariti, ee j© odrekla ukrajinska ljudska republika misli o federativni republiki ter je pioglasila Ikrajino za popolnoma eamostojnoin od nikogar odvi s n o d r ž p v o. S tem je dolooena samostojna mednarodna pozicija ukrajinske ljudske republike, kakor tuđi »njena politika naprrm nienim sosedom. Slciicevanje na to, da v ukrajinski ljudski republiki harkovski eksekutivni odbor bolj zastopa interese delavskih razredov je lahko ovreri. Sicer po pa to notrnnje zadeve, ki nišo podvržene '• ■■ rodni kontroli. Ce pravi Trockij i ■ „ •, da ukrajinska dele.^atija ni unravičena zastopati ukrajinskih inte-- ker je harlovski eksekutivni od-ie nri7-Ti^va, ,^ em mora v prvi odložiti rusi •• delegacija svoja lastila. ker v njenih vrstnh nišo pani krimski Tatari, donski Ko~ azaska plemena in Sibirija, ki priznavajo vlade sovjeta ljud-misariev Z isto pravico, kakor .j na protove brzojavke, se raore-}m i .rajinski delegati eklicevTati na neko brezzicno brzojavko iz drugo polovice januari a glasom katere so se ne-kateri petroorradski polki dvignili v obrrmbo ustavodajnega zbora proti vladi ljudskih komisarjev ter se vrše t;\m na cestah boi i z neugodnim izidom za obstoječo vlado. Oni morejo torej zahtevati. da se delegacija povjeta ljudskih komisarjev ne prizna. Ukrajinska delegacija pa tega ne p redi a ga, ker smatra to za rusko vpražanje. Konf-no je predsednik ukrajinske dele-gacije predLngal, da se naj ukrajinska republika prizna kot popolnoma samo-stojna in od nikogar odvisna država. Nato je podal zastopnik ukrajin-ske^a (boliševižkega) eksekutivnega odbora M e d v j e d e v izjavo, da eksekutivni odbor od vsega početka ni srna-tral kijevske Rade za upravičeno govoriti v imenu ukrajinskega liudstva. Ki-jevska delegacija se je pogajala za hrb-tora ukrajinskega liudstva tajno in brez zveze z rusko delegacijo. To je nmajal° temelje oblasti kijevske Rade. Kijevsko ljudstvo hoće ffplošni mir na p odi agi brez aneksij in kontribucij ter pravice samoodločbe narodov, hoče pa ta mir skupaj s ćelo rusko federativno republik o. Kar se tiče okupiranih pokrajin stoji ljudsko tajništvo na stali?ču. katero je zavzemala ruska delegacija ter iz javlja, da ukrajinski narod ne bo priznal nobenih pogodb in doorovorov s kijevsko Rado in da te pogodbe ne morejo stopiti v veljavo. 6* jih ne prizna in odobri delegacija federativne ruske republike. Nato je izvajal Trockij: Priznanja samostojnosti ali nesamostojnosti kake države ni mogoče zmešati s priznanjem te ali one vlade. Ko je bilo .^voj cas vprašnnje priznanja kijevske I?ade in njene delegacije tu praktično, proces samoodločbe Ukrajine, ee dolgo ni dosegel končnih oblik. Rploh pa je Trocki i takrat, ne da bi bil naletel n protest del. Rade opozoril na to, da je treba ravoo zaradi sedfli šenepoiasnene situacije v Ukrajini zlasti njenih mej prej dočeci v vseh ?r>ornih vprašanjih sporazum obeh v Brestu zastopanih delegacij. Ta izjava je imela odlocilen pomen, ki manjka današnjim izvaja-njem predsednika Rade. tz te izjave siođi, da izsrubi v^ak sporazum med kijevsko Rado in centralnimi državnmi, ki naleti vsled se ne izvršene obmejitve s strani ruske delegacije na odpor, svojo moč ter postane sam obsebi ničev. V interesu centralnih držav bi bilo, da v materijalnem oziru precizirajo svoje razmorje napram Ukrajini. V mnogih krosih se preoenjujeio separatistične tendence v današnji revolucijonarni bušili zlasti v obmejnih pokraiinah bivše ruske države Cim boli namreč se utrjnie oblast sovjetov po ćeli deželi, tom bolj pre^traio posedujoči razredi svoje separat*stične tendenoe na ob-mejne nokrajine Ce bi te ^kupine y se-danji Rusiji zmnirale bi bile takoi zo-pet nositeliica one civilizacije, za katero so <=e pod Rtprim režimom trdovratno zavzemale. Zastormiki oentralnih dr-7 iv ne moreio tu prevzeti vlosre razgod-nika clede sed^njih razmer v Rusiji in Ukrajini. Trorkij vstraia eM kot prej na Fti^šču. katero je že iz početka for-mulir?!l ter ponavlja zlasti sedni. ko po v^tonili tuđi za-topniki ukrajinskega ekcrr'kuti\-ne'Ta odseka v zvezo ruske del opcije da se more priznati Ie taka nofrodba & kiievsko Rado. ki jo prizn* tuđi ru=ka delerricna. V imenu delegacije Rade ie iziavil na to L i u b i n j 8 k i i: Izjave Trocke-sra. ki je že opetovano napačno očrtal r^zTPorie 8 posameznimi narodi preji-nie Rusije in v nienih pokraiinah na-stnlib novih držpv. so dale že večkrat povod da smo od'o'-no nroti temu protestirali. Ker pa zrdova to notranje za deve. smo se dosed?i odrokli javni diskusiji tega vprasanja.da ne zmanisamo rvoriteto ru«ke delcTn^iie. Sedaj ko je r^rfraha Radi proklrmirala popolno neodvisnost niše republike in ko so tuđi prijateljske in druge države priznale to republiko. za nas ta vprašania nišo več notranja vprosanja. Govornik OTiozarja na to. da se konca revolucij-sko leto 1917. kakor se je pričelo pod vlado carja s strelianiem v Petrogradu enako podboliševiki. ki so rudi pregna-li na rdino snrejemliivi podlagi ekli-cano konstituanto. Kakor «o bile vlade od pričetka revolucije sem različne, so ostale vendar solidarične v svojih so-cijalističnih streroHenjih in v svoji pohlepni želji, da za duše na novo nastale nr.rode. Boljševiška vlada se odločno oddaljuje od federalističnih idealov, ld navdiijajo voditelje nevladajočih naro-dov. Glasne izjave boliSevikov o popol-ni svobodi narodov Rusije so Ie ne-okretna demagojrićra sredstva. Bolide viška vlada, ki razeania usta vodaj ni zbor ter se opira na bajonete najemni-kov rdefe ffarde ne bo nikdar v Rušili izvedi a pravičnih principov samood-lotoe narodov. Ona ve prav dobro, d* je ne Ie itevilne republike, kakor Ukrajina, donsko os€fnlj|e, Kavkaziia itd. mm priznalo kot sroio vlado, i—rmi da JI I bo tuđi neM narod saai^ ođrekel pravico izvesti te principe. Samo iz bulazni pred raavojem narodne revolucije so postavili holjševiki s prirojeno demagogijo v Busiji ter tu na mirovni kon-fereact princip pravice samoodločbe. (Dalje prihodnjii.) Stavka v Trstu končana. V Trstu, 1. februarja. Parturiunt montes . . . Velika stavka je končana. »Jutri, v so-boto, vsi zopet na dcio,^ tako se glasi poziv delavskesa sveta. Kako je prišlo do tako hitre rešitve. Namestnik Fries - Skene se je vrnil z Dunaja, deputacija stavkujočih delavcev pod vodstvom dr. Puecherja In poslancev Olive in Pittonija je bila pri njem. Namestnik pa jim je ponovil še en-kratt kar so povedali ministri dunajskemu delavstvu. Czernin deluje z vztrajnostjo na to, da bi zmagala ideja miru, in zago-varja že od začetka stališče »brez odškod-nine in aneksij«. Poljska bi sama odločila o svoji usodi. (Avstrijski narodi pa so Czer-ninu, tržaškemu namestniku, dunajskim socijalistom in menda tuđi tržaškim preveč oddaljeni. Samoodločevanje narodov bi gotovo tuđi v Trstu povzroćilo neljubo pre-senečenje.) Sledila so že znana poročila o mirovnih pogajanjih. Potem je namestnik samega sebe hvalil kot organizatorja trža-ške aprovizacije, ki je bila prva v ćeli monarhiji, toda uspeh je zaostai in zaostala za dobrimi nameni. Izrazil je upanje, da do-bimo v doglednem času koruzno moko z Romunskesa in da bo kmalu tuđi plinarna zopet pričela s svojim obratom. Gotovo bo on tuđi po možnosti olajšal prehodni stadij do znižanega krušnega odmerka in minister Hofer mu je obijubil, da bo upošteval posebno težko stališče Trsta. Glede občinske volilne reforme se Ie skliceval na besede notranjega ministra, da se bo razširila volilna pravica po demokratičnih principih, ki veljajo za državni zbor. (Slaba tolažba za nas Slovane.) Upošteva-joč veliko važnost, ki bi imelo sodelovanje širših krogov pri rešitvi občinskih vprašanj, je namestnik sam že stavil konkreten pred-los, da se poveri že od sedaj naprej administracija občinskih zadev ljudskim zastop-nikom. NotranJI minister je že v splošnem sprejel njegov predlog in od takojšnje re-šitve tega problema pričakuje on najboljši učinek za procvit naSega mesta, zlasti glede velikanske gospodarske važnosti za pre-hodnji stadij po končani vojni. Svoj odgovor na delavski memorandum je končal z besedami, da se bo rudi »takozvano« militariziranje vojnih podjetij odpravilo in da pripravlja domobranski minister tozadevni zakon, ki ga bo predložit poslanski zbornici. Iste besede in obljube je slišalo du-najsko ljudstvo in je končalo stavko. Trža-ško ljudstvo je teda) sledilo dunajskemu koraku. Pri nas je Izbruhnila šc enkrat stavka, slišali so še enkrat iste besede, sedaj sicer v Trstu in ne z Dunaja, in zopet je stavka končana. Zahtevali smo »mir in kruh«. Kruh ie sicer za nas, kakor pravi današnje sporočilo delavskega sveta, tuđi volilna reforma, toda Ie z obljubami se ne damo več nasititi Isto sporočilo ima tudl vest aprovizacijske komisije, da bo Jutri po dolgem Času zopet na prodaj goveje meso in sicer po 10 K 24 vin. in 11 K 20 v. Stavka je končana in tudl nebo je menda s tem zadovoljno, ker takoj po govoru namestnika se je megla razpršila in danes sije zopet solnee na naše mesto . . . Stavke na Nemškem. Dne 31. januarja popoldne se ft v Berlinu na Jungfernheide zbralo kakih 10.000 ljudi. Prišlo je do spopada s policijo, ki je rabila tuđi orožje. Pri tem je množica potegnila nekega stražnika s konja, dva druga stražnika pa pretepla do krvi. Tuđi v Moabitu je prišlo do spopadov ter je bil en stražnik ustreljen. V Moabitu se ie zbralo dopoldne na tisoče demonstrantov, ki so zabarikadirali ceste. Prišlo Je večkrat do pretepov s policijo ter je nastopilo tuđi vojaštvo. Pri enem takem spopadu so demonstranti streljali na policijo ter trt straž-nike smrtno nevarno ranili, eden je bil ustreljen. Policija je s sabljami težko ranila tri osebe. Podobno je bilo v drugih delih mesta, kjer so demonstranti prevračali električne vozove ter pretrgali električne naprave, tako da je bil opoldne ustavljen ves promet. Ponjkod so demonstranti tuđi opleniH trgovine, zlasti trgovine z ž i vili. Tuđi v Hamburgu je raztflašen preki sod. Z vseh strani se je dne 1. februarja poročalo, da število stavkujočih neprestano po malem narašča, da pa stavka ni splošna. Nad Berlinom je bilo od vrhovnega poveljnika proglašeno pooštreno obsedno stanje. Preklicaia se je zakonita določba, da ne sme priti nobeden pred Izjemno so-dišče ter je bilo postavljeno izjemno sodi-šče, ki je pričelo že tuđi 2. februarja delo-vati. Večina obratov se je militarizirala in oficijalno trde, da stavka popušča; z druge strani pa poročajo o naraščanju Stevila stavkujočih. V Berlinu stavka baje lk vseh delavcev Neodvisni socijalno - demokratični po-slanec Dittmann je bil dne 31. januarja aretiran. Socijalno - demokratično vodstvo Iz-javlja, da ni prevzelo vodstva stavke, krivdo za stavko zvračajo na neodvisne socijalne demokrate. Listi pravijo, da bo stavka najbrže provzročila izpremembo v bloku večine. Odslej socijalnih demokratov ne bo več mogoče prištevati narodnim stran-kam, ker so se postavili na čelo stavke. Vlada razglaša, da niti izdaleka ne misli na to, da bi popustila ter grozi socijalnim demokratom, da bo napravila red, pri tem pravi: Za ruske vzore bo vlada Imela rav-notako malo razumevanja, kakor stavke ne uživajo simpatij pri prebivalsrvu. Vlada si obeta od proslasitve prekega soda uspeh, odklanja pa prej kot slej vsako pogajanje s stavkajočimi skuplnaml. Uradno se raz-glasa, da ni prišlo do nobenih večjlh Izgre-dov več in da se zdi, da stavka poj em a. »Norddeutsche AHfemeine Zeitunf« pravi, đa vlida vsled stavke nikakor ne misli spremeniti svojega znnanjeg* politlč-negm programa Ce M socijalni demokratjt ne hoteli od nehati od svojih stavkarskih clUcv, bodo naletell na odločen odpor. Ce pa se hočejo zapeljanl iztrgatl Iz mrež svojih zapeljlvcev, potem Jim Je odprta pot do cesarja, kamor smelo poslati od stranke Iz-roljene poslance in zastopnike delavskih orfanizacij. V toliko Je vlada že popustila. Medtem pa Je razglasila militarizacijo onih tovaren, ki delajo za vojaštvo. V Berlinu sameta |e Mio postavljeitih pod vojaiko xoMftt 1 tor*sm IvHHo obtoem ra*- I jtaSeno. đa te morajo đelavcf najkasneje v pnnedeijek ob 7. zjutraj vrnitl na delo. Kdor ne priđe, proti temu se bodo upora-bile kazni po predpisih prekega soda. Voja-ški obvezanci bi morali v tem slnčaju takoj oditi k vo-akom. Večerniki dne 3. iebruarja ra^unajo z gotovostjo, da bodo stavke dne 4. februaria praktično končane. Tudl od drugod se je dne 2 februarja poročalo, da se delavci vračalo na delo. Ne malo je pri-pomoglo k temu dejstvo, da so razna ar-madna poveljntštva zagrozlla, da bodo po-klicala k vojakom vse reklamirane In vse one, ki so na dopustu, če so se udeležili stavke. Dogodki na bojiščih. NAŠE URADNO POROCILO. Dunaj, 1. februvarja. (Kor. urad.) Vzfiodno od Asiaga so Italijanl včeraj štirikrać naskočili naše nove pozicije. Vsak napad se je ponesrečfl že v našem ognju z naitežflmi iz^iibaml za $o-vražnika. Naši artiljeriji gre pri tem uspehu posebna zasluga. V bojih dne 28. in 29. januvarja so se posebno odlikovali bebski strelski polk Št. 6, Črno-vciniški polk št. 7, moravski črnovojnl-šk] polk št 225, 3. bataljon 2. polka tirolskih cesarskih polkov ter tirolska črnovojnlška bataljoaa št 168 m 171» — Šef pceneralnega štaba. Dunaj, 2. februvarja. (Kor. urad.) Na asiaški visoki planoti m vzhotkio od Brente Je ostalo artiljerijsko delovaiUe živahno. — Šef gcneralnega štaba. Dunaj, 3. februvarja. (Kor. urad.) Na visoki planoti Sette Communl je trs. jalo živahno artiljerijsko streljanjo. — šef generalnega štaba. NEMSKO URADNO POROCILO. Berolin, 1. februvarja. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Naši izvldnl oddelkl so pripeliall iz angleških poziclj na Flandrskem vjete in strojne puške nara]. V gosti megtt Je bilo stretsko delo. van je na ćeli fronti slabo tno. Italijanska fronta. Na asiaški visoki planoti živahen artiljerijski boj. Od gore Monte di Valbella in od Col dl Rossa so postavili Italijanl štirikrat moćne sile v boj k novim napadom. Vsako-krat so se napadi zlornill v ognju pred avstro - ogrskimi pozlcijamf. Z ostalih bojišč ničesar novoga. — v. Ludendorf. Berolin, 2. februvarja. (Kor. urad.) Z bojišč ničesar novega. — v. L. Berolin, 3. februvarja. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Ruprehta. Na flandrskl fronti Je prišlo popoldne med Houthoulstskim go-zdom in Lyso do živahnih artiljerijskih bojev. Tudl v okolici Lensa na obeh straneh Scarpe In zapadno od Cam-braia Je ogenj včeraj včasih oživeL — Skupina nemškega prestolo-naslednika. Ob kanalu Olse-AJsne so izgubiH Francoz! pri ponesrečenem podvzetjn vjete. Ob AlHettl, v odseka pri Reimsu, na vlšlnah ob Mosi In pri Hartmannsweilerkopfu pogosto artilje-rijsko delovanle. Naša pehota Je pripe-Ijala z izviđnih pohodov na vzhodnt breg Mose in severno od Badonvillersa nekaj vjetih Francozov nazal. Italijanska fronta. Živahno ftreUa-nje na asiaški visoki planoti. Z ostalih bojišč ničesar novega. —» v. Ludendorff. Boljševikl proti vsern. Kijev, 1. februaria. Dva ukrajinska polka sta se pridružila sovjetovim četara. Petrograd, 1. februarja. (Kor. urad.) Sovjetove Čete iz Samare so zavzele kolodvor Sirt ter se bližajo Kurganju, zadnil postaji pred Orenburgom. Dutovovl kozaki se v neredu umikajo. Pričakovati je, da bodo jutri zavzeli Kazanj. Glasom poznej-šlh poroČIl so boljševiki že dospeli v Oren-burg in general Dutov je zbežal. Boljševikl peročajo iz Odese, da so se v noči 26. Janu* arja polastill oblasti nad mestom. Kodanj, 1. februaria. Ljudski komlsarH so poslali kozaškemu hetmanu Dutovu šti-riindvajseturni ultimatum, v katerem za-htevajo kapitulacijo kozakov, sicer bodo nastopili proti njim z oboroženo tilo. O Dutovu poročaio, da je bil poražen. Petrograd, 31. januarja. Sovjetove čete so se polastile važne postaje Bahmač. Castniki, podčastniki in plemići ao se umak-nili v Kijev, ki je obkoljen. Ker Je centralna Rada izgubila zaupanje vojakov, organizira Belo gardo iz častnikov, podčastnikov in plemičev. Mesta Kerč, Teodozlja In Jalta so v rokah sovjetovih čet. Pri Slmferopolu se uplra 7000 tatarskih vojakov. Vsak £as ie pričakovati, da sovjetove čet© zavzamejo Orenburg. Kodani, 1. februaria. Iz Petrograda poročajo, da Ie bilo tekom zadnjih itirih dnl umorjenih okrog 70 pomorskih čast* nikov. Petrograđ, 1. febmarja. Iz Mohflevt poroCajo, da so poljski legijonarji, močtrf kakih 25.000 mož, zasedli Rohačev ter od^ stavili Sovjet in aretirali komisarja. Nasilje boljševikov proti Finski Stockholm, 30. Januarja. Boli med Rdečo gardo In Belo gardo pri SIbbu. Rdc-ča garda je zaprla glavarja v Viborgu. Pe-trogrnd Je popolnoma odrezan od Finske. Berolin, 1. februaria. Finski polki ko-rakajo proti Helsingforsu, da vržejo boljše-viško vlado. Zasedli so žc železnico Vi-borg - Helsingfors. Heisinjriors, 31. Januarja. Tu Je raz-glašena vlada delavcev in kmetov. Rttslja Io Romanska. Stockholm, 1. februarja. Glasom po* ročil stockholmskegs poslanika se je petro-gradski sovjet Izrekel za vojno napo-ved Romunski. Amsterdam, 1. februarja. Oddelkl Rdeče garde so bili poslani v Đesarabijo, % njlmi tuđi več polkov s fronte. Berolin, 1. februarja. Romunska vlada Je đne 29. februaria zvečer napovedala vojno Rusiji, v kolikor jt pod obUstio %gtt-Uvikov. - ^— 2* »w P»trt>*ra 1*«» 1006 In 1907. Kodant 1. febrnarja. BotjtevKka ri*- da je v posebncm dekrtt« proglasit usta-vitev deia ▼ dr£avnfh tnvarnah trn vcict^ da|o ter rrozi s strogi mi kazniraL Moskva - Berlta. Aamtterdaam. 2. febroarja (Kor. crti) »Times* izvedo te Petrrurrada 3f. fanoarja: Mada ;c odredi',!, da se otvori direktna bnotaraa zvesa med Mo&kvo In Berlinom. Atentat na Lfcnina. Kottertfan. i. febnirti. It Petrosrrađ* poročaio, da )e neki mUd mol t Smolnem instituta Vt neposredne htffirre odd.il več welov na Lienirit, ki ga pm aiso zadeli. M«?fa to arctiraH. Francoske priprave «a šrfcarđrt atep. Koln, 1. februari*. Švicarski list! prv toćajo. da Pnmcozi utrinjefo svojo mejo nroti Svict ker se hoje. da bo NcmčHt rro-drla ak&a ^vico proti Belforta, Brazil tka poioč. Rio 4« Jaaeira, 31. fauiuarja. Brazilka vlada je trdno ndiočena p^slaii ententi fia pomoč letak« rn križark« ter rošifee. Politične vesti. = Cesar Karei v zasedenf Italiji. Ce*ar j« dospet r spreimtvn šefa rc-nerafnega Štaba barona Arza 31. pr. m. ziutra* v Videm, kjer je obiskal čete in zavode n«t postoru od Vidma do Livcn-ce in na obrežju. 1. t. m. Je Sel vladar na prostore pri Vittorijn in Bellunu. po-tem *e je pelial iz Adorc v Tobiach in od tam 7 žcbznico v lnomo*t kjer je 2. t m. otvoril razstav© cezarskih lovcev. ^ Na shod EvupfHkov Narođno-•apredne stranke ie prispio tuđi veo brzojavnih in pismenih pozdravov. Po s!anec na hrvatskom saboru dr. Srgjan Buđissvljević. ki »e bU svoj prihod 2e naznani!. Je mora! vsled važnih nepricakovanih «ader ostati v Zasrebu ter ?e poslal predseđniku urju Tavčarjn pozdravno brzojavko, želeč shodn naj« bolide:x* ospeha- Simpatično ?e ->i!a pozdravljena tući brzojavka naprsđniakov ir Krania: Dajte nam mir in staro pravdo! :=x Oštro interpelacijo proti posto-pftnfa Tfubffanske policUe Je podal v Jr-/avTiem zboru poslanec dr. Ravnihar in Mcer radi tega, ker ljubljanska policija 5« vedno ne preneha nadletrovati ravnatelja Ivana Itribarja. SedaJ mo odp!ra Vse nfegove dopire, kakor da bt ?e na-hajal pod njeno kontrolo. Interpelacija zahteva od vlade, đa naj policijo pr!-merno poduči, da se privatna korespon-denca ne srne kar brez vzroka pregledavati nft! v času. ko le zakon o varst-^il pismene tajnosti suspendiran. «= Netaktnost ffnbflansk« poUcrfe. Včerajgnfi shod zair^nikov Narođno-rc-predne stranke je da! ijubPanskt policiji povod xa okrepe, ki so nanravili yHs, kakor da »e policiia prepričana, da oodo napredni ^anpn? moftt na svofem ie stanku aklenili tako? pričeti z revoln-t\\r>. Policijske strane v fikcA\c\ Mest-neura doma so bile podvojene, v poslop-h flnanCneffa ravnate?1st-/a pa st te ntaboiila ćela rezervna armad* «!av-nogra policijskoga ravnatcT^tva. Revolucija ni tebruhnila in policijska irmada ie kmalB po Sestth zopet v prec*5 red-nem umiku zapustila nričakovano bojt-4Če. Oeneral^tab na B!eiwetem'i ce^ti fe smel zabele^iti v svoj komunfke: No ^eniTi do?odkov. — Ml pa protf njegovi 6etaktno5ti prav odlično protestiramo. ^ Sloveitsk« tocf!aliKw?2f!iokrat!čfia j stranka m narodni svet V >Naprefiu t ' dne h febnnaria Ie napisal dr. H. ! Tama člarrek o stališu slovenske soc. dem. stranke nanram namsravart! usta. novltvi Narodnetra sveta. V članku pra- i vi: VpraSanfe Narodnega sveta je vsleđ občejra zanimtnja tad! dovolj vni- I no za socijalno demokratično strnnko. i Mi izkltučeno. da ne ostane Ie nrf te- ! oretičnem rarr>ravHaniii. ^mnak da se I narodne stranke lotiio ustin^vitve ter i vabiio k pristopu tuđi fposlovan >ko so- < cfjafno demokratično stranko. ?e sortas- ( nciru izvafania glavnih ?!ovenskih pol!- i tičnih Hstov sledi, da na enotno stran- \ ko itak nobeden politik ne misH. Gre i fore? fe za 2astopanfe cefesa ?!ovcn- skej^a naroda v skdpnih interesih ali I posameznih akcijah ali za skupno taktt- i ko. — Ako loči. po besedah »Sfovencat, i S. L. S. in narodno-napre^no stranko 1 svetovno naziranje, na etil strani kr- 1 Ičanstvo. na drugi ^rvobodomiseinost, i socijalna demokraciia ni naravno«t «a- ? deta. ker fj?recno v gvo??m Drojrramo f reudarja. da izkljtrčuie konfesijo in na- s rodnost kot princip zdmievanja proJe- tarijsts. da fe cfff. po!ltWrwu rospodaf. r ska in kulturna osvoboditev ljudstva rn t >e prava ver socijalne demokracije tak- \ tična. t f. fnternarfk>na?ni. revolncijo- i nam!, razredni hol Ne bf bffa torej na- <3 čela, k! onemojrocijo vstop socijame^a \ demokrata v narodni svet ampak po programu narekovana taktika. Le kjer I Je socijalni đemokracifi mogoče !zva- I jati internacionalno revolucijonarno r razredno taktiko. le tam srne sporedno i nastopati z ostalimi strankami. Zarad! I tet* fe za socijalno demokracilo iz- i klinčen narodni svet ki bi venA c ttraatoo jo ▼•Cifttkilt ikUpJMj mofočtpablbilo aodelovaak aod-jatne demokracije pri vseh proWemih. kl so s k i p n 1 cetemti slovemkenra aa. rodu, po dogovorili od primera do primera med dderiraainri »astopnJ-kf posamemth stramX — »eveda M btt prvi predpofEol lojalnost katere «oci-jalni demokrati vsal dosiel nlso mnot* uživali. Vsakokratni ciU dcia^a le dan po jasnih načetih stranke, taktika in me* toda boja te socijalni demokraciji fe rupre} zacrtana. — Svarilna pa jo ia-lostna (?) izk>iNlancn Bren-Ciču, Ju^oslovanskemu klubu, slasti pa njegovomu pačclnikn posiancu dr. Ko-ro^cu. — fste^a dne popoldne ic ime! poslanec Brcnčič politfčei shod v S v. Marjeti ni?e Ptuja. Shoda se je ndeležilo do S*JO volilcev. Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili izvaia-njem ^ovomlknvim o de!u v državnem zboru, izrekli njemn in Jug:oslovanskemu klubu svoje Z3!ir>an?e ter se sop!asno izjavili Ka nuroslovansko deklaracijo. «a Hrvatska deletractta. V zadnjem pofitičnem pisma iz Zagreba smo ja-vili, da razmere rneđ hrvatskitii člani oKrske deleeaciic nišo dostt jasne te-da Jift došle] ni bilo mo^očc pridobiti ra JiiKOslovanskn bes^do: nlso ^o%-nri!i protu a tud: ne *za*, le molčali so. Cas bo dororil tuđi to vprašanjc; o delegata dr. Lorkoviča vcmo. kako misli; dru^e^a delegata j^rofa Kuimerja, ki Je voljen v Zagrebn. pozivljajo ^edaj nje-ffovi volilci, da v delc^acijah za zavza-me stališče svojih volilcev, t. f. Jujjo-slo van škrt. == Slrltev JugoslovansTce ideJe. Ka-kof iavlja »Hrvatska država*, dobimo v Sisku nove ga pomoćnika v naši borbi. T^mo^nji ttst »Sisački Glas« sa izraza za Jusostovanski procrram. == Propadla frankovičlna. Manifestacija )uj?os!nvanske omladine na v«e-LiliiSCn v Zasrrebu ivbolno k dimila »ffr/atsko^. ker v niej ne vidi onega. Icar }e »od hrvatske mladine bale morala pričakovati, Ceš, v tt-j iziavr vseučili-5ke mladine ni žara hrvatskega o^et-njavstva, ne hrvatske duše.t — Hvala Bogu, da fe hrvatska mladina ▼ naših fngoslovanskih vrstah! r-z Odgovor Crernfntf fn HerfflnRti. Dne 31. januvaria «e ;e koniaia konic-renca zaveznikov v Versaillevi. karerc IO se ndeležili ministrski preds.edniki hraneoske, A nalije in TtaTiJe ter 7as(op-nik ameri^kf! vlade. Sklerrteno }e bilo, [Ja ententa na govore Mcrtlin^a in Czemina ne od^Gvori, kr se Ji ne zdi primerno tekmnvati v ifov^rih. ker Jr asno. da .^e mora vojna končati le vo-aško. t:. RazgOTOri ▼ BerofirtiL Tz Bero-Ina poroČaio. da **e sestanejo fjm državni tajnik dr. v. Kuhimann. avstriiski fcunani? mfnister j^rof C2crnin. general Ludertdorff in nemski veleposlanik na }unaju Krof Wedei. da se razgovore o )o!itićn!h in gospodarskih vprašanjih. ki 'adevajo politična in gospodarska vpra-ian?3 rlastt » orirom na skupne interese NemČife in Avstro - Otrrske. » Goribaldinska armada. »Tritro-!«c poroča. de lioc> ftalijanska vlada istvaritf armado garibafdlnskih prosto-roljcev. Peppino Garibalđi kt sin« se-laj na frontt kot brtradir, ?e đospe! te !ni v Pim. (!a or?anfz!ra »ova namera-rano armađo. = Dtfarsko gftanfe ini Antičke«. >nc 27. lamrvarja so imeli anifle*ki de-tvci ▼ Londorm rf»rovan}e. na kate-em so sprejeli resotucijo* kt pozivlia tmdeSko vlado In vlade zaveznKkih dr-(av, da na) nemudoma na vseh frontah klenejo premirje. Vlade naj predlože entralnim drzava*n mirovni pređtof na odlazi »brez aoeksij in btez kootribv* dj ter aainoođločM narođovc Retohi-cia zahteva nadalje, da se prepuste k mirovnim pofajanjem detavski zastop-■ikt vseh bojujocih se driav. ResolucHa k bila soslasno In t navduSenfeni spre* leta. Podobne resoluciie so bile skfe-njene v tfrafdh ctntrfli strofne *n- dnstme " " ■ ■ — - - ..... . - - - & ftUanciH ii a niti lui* slofiBinn Hita. ISTRA ZA DEKLARACIJO. Po zborovanju vseh Istrskih Župan-stev na Kozini dne 24. januvarja Je otvoril dr. Ccrvaf sestanek županov in zastopnikov hrvat-s k n - slovenskih o b Č i n Istre, kjer so bite i rmvJu^cnjem sprejete slc-dt-ce izjave: ^upanstva in zastopniki Iirv. slov. občiii Istre, zbrani na Kozini fine 2A januvaria 1918, izlavljajo eno-frlasno in r vso odloćmstj,): 1.) Z na-vdušenjem se pridružujemo ju^oslovan. deklaraciji i. dn^ '0. muja 1917. kl m-hteva ujedinjenje našega trcedin^ra naroda. 2.) Jucfoslovanskemn klubu izre-kamo za vse njegovo delovanic najtop-kišo zahvalo in neomajno zaupanje in Ka rotimo, naj od pravičnih zahtev ne odneha, dokler ne pribori našemu narodu lastno državo, sezidano na demo-kratićnem terneiiii in t. njo na5pa dr. Rvbafcva ffospS županiji dr. *\ avčaricvi v LiubHano. CELJSKO ^CNSTVO IA SVOBODNO JUGOSLAVUO. Mislcč na nc5tevi!ne grobove naših moŽ. oćetov, »inov In bratov, ki krijcjo vsa bojišča svstovne vojne, na brezpri-merna Junaštva, katera doprina^ajo slovenski vojaki še vedno dan za dnevom, tx\ ko se spominjaioč neverietnth krivic, Kratere smo prenašalc mi in mnogoste-vilri naši roiaki, samo zato. ker smo Slovenke in Slovenci, izjavljamo slovenske žene in deklcta iz Celja in okolice mesta Celje: Nikdar več se ne srne I povrniti to. kar Je pretrpe! na* rod v dolših letih pred vo!no, v najviši meri pa med vojno, v kateri Je pronaSa! &or-ja in žrtev kakor morda nobedon drug? To ra se da doseOi ^amo. ako se ure^- I ničiio zahteve. izražene ▼ dckTaraciji ! Ju?:oslovoiiskega kluba od 30. maja I i 917 in njegovih poznejših iziavah. Za- ' to se pridružujemo tem ^alitevam iz | vse^a srca if! prosimo Jueo^iovanskl ] klub, kateremu zauriamo neomajno. da ( r.adaljnle boj za naSe pravice do skraj- 1 nosti. Istočasno zahtevamo, da se skle- j ne v najkrajSem časa mir. ki mora prl-nest! nam ln vsakemu od Boga in na- , rave mi dano pravo. — V Celju, | dTC !. svečana 1918. — Sledi 1202 pod- 1 pisov. Pođpfsovanje Izjave se Še na- { ilaljuie. j Zer.c ln deklćta obline AdlešICi s v Beli Krajini se v po'nem obseini I * navdušeno priđru^uiejo mafniški dekla- 1 raciji Ji^oslovanskcga kluba. — SM» J 225 podpi'ov. ^ Žene in dekleta občlne Drara* 1 tniinTančairora se navduseno j pridrnžuielo majniški deklaracifi Jugo- k stovanskegm klaba. — Sledi 223 pod« J £tso v. * ! Izjavi lena in dekfet iz občine Draga tuS in Tančagora so priložili možje in fantje te občine svojo iz-javo s 139 podpisi. Dnevne vesti. — Vojno odlikovani*. Prostovoljna delavka ViKtorija Sivs, rojena 1899. v Reichenhallu na Đavarskerru pristojna v i Preddvor pri Kranfu. Je odlikovana s srebrno hrabrostno svetinjo I razreda v priznanje lirabrega obnašanja pred sovraž-nikom. —■ Odlikovuijc. Vsleđ hrtbrcea vede-nja p'ed suvražniKuin je podelil cesar zlat M«!užni križ s krono na traku hrabrostne svetinje č, g. Mihaelu Kmetu, lupniku v ^turijah pri A)đovščini. — Odlikovanje. Ivan KocijanCič, nad- I učitelj v Budeći Vaši, ki služi že ćetrto leto na fronti, ie imenovan stotnikom in nJ-likovan s Sisnure ra svojce v Arae-rfkl pridržanih avstrljskib driavlimov. Ker so Zedinjene države v Severni Ameriki od 7. decembra 1917 tud! % Avsiro - Ogrsko v rojnem stanju, imajo od tega dne tuđi svojci v Zedinjenlh državah severoamerf-ikih pridržanih avstrljskfh državljanov pravico do državne podpore po zakonu t dne !7. avj^usta 1917, St. 37G dr^. rak^, Ce so se-veda ostali zakoniti pokoji podani. Prošnje ie viagatt ori političnem okrajnem oMastvu (c kr. okrajisem glavarstvu. mestnem magistratu) prosilčevega bivai!?ča; vla^ajo jih lahko ražen svojcev samih žanje tuđi njihovi zastopniki, žtroanstva, jsomožne pi?ar-ne in občekoristna društva. — Cevtji za begmice. V Ljubljani sta-nujo^ bejcunci, W nim^jo niti en par dobrih č 111 j e v in dn sedaj Še nišo prosili žanje, s« lahko vpiSejo pri mestnem majarljtratu v . polja, vinograde in *ozde pa-pnln^ma opustošila, tako, da je Jiromak 7. r.ekaj kronami koma? resil življenje sebi in svoj! družini — i« mnojti tadi tega ne — ima po božjem hl cioveškem čutu pravico do podpore Kjer stanuje, se ga rnnra rav-notafro mw*tevatl pri aprovizacijK kakor drugo domaće preblvalstvo. Cen pa nihče ne navila prostovoljno, navija Ilh producent, kupčevalec pri stanovanHh pa hl§nf KOTOođar. Tn č> hoče žlveti ter biti pod streho, mora pač plačati toliko, kolikor ra-htevajo omenjeni »faktorjl« — alt pa naj < pofine na cesti fn tako ne dela samo be-Etinec marveč vsakdo, kdor Ie more, saj < |« vendar znano, da so maksimalne cene le ' na paclrju. To na) raznim kritlkastrom za-dostute. — Dopis, kt ta »Pesnica« ni prinb- < Sila. Z defele nam pi^elo: PreteVli fed«?n i sem poslal »Resnid« dopis, s proSnjo da ca \ oh»3vi. St^Hi sern ti* Iz razloga, ker v §te- 1 vilH ođ 19. lamtarja nfsem naSe! razven vesti ^Kranjski d***eml elavar ur! ce^arjn« i ln cadne^a noroflla o mlrovnlri no^aTanflh v Prest« Litovs'-em ni^^^ar, da bi bilo I vredno tmčene^a *ro5a. 7ato sem sporovi 1 nred^Stvu sl^d-^o resnlčno z^odho: Dr. 1 Šriste^iČ ie stavi!, đa s«>i~7a na ^i, sto!*>a I ce«*ve «▼- .t^VrSji v IfiiKItini. Dasi *o m« » m^?T*. VM?l'or )fl| |e v nf*»cr^vl »Kr^e^VI s itraaki«. ki mu aa rm ncmosoče stvari pri- 1 i trjujejo, odsvetovali, naj tega ne poskusi ker je oči vidno neizpeljivo, ni odni« bal. Ko jim je slednjlč dokaza!, kaj vse j« že, in sicer z uspehom storil, so se ndalL Dan in ura je bila določena. Vsi, ki so bili o tem pravočasno obveščeni, so prlhiteli na trt: Sv. Jakoba, da se na lastne ocl prepri-Scajo, česar vsega je Susteriič zmožen. Ko se je uospod deželni glavar prepričah da se je poleg Lampcta, Zajca, Pegana i. dr. njegovih pristašev zbralo tudl nekaj rado« vednezev S. L. S„ se samozavestno oprim« strelovoda ter začne plezati. Priznat! se rmi mora, do »lin« je šio prav dobro. Od tam naprej pa se je pneelo obotavljati. Proti jabolku je plezal ze zelo, zeio počast toda plezal Je. Pristaši »Kmečke stranke« so že v žepih pripravljali robec, s katerimi da zavihtijo in klićejo: Živio SusteršiĆ! Toda neposredno pod jabolkom nepričafcovana ovira ln Suster^ič $trbonkne» kakor jt dol* In Širok na tla. O, Jezus! Mol Bog! in drugih klicev je mesto prej omenjenega (Živio Šusteršič!) zaorilo po trgu. — Go-spjdje zdravniki, ki so bili za vse slučaje tuđi navzoči. so takoj priskočili, toda po nedolscm pričakovanju so konstatirali smrt — Ko «o Ijudie povpraševali, kako In kaj je s Susteršičem, je bil soglasen odgovor: Mrtev je! — *Resnica« mojega dopisa ai objavila, kar se mi zdi v protislovju z njennn imenom. — Vi!ton - karjava. Vsled obstofc-čejta pomanjkanja premota je vsakogar dolžnost, svojo pozornost obračatl vsem prlpomočkom \n napravam, ki omogočajo Štedenje s kurivom. V tem pogledu pridejo posebno v poštev obrtni in industrijski obrati, katerih obzirne kurilne naprave, ob pomanjkanju primernlh naprav, mnojeokrat onemosočafo va^no porabo kurlva. Za vse takc obrate 5o posebne važnosti naprave* « Katerimi ie moč* ^tediti s kurivorn. Takfh naprav je ;"e već patentiranih slstemov v porabi; omenjena na? bosta Ie takozvani »VViltom in pa »KFidlo« - kurjavi. Opozor« ieno bodi » tem na koristi, katere gorivo hrane2e kurjave nudijo ne le splošnosti vobče. ampak ttidi imetniku obrata, oorem-lienejca $ tako napravo, v ekonomičneni ozlru. — VoIITo za pismonoše. Josip Sll-berbaucr. !n je umri na Dunaia leta 1916., je določll med družim tuđi volHo v znesktt lD.OOii K za pismonoše, ki so bllt v tej svet. vojni teZko ranjeni. Za podelitev podpor Iz omenjenega voltla pridejo v poštev samo oni v svetovn! vojni težko ramem poštnl ustnžbencl, ki so bili pred odhodom v vojno službovanje In predno so bili ranjeni, nameščeni kot dostavlialef. Tozadevne pro* Šrje se moraro vložiti potom dotičnega, pn'tnesra urada na c. kr. postno ravnateljstvo. — Umrla je v Ljubljani gospa Frani* R o z m a n, vdova kontrolorja deželnesca plačilnega urada. Pogreb se vt§1 Jutri. Na| v miru počiva! I« Tjn^ovice nam pišejo: Na^elnt* Stvo podavićarske sadru.ee ▼ Liuhlianl prijazno prosimo nai ee letn! občni zbor t*ko$ v mesecu februar ju ekH6e, da at> crl^đi? »teklenic in cen pravočasno d<*» menimo. ne r>q v maiu. kjer imamo za* rlrnžniki »edrti čas, pomele pa obilno dela. ter se marsikfttere v«Ied teffa r>or svetovanjlfi ne mora uđeležiti. — V«fl 80d^vi"?r?er na Kraniskem. Iiovec noncsrečil* 571etnl lovec ia( r>osp>=tnik Matija Jnran iz Krač ptf Ar?isah je Sel Ž7. pr. m. na Grobol^Sl-* ro kier je o?ta! do 6. ure »večer. Pfr-tem še le vračal skozi irozđ čez taker zvano Hribovo dolino. Nit nekem ste* ir.cm me=tu mu je spođrsnilo, padel fai v fflobo?ino in ohle^a! mrter. Pole« trupla ie bila puška in ura. Pri kuhanju se je opeke! 231etnf Fran Kocmur. zaposlen pri tvrdkf Scheiner v Logatcu. tako hudo, da ]• n^ no^kodbah r deielni bolnifalcf umri. (Tvrađeno n«rUo. V KođohoviTaet ie h\)o i« nekesra skladišna ukradenih' 400 narov erari^neara nerila in 10 rioh, fekode }e 4000 K. Tz Metlike nam pišejo: 29. janit* «r,ia ob 12. uri 2ft min. poi/oldne sm* Tutili tu močen kake 2 sekundi trajajoit Dotre?n1 sunek xr severozabodni smerS« PobiJ5tvo se .te mo^no streslo. Zabijen ie bil 2. februarja r ca«I nd ?i6. do ?-«7. uri zve5er na notu po BlHweipovi cesti. Subicevi. Kn?»f!ovi» Beffliornovi nlici in Franc - Jožefovf cvhli temnoriav kofušnl ovratnik (Skunks). Pošteni najditeli naj pra od* da proti tiasrradi na nolirifskem ravnar telji=t-m. Z^ubliena ie bila 2. i m. ročna bt-vma torbica na noti ođ DTinajske čest© do Spodnje Siške. Odda naj se proti nn^radi na policiii. Mim stuurL # Kako daleč se sUšI eksplozija, lio* landski meteorološki zavod v De Bildtu jt sabeležil po seismograiu tresk eksplozije, ki je nastala v neki tovaml streliva v sra* dini severne Angleške. Silno veliko materi* jala je moralo eksplodirati, kajti De Bildt je oddaljen cd mesta katastrofe 550 km. Isti zavod objavi pozneje svofa opaRovanja o dal fini Jeka topovskega streljftnja. c Zapjenjen snežen mož, V nekem rnestu na Mornvskem ie skril neki kmet vrečo pftenlce In suho svinjsko meso pod sneg, iz katerega Je napravit velikega sne-?cne?a moža. Komf.šfja za rekvizicijo živfl n» našla pri kmetu ničesar. Neki član komisije pa te slučajno z nogo dregntt v sneže* icc:a rnoža in glej čudo, prikazala se je ni nje^a velika, lena gnjat. na kar Je bil sne» leni mož zaDlenjen. 4 Amerika in enotna srajca. Da se do* leže prihranjenje delavske mocl, surovhi *n denarja, nameravajo Amerikand obleko joenotftt Za Cevlje pridejo v poStev samo tri vrste. Visokooetni Čevlji za dame st >đpravljo. B^go za moške srne prlti na trt v3mo v treh barvah, crno, sivo in višnjevo, ^isto prepovedane pa so takozvane »fatfe* razifsVe srajce«. Hoče se uvesti takozvano ►narodno enotno srajeo«. • OsfepaHena občfna. ObCIna Mal»» !orf pri Berl'nu ie bila osleoarjena za >(1.0no K Z Dunafa fe do?1a nbčlnl Mals-!orf v ma»a I 1. s strani tvrdke Wende-lorst nonudbn ra klobase, «ladVor In kavo r vrednoti 50.000 mark. PoSIHatve na le »I b»!o. da. dobite ob rabi med. 50! ! Eb^ %m JI Viv^ UM| «« MPCt garantirano neškodljivo za I W& ™* *• KUU KraK n prsi v^ko surost, uMstu? \ mW aapriL Rabi se zunaaje. Edina krema za prsi, ki jo vsled A Wd čudovitega učinka prodajajo 'ekamaril, dvorne parfumerije itd M ■n Poizkasna pusica K 5 —, velika pusica, zadostna ztt uspeh K -10—. Razpoliljanje strogo diskretna V TfiIbi PMH as4MMH* ton mt Št. ad 17.274rt7. 512 Razpis ustanove za revne otrokc. Ljubljanski občinski svet ima oddaU eno mesto Jototo Jadteaov* usta-i nove v letnem znesku 84 K. Pravico do te ustanove Imajo od rojstva do 14. leta starosti revni otroki i brez starisev, rojeni v fari Marije Oznanjenja, sv. Petra ali sv. Jakoba v Ljubljani. [ Prošnje Imajo v loži ti varah! takih otrok pri vložnem zapisniku mestnega ; magistraU ttjfcasattl« *• ■••€• t«kniav|a tttt. Prošnje so koleka proste. Prošnji je priložiti otrokov rofstnJ in krstni list in mrllSka izpiska o smrti ! starišev. Tudl je povediti, kdo za otroka skrbi in iz kakSnih sredstev. j Pri otrocih, ki 2e v solo hodljo, je priložiti tuđi zadnje Solsko naznanilo, oz. zadnje solsko izpričevalo. ' Za zakasnele prošnje ali take brex zahtevaaih prilog se ne bo oziralo. Mastni magistrat ljubljanakif i dne 22. Januarja 191& Kuba kava!"— pam| "^ Kuba kava! „MiI ka". „MilkaM. ! Znano, mnogo zahtevano in njjboi) priznaao aadoneatilo kave ■ afaslfctjaai, katero ae dtl najmaat P° okusu ne razltkule od prima tvKsihsi kava", ker je „■••fcaM kombinacija prvovrstne kave in najnaravnejsih in najbolj zdravih se-stavio in ne vsebaje nikaklh škodljivih surovin. Kđor tamo enkrat pokuša .Mllka* kavo, nikdar več ne prestane poaluževati se tega najpopolnejiega kavinega nadomcstfla. f9SopullnM lug edlno najboipe in popolnoma neškodl^vo sredstvo a pcaaje perfla, katero Je 2e povsođ v naših kfajih Jako dobro znaao, ter dobne tuđi vao ostalo potrebno špeca rijsko Wago, po najnUjih cenah edino pri znani ta aottoai tvrdkJ: Pnra upsttki dtsptrtH. •iMlaM'iaaiStkMlM tfonvioi s *&mm uvrite. 1 BJariif Vti«k#wM. Zm^rmU* IMitetm lika t. Jeocol ali petrol motor 2 V* konj. sil- Amerikanske tvrdke popolnoma nepokvanen no vrodau Kje pove upravništvo »Siov. Naiođa« 502 : Žveplo za sodeH kg no S€ ^, lama %m odnatl A. Ero- 9ek, Maribor oli Dravi, Blssnark- •trnsae Mr. ft. 496 Urarskega nčenca aprefmo tnkof s hrano In stanovanjem AbI Looalk« irtr Barawl|o. ■araiko. 515 meblovano sobo z uporabo kuhinje za mirno stranko. Kdo pove upravn. »Stov. Naroda* 507 DAkllca stara 13 iet*ki ^d0* ■"*^***#"* vršila 6. razr. ljudske sole z dobrim uspehom, in ima veselje do trgovine, loli vstopltl kot n6ea- kn v kako trgovino Nas'ov se izve v upravniStvu »Sluven. Naroda» 519 Sprof snažna za večjo proda jalno v lepem krau na deželi trgortkega m'noiio oz r. ioiInodliije. Nastop po dogovoru. Oferte na po§tni predat 13 v Ljubljani gl. pošta. 448 Stanovanje za stalno bivanje s 3 — 4 sobaml s pritiklinami, po možnosti v kaki vili z vrtom liftom zuilknsaofo slo 1 ma|a. Ponudbe Dod »in2enir/509« na opr. »Slovenskega Naroda« 509 asfT »preJ"»o so wmšm ~wm •• v r t n a r •• oks »OM vi star. tuđi invalid ia trajno službo. Za hrano in stanovanje se bode skrbelo. Kje, pore upravniStvo »Slovenskega Naroda« 516 aS. Posestvo a v loposn tumfa aa ¥oUkl toni ari Troka|oat prodam iz proste roke K posestvu spada okoli 20 oralov njiv, travnikov in hrastov goid ter tri poslopja. Eno pošlopje ie na najlepSem orostoru v sredini vaši, na dobro prometnem kraju, kjer bi se lahko imelo gostilno in trgovino — Pogoji se iz-vedo vsak dan pri Mlkaala Slnfpaam v Vovoat aiojta ftk 139. 518 modistinja kolisa aoć sa spro|mo tnko). Po* nudbe na uoravntštvo .Slov. Naroda« pod >Modistinja/474« 474 maser In operater za kurja^ očaaa« Ponudbe: Paran koaolt, Hotel „lloa" Ljubljana, 452 V AJ E N EC so sarafaio takaf v mešano ttgovf-no. laaka Sostar, Zalec, Savinjska dolina. 432 ttaitnvanio za $ osebe* s vr~ JianUVOlIje tom, v zahodnem ali južnem delu mesta, za maiev ali avgustov termin Isoa višji sodnl svet-nik Tedoralnk, Rimska a. 1S. 428 Stalno stanovanje * L^3 lite mirna stranka brez otrok za me* sce majnik. Ponodbe se prosijo na upravo .Slov. Nar.« pod „MajftHc/SOa**. 503 :: Dve dekli :: za kmerfjska in domača dela lifta ba- ron B. Maroasi grafftftak v OdollnJ posta snatarlfa Istra. 4*0 Mirna stranka bres otrok iSče i stanovanje 2-3 sobe s pritiklinami za februar, maj ali tudt med terminom Ponudbe pod .Staeo« ▼aaje »/320 aa upravo »Slov. Nar.« :: grgovsH poslovodja :: stare)§a moč, so Iftfta za ve€je trgov- sko podjetje v Ljubljani Nastop takoj Ponudbe pod lvmaaal|lv/481l> na upravniltvo »Slov. Naroda« 481 Isco mm STANOVANJE s 3 ali več sobami, kuhinjo in pritiklinami za takoj ali 1. april. Kdor ga preskrbi, dobi pol sežnja drv. Ponudbe na npr. »Slov. Naroda«* 490 SLUGA se sprejme tako] v KINO IDEAL. Konjsko zimo vsako možino, kupnje IBkMl Mlfetllii iSetar v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 19 nasproti katine. __ 517 St 887. -38 Ustanova za uboge. Pri mestnem magistrata je izpraznjeno eno mesto grof LnsibTgOva astaaoro v zneska po 28 vlnarjev na dan. — Pravico do te ustanove imajo ubogi, kl so v Ljubljano pristojni in so lepcga vedeoja. Prošnje za podelftev }e vlagati pri vložnem zapisniku mestoega magistrata do vStetega dne koaon foaraaria 191S. ° Mastili magistrat ljubljanski, dne 22. Januarja 1918. >^. nnj, Dr. Hugo Pfeifer r\« lSS c- At* nadjđravnJk v rtj. ^f^ NI Vida P/eifer roj. Mauer ¥ U ! porečeno. . U II l{d:nm 29. januarja IP/ft JfrSfe \ H gm^l m m m * Priooroča naj već jo izbiro H ■ Modni salon|fifiiii vrtoiir-kiotoiiiip¥B 11 lUMlll «PUIWII :s kosmaUm robom izl ■ pa.ll II li I prvo vrsto ih tovaro »Novegal B ifnnlV-llnlffliaf 0 : jiČ'Oa* kak°r iz baržtiDa> fllcd 5 I iHulIIJ nluHIllib Im ko uho"°*'ter ćePic m I I : daane in deklice. 5 Židovska ulica Stev. 3.! Popra*na točno io »estno. I a Dvorski trg 1, LJnllaa. j!dika ^1" *"• "^!