Po pošli prejeman: za
«elo leto naprej 26 K — h pol leta , 18 „ — , četrt „ , 6 „ 50 „ mesec , 2,20 „
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — , 'etrt „ „ 5 „ - , mesec , 1 „ 70 ,
Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec.
jfSfl 'S?!
Političen list za slovenski narod.
4 ... -i Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2.1., 17
Izhajavsak dan, izvzemši
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 181.
V Ljubljani, v četrtek 9. avgusta 1900.
Letnik XXVIII.
Blagohotni nasveti.
Znan rodoljub izven Kranjske nam je doposlal nekatere opazke k delovanju družbe sv. Cirila in Metoda, da jih objavimo. Storimo to z najboljšim namenom, da poživimo mej Slovenci zanimanje za družbo, ki se je zadnji čas nekako ohladilo. Dopisnik piše:
Da je nam šolska družba sv. Cirila in Metoda potrebna, nujno potrebna, o tem ni najmanjšega dvoma. V osrčju našega naroda in na vseh koncih in krajih se je naselil tujec, naš narod pa mu služi in hlapčuje. Kdo ve, ali se bodo v Avstriji razmere kmalu tako razvile, da dobimo Slovenci od države io dežel, kar nam gre? Dokler se to no zgodi, si moramo v sedanjih kritičnih časih sami pomagati. Malo nas je, a če smo edini, nekaj le zmoremo. Dokaz nam je družba sv. Mohorja. Pa tudi družba sv. Cirila in Metoda daje našemu narodu častno izpričevalo, da se ne ustraši žrtev, kjer je treba pokazati ljubav do naroda in domovine.
A vendar je treba ob času skrbeti, da ne omaga požitovalnost, da se ne ohladi zanimanje za našo šolsko družbo. Tako nas je užalostilo poročilo na zadnji skupščini, da jih od 141 podružnic okoli 50 spi, trdno spi že nekaj let. Sicer je naravno, da vsaka nova reč vleče in da se prvi ogenj poleže, a da bi kar tretjina podružnic spala ne-vzdramno spanje, to ni dobro znamenje. Zato je treba vztrajne agitacije, da se speče podružnice zopet vzdramijo in ožive. Res je, da imamo blovenci razne narodne davke, toda nekaj novčičev si še imovitejši lahko pritrgajo, da jih polože domovini na oltar. Naloga slovanskih časnikov in posameznih domoljubov v večjih krajih je, da stoje na straži in vzbujajo zanimanje za družbo. Gotovo glavni odbor družbe sam najbolj obžaluje, da so nekatere podružnice zaspale. Treba jih je malo podrezati, opomniti in prositi. Gotovo je v vsakem odboru podružnic vsaj eden, ki bi hotel in mogel stopiti na noge ter vzdramiti odbor in posamezne člane. Prejšnja leta so posamezne podruž-
nice prirejale shode, na katerih so govorniki navduševali ljudstvo za našo sveto stvar. Vse to ie večinoma zaspalo. Saj ne mislimo potratnih veselic, ampak prilične shode s poučnimi govori, predavanji in poštenim petjem. Tudi to ljudstvo blaži in osobito mladino odvaja od slabih potov.
Treba nam je tudi še več poljudnih in poučnih spisov in knjižic v prid družbe. Morda bi bilo umestno, ko bi družba izdala popis svojih šolskih zavodov s podobami. Ljudstvo bi videlo, kaj je že storilo za slovensko šolstvo, in bi se iznova navdušilo za stvar. Toda knjižice bi se morale drugače razpečavati mej ljudstvo. Na mnogih shodih smo videli, da načelnik ni vedel, kaj bi počel z doposlanimi knjižicami.
Spomnili smo se večkrat tistih prote-stanških misijonarjev, ki delijo biblije mej divjake, ti pa puške bašejo ž njimi. Knjižice naj bi se razprodajale po nizki ceni. Kdor noče knjige plačati, je tudi ne bode čital.
Drugič smo čuli na skupščini, da so prispevki podružnic znašali 6600 gld. Ta svota je veliko prenizka za potrebe naše družbe. Krivda je seveda tudi ta, ker mnoge podružnice več ne nabirajo prispevkov. A nekaj drugega bi sprožil. Naše posojilnice so sicer družbi v minolem letu darovale 1035 gld., ti darovi pa nikakor niso primerni imetju in moči posojilnic. Res je, da morajo posojilnice varčno in previdno poslovati s tujim denarjem. Celjski letopis slovenskih posojilnic pa je za 1. 1898 naštel 91 posojilnic v slovenskih pokrajinah, ki so imele 110.234 gld. dobička. Od te svote za družbo sv. Cirila in Metoda niso žrtvovale niti l°/0- Ali bi ne bilo mogoče nekoliko vplivati na razne močnejše posojilnice, da bi olajšale odboru skrbi ? Glavni odbor naj bi po letopisu sostavil nekak program in se dogovoril z odbori posojilnic.
Konečno dopisnik dostavlja, da družba sv. Cirila in Metoda vzdržuje, oziroma pod pira preveč šolskih vrtov. On pravi: Če se motim, blagohotno mi odpustite zmoto.
Družba ima namen, da vzdržuje v obmejnih kra)ih ljudske šole za slovenske otroke, otroški vrtci pa so več zabavišča, nego šole. Slišal sem večkrat, da je otroški vrtec le slabo nadomestilo materine vzgoje. Mati pa večkrat pošlje otroka v otroški vrtec, da nima skrbi ž njim. Ta opomnja ne velja družbinemu odboru, ampak istim, ki svoje male otročiče zanemarjajo in iščejo drugodi pomoči. Otroški vrtci so pod dobrim vodstvom dobra vzgojevališča, a v nemških krajih zapazujemo, da ni povsod tako. Toliko v preudarek.
V tem oziru pa g. dopisniku ne moremo pritrditi. Družba sv. Cirila in Metoda pač vzdržuie, oziroma podpira več otroških vrtcev. A ti so vsi v takih krajih, kjer so nujno potrebni: V Celju, Mariboru, Rojanu, na Greti, v Pevmi pri Gorici, v Devinu, Skednju, Tržiču, v Podgori itd. V teh krajih tujci preže na slovensko deco ter jo vabijo s podporami in darovi v svoje zavode. Ako bi družba s pomočjo požrtovalnih rodoljubov ne podpirala teh otroških zabavišč in vzgo-jevališč, izgubljen je ves naraščaj. Otroški vrtci so nekake pripravnice za ljudske šole. Nemci in Lahi pa gotovo otrok v otroških vrtcih ne pripravljajo za slovenske šole, ampak za svoje. Saj imamo v Ljubljani v tem oziru žalostne vzglede. Dalje so otroci po otroških vrtcih večino od revnih starišev i L delavskih krogov. Oče in mati gresta za delom in otroke puščata same doma. Za take otroke so slovenski otroški vrtci največje potrebe. Mi le obžalujemo, da nam ravno nemški in laški otroški vrtci ugrabijo največ nedolžne mladine.
To smo hoteli pripomniti v pojasnilo in tolažbo g. dopisniku, družbi pa in vsem njenim prijateljem v bodrilo. Skrb bodi vseh in vsakega, da naša šolska družba ne omaga, ampak krepko in vspešno vrši svojo težavno, pa prekoristno nalogo. Žalostno pa je, da moramo Slovenci plačevati za tuje šole, a z največjim trudom vzdržavati še zasebne šole za slovensko mladino. Da bi se pač tudi nam že zjasnila vremena!
Politični pregled.
V Ljubljani, (J. avgusta.
Vlada in nje akcijski program. Razni mažarski olicijozi so v zadnjem času podrobno pojasnili načrt avstrijske vlade za prihodnje dni, najbolj vesten in baje tudi najbolj zanesljiv je pa bil »P. LIoyd«. S temi črtami se peča sedaj »Nova Reforma« in pove svoje misli o vladnem programu ter sodbo, kakoršno v resnici zasluži. Iz tega, piše ta list, lahko posnamemo, kako neodločna je Koerberjeva vlada. Ves akcijski program prav za prav ni nič drugega, kakor akcija brez programa. Vlada nima ne poklica ne moči, da bi mogla principijelno rešiti najbolj pereča vprašanja. Popolno is'a nejasnost vlada glede sostave parlamentarne večine. Politika sedanjega kabineta je neka tipična prikazen od slučaja do slučaja. Tem potom se seveda prav ,nič ne bo doseglo, k večjemu si bo Koerber svoje mirustersko življenje podaljšal za nekaj mesecev.
Shod mladočeških zaupnikov. »Plzenskim Listom« poročajo iz Prage, da se vrši v septembru ondi splošen shod mladočeških zaupnikov, za kateri se delajo že velike priprave. Posvetovanja bodo baje izredne važnosti, ker bo razgovor o taktiki mladočeških poslancev v prihodnjem zasedanju državnega zbora. Polog tega bo tudi razgovor o eventuvalnem razpustu državnega zbora in novih volitvah. Gotovi krogi pričakujejo pri tem zborovanju zelo burnih razprav, ker se bo na voditelje z raznih stranij pritiskalo, naj odnehajo od obstrukcije in prično delati na vstalitev mirnih razmer.
AnarliUki kongres v Parizu. Po groznem umoru cesarice Elizabete v Ge-nevi se je vsled inicijativo nekaterih državnikov kmalu sošla v Rimu protianarhiska konferenca, pri kateri so bile zastopane vse evropske in še nekatere druge države, ki pa je bila tako brezpomembna, da se dele-gatje niti niso upali objaviti sklenjenih papirnatih resolucij. In sedaj po umoru v Monzi so gotovi diplomatje zopet jeli resno
LISTEK.
O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah.
Spisal dr. K. Štrekelj.
(Dalje.)
Gutsmann torej nikakor ne podpira izreke čistega /-», ker bi se sicer pisal ta l povsod, mariveč ga izpreminja do malih izjem v u ravno tam, kjer predpisuje tako izreko Levčev pravopis. Res je sicer Gutsmann v predgovoru povedal, da se sme vsakdo v takih primerih posluževati „nach der Mundart fast aller andern slavisehen Volker des l", toda „fast alle andern slavisehen Volker" govorč 1; ker je vedel tudi on, da se kakor med Korošci tudi med Slovaki včasi govori za (navadni, trdi) l (to je t) tudi m, v. bou, snau, miua, suato, huava, nosiva, mvady (Pastrnek, Beitnige zur Lautl. der slovakischen Sprache in Ungarn 140), za kar govore drugi Slovaki 1, zato je dopustil /, menč, da je iste vrednosti, kakor f. Glavni boj, ki ga je on bil gledč izrekanja /-», jc obrnjen zoper pisavo kobiva, nosiva; torej stoji on na istem stališču, kakor Hipolit in Pohlin; izreko končnega in predsoglasniškega (n. p. on piše mouzhim, mousem, touzhem itd) pa je tudi on sprejel za pravilno, dasi bi bil rad pisal /; bal se je le, da se ne bi potem po njegovem pravopisnem načelu — „čisti" srednji l tudi izrekal.
Kako more g. K. besede Kopitarjeve na str. XLIV.: „Der Kiirntnerischc Missionar Gutsmann (1777), der zwar
\venig, aber doch nichts falsehes sagt, und der Untersteirer Sellenko, der unter aller Kritik ist, haben windische Gram-matiken gesehrieben" nanašati na Gutsmannove nazore o izrekanju in pisanju /-a, mi je nedoumno; vrhu tega je moral gospod K. tudi ta citat pokvariti tako-le: „Der kiirtnische Missioniir Gutsmann sagt zwar nichts neues — aber auch nichts falsehes"! —
Neverojetno je, kako je gospod K. za svoje nazore „prepariral" Kopitarja, češ, če tega velikana pridobimo za izrekanje „čistega" potem nam je pravda dobljena. Pobral je^nekaj stavkov iz Kopitarjeve slovnice, izprevrgel jih, kakor se mu je potrebno zdelo, napačno citiral stran in zmagoslavno napisal to-le:
„I)rugi (!) priča naša je slavni jezikoznanec in vcleum Jernej Kopitar, ki piše v svoji slovnici 1. 1808. na str. 130 (!): ,Schrcibe, xvic du sprichst, vvare cinc Regel, dic wir aufgcbcn miis.scn; denn es handclt sich nur darum, statt l ein v einzustellen, auch der Vocal, der dem l vorangeht, \vird nicht so gesproehen. Dariiber gebe es cine Mengc Regcln und Ausnahmen ohne ICnde, dic, ivenn das l beibehalten wird, allc cntbehrlich sind.' Temu možu, kateremu bi pač 'spakovanja' ne smeli očitati, velja pravilo: ,Govori, kakor pišeš, čc pišeš književno pravilno!'"
Zastonj iščeš v Kopitarjevi slovnici takega pravila. Ne najdeš ga niti na str. 130. niti kje drugod v njegovi slovnici. Pa tudi v tej podvrženi obliki bi besede ne po-menjale, kar hoče iz njih izluščiti g. K. „Denn es handclt sich nur darum, statt l ein v einzustellen" pomenja vendar ravno nasprotno, kakor kar uči g. K. Tudi uči Kopitar o U na str. 179. to-le:
„Naš glas / je / drugih jezikov. Ako prihaja za njim j, sc / omehča kakor v besedi zemlja, ključ, kljun, molj."
Potem pa pravi v opomnji: „Die miinnliche Flexionsendung der Participiorum perf. act. ist der einzige Kali, \vo wir das l z\var schreiben, aber ein v sprechen." K tej trditvi, ki je očividno spisana v naglici, ker navaja pozneje v pravilu za branje on sam tudi samostavnike in pridevnike: det al, prijatel, vesel, gnil, v katerih se l izgovarja prav tako, kakor v moških participib, pristavlja pod črto opomnjo, da šteje druge v za / v gorenj-ščini za nelepoglasne, toda „Die Participia spricht k ein Krainer per -/, \venigstens nicht per -/ purum." Nato skuša razjasniti, kako smo prišli do pisave /, ter piše (v prvih vrstah, kakor smo videli, gotovo deloma napak) tako-le:
„Unscre ersten Schrcibmeistcr') haben in diesem Falle das l thcils aus der oben Seite 123 von Pagloviz angegebenen Ursache *), theils \vcil sie nicht allein ftir Krainer, sondern auch fiir Kroatcn'), die das rcine / sprcchcn, zu schrcibcn glaubtcn, gcbraucht, und cin Blick auf die oben Scitc 149 angcfiihrte I'robc4) zeugt uns, dass cs rathsamcr scv, dicsc uns mehr irrcnde, und das Studium 'unsrcr Grammatik uns selbst, bcy weitcm mehr noch aber den iibrigen Mit Slaven, ungcmcin crlcichtcrndc, klcinc Abwcichung von dem ubrigens freylich auch hcrrlichcn Grundgesetze: Schreibc wie
') t. j. protestantovski pisatelji.
') Antiquus tamen, ct in omnibus usquc modo publicatis livan-geliorum editionibus observatus tenor seribendi per al, el, v. g. dial, shivil, vmerl, etiam in hac cditionc ex jussu Majorum retineri debuit, ct merito, quia turn ob sua derivativa formanda genus foc-mininum, et numerum pluralem, v. g. diala, diali; shivela, shiveli; vmerla, vmerli retineri debuit, tum quia inconvenicns visum fuit, novitatem contra rcccptum antiquorum morem introduccre ctc.
') t. j. kajkavcc.
') t. j. iz evangelijev 1.1777., (ki pišejo shav. padtiv, usdig-ituv, rekuv . . . poleg videl, ugledal, hodil, ulil, ušel) in iz Japljcvcga Svetega pisma 1784.
misliti na zopetni sestanek protianarhiškega sveta. Prva je bila Španija, ki je sedaj spro-iila to misel. Toda predno se je v tem oziru ukrenilo kaj nadaljnega, je že izšel v Parizu oklic, ki vabi vse anarhiste sveta k anarhiškemu kongresu. Oklic je sostavljen V petih jezikih in sestoji iz tako hujskaio-čega, naravnost krvavega besedila, da ga niti površno v izvlečku ni varno objaviti.
—	Ne vemo ali bi se bolj čudili predrznosti anarhistov, ki si upajo že sedaj vabiti na anarhiški shod v Pariz, kjer se je izvršil ravnokar napad na perzijskega šaha, ali pa zaspanosti in počasnosti evropskih vlad, ki miže na vsa očesa navzlic tako predrznemu postopanju anarhiške zveze.
Perzijski šah in Angleži. Neizmerno je angleške oficijozne kroge zabolela vest, da perzijski šah ne obišče Anglije. Na ta obisk so stavili Angleži velike nade, ker spominjajo se še dogodkov zadnjega časa, ko jim je ruska politika ravno ozir Perzije provzročila toliko bridkih ur. S svojimi koraki je Rusija v zadnjem času na trgovin-sko-političnein polju toliko storila v tem delu azijske zemlje, da je Angleži bržkone naravnim potom ne bodo mogli nikdar dohiteti. Sedaj pa se je Angležem nudila ugodna prilika. Šah bi bil stopil na angleška tla, udal bi se bil malemu pritisku in vse bi bilo popravljeno. A šaha ne bo, bil pa je v Petrogradu. Za izgovor je šahu prav dobro došla smrt vojvode saško-koburškega.
Praski general grof Waldersee
—	vrhovni poveljnik v Kini. Malone celo Evropo je včeraj presenetila vest, da so zastopniki velesil imenovali pruskega generala grofa Alfreda VTaldersee vrhovnim poveljnikom mednarodnih čet v vzhodni Aziji. Listi pravijo, da je to imenovanje neposredni vspeh dogovora nemškega državnega tajnika Bulovva z ruskim in angleškim poslanikom. Iz kakih razlogov se je v tem vprašanju udala Rusija, ki jej po vsej pravici pripada prvenstvo, dosedaj ni pojašnjeno, kakor tudi ne, zakaj so oblastni Angleži izpustili iz rok vodivno ulogo, katero so si pri prvem poskusu prisvojili kar sami. Zmagala je pač prekanjenost nemške vlade, merodajen pa je bil bržkone umor poslanika barona Kettelerja. O grofu Waldersee pravijo, da je izmej vseh generalov v Kini naj-sposobneji. Odičen z lavorikami iz vojsk na Češkem in Francoskem je mož ob jednem vešč državnik in diplomat, in se obče pri čakuje, da bo kos težavni nalogi. Listi sicer priznavajo, da je imela izpočetka Rusija največ upanja na vrhovno poveljstvo, toda ustavljali so se ji odločno Angleži, tem pa zopet Rusi in tako so prišli v poštev le še Nemci in Francozi, mej katerimi je pa kmalu prišlo do sporazumljenja.
Položaj angleških vojakov v Južni Afriki je nad vse kritičen. Posebno je pa vojaštvo posamnih oddelkov v tako obupnem stanju, da se pač ne more nihče ču-
diti, ako se spuste v beg pred najmanjšo bursko sapico ali pa se raje takoj udajo, da jim ni treba sodelovati pri nadaljnih napornih akcijah. Posebno velja to o četah generala Rundle, ki mora skrbeti za zvezo mej NVinburgom in mejo basutske dežele. Vojni dopisnik »Daily Ne\vs« Ilales je do-poslal svojemu listu nastopno žalostno sliko o položaju : Vojaki morajo pretrpeti največje pomanjkanje. Mnogi pešci so tako slabi, da se morejo komaj gibati pod težo vojaških bremen. Suhi in bledi, utrujeni in brezčutni stopajo za svojimi tovariši. Kolena se jim tresejo, roke jim omahujejo vsled popolne oslabelosti. Lakota in žeja jih muči poleg nebrojnih vojnih neprilik. In vendar so vojna skladišča v Kapstadtu, Port - Elisabeth in East London prenapolnjena najrazličnejih krepilnih živil, ki bi zadostovala za vso veliko angleško armado. Tu leže in plesnijo zaloge, vojak na bojišču pa strada, in sicer samo radi tega, ker se angleški poveljniki boje, da bi jim Buri ne ugrabili živeža, ako bi ga vozili seboj več nego ga potrebujejo častniki in konji. Tako sestradan vojak je prisiljen ropati pri raznih farmovcib. Kdo bi se torej čudil, da so v takih okolnostih pre1-napolnjene razne bolnice, da bolezen zahteva primeroma več žrtev, kakor vojska sama. In vendar še danes ni upanja, da se vojska kaj kmalu konča. V dveh dneh poteče d e -s e t mesecev, odkar so počile prve puške na južno-afriških tleh.
XII. skupščina »Zaveze učiteljskih društev" v Mariboru.
(Izv. poročilo.)
Letos je imela »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« svojo skupščino v Narodnem domu v Mariboru. Včeraj 8. avgusta zvečer ob 8. uri je bila seja delegacij. Delegatje so prišli skoro polnošte-vilno. Vseh navzočih je okoli 100.
Predsednik gospod Jelene pozdravi delegate: Slavna delegacija: Zbrali smo se v teh lepih prostorih, da Vam poroča odbor o naporih »Zaveze« za napredek in svobodo učiteljskega stanu. Dovolite, da Vam navedem najmarkantnejše dogodke od lanskega zborovanja v Gorici do danes. Ko smo lani v Gorici glasno izpovedali, kaj smo in kaj hočemo, zagnal se je v nas klerikalni zmaj, nas zmerjal, nas p so v al, nekateri listi so padli tako nizko v tem boju, da nas niti razžaliti ne morejo več. (Viharno odobravanje.)
Toda šli smo naprej in ne umaknemo se. (Tako je!) Naj pridejo tudi vsi klerikalci nad nas, naši »dimniki« se ne bodo podrli. (Živio Dimnik!) Ne smejo nas meriti z zavednostjo onih, ki korakajo v njihovih vrstah. Tudi nekaterim Istranom ni bil naš nastop po volji, toda upamo, da je sedaj vse poravnano.
Zbrali ste se tukaj, da slišite o delovanju »Zavezinega« odbora. Zavezina društva
bi morala biti v vedni zvezi med seboj, a žal, mnogo jih ne razume svoje naloge. Potrebna nam je temeljita organizacija. Ako čitam vsporede drugih učiteljskih skupščin, se nahaja tam tudi pedagogičnih razprav, resolucij. Tega pri nas ni! (Pač pa polno napadov na klerikalnega zmaja. Op. ured.) Zato poživljam vse, da začnemo tudi v tem oziru delati. V tem smislu pozdravljam slavne delegate.
Zapisnikarjem se imenujeta gg. Petriček in Berginc.
Tajnik C e s n i k prebere najprej imena delegatov. Na to reče: Slavni zbor! Najbolj pridna so štajerska učiteljska društva, ta se najbolj gibljejo. V društvih, priklopljenih ^Zavezi«, je čez 1300 udov. Društva so imela 54 zborovanj in predavanj. O lanski skupščini je zagnalo nasprotno časništvo grozen krik, ker smo izvolili Hribarja in dr. Tavčarja častnima udoma. (Živio!)
Mi smo se s tem postavili na jasno stališče, kakor je treba možem. Popotnik ni v milosti pri klerikalcih, ker jim dela konkurenco. „Učit. Tov." je našel hudega konkurenta v »Slov. Učit.". Neka stranka je uprizorila strastno agitacijo proti „Tovarišu". „Vrtec" ni zadostoval, zato se je ustanovil „Zvonček". Vsi ti listi se pošiljajo brezplačno učiteljiščnikom, da se pripravijo na svobodno mišljenje. Gabršček, naš prijatelj, bo zopet začel izdajati mladinsko knjižnico. Istrska društva so protestirala, da se v „Učit. Tov.« napada istrska duhovščina. Mi nismo nasprotniki duhovščine, ampak le one duhovščine, ki hoče iz nas imeti hlapce, sužnje. (Viharno odobravanje.)
Sklenem, da bi hodila ,,Zaveza" po poti omike in svobode, da bi nastopala trezno, a odločno, in dobili si bomo med nami prijatelje, med nasprotniki respekt. (Odobr.)
Istrski učitelj g. Dobrovič se veseli izjave, ki jo je dal tajnik. S tem se je gotovo oni napominani konflikt ublažil.
Potem je g. Č r n a g o j poročal o računu, ki kaže prebitek.
Nadalje se poroča o listih in o muzeju. „Tovariš" ima 760 naročnikov, „Popotnik" 674, „Zvonček" 809.
G. učitelj S t r m š e k : Hvala Bogu, da izhaja »Zvonček", ki ustreza nam, ki ga imamo mi v rokah.
Kje bo drugo leto skupščina, to bo določil uprani odbor.
O razširjanju učiteljskih listov na Ko roškem meni g. Strmšek, da to ne gre. To bi bilo politično. Vsi drugi so nasproti Strm-šeku in vsprejme se predlog, da sc širijo učiteljski listi in da se ustanovi za Koroško slovensko učiteljsko društvo.
Štajerski učitelji se bodo dne 9. ob llt9. uri pogovarjali o tesneji organizaciji.
Nazadnje se izvoli predsednikom Jelene, ki prevzame predsedstvo. Tudi tajnik in blagajnik se izvolita, kakor prejšnje leto.
Nato se sklene zborovanje, odborniki se bodo volili jutri, ker je danes bilo zborovanje že nesklepčno.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. avgusta. ,
Nova zaušnica — Slovencem. Z
Dunaja se nam poroča: Državni pravdnik v Celju, Karol EkI, je imenovan od pravosodnega ministra svetnikom dež. sodišča v Celju; po vrhu je dobil naslov in značaj višjesodnega svetnika. Pravdnikom je imenovan dosedanji namestnik dr. Emanuel Bayer in državnega pravdnika namestnik v Ljubnem dr. Adolf Boschek je premeščen v Celje. Okrajni sodnik v Slov. Gradcu Ferd. Sokol pl. Reno je premeščen v Celje. Ta imenovanja so v kratkem druga gorka zaušnica slovenskemu narodu in njegovim zastopnikom v drž. zboru, ki so vse poskusili pri merodajnih osebah na Dunaju, da bi preprečili namene grofa Gleispaeha. No, Wolf se lahko na glas reži, graška teta in njen netjak pa v pest smejeta. Gospodje poslanci, ali še verujete lepim besedam? ^r
Tri javne ljudske shode priredi katoliška narodna stranka prihodnjo nedeljo: V Črnem vrhu nad Idrijo, v Radečah pri Zidanem mostu in na Blokah. Na teh shodih se bodo razpravljale naše gospodarske in politične razmere.
Šmartino v nevarnosti. Pod tem i naslovom je v soboto „Slov. Narod" trdil, : da sta se dve vezi nove cerkve v Smartinem pri Litiji pretrgali, da se je zid nagnil in da preti velika nevarnost. Včeraj je zopet poročal, da so v zidovju levega stolpa nastale nevarne poke in da se je stolp nekoliko nagnil od cerkve. Sinoči ob pozni uri pa smo prejeli iz Litije naslednjo brzojavko: „Vsled govorjenja in zlobnega poročila v sobotnem »Slov. Narodu« se je danes vršil c. kr. komisijski ogled. Komisija je prav natančno preiskala našo novo župnijsko cerkev v Šmartinem in ni našla nobene napake, nobene razpoke, ne najmanjše nevarnosti. Stavbeni odbor«.
Slomšekova slavnost v Kamniku in Hrvati. V kamniškem kopališču je sedaj več hrvatskih gostov, ki »o brzojavno pozdravili Slomšekovo slavnost in v prijazni Šmarci pa se z nekaterimi Slovenci iz Kamnika združili v duhu s slavilci na Ponikvi Pri tej priliki je g. Mihovil Meštrovič v navdušenem govoru proslavljal velikana Slomšeka in naglašal hrvatsko-slovensko slogo. Profesor dr. Orel je nazdravil slogi Hrvatov in Slovencev, g. Skopinič Slovencem, g. Hudoba iz Senja biskupu Strossmayerju. Nabrali so tudi 18 kron za družbo sv. Cirila in Metoda.
Zborovanje krške osrednje posojilnice. Iz Maribora se nam poroča: Včeraj se je tukaj vršilo zborovanje krške osrodnje posojilnice. Bilo je navzočih okoli 16 ude-ležnikov. Predsednik gosp. Lapajne pozdravi
dusprichst beyzubehalten; denn es handelt sich nicht allein darum, statt l ein v zu schreiben, auch der Vocal, der dem / voran-geht, vvird nicht so gesproehen, wie er da steht; dariiber gabe es denn vvieder Regeln und Ausnahmen ohne Ende, die, vvenn das / beibehalten vvird, alle entbehrlich sind."
Tukaj torej pravi Kopitar: Dasi se pri participih končni / izgovarja kakor v, je vendar po starem pisati /, četudi s tem prestopimo načelo „Piši kakor govoriš"; torej pišimo /, govorimo pa v. To je tembolj treba, ker je tudi izgovor samoglasnika pred /-om, oziroma v-jem različen. Pod črto pa pristavlja opomnjo:
„Zwar den Dalmatinern war das: Schreib, vvie du sprichst, heiliger als jede andere Riicksicht, und sie schreiben dem zu Folge jeiam vidio, jeiam imao, ich, Mann, habe gesehen, gehabt, vvenn sie auch in jeiam vidita, imalla, ich, Weib, habe gesehen, gehabt, das l haben, wie wir. So schreiben sie auch dio Theil, wiewohl sie im Genitiv dila sagen. Demzufolge mUssten wir auch lim vidiv, imov, de v, u. s. vv. schreiben. Der Obcrkrainer klime damit schon leichter zu reeht, denn er spricht ii m viduv, (i m vidva, de"v, d dva u. s. w.; aber wie vviirdc es dann um die An-niiherung der Slavischen Dialekte stehen?"
Iz navedenega je razvidno, da je g. K. podvrgel Kopitarju načelo ,Govori, kakor pišeš, če pišeš književno pravilno', katerega se je pač držal fonetično pišoči Guts-mann. Da Kopitar ni učil, da je končni l izrekati kakor /, to dokazujejo najbolje njegova pravila, kako ga je brati:
»Folgende Bemerkung kann, mit vvenigen Abanderungen als Haupt-Leseregel filr das End-1 (torej ne samo pri participih!) gelten:
a) al lautet wie ov, z. B. dčtal Baumspecht, (\m p Hal, plčial, fkdkal, ravnal, ropotal lies detov, piiov, pltiov, 1kakov, rovnriv, ropotov. Ausgenommen die Monosyllaba und ihre Composita, z. B. tij« dal, Cim (p al, ii m te bal; ft m prodil, saipdl, lies dav, ipav, bav. proddv, saipdv, — fim (hal (ich bin gegangen) soli (hel heisscn und gehiirt nicht hichcr, sondern zu dem folgenden.
b)	Das tonlose und das geschiirfte el, il lauten vvie uv\ z. B. priatel (Freund), fim vidil, fim terpH, lies priatuv oder priatv, vidim, terpuv.
c)	Das gedehnte il und il hingegen lasscn nur statt l ein r, das £ und ( aber ganz bestimmt hiiren, z. B. veidl. gnil (froh, ver-fault); hm vsel, vushil lies ve(čv,gniv, vstfv, vushiv. Ausgenommen ii»i imel ich habe gehabt, vvelches imov lautet, nach der Analogie derer in al, zu denen es sonst gehiirt. . .*
Iz navedenega pravila za branje razvidi vsak, da more samo ponarejavec trditi, da uči Kopitar izrekati končni / kakor srednji /; to mu podtikati, je predrzna smelost pisatelja „lepega članka" v »Slovenki". Da je Kopitar dobro vedel, kateri l se na koncu govori kot /, je pokazal na str. 181. v točki d\ kjer opominja, da je za tako izrekani / pisati: lj kokalj, kralj ... in da je taka izreka navadna v Dolenjcih. Med besedami na l se edina beseda spol 'Geschlecht' izreka s čistim / tudi na Gorenjskem.
Gorenjec Kopitar se v izrekanju končnega /-»torej ni ločil od Pohlina in Gutsmanna; kakor Korošec Guts-mann, tako se je Gorenjec Kopitar otresel samo izgovora kobiva, Špeva. Kar se tiče Kopitarjevega nauka o izgovoru samoglasnikov pred končnim /-»m, o tem bomo govorili še pozneje. —
Tudi Valentin Vodnik mora pomagati gospodu K. zagovarjati elanje na koncu besed. Ta piše v „Slovenki" str. 399. tako-le:
»Blagi Kopitarjev sovremenik, čestitljivi Valentin Vodnik, bodi nam tretja priča. Poslušajmo, kaj nam on veleva v svoji slovnici 1. 1811. na strani 5! ,Mi učeniki pa jim berimo v šoli in velevamo brati tako, kakor ima glas vsaka črka sama na sebi, da jih bodo vedeli pisati in da sc ob jednem lepega jezika in pravopis-nosti navadijo'. — Menim, da je govoril dovolj jasno. On pa ni samo pesnik, pisatelj, marveč tudi vesten učitelj in govornik."
Jaz nimam pri roki Vodnikove slovnice, vendar dvomim, da je Vodnik pisal to na strani 5. slovnice; te besede nahajamo, kakor je razvidno iz Wiesthalerjeve izdaje Vodnikovih izbranih spisov mariveč v predgovoru; tam tudi ni besed „ob jednem lepega jezika", katere je pač priteknil g. K. sam; tudi se tam govori o „pravo-pismosti" in ne „pravopisnosti". Ker je g. K. že sprejel to mesto iz Vodnika, bi se bil moral prašati, kako je jc umeti. Da ga ni unieti tako, kakor trdi on, v to nam je najboljši dokaz drugo mesto v istem predgovoru, kjer piše ravno o izrekanju /-» Vodnik to-le:
,7. Vupal, vpil pišemo z /, zato, ki dalje pravimo: vupali, vpili smo; tudi zato, ki po več krajih ta l izrčkajo al samo čisto, al z' jezikam zavalčnim. Pom6ta bi bila pisati vpov, temoč bolše bi bilo: vupav, vpiv
Vodnik piše torej l samo z ozirom na etimologijo, in zato, ker nekateri izgovarjajo l in 1, ne pravi pa, da je končni / tudi izrekati kakor /; prava izreka mu je le v in za njo je pripravljen celo popustiti historični /, kakor opaža dobro Škrabec, ki po pravici misli, da Vodnik pri besedah, katere navaja g. K., sploh šc mislil ni na l.
Te nauke, katere skuša g. K. podpreti z brezvestno popačenimi citati, je že pred devetnajstimi leti širila »Edinost" z dne 25. maja 1881.1. v dopisu iz sežanskega okraja, v katerem poroča, da so primorski učitelji z */, večino sklenili, vpeljati v šole novo izrekanje. Tudi tam se skuša novi nauk podpreti z enako polomljenimi citati; prim. »Cvetje z vertov sv. Frančiška" III. 5; v koliko je „lep članek" gospoda K. sicer predelan za „Slovenkott po tem dopisu, ne morem povedati, ker nimam tiste „Edi-nosti" pri roki.
(Dalje sledi,)
zborovalce, tajnik celjske zveze g. Jošt pa prečita resolucije, ki so bile nasvetovalne vsebine. Predsednik naglaša, da je treba rešiti vprašanje, ali naj se centrala premesti v Celje. G. dr. Sernec odgovarja, da Celje ne more sprejeti centrale s takimi pravili, kakor jih ima sedaj. Sicer pa celjska posojilnica opravlja posel centrale. G. Lapajne meni, da bi bilo potrebno v Celji ustanoviti centralo. Kar imajo Kranjci, morajo imeti tudi Štajerci. Ker se nihče več ne oglasi, predsednik zaključi zborovanje. Na mesto g. Bezlaja je bil v načelstvo izvoljen gosp. dr. Romih.
S potovanja. Turin, 6. avg. Lahi žalujejo za svojim kraljem. Obešene so zeleno-belo rudeče zastavo z neznatnim »fiorom« ob vrhu. Po ulicah se bero napisi »Lutto nazionale«, iz restavracij pa se glase godci. Iz Milana sva se peljala po progi Magenta-Novara Vercelli v Turin. To mesto ima večinoma nove hiše, silno dolge ravne ulice, mnogo elektriških tramvajev, kamenit most čez reko Pad, star grad itd. Očitni spominki narodnih junakov (Garibaldi in drugih) imajo neki agrisiven značaj. Kočije so krite z belimi platnenimi strehicami kot baldahini, mule vprežene v dvokolesnih vozičkih, na trgih spe ljudje, zmučeni po vročini. V senci 25° C. Najbolj gibčni so raznaševalci časopisov.
Vbogi slovenski otroci! Iz Brežic ae nam poroča : Dne 4. avgusta t. 1. se je vršila na Vidmu učiteljska konferenca za naš okraj. Obravnavalo se je tudi vprašanje, v katerem šolskem letu naj se začnejo podu čevati otroci v blaženi nemščini. Ostrmeli smo, ko smo čuli poročilo o tem poduku v ljudski šoli na Bizeljskem. Nemški učitelji na Bizeljskem --2 učitelja in 2 učiteljici — mučijo nežne slovenske otročiče z nemškimi besedami že v prvem šolskem letu! Za Boga: ali meji Bizeljsko morda s Prusijo?! Morda mislijo tamošnji mučitelji mladine: slovenski otroci nebi razumeli sosednih Hrvatov, če se ne naučijo tujega — nemškega jezika. Gospodje mla-dinoljubi bizeljski: ali bi ne kazalo, da bizeljsko deco podučujete rajše v mažarskem jeziku ? Ker Vam mrzi slovenščina, ste brez dvoma tudi nasprotniki sosedne hrvaščine. Po Vaših mislih so pa itak Mažari pravi gospodje na Hrvatskem. Prikupili se bote brez dvoma v Pešti, kakor pripoznavajo že zdaj velike Vaše zasluge v Berolinu, če v bodoče podučujete otroke v nemščini in mažarščini. Vprašali bi pa: ali ve krajni šolski svet na Bizeljskem za to trinoštvo, katero uganja tamošnje učiteljstvo v šoli ? Bi ne kazalo, »da začnete Bizeljčani pred celim svetom protestirati zoper tako početje?
Z Vidma pri Savi se nam naznanja: T o č a v našem okraju ni napravila izvzemši nekatera manjša okrožja, posebne škode. Sadja bo prav mnogo lepega in žlahtnega. Čudno, da prihaja tako malo svinjskih kupcev v naš kraj, kjer je toliko svinj po jako nizki ceni na prodaj.
Pri romarski cerkvi sv. Joita nad Kranjem je od 1. t. m. zopet za stalno nameščen duhovnik. Ob delavnikih je sv. maša ob 6. uri, jeseni pa ob 7. uri, ob nedeljah in praznikih je sv. maša s pridigo zjutraj ob 6., 5. nedeljo po veliki noči, nedeljo po Velikem Šmarnu, in kvaterno nedeljo jeseni pa tudi ob 9. uri. Popoludne ob 2. uri kršč. nauk in litanije. O sobotah zvečer, kadar pride več romarjev, je tudi pridiga in litanije.
Velik požar. Včeraj smo mej brzojavkami sporočili o vel. požaru v Ostrožnem pri Celju. Pogorelo je, kakor se nam poroča danes, šest poslopij in ima posestnik Franc Velenšek škode 14.000 K in Piki 2000 K. Zažgali so otroci.
Ljubljanske novice. Strela v Ljubljani. Danes po noči je treščilo na Erjavčevi cesti v vilo Ljudovika Zeschkota. Strela je odbila dva vrha dimnika, razbila je mnogo opeke na strehi. Pod streho je naredila veliko luknjo. V vili je bil samo hišnik. — Berač tat. Berač Jože Mazi, ki je nedavno pri O. Dolencu ukradel utež, prišel je včeraj na Predovičevo dvorišče, kjer je vohal okolu vozov. Ker ni dobil pod prste nič mastnega, zadovoljil se je z vozno verigo posestnika Avseca iz Zg. Kašlja, a ko se je Mazi z verigo hotel zmazati, zalotili so ga. Mazi je moral nesti s policajem verigo
na sodišče. — »Pridi na kokoš na Go-lovec!«, to prijazno vabilo je dobil mesarski pomočnik Alojzij Koprive v Gruberjevih ulicah. Koprive je debelo gledal, konečno pa je zvedel, da mu je nekdo iz drvarnice ukral kokoš, vredno 2 kroni. Neznan tat je bil tako ljubeznjiv, da je Koprivca povabil na pojedino. Na Golovcu se je včeraj res nekaj kadilo in otroci pripovedujejo, da sta bila ondi dva mlada človeka, ki sta pekla jedno kokoš, tudi jednega zajca sta zadušila, ker so ondi našli kožo. — Trčnila sta včeraj z vozovoma prevoznik Milan Pu-kelBtein, ki je vozil po Marije Terezije cesti, in posestnik Jernej Gubane, ki je privozil s »figabirtovega« dvorišča. Prevoznikov voz je močno poškodovan. — Vojak zgrudil se je včeraj ob Vs9. uri zvečer na Fran Jože-fovi cesti. Obležal je nezavesten. Bil je vojak 27. pešpolka. Dva sanitetna vojaka sta ga odnesla v vojaško bolnico.
Službi okrajnih zdravnikov sta razpisani v Celju in Velenju.
Konjska dirka bode dne 16. sept. popoludne ob l/,4. uri v Št. Jerneju.
Umrl je v ponedeljek Petar Marko-v i č, ravnatelj zagrebške gimnazije in hrvatski pisatelj, star 45 let.
V	Zagorju je bil načelnikom zdravstvenega okrožja izvoljen A. Merva, župan na Vačah, namestnikom T. Koprivec iz Zagorja.
Poročila iz kopališč. V Kamniku je bilo letos do 1. avgusta 260 gostov, v rogaški Slatini do 5. avgusta 1430 strank z 2130 osebami, na Doberni pri uelju do 26. julija 447 strank z 907 osebami, v Laških toplicah do 29. julija 207 strank s 578 osebami, v Krapini do 1. avgusta 1172 strank s 1914 osebami. Tudi v dolenjskih Toplicah je letos precej gostov.
Demonstracije v Trstu povodom smrti italijanskega kralja presegajo že vse meje avstrijske potrpežljivosti. Vse, kar je prav. A kar se godi, je že izzivanje, terorizem pod krinko sožalja. Tako je neko najeto človeče na Aquedottu rotilo staro ženico, da naj razobesi črno zastavo. Žena se brani rekoč: »Jaz imam svojega kralja na Dunaji, a ta je se živ.« A odposlanec signo-rov se zadere nad ženico: »Ali ne veste, da ste v Italiji in jeste italijanski kruh?!« — Izvoščeki so baje dobili povelje, da mo rajo danes na svojih vozovih imeti znamenja sožalja. — Magistratna klika po šolah in občinskih hišah tržaške okolice razobeša dolge črne zastave iz tkanine. A slavna vlada vse to mirno gleda. Ali Primorje ni več v Avstriji ?
Na parniku v Devin se popeljejo dne 2 septembra tržaška slovenska društva »Kolo«, »Sokol« in »Slava«. Najet je Lloy-dov parnik za 700—800 oseb in mnogošte vilna godba.
V	mestni ljudski kopelji se je od 28. julija do 4. avgusta t. 1. oddalo vsega skupaj 1180 kopel in sicer: (za moške 840 pršnih 688 kadnih 202), za ženske 340 (pr-šnih 130, kadnih 210.)
Premeteno sleparijo je izvršil v Gradcu bivši železniški uslužbenec Jožef Knalel, ki je svoj čas bil policist. Šel je v čakalnico štajarske hranilnice ter se vedel kakor hranilnični sluga. Dobil je v pest nekega kmečkega fanta, ki je čakal, da odda v hranilnico 290 K. Knafel je stopil k njemu in mu rekel, da mu lahko on odda. Fant je bil nad prijaznostjo »hranilničnega sluge« vzradoščen, ker mu je »sluga« hitro na neki listek zapisal pobotnico. Knafel je seve hitro zginil z denarjem, ko je oddal pobotnico. Na isti način je Knafel osleparil pred dnevi nekega drvarja. Včeraj je Knafel zopet prišel v hranilnico na »lov«, a bil je aretovan. Knalel je bil tako pameten, da se je pri are-tovanju delal neumnega.
Molitev kraljice Margarite, katero je potrdil sv. oče in ki se deli po Italiji v spomin umorjenemu kralju, se glasi: „0 Gospod! Na tej zemlji je delal le dobro, nikogar ni sovražil, odpustil je vedno onim, ki so mu storili kaj žalega, do zadnjega svojega trenotka in diha posvočeval je življenje domovini, hotel je izpolniti svoje zvanje. Za dela dobrote in pravice, ki razsvetljujejo njegovo življenje, zgubil je svojo kri iz treh ran. Milostni in pravični Gospod! Vzemi ga v svoje roke in daj mu večni pokoj 1"
O umoru laikega kralja listi še vedno prinašajo razno posameznosti. Sedaj se poroča, da je kralj po napadu Acciari tovem nosil vedno oklepno srajco od finega jekla. V Monzi je to srajco odložil, češ, da je v Monzi mej svojimi. Preiskava proti Bresciju je končana. Bresci ne taji nobenih stvarij in jo celo povedal, kako se je stvo-rila zarota, in naznanil je tudi nekatere svoje sokrivce pod pogojem, da ga oproste nasilnega jopiča. Njegov brat čevljar in svak sta bila ž njim v zvezi. Neki Malatesta je bil duša vse zarote. Iz Lipskega se poroča, da so policisti v Lenesu zalotili skriven sestanek anarhistov iz vseh večjih nemških mest. V Terni na Laškem so anarhisti za klali nekega policaja. Pet anarhistov so ondi zaprli. V Zagrebu se je v zaporu obesil aretovani anarhist Cividini.
Društva.
(Narodna čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano) šteje, kakor se nam poroča, v tekočem poslovnem letu 140 Članov in je najbrže prva izmed čitalnic na deželi. V nedeljo, dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne se člani skupno slikajo. Sestanek v društvenih prostorih. Na to se osobito ljubljanski udje opozarjajo.
(Narodna Čitalnica v Kamniku) priredi v nedeljo dne 12. avgusta 1900 veselico v korist Prešernovem spomeniku. — Vspored. 1. Slavnostni govor. 2. Deklama-cija: »Turjaška Rozamunda«, dr. Fr. Prešeren. 3. Dve tašči. Veseloigra v enem de janji. Posl. A. Benkovič. 4. Sodeluje slavna mestna godba. — Mej 1. in 2. točko »Mornar«, iz prijaznosti poje g. Vrabl, spremlja g. Benišek. — Začetek ob pol 9. uri zvečer.
—	Ustopnina za ude 50 vin., za neude 1 K.
—	Preplačila se hvaležno sprejemajo. — K tej veselici vabi častite ude in goste naj-uljudneje	odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
*Mariborl-^wavgusta. Pri današnji glavni 'nftITeljski skupščini je bilo navzočih 800 oseb. Jelene c naglasa, da hočejo učitelji zbrani v „Zvezi'-, svobodno šolo, svobodno učiteljstvo. Učitelji so narodni, a proti vsaki zvezi s klerikalci. Spominjal se je 701etnice cesarjeve, pozdravil navzoča dr. Tavčarja in Hribarja. (Burno odobravanje jun-govcev.) Ravnatelj Schreinerje predaval o Slomšeku kot pedagogu. Jungovci so bili tiho in poparjeni. Schreinerjeva izvajanja krasna. Str niše k je izjavil, da duhovne vaje so ponižanje učiteljstva. Kosi je nasproti omenil, da svobodna šola pač mora dati piostost učit. v verskem oziru, torej mora biti prosta udeležitev pri duh. vajah. Mrmranje pri jungovcih. Cešnik strastno govoril. Dejal je, da se učiteljstvo pridružuje le tisti stranki, ki je vsprejela učiteljske zahteve v svoj program. To je narodna napredna stranka na Kranjskem (Višnikar!), in ker duhovščina tudi po drugih deželah ni vsprejela teh zahtev v svoj program, zato so učitelji nasprotniki duhovščine. Govoril je tudi Gradišnik iz Oelja. Proti Dobroviču iz Istre se je slišalo mrmranje, ker je povdarjal slogo, ki vlada med duhovščino in učiteljstvom v Istri.
Geloveo, 9. avgusta. Dopolnilna volitev za dež. zbor v kmetskem volilnem okraju beljaškem bode 15. sept.
Celoveo, 9. avgusta. Mestni zastop je povodom cesarjeve 70 letnice dovolil 10.000 K za zgradbo ubožnice.
Dunaj, 9. avgusta. Po „Hochschul Corr." dobe v kratkem ženske pristop k medicinskim in farmacevtskim študijam.
Pulj, 9. avgusta. Mornar Alojzij Hiršman se je igral z revolverjem, ki se mu je sprožil. Hiršman je mrtev.
Koper, 9. avg. V včerajšnji seji deželnega zbora je odgovoril vladni zastopnik na interpelacijo glede konfiskacije tržaškega lista „L'Indipendente", da zadeva ne spada v kompetenco ister-skega dež. zbora. Vendar pa izjavlja, da je bil list radi tega zaplenjen, ker je 'povodom umora Umbertovega izražal sožalje na način, ki ni dopuščen z avstrijskega stališča.
Brno, 9. avgusta. Za mandat dr. Tučka se poganjajo brnski zdravnik
dr. Vesely, grof Vencel Kaunic in župan K o n e c n y. Staročehi še niso postavili kandidata.
Budimpešta, 9. avgusta. Odličnega pristaša ogerske ljudske stranke, škofa Steinerja, ie včeraj v Tecsu zadela kap.
BudimpeSta, 9. avgusta. Podpredsednik magnatske zbornice Sziavy je umrl včeraj v dobi 85 let.
London, 9. avgusta. Zasedanje parlamenta je preloženo za nedoločen čas.
Rim, 9. avg. Kralj Viktor Ema-nuel in kraljica Helena sta došla včeraj ob 10. uri iz Monze in se podala v Kvi-rinal. Na kolodvoru so ju pozdravili ministri in zastopniki oblastev.
Rim, 9. avgusta. Truplo Umber-tovo je dospelo na kolodvor ob polu 7. uri zjutraj. Tu so bili zbrani kralj Emanuel, italijanski princi, specijelni zastopniki in poslaniki. Vojaštvo in ne-brojna množica sta delala špalir. Rakev je počivala na lafeti ter so jo na tej prepeljali v Panteon. Po blagoslovu od strani nadškofa v Genevi se je vršil pogreb ob obilni asistenci.
Rim, 9. avgusta. Pri nastopu prestola bode Viktor Emanuel podelil amnestijo.
Rim, 9. avgusta. Včeraj je bilo v Nazionale nabitih polno anarhiških manifestov z grožnjami, ki se ne morejo izročiti javnosti. Pri leplenju teh lepakov je bil aretovan neki mlad mož. Po noči so aretovali 35 anarhistov.
Rim, 9. avg. 148 oseb, ki se pišejo Bresci, je prosilo, da smejo izpre-meniti ime.
Petrograd, 9. avgusta. Sedanji začasni upravitelj zunanjega ministerstva, grof Lam s d or ff je imenovan voditeljem tega ministerstva.
Petrograd, 8. avgusta. Kapitan Kostov je iznašel top, ki strelja 115 kilometrov daleč.
London, 9. avgusta. (C. B.) Roberts brzojavlja iz Pretorije 7. t. m.: Bojim se, da so Buri zajeli vso posadko v Elaudsriveru po desetdnevnem brezuspešnem odporu. Kitchener zasleduje Devveta.
Vojska na Kitajskem.
V zadnjem času je došlo iz Shanghaja več poročil, ki so precejšnje važnosti, ako se uresničijo, Najprej se poroča, da so se poslaniki v Pekinu naveličali čakati na pomoč iz Tientsina ter so se 2. t. mes. poslužili ugodnosti, ki jim jo je milostno (!) dovolila kitajska vlada. V spremstvu kitajskih vojakov so ostavili Pekin vsi poslaniki in tujci.
Mejnarodne čete v Tientsinu so se dva dni pozneje tudi odločile za odpotovanje, menda celo nekaj dnij prej, predno so dobile vrhovnega poveljnika v osebi nemškega generala Waldersee. Dne 5. t. m. so se že sprijele s Kitajci pri Pestingu in ga baje tudi vzele. Boja se je udeleževalo tudi 60 mož z ladije »Zenta«.
Dunaj, 9. avg. (0. B.) Zunanje ministerstvo je prejelo brzojavko posla- j nika Rosthorna iz Pekina z dne 4. t. m. sledeče vsebine: Avstro-ogersko poslaništvo je pogorelo z vsem inventarjem in arhivom 21. j unij a. Od 20. jun. smo se skupno branili s frane. oddelkom na francoskem poslaništvu, ki pa je bilo kmalu porušeno. Izgube naše ! so sledeče: Thomann, trije po- I morščaki ubiti, Boyneburg in t dva druga ranjena, a že iz nevarnosti. Od 16. julija je napad odjenjal. Kitajska vlada nas skuša pregovoriti za od- \ hod v Tientsin, a dosedaj se še nismo udali tej želji.
Dunaj, 9. avg. Poveljnikom ,,Zente" mesto Thomana je imenovan kapitan Skala. — V kratkem odide v Kino tor-pedo-križarka ,.Leopard".
London, 9. avg. (C. B.) „Daily Mail" poroča iz Či-Fu 7. t. m.: Rusi so osvojili in razdejali kitajsko mesto N i - č v a n g.
Haag, 9. avgusta. Vladi je došla sinoči brzojavka Tsung-li-Yamena, oddana včeraj ob 4. uri 45 minut, o kateri se sodi, da je avtentična. V brzojavki se glasi, da je nizozemsko poslaništvo pogorelo 22. junija, ministerski
rezident in tajnik pa živita in se nadjata, da ju oproste v 14 dneh.
Rim, 9. avgusta. Zunanje ministerstvo je prejelo brzojavko poslanika v Pekinu Salvago Raggi brez datuma, ki jo je odposlal Tsung-li-Yamen. Poslanik potrjuje umor Kettelerjev in pravi, da je na angleškem poslaništvu 700 tujcev. Katoliške misijone v severnem delu mesta varuje 30 Francozov in 10 Italijanov.
Hannover, 9. avgusta. Novoime-novani poveljnik v Kini grof Waldersee je včeraj odpotoval v Wilhelmhohe, da se predstavi cesarju in sprejme navodila za odpotovanje. „H. Courier" poroča, da mu je cesar brzojavno ponudil to mesto.
London, 9. avg. ,,Times" poročajo iz Tientsina 2. t. m., da mejnarodna armada še ni odpotovala, ker se upirajo Rusi in Francozi. Skupno jim je potreba sedaj 15.000 mož, ker so Kitajci utrdili svoje pozicije pri Peitangu, v Pekiuu je pa 25,000 Kitajcev.
London, 9. avg. Položaj na Kitajskem je zelo kritičen. Med Tientsinom in Pekinom stoji 100.000 oboroženih Kitajcev. Kitajci požigajo vasi in more vse, o katerih sumijo, da so tujcem dali hrane. Tujcem sovražna stranka Li-Ping-Henga je zopet na površju.
Umrli so:
ti. avgusta. Milan Troha, delavca sin 21 s meseca, Stara pot 3, eatarrh. gastro intest.
7.	avgusta. Martin Hribar, mokar, 74 let, Stari trg 21, ostarelost.
8.	avgusta. Franc Ojstriš, posestnik, 42 let, Poljanska cesta 38, srčna hiba.
V hiralnici-7. avgusta. Katarina Flegar, gostija, 75 let, fungus pedis.
Votroški bolnišnici: 7. avgusta. Stanko Gostinčar. zasebnega uradnika sin, 3 mesece, kronični želodčni katar.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 8. avgusta 1900.
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen . K	805 do	K	8 06
Rž za jesen ...»	7-39 »	»	7 40
Turšica za jul.-avgust »	6 4"2 »	»	6 43
» » sept. -okt »	ti 42 »	»	6 44
» » juni-juli ,01 »	5-23 »	»	5-24
Oves za jesen . . »	5 63 »	»	5 64
Meteorologično poročilo.
ViSica nad morjem 306'2m. srednji zračni tlak 736'Omm.
i	Stanje	! Tempe- ■
Cap opa- j	baro-	j ratnra !
zaTaD-a j	metra	1 po
;	r mm.	Cplzijo :
Vetrori |
Nebo
se .
; a H
9.j7.ve<5. 34'2 19-8~j si. vzh. sboio jasno; Qi T. ijuti. ! 738'4 j 13 8 | si. ssvzh. j dež I 21 7 y 2. popol.| 738-1 i 18 O ! sr. vzh. , oblač. Srednja včerajšnja temperatura 19 7\ normale: 19'4\ Po noči huda nevihta.
V Gorenji vasi pri Gor. Logatcu
se dd v najem
gostilna
od 1, septembra t. 1. Pravico ima, da se toči vino, pivo in žganje ter da pripravlja tudi jedila. Hiša je iepa in ima v pritličju 4 sobe, zraven lep, velik sadni vrt, tudi hlev in kozolec. Dam samo gostilno v najem, ali pa tudi vse pohištvo. Vas je precej velika, v kateri je samo ta gostilna.
Gorenji Logatec, dne 7. avgusta 1900.
711 i-i Franc Gostiš a.
Proti malokrvnosti.
Železnato vino
lekarnarja G. Pioooli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
QQkrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča ehina-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.
Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-6
Dobiva se v steklenicah po pol litra.
= Razglednice — barvotiskane. krasno
y izvršene, dobivajo se
Narodna nosa
______________________________________ na Dunajski cesti,
komad po 5 kr., razprodajalcem po zelo nizki ceni.
ADOLF HAUPTMA1
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža laka in kleja
priporoča
pleskarjem, stavbenim ln pohištvenim mizarjem, loščarjem. slikarjem napisov ln sobnim slikarjem, hišnim posestnikom, zasebnikom itd.
Akvarelne barve, vlažne in suhe. Anllln-barve.
PlOfJO.
nra^natp >d tekoč/> bron* tinkturo.
Brunolin. za nasičenje in barvanje v naravni lesni barvi Izdelanega pohištva.
Carbolineum.
le najboljše kakovosti.
Čopiče id. zidarje, po poljubni ceni. Čopiče
za pleskarje, loščarje, cerkvene, napisne v sobne in slikarje-umetnike ter mizarje. Črnilo, pisalno in odtiskalno. Diisseldorfske oljnate barve za umetnike v
pušicah Emajlne barve.
Fasadne barve.
apnenate, tudi hišne pročeljne barve iz savinjske doline, neprekosljive glede trpežnosti.
Firneže ln olja z* slikarje-umetnike. Kemične barve.
Klej
. steklarski ali za okna. Kredo, gorsko, bolonješko, temeljno, svetlikasto in kredo za pisavo.
Lake za V0Z0Ye kočije, pristne angleške (Wm. Harlandt & sin, London), vzlic podraženju po prejšnji nizki ceni.
Lake, uporabne za vsakovrstne domače in obrtne
namene. Laneno olje, le kranjsko.
Lanenooljnati firnež.
prirejen le iz kranjskega
lanenega olja. Leštllo ali lazurne barve. Leštilnl odtiskalnl papir.
Maščobno svetlo voščilo „Fernolendt", najboljše svetovno voščilo za čevlje.
Mavec
, alabasterski in stukatur. (za modele in stavbe).
Oljnate barve v vseh hojah, tudi v '/,, 1, 2 in 5 kg. imajočih patentovanih pušicah za razpečevalce. Orehovo luženje, s katerim se luži les po mrzlem načinu.
Palete, lesene in porcelanaste. Slikarsko platno.
Sušilni prašek
(slooativ), najboljše sušilo o'j-
„ natih barv.
Smlrgljevl prašek za kamnoseke. Vzorce (patrone) za slikarje. Zemeljske barve.
Posebnosti za namazanje tal v sobah, dvoranah itd.:
Jantarjeva talna glazura, hipna talna gla-zura. štedilno talno voščilo, sijajno talno voščilo, sijajni talni vosek, oščetni vosek.
Prodaja na debelo in drobno.
Ceniki zastonj. r^Z 320 20
Izvanredni občni zbor
sklicuje
»Hranilnica in posojilnica y Laškem,
ragistr. zadruga z neomejeno zavezo', ua nedeljo 19. avgusta lOOO
ob '/i S. uri zjutraj v društvenih proBtorih.
712 1-1	Odbor.
Gostilna
v .Narodnem domu'v Celju
odda se v najem
od 1 oktobra 1900 pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejema do 20 avg. 1900 gostilničaraki odsek v ,,Narodnem domu" v Celju.	710 2—1
;XHXKHKXHXHHHHK
likaka skrivnost ni m" ~
napraviti si vsakdo doma sam brez vsako priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov,ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, češki liker, kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevec, alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak benediktinec, chartreuse, plznski liker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
w Anton ltukavina,
Q	OP
O ei2 f.o—14 Via Belvedere št. 23.
Leštilni odtiskalni papir,
odlikovan na svetovni razstavi v Čikogi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri po-hišlvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EEERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 20 11 — 3

Na drobno.
Na debelo.
P. Majdic
trgovina z železnino jjMerkiii'"
- Celje, Graške ulice št. 12 ZZH
priporoča različno poljedelske Stroje priznano najboljšega izdelka, kakor: mlatilnice, slamoreznice, čistilnice za žito, mline za žito vejati, stiskalnice za sadje in grozdje itd.
Vedno velika zaloera cementa, natboljega gorenještajerskega železa, stavbenih potrebščin, traverz, okovov, samokolnic, poljskega orodja, kuhinjske priprave, štedilnikov, pečij in sploh vsega v to stroko spadajočega blaga.	698 3—2
-av Cene nizke.	■»>■ Postrežba točna, ne-
slavno občinstvo vabimo najuljudneje, si pri priliki ogledati našo
trgovino in zalogo.

♦fr
4*
4* f
f
4-f
f f
♦fr •fr •fr fr •fr ♦fr ♦fr •fr ♦fr fr
pajssčma.
v krasni in zdravi legi pod Rožnikom 'A ure oddaljena od Ljubljane z lepim senčnatim parkom in z vsemi udobnostmi
se proda.
Posredovalci izključeni.
Natančna pojasnila daje
685 7-6
Dr. Josip Furlan,
advokat v Ljubljani.
•fr
•fr ♦fr ♦fr •fr ♦fr •fr •fr •fr
•fr $
•fr
t •fr
t •fr
•fr
X> u n a j 8 k a f ilialka Hranilne vloge na knjižice s 4°/0.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila ni vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 96 razvinkuliranje obligacij.
v
Živnostenska banka
na Umreti, I., Herreiipissc 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K.
Beservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
I> 11. ii a j s k a borza.
Dni 9. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....97-50
Skupni državni dolg v srebru......97-20
Avstrijska zlata renta 4°/0.......115 90
Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron . .	97 55
Ogerska zlata renta 4°/0........115-35
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90-70
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . ,	1713- —
Kreditne delnice, 160 gld................662 —
London vista....................242 30
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž. veli	118-45
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . , C. kr. cekini.....
3-2°
Dne 8. avgusta.
državne srečke 1. 185-i, 250 gld.
5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . l°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„
23-68 19 32 90-35 11-41
170-160-50 193--94 50 138-65 250 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4"/„ Prijoritetne obveznice državue železnice »	> južne železnice 3°/0
>	> južne železnice 5°/„
»	> dolenjskih železnic4°/0
Kreditno srečke, 100 gld......
4°/o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstriiskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 (rld. .....
106-— 94-20 410 — 322 — 11950 99-50 384 — 340 — 42-75 20-— 12-60 62--
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
VValdsteinove sreike, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. at. v. Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarstta družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
170-—■ 184'—
46 50 276-50 6120--764 — 109- — 156 — 450 50 435--255-25
Nakup ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Knlanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
,..?■> E 16 C IJ
I., VUollzeilB 10 in 13, Dnnaj,
66
Pojasnila TMS v vseh gospodarskih in finančnih itvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrodnostRlh papirjev in vestni sv*ti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih fjlnvnic, Iffl