občinski poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa f^gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Markovič, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije Vido Repanšek Glasilo izhaja v nakladi 13.900 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ** ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 27. VI. 1986, LETO XXV. ŠTEVILKA 10 1 Za boljšo komu- ! Seminar za sindikalne predsednike i I nalno urejenost g V okviru Krajevne konference SZDL Stavko Šlander so bili že pred časom oblikovani terenski odbori SZDL, katerih namen je, da bi v njihovem okviru kar najbolje uresničevali interese in potrebe delovnih ljudi na posameznem območju in jih nato usklajevali v okviru celotne krajevne skupnosti. Da so le pristni interesi in potrebe tistih, ki delovne ljudi in občane združijo in aktivirajo najbolje kaže delo terenskega odbora SB/ER 1, ki že dlje časa vodi aktivnosti, katerih rezultat bo boljša komunalna opremljenost tega dela krajevne skupnosti. Ta obsega naslednje ulice (nekaterih ne v celoti): Trdinova, Adamičeva, Zoranina, Rozmanova, Koširjeva, Kovičeva, Marokova, Breznikova, Peternelova, Mausarjev trg in Jarčeva ulica. Tako je bil imenovan pripravljalni gradbeni odbor, ki je ob strokovni pomoči tako Skupnih strokovnih služb KS kot Samoupravne komunalne interesne skupnosti ter ob veliki aktivnosti vseh krajanov tega dela KS pripeljal aktivnosti tako daleč, da se bodo konec meseca tj. V NEDELJO, 29. JUNIJA 1986 odločali ZA SAMOPRISPEVEK ?a gradnjo komunalnih objektov: kanalizacije, asfaltiranje cest in javne razsvetljave. Za precejšen del bodočih investicij so pripravili že tudi projektno in gradbeno dokumentacijo. Če pa bodo hoteli zbrati vsa predvidena sredstva kar 266.066.070 din jih je, pa se bodo morali odločiti za samoprispevek in sicer za obdobje 5 let v višini 2% od OD in posebnem enotnem znesku 200.000 din v 12 obrokih na lastnika stanovanjske hiše ter nezazidane stavbne parcele. Ob tem n aj zapišemo, da bodo vsi udeleženci plačevanja samoprispevka oproščeni plačila .prispevka za razširjeno reprodukcijo za kanalizacijo. Na tak način bodo v končni fazi pokrili cca 36% vrednosti investicij, ostalo pa bo v skladu s sprejetimi dogovori prispeval S K IS, KS, Komunalno podjetje Domžale, KS Jarše in Sklad za stavbna zemljišča SOb Domžale- Samoprispevek bodo plačevali občani, ki imajo na območju tega dela KS stalno prebivališče ali pa le nepremičnine, stanovanjsko hišo ali stavbno parcejo, katerim se balo s sredstvi samoprispevka izboljšali pogoji za njihovo uporabo. Kako se bo samoprispevek plačeval in kdo je zavezanec je objavljeno v Uradnem vestniku SOb Domžale št. 5/86 z dne 12.6.1986 (Sklep Skupščine KS Slavko Šlander), Uradni vestnikpa je bil vročen gospodinjstvom tega dela KS. Samoprispevek pa ne bodo plačevali tisti delovni ljudje in občani, ki ne presegajo tiste višine OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določenega z zakonom. Vse take primere bo reševala komisija za spremljanje samoprispevka, ki bo tudi sicer bedela nad njegovim izvajanjem. Prepričani smo, da bodo krajani tega dela Domžal tudi s svdo uJdežbo na referendumu dokazali, kot doslej v okviru terenskega odbora, da so pripravljeni svoje interese in potrebe reševati organizirano. Z GLASOVANJEM „Z4" BODO DOKAZALI SVOJO PRIPADNOST ZA IZBOLJŠANJE POGOJEV ŽIVLJENJA IN URESNIČITEV ZASTAVLJENIH PLANOV. Zato KK SZDL IN KS PRIČAKUJETA 29.6.1986 OD 6. DO 18. URE VAŠO ZANESLJIVO UDELEŽBO. Vse informacije v zvezi z referendumom dobite na KS Slavko Šlander, Kidričeva 14. i i Na celodnevnem sindikalnem seminarju, ki ga je Občinski svet ZSS Domžale pripravil za predsednika osnovnih organizacij sindikata so pregledali aktualne teme družbenega in gospodarskega življenja. Na fotografiji: delovni posnetek... 1 Vodovod I 1--- i in asfalt ■v v Sentožboltu Terenski odbor SEVER 1 V%> Otvoritev vodovoda in asfalta v Sentožboltu. Občani so mnogo prispevali k tema krajevnima komunalnima pridobitvama. Na sliki svečani trenutek otvoritve .... 4. julija 1986 bo na sejmiškem prostoru v Kranju že 18. tradicionalno srečanje gorenjskih aktivistov, katerega se vsako leto udeležujemo tudi delovni ljudje in občani občine Domžale, ki je bila pred dvema letoma tudi gostitelj 16. srečanja gorenjskih aktivistov. Zato vabimo vse delovne ljudi in občane, da se srečanja, ki je letos povezano tuši s srečanjem članov Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije udeležijo kar v največjem številu. OK SZDL Domžale in OK SZDL Kamnik organizirana tudi prevoz z vlakom in sicer bo vlak odpeljal iz Kamnika 4. julija 1986 ob 9. uri ter bo imel gede na interes udeležencev postanke na vseh postajah. Predvideni povratek je okoli 16. ure. Prijavite se.lahko na OK SZDL Domžale, Ljubljanska 70. (na avtobusni postaji) ali po tel '21-359. Prispevek vsakega udeleženca je 200 din. Pridružite se nam! OK SZDL Domžale UČENEC, UČENKA! Ali veš, da je nevarnost na cesti vsak dan večja? Zakaj? Ker je promet vedno večji, ker se nevarnosti premalo zavedamo, ker smo premalo previdni. Zaradi tega se zgodi vaško leto več nesreč, zato umre vsako leto več otrok in odraslih, zato je vsako leto več invalidov. Kaj naj storim, da bom bolj varen in da ne bom spravljal v nevarnost drugih? VEDNO SE MORAM RAVNATI PO CESTNO—PROMETNIH PREDPISH! Kadar sem na cesti kot pešec: - NE TEKAM,NE SKAČEM IN -SE NE IGRAM NA CESTI! Kadar sem potnik v avtobusu: - SEDEM NA SEDEŽ, ČE JE PROST, -SEDEŽ ODSTOPIM STAREJŠIM, -STOJIM IN SE DRŽIM OPORE.. Kadar sem v osebnem avtomobilu: - SEDIM NA ZADNJEM SEDEŽU, - SPREDAJ SE BOM SMEL VOZITI, KO BOM STAREJŠI OD 12 LET, TODA -VSELEJ SI BOM PRIPEL VARNOSTNI PAS. Kadar sem na cesti kot kolesar: -SE BOM VOZIL LE V SPREMSTVU STARŠEV ALI ODRASLIH, ČE ŠE NIMAM KOLESARSKE IZKAZNICE, -SE BOM VOZIL SAMOSTOJNO, ČE ŽE IMAM KOLESARSKO IZKAZNICO. VEM, DA CESTA NI POLIGON ZA SPRETNOSTNO VOŽNJO! Pa še to: - število motornih vozil se v turistični sezoni in v času počitnic večkra, celo desetkrat poveča, - zaradi potovanj na počitnice je promet tudi skozi naše kraje bolj gost. ZATO MORAM BITI V POČITNIŠKIH MESECIH NA CESTI ŠE BOLJ PREVIDEN! DRAGI STARŠI! Promet v naši občini nenehno narašča, zato je nevarnost na cesti vsak dan večja. Zdrav otrok je največje bogastvo vsake družine in hkrati družbene skupnosti, zato z vami delimo skrb za prometno varnost otrok. Poletni meseci in dnevi, ko se začno šolske počitnice, so tik pred nami. Za vašega otroka se bo začel brezskrbni počitniški čas. Mladostna prešernost v igri lahko otroka v trenutku potisne iz prometnega zatišja v nevaren prometni vrtinec, da naredi usodno napako za vse življenje. Za sodoben cestni promet so otroci potrebni vzgoje in znanja, ki mu ga ne more dati le šola, temveč tudi starši in okolica, v kateri živi. Zato bodimo otrokom zgled pravilnega ravnanja na cesti kot vozniki, kolesarji in pešci. Tega ne pozabimo tudi tedaj, ko se nam mudi na nujen opravek, na delo, ko peljemo družino na izlet ali na počitnice. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SOb Domžale XVIII. srečanje gorenjskih aktivistov Po obravnavi gospodarskih gibanj in uresničevanju družbenega dogovora o delitvi OD v prvih treh mesecih letošnjega leta v občini Domžale na predsedstvih OS ZSS in OK ZKS Domžale je o tej temi razpravljalo tudi Predsedstvo OK SZDL Domžale. Pred njim sta predloge stališč in sklepov, ki temeljijo na ugotovitvah tako aktiva gospodarstvenikov, kot občinskega odbora Medobčinske gospodarske zbornice, pripravila KO za družbeno planiranje, stabilizacijo in varčevanje ter Svet za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko, ki v okviru predsedstva OK SZDL Domžale posebej spremljata problema tiko gospodarjenja. O tej občutljivi temi pa so na posvetu oz. seminarju spregovorili tudi predsedniki 00 ZSS. \ mov, da pa posebno skrb nameni tako imenovanim „sezonskim" izgubašem in pa tistim DO, ki že dlje časa poslujejo na meji rentabilnosti. 8. Predsedstvo OK SZDL Domžale predlaga, da se po obravnavi problematike v zvezi z gospodarjenjem v prvih treh mesecih letošnjega leta in v zvezi z uresničevanjem usmeritev Resolucije 1986 na zborih skupščine občine Domžale vsa stališča in sklepi, kakor tudi vprašanja posredujejo zboru združenega dela v republiški skupščini. OK SZDL Domžale Po daljši razpravi, v kateri je sodelovala večina članov predsedstva, in v kateri je bila podana tudi delna informacija o gospodarskih gibanjih v mesecih aprilu in maju, je Predsedstvo OK SZDL Domžale sprejelo naslednje SKLEPE: 1. Predsedstvo Občinske konference ZSDL Domžale na osnovi predloženih gradiv, stališč in sklepov KO za družbeno planiranje, stabilizacijo in varčevanje ter Sveta za družbeno ekonomske odnose in ekonomsko politiko ter na osnovi razprave ugotavlja, da se v prvih treh mesecih letošnjega leta kažejo neugodna gibanja v gospodarstvu v občini Domžale. Kljub temu, da predsedstvo ocenjuje, da je 3-mesečno obdobje relativno kratko in ne kaže dejanskega stanja, ocenjuje, da so gospodarska gibanja neugodna, še zlasti pa na to opozarjajo rezultati v mesecu aprilu, ko so na področju izvoza in delitve osebnih dohodkov vidna še večja odstopanja od Resolucije- 2. Predsedstvo OK SZDL Domžale soglaša s stališči in predlogi Občinskega odbora Medobčinske gospodarske W6rnice, kakor tudi aktiva gospodarstvenikov ter podpira prizadevanja Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale za dosledno realizacijo PROGRAMA aktivnosti za uskladitev razporejanja dohodka z usmeritvami reso lucije za leto 1986. 3. Predsedstvo OK SZDL Domžale ugotavlja, da na trenutno stanje v gospodarstvu vplivajo tako zunanji faktorji (nerealni tečaj dinarja nasproti tujim valutam, stalne sistemske spremembe, višina stimulacij, zamujanje pri njihovem izplačevanju, povečanje obresti na' izvozne kredite ipd.), kot tudi nekatere slabosti znotraj združenega dela. Gre za proučitev ustreznejše organiziranosti, večjo delovno disciplino, racionalnejšo porabo proizvodnih sredstev ipd. Zato Predsedstvo OK SZDLDomžale poziva organizacije združenega dela, da tej problematiki namenijo še več skrbi in da družbenopolitične organizacije, zlasti pa osnovne organizacije sindikata aktivno sodelujejo pri realizaciji že sprejetih stabilizacijskih programov posameznih delovnih organizacij. 4. Glede ugotovitev, da organizacije združenega dela ne dosegajo začrtanih usmeritev iz Resolucije za leto 1986, zlasti na področjih: - delitev sredstev za osebne dohodke, ki niso rezultat ustrezno doseženih poslovnih rezultatov -doseganja ciljev v gospodarskih načrtih posameznih DO Predsedstvo OK SZDL Domžale podpira prizadevanja Izvršnega sveta SO Domžale, da se: - izdelajo programi aktivnosti za sanacijo razmer na področju delitve osebnih dohodkov v posameznih DO oz. OZD, ki naj se uskladijo do konca leta 1986, - preverijo gospodarski načrti in ob upoštevanju danih pogojev pripravijo novi in verificirajo na ustreznih samoupravnih organih v DO. 5. Ob obravnavi problematike posameznih delovnih organizacij oz. TOZD naj se k obravnavi pristopa selektivno, obravnava naj se njihov položaj in prizadevanja ne le v sedanjem trenutku temveč dolgoročno. Ukrepi ne smejo biti linearni, temeljiti morajo na ugotovitvah posamezne'problematike DO oz. TOZD. 6. Predsedstvo OK SZDL Domžale priporoča, da se po delegatski poti postavi vrsta vprašanj v zvezi z devizno zakonodajo, neupoštevanjem mnenj in predlogov združenega dela ipd- Ob tem naj se še posebej izpostavi vprašanje prekomernega obremenjevanja -združenega dela, ki se stalno povečuje, in tako še poslabšuje položaj združenega dela. 7. Glede na dejstvo, da imajo vse organizacije združenega dela, ki že dlje časa delajo z izgubo, sanacijske programe, piedsedstvo predlaga IS SO Domžale, da kontinuirano spremlja izvajanje teh progra- S s s »Bratstvo in enotnost 86« (pred 16. srečanjem ZRVS Jugoslavije) 16. srečanje Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije bo tokrat v naši republiki. Kot običajno bodo gostitelji članov ZRVS iz drugih republik, občinske organizacije ZRVS, tako bodo v našo občino prišli delegati iz SR Hrvaške (Varaždin, Sisak, Gospić in) in delegati Republiške konference ZRVS SR Hrvaške. Organizacijski odbor, v katerem so predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, skupščine in Izvršnega sveta ter Zveze kulturnih organizacij, vodi tov. Vinko Pecelj, predsednik. OK ZRVS Domžale. 45 članov ZRVS iz sosednje republike bomo najprej pozdravili na Trojanah, kjer jim bomo predstavili občino, katere gostje bodo 2 dni. Tu bodo prenočili, naslednji dan pa bodo obiskali nekatere delovne organizacije, spominska obeležja in kulture objekte. Tako bodo. gostje delovne organizacije PAPIRNICA Količevo, ogledali si bodo proizvodnjo v DO HELIOS, tu pa je načrtovan tudi delovni razgovor, v katerem jim bomo podrobneje predstavili gospodarstvo naše občine. Del razgovora bo namenjen tudi izmenjavi izkušenj pri organiziranju in vodenju aktivnosti ZRVS v posameznih občinah, na kratko pa jim bomo predstavili tudi zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja na območju občin Domžale in Kamnik. Po kosilu se bodo gostje skupaj z gostitelji odpravili na Krumperk, kjer si bodo ogledali Konjerejski center Biotehnične fakultete in se seznanili s Spominskim parkom. Srečanje se bo zaključilo s tovariškim srečanjem na Trojanah, kjer bo pripravljen tudi krajši kulturni program. Naslednji dan se bodo gostje udeležili srečanja ZRVS, ki bo tokrat združeno z ZBOROM GORENJSKIH AKTIVISTOV v Kranju. Prepričani smo, da bomo tudi tokrat pokazali svojo gostoljubnost in da bo srečanje članov ZRVS iz SR Hrvaške s svojimi kolegi iz naše občine resnično pripomoglo h krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Člani ZRVS iz SR Hrvaške, dobrodošli v naši občini! VABILO : Praznik Šlandrove in Zidanškove brigade Ob dnevu borca 4. julij 1986 bo s sklepom občinskih skupščin Kamnik in Mozirje dobila svečano ime cesta, ki se prek Menine planine vije iz Tuhinjske v Savinjsko dolino. Cesta iz Bočne do vrha Menine planine se bo imenovala Cesta Zidanškove brigade, Cesta od odcepa za vas Češnjice pa se bo imenovala Cesta Šlandrove brigade. S tem sklepom bo uresničena želja občanov in številnih borcev iz različnih enot, ki so se gibale in vodile boje na območju Menine planine, obenem pa trajen spomin. Proslava ob imenovanju ceste se bo pričela 4. julija 1986 ob 9.00 uri pri odcepu ceste za vas Češnjice (črpalka) v Tuhinjski dolini in v vasi Bočna v Savinjski dolini, nato bo odhod oz. prevoz do vrha Menine planine, kjer bo ob 11.00 uri pri planinskem domu osrednja proslava z govori in kulturnim programom, po proslavi pa tovariško srečanje mladine, krajanov in borcev. Ob tej priliki bo tudi podelitev priznanj borcem Šlandrove brigade, ki v tem letu praznuje svoj življenjski jubilej. Vabimo mladino,, krajane, borce Zidanškove in Šlandrove brigade ter borce vseh enot, ki so se gibale in bojevale na tem območju, da se udeležijo proslave, kjer bo poskrbljeno tudi za ugodno počutje. Odbor Šlandrove in Zidanškove brigade UREDNIŠTVO V NO VIH PROSTORIH Uredništvo Občinskega poročevalca dela v novih prostorih na Ljubljanski 34 (dvoriščna stavba - poleg Strokovne službe SIS Domžale). Uradne ure za stranke so: — ponedeljek in petek od 10. do 13. ure — sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Pokličete pa nas lahko tudi po telefonu: 721-686. Pred trinajstim kongresom ZKJ Priprave na lO.kongres Zveze komunistov Slovenije in kongres sam so tudi del priprav na 13. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, saj je bilo v vseh dokumentih posebej poudarjene), odgovornost slovenskih komunistov za aktivno in ustvarjalno vlogo v samoupravni in federativni skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Pokongresna aktivnost slovenskih komunistov pa je bila usmerjena v takšno dograjevanje in izpopolnjevanje osnutkov dokumentov 13. kongresa ZKJ, da bodo le-ti čimbolj akcijsko in neposredno uporabno usmerjali aktivnost zveze komunistov pri njenih prizadevanjih za nadaljnji razvoj Jugoslavije kot celote in vseh njenih prizadevanjih za nadaljnji razvoj Jugoslavije kot celote in vseh njenih delov posebej in s tem za preseganje sedanje krize. Slovenski komunisti se strinjamo in podpiramo temeljni pristop osnutkov resolucij za 13 kongres ZKJ, da ni potrebno spreminjati strategije ZKJ, kot je opredeljena v Programu ZKJ, niti ni potrebno spreminjati strateških opredelitev in temeljnih načel Ustave SFRJ. Temeljna aktivnost mora biti usmerjena v konkretizacijo in dosledno uresničevanje usmeritev dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Naša aktivnost bo usmerjena zlasti v tiste spremembe v ekonomskem in političnem sistemu, ki bodo zagotovile čimbolj neposredno odvisnost ekonomskega in družbenega položaja združenih delavcev in njihovih samoupravnih skupnosti od rezultatov njihovega dela in njihovo odločujočo vlogo pri upravljanju pogojev, sredstev in rezultatov lastnega dela. To pa bo od slehernega izmed nas zahtevalo največjo možno selektivnost pri nadaljnjem dograjevanju resolucijskih usmeritev, ki bo omogočila še bolj jasno opredelitev prioritetnih nalog za akcijo zveze komunistov v naslednjem štiriletnem obdobju. Glede nadaljnjega razvoja zveze komunistov je potrebno poudariti usmeritev, da bomo temeljnim družbenim nalogam hitreje prilagajali vsebino, metode in notranje odnose v Zveze komunistov Jugoslavije, ki se mora še bolj kot doslej dejavno povezovati v sistem in odnose socialistične samoupravne demokracije. Le tako bo ustvarjala možnosti za utrjevanje ter razvijanje samoupravljanja in za demokratično vključevanje ljudi v politično življenje ter družbeno odločanje. V okviru 13. kongresa ZKJ se bo razpravljalo o več resolucijah, ki vsaka na svojem področju opredeljujejo sedanje stanje, kažejo načine razreševanja nakopičenih protislovij in poudarjajo odgovornost za nadaljnje aktivnosti na posameznem področju. V razpravi so naslednji osnutki resolucij: - resolucija o nalogah zveze komunistov pri razvijanju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja - resolucija o nalogah komunistov ti Naša delegatka na kongresu Vera Vojska v gospodarskem in znanstveno-tehnol-oškem razvoju - resolucija o idejnopolitičnem, organizacijskem, akcijskem in kadrovskem usposabljanju in delovanju v zvezi komunistov - resolucija o nalogah ZK Jugoslavije v boju za mir, enakopravno mednarodno sodelovanje, napredek in socializem v svetu -posebna resolucija ZK Jugoslavije o boju ZKJ za uresničevanje idejnih temeljev in za večjo kakovost socialistične samoupravne preobrazbe vzgoje in izobraževanja, - posebna resolucija o uresničevanju svoboščin pravic in odgovornosti človeka in občana v socialističnem samoupravnem sistemu - posebna resolucija o nalogah ZK pri nadaljnjem uresničevanju političnih izhodišč za akcijo ZKJ v razvoju socialističnega samoupravljanja, bratstva, enotnosti in sožitja na Kosovu, - resolucija o nalogah Zveze komunistov Jugoslavije pri razvoju kulture, - resolucija o nalogah zveze komunistov pri uveljavljanju družbene vloge mlade generacije. Razporeditev kongresnih opredelitev in usmeritev v več resolucij je omogočila, da so se jasneje pokazale temeljne skupne naloge Zveze komunistov Jugoslavije, da pa je hkrati tudi konkretnejša razdelava idejnopoliti-čne akcije na tistih točkah strateške usmeritve, na katerih akcija najbolj zaostaja. Hkrati je z več osnutki resolucij dana tudi možnost, da se komunisti z vsebino posameznih resolucij poistovetijo, da ustvarjalno sodelujejo pri njihovi izpopolnitvi in na tej osnovi prevzemajo tudi odgovornost za njihovo uresničevanje. V.V. i I Pridite na izseljeniško prireditev: Vidimo se v Kamniški Bistrici i i V soboto 19. julija 1986 bo v Kamniški Bistrici zopet tradicionalno srečanje izseljencev in zdomcev, ki, ga podružnica izseljenske matice Domžale-Kamnik prireja že vrsto let. Za srečanje pripravljajo bogat kulturni program. Izseljenci in zdomci pridite v čim večjem številu v lepo ttmniško Bistrico, prav tako pa podružnica vabi tudi ostale obiskovalce na prijeten izlet. Izseljenska matica Slovenije Podružnica Domžale-Kamnik 1 I 4 87 Direktor KP Domžale Milan Narat med svečanim nagovorom gostov na otvoritvi... Objekt, ki je delavcem KP Domžale vsekakor lahko v ponos, saj jim bo v poslovanju zagotovo pomagal iz zagat poslovanja v okviru takoi menova ne »pozitivne nule«... Nova lukovška pridobitev domžalskega Komunalnega podjetja: Peska za gradnje kolikor hoćete... V soboto, 14. junija 1986 so v lukovškem kamnolomu svečano odprli velik objekt drobilnice in klasirnice peska dolomita, objekt, kakršnega smo glede na potrebe po različnih peskih v gradbeništvu v naši občini že dolgo potrebovali. Na svečani otvoritvi so bili navzoči tudi predstavniki občinskega javnega in političnega življenja, med njimi sekretar OK ZKS Domžale Karel Kušar, predsednik zbora združenega dela SO Domžale Franc Gnidovec, člana IS Anton Preskar in Boštjan Hočevar ter drugi. Objekt je odprl miner Franc Belcijan, eden najstarejših delavcev v Komunalnem podjetju (na sliki). Otvoritveni govor na objektu, ob katerem so tačas uredili tudi okolico, ceste, odvoz, parkirni prostor in drugo, je direktor Komunalnega podjetja MUan Narat. Uvodoma je nanizal nekaj podatkov iz zgodovine lukovške eksploatacije peskov. Poudaril je, daje ideja o posodobitvi in povečanju zmogljivosti kamnoloma v Lukovici stara že več kot 10 let. Prvič je ta ideja omenjena v temeljih družbenega plana občine Domžale že leta 1975-1980. Kljub velikim potrebam po kvalitetnem dolomitnem drobljen-cu v občini Domžale in ljubljanske regije, so pričetek rekonstrukcije v glavnem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odlagali iz leta v leto. Kljub dejstvu, da sedanji gospodarski trenutek ni najbolj ugoden za pričetek investicije, so se delavci Komunalnega podjetja že v letu 1984 odločili za nakup in zamenjavo drobilca. Kasneje so prišli do spoznanja, da s parcialnimi rešitvami ne bodo prišli do zaželjenega cilja - to je možnosti večje proizvodnje drobnejših frakcij in da to možnost nudi le kompleksna rešitev in posodobitev celotnega objekta -naprav. Z izvedeno rekonstrukcijo se bo torej zmogljivost nove drobilnice in klasirnice najmanj podvojila. Pomembnejše od povečanja kapacitete je sprememba strukture proizvodov, predvsem drobnejših oz. finih agregatov, toliko bolj, ker je postrojenje fleksibilno in je praktično možno prilagajati trenutnim potrebam tržišča in časa. To za včeraj v Kamnolomu ni bilo mogoče. Z dosedanjim mlinom niso zmogli pokriti niti približno zahtevanih količin peska, predvsem o - 4 mm in o -8 mm za malte. Tako je bil glavni proizvod stena, to je odminiran material, skale pa so se kopičile tod okrog. Z novim postrojenjem (drobilnice in klasirnice) mreže, lijaki, trakovi, bodo v KP v Domžalah po predvidevanjih imeli naslednjo strukturo agregatov oz. peskov: o-4 pesek za malto 10 m34 o—8 pesek za malto 25 m3^ o-20 pesek za beton 35 m3^ o—60 tampon 30 m34 predelali bomo torej 100 m34 dolomita. Če to pomnožimo 100 m3^ x 64 x 250 dni na leto, dobimo 150.000 m3 na leto. V primeru povečanih potreb lahko, brez dodatnih investicijskih vlaganj, uvedejo odslej drugo izmeno, s čemer so zmogljivosti podvoji. Kljub stagnaciji in upadanju gradenj v zadnjem času, menijo, da ne bo problemov za plasman 150.000 m3 letno dolomitnih agregatov, toliko bolj, ker je „postrojenje" fleksibilno in se je možno prilagajati razme-ram. Treba je poudariti, da so z veliko mero tveganja prevzeli to investicijo na -lastne rame, saj so dogradili investicijo brez dolga oz. kreditov LB. Vsi dosedanji stroški gradnje drobilnice in klasirnice dolomita v Lukovici Najstarejša delavca v Kamnolomu govorita: IVAN SUM, strojnik Triindvajset let že hodim na delo v kamnolom in povem lahko, kako je bilo v prvih začetkih. Motorjev in strojev se spominjam, ob katerih bi se danes vsi zasmejali, če bi omenil njihovo nebogljeno moč oz. nemoč. Pa so bili to vendarle začetki, ko smo vozili kamenje celo ročno s samokolnicami. Če se spomnim, je morala šesterica delati na vso moč, če smo hoteli dnevno pridobiti 70 m3 peska. Danes oz- z novo investicijo bo to šala ... FRANC BELCIJAN, miner V lukovškem kamnolomu delam že 22 let, pravzaprav sem delal, saj sem že 3 mesece upokojenec. V Lukovico sem prišel od Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava in sicer za honorarno delo. Težaško delo je bilo to, saj smo luknje za miniranje velikokrat vrtali kar z ročnimi svedri. 5 ali 6 (največ pa 10 vrtin) smo zavrtali, pa je bilo nekaj materiala pridobljenega. Od doživetij se spominjam leta 1965, ko smo z enim miniranjem sprožili kar 2000 m2 materiala, to je skoraj polovico velikega hriba. Vesel sem pridobitve v Lukovici, čeprav nisem več aktiven. M-B. znašajo zaokroženo 12 starih milijard. V to je zajeto vse od projektne dokumentacije, do ureditve upravne stavbe oz. križišča v Lukovici. In če to primerjamo s ceno smetarskega vozila, katero je danes 2.200, potem lahko trdimo, da so bili več kot racionalni, ekonomični, poslovni pri celotni naložbi v Kamnolomu v Lukovici. Nato je Milan Narat izrekel zahvalo tako delavcem Komunalnega podjetja Domžale za razumevanje, za prizadevnost, za neomajnost, da so investicijo pripeljali do kraja I. faze, kot tudi predstavnikom in krajanom KS Lukovica za sodelovanje in razumevanje in pred stavnikom družbenopolitične skupnosti, še posebej pa Komiteju za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve in varstvo okolja. Janez Repnik je nato nanizal še nekatere tehnološke podatke o objektu, gradnji in izdelkih, nato pa je prerezal trak eden najstarejših delavcev v KP Franc Belcijan, ki je bil dolga leta miner v tem kamnolomu. Ob sklepu svečanosti ob otvoritvi so predali priznanja za sodelovanje v uspeli gradnji Boštjanu Hočevarju, Janezu Hrovatu in Francu Belcijanu. Mentorji na 18. športnih igrah osnovnih šol s prilagojenim programom Uspehi, ki so tudi človeška spodbuda Petek, 6. junija in sobota, 7. junija nista bila navadna dneva. Zlasti ne za učence, otroke in delavce osnovne šole s prilagojenim programom Olge Avbelj iz Domžal. V goste so sprejeli učence drugih slovenskih enakih šol, ki so jim v dvodnevnem bivanju skušali pokazati nekaj lepot in zanimivosti našega območja. Seveda je bila glavnina pozornosti namenjena športnim tekmovanjem, ki so jih pripravili v soboto ob lepem, sončnem vremenu na domžalskem stadionu. Na igrišču smo poiskali nekaj mentorjev s šol ter se pogovorili z njimi... BRONKA MULEC, vodja športnih tekmovanj, osnovna šola Olge Avbelj: Danes nastopa kar 35 slovenskih šol z vseh koncev republike. Tekmovale so na osmih področnih tekmovanjih, nanje so se pa skoraj povsod bolj ali manj uspešno pripravile- Prijavljenih tekmovalcev je 192 in sicer v štirih atletskih panogah, v nogometu (dečki) in rokometu (deklice). Organizacija take prireditve je dokaj zahtevna reč, zlasti veliko problemov je naredilo prenočevanje, kar pa smo z velikim razumevanjem staršev, pomočjo vodstev osnovnih šol iz naše in kamniške občine - uspešno rešili... FRANC GRUDEN, vzgojno izobraževalni zavod Tolmin: V našem zavodu je 50 otrok, ki se učijo v 8 oddelkih. Na zavodu sem zaposlen kot učitelj telesne vzgoje in sicer že 21 let. Lahko se pohvalim, da sem bil na vseh 18 doslej organiziranih igrah. Z organizacijo v Domžalah smo izredno zadovoljni in pravzaprav ni ničesar, kar bi lahko kritično ocenjevali. Organizatorji so se zelo potrudili. Svojim učencem vedno skušam dati ob drugem tudi čimveč samozavesti, vzpodbujam jih, naj poskusijo doseči vse, kar so po svojih najboljših močeh sposobni. BRANKO TERAS, Osnovna šola Ane Gale S evnica: Na šoli imamo športni krožek, ki ga obiskuje 15 učencev. Poleg tega imamo organiziran tudi planinski krožek, v katerega je vključeno 24 učencev. Večjih problemov nimamo, težave imamo le s tem, da otroci zaradi prevozov prekmalu odidejo domov in tako ni časa za izvenšolske in športne aktivnosti. Pozornost skušamo usmerjati na splošno telesno vadbo, kadar pa so pred vrati igre, tedaj pospešeno vadimo seveda tudi atletiko. Zahvala prirediteljem za dobro organizacijo. ALBIN STANTA, šola Kozara -Nova Gorica: 110 otrok imamo na šoli, učijo pa se v 9 oddelkih šole in 3 oddelkih delovnega usposabljanja. Seveda imamo organizirane tudi različne športne aktivnosti. Podčrtal bi pomen športnih rezultatov, ki med našimi otroki še kako dvignejo samozavest, krepijo telo. Zmage so zlasti v duševnem smislu izredno pozitivno učinkujoče. Moji tekmovalci večkrat tudi v občinskem merilu posegajo po vidnih uvrstitvah. Žal so se letos tekmovanja večkrat križala, tako da se nismo mogli udeležiti vseh tekmovanj, kamor bi lahko šli. JOŽE ŽIŽEK, OS Jože Kramar Lendava: Reči moram, da v Pomurju skrbimo za športne aktivnosti otrok na šolah s prilagojenim programom. Tako delamo s temi otroki 4 mentorji oz. učitelji telesne vzgoje, imamo pa tudi nekaj zunanjih sodelavcev. Tekmujemo seveda tudi za športno značko. Če ocenjujem udeležbo otrok v telesnovzgojnih aktivnostih, tedaj ocenjujem, da se s športom ukvarja 50 odstotkov otrok. Tako v Lendavi, Murski Soboti, Gornji Radgoni in Ljutomeru se pretežno posvečamo ob splošni telesni vzgoji še rokometu, košarki, nogometu, plavanju in atletiki. ROZIKA FRANKOVIČ, osnovna šola XIV. divizije Titovo Velenje: Na naši šoli imamo v 10 oddelkih 102 učenca. Ugotovim lahko, da je velik del aktivnosti usmerjen na področje športa, kar je izredno pozitivno za telesno in duševno počutje otrok. Naši učenci so ob velikem angažiranju v republiškem merilu že nekajkrat osvojili prva mesta (pokal za najboljše šolsko športno društvo celo trikrat zapored), prejeli smo tudi Bloudkovo plaketo. Športni uspehi naše učence seveda duševno izredno dvignejo in tudi opravljajo izredno vlogo socialnega integriranja v družbo. Kot mentorica za šport na šoli vidim, kako pomemben je šport za naše otroke ... nA56 HRRJEVflE 5HUPfl05TI Na obisku v najbolj severno ležeči krajevni skupnosti naše občine: Homec in Nožice se zlivata v eno O vsakem kraju bi se dalo napisati marsikatero zanimivo podrobnost, tako iz preteklosti, ki jo preradi pozabljamo, kot iz sedanjosti, s katero nismo preveč zadovoljni, a vendar je viden napredek na vsakem koraku. Prav tako je s Homcem in z Nožicami, z dvema krajema, ki ležita na najbolj severnem delu naše občine, med seboj že dolgo časa dobro sodelujeta, zlita sta v svojo krajevno skupnost, počasi pa se prelivata tudi drugače drug v drugega. V zadnjih letih se je v teh dveh krajih marsikaj spreme nilo na bolje, predvsem z veliko pomočjo samoprispevkov krajanov, čeprav je treba omeniti tudi dobro sodelovanje s SKIS-om, krajani so ponosni predvsem na dvoje: gasilski dom in mrliško vežico, jezijo pa se zaradi premajhne trgovine, zaradi občinskega odloka, ki ščiti podtalnico, njim pa brani pred izdelavo kanalizacije v starem Homcu in v Nožicah, zidavo novih hiš; ob vsem tem pa je še nekaj drugih sončnih in senčnih stvari. O vsem tem so mi pripovedovali Lojze Rogina, predsednik sveta KS, Ludvik Mavsar, predsednik skupščine KS, eden najbolj zaslužnih gasilcev Franc Šare, vnet telesnokulturni delavec Janez Zor ter gostilničar Vid Repanšek s sinom Vidom. lep gasilski dom, v katerem je prijetna > dvoranica, prostor krajevne skupnosti, mladinska soba, orodišče, shramba za potrebe SLO in seveda gasilski avto s pripadajočo opremo. Na takšen gasilski dom so resnično lahko ponosni, priporočamo pa ga v ogled tudi vsem tistim društvom, ki bi radi imeli dovolj prostora na sorazmerno majhni zunanji površini. V zadnjem času so izvedli v novem Homcu, to je v naselju proti Radomljam, kanalizacijo in cestno razsvetljavo, med najpomembnejše skupne dosežke pa štejejo mrliško vežico, ki se lepo vklaplja v okolje homškega Pogled v preteklost Vsi tisti, ki menijo, da Slovenci nimamo svoje zgodovine, se močno motijo. Tudi v homš-ko-nožiškem primeru je tako. Ustavimo se lahko že v 13. stoletju, ko se prvič omenja Markrad Homški, eden izmed prvih homških graščakov. Grad naj bi domnevno namreč stal v bližini zdajšnje cerkve. Pravzaprav gre za dva gradova: drugi naj bi stal ob vznožju, od tu pa tudi ime Nožice. Iz peteklosti je znana tudi cerkev, o kateri so izpričani prvi podatki že iz 16. stoletja, znana pa je bila že zelo zgodaj tudi kot božjepotno središče, kar lahko imenujemo prvo turistično preseljevanje in domiselno notranjo potrebo podložnikov. Homška cerkev je nasploh velika posebnost, predelana v letih 1722-28 po načrtih znamenitega Gregorja Mačka, še danes pa se lahko pohvali s samo delno popravljenimi Layerjevimi oltarnimi slikami , o znamenitem Marijinem kipcu, ki pod plaščem varuje vse stanove niti ne govorimo. Homec je utrpel veliko škode med vojno. Ubitih je bilo pet partizanov, 20.5.1944 je bila požgana šola, pa tudi veličastni prosvetni dom, župnišče in železniška postaja. Sicer pa se je ob robu Mengeškega polja dogajalo že v preteklih stoletjih vedno nekaj razburljivega in usodnega: 1528 .leta so bili tu premagani Turki, 18.9.1813 pa so Avstrijci, med njimi so bili seveda tudi naši ljudje, pognali v beg Francoze, ko so se umikali. Po vojni sta se kraja močno spreme nila Starejši krajani se verjetno spominjajo Homca in Nožic še kot kmečkih naselij ob furmanski cesti Domžale-Kamnik. Imeli so tri dobre gostilne, med katerimi je izstopal „hotel" v Nožicah, last Petra Zupana. Gostilna je bila namreč tako „nobel", da so ji pravili kar hotel, gostilničarju pa hotelir. Zdaj sta samo še dve gostilni, bolj znana je verjetno Repanškova. Kraja sta bUa znana tudi po dveh dobrih mlinih, saj so sem vozili od blizu in daleč. Ta dva mlina sta zdaj še v obratovanju, prvega upravlja Žito, drugega pa Biotehnična fakulteta. Krajani pa radi povedo tudi o lokalni elektrarni, ki je nekdaj napajala obe naselji, pozneje pa so kanal Mlinščice preprosto zasuli in so morali vso električno napeljavo preurediti. Marsikaj se je v kraju spremenilo tudi zaradi arondacije kmetijskih zemljišč s strani Agrokombinata, ki je zaokrožil vso zemljo zahodno od železniške proge. Tako zdaj lahko kmete na Homcu in v Nožicah preštejejo na prstih dveh rok. Od gasilskega doma do mrliške vežice Pred vojno je bilo na Homcu izredno dejavno kulturno društvo, pozneje, ko krajani niso imeli več prosvetnega doma, pa je močno zamrlo. Toda ves čas so bili trdna osnova za vse dejavnosti gasilci, z ustanovno letnico 1929, pome bno leto pa je tudi 1979, ko so odprli res Niste vedeli? 4. maja 1866. leta je pogorel ves Homec, zato so se tedanji prebivalci zaobljubili, da bodo na ta dan poromali v Trzin k sv. Florijanu, ki je zavetnik pred ognjem. Danes je glede tega precej lažje: imajo lep gasilski dom kar doma, pa tudi dobro opremljene gasilce. — o — Nekdaj je imela vsaka vas svoj hudomušni simbol: tudi Homec in Nožice nista bili brez njiju. Na Homcu so imeli svinje, v Nožicah pa dihurje. Danes se zdi vsem to samo še smešno, jezen pa ni nihče več zaradi takšnih vaških simbolov. — o — Fantovski običaji so se izražali tudi v tem, da so znosili brane, kmečke vozove ali kaj podobnega na strehe ali v krošnje dreves. Tudi na Homcu in v Nožicah so poznali ta del ljudskega humorja, ki pa ni bil prav nič humoren za lastnika, ko je spravljal vse to na tla. Današnja mladina nima časa za takšne norčije: dovolj je že ,Jiudo", da morajo v disko v sosednji kraj; včasih so ga namreč imeli kar doma, v svojem Zadružnem domu, pa je prišlo do drugorazredne slovenske folklore -pretepov in razbijanj - in so ostali brez domače zabave ... - o - Tu je dolgo časa živel in tudi umrl Jože Gostič, svetovno znani operni pevec. Po njem se zdaj imenuje povezovalna cesta med Homcem in Nožicami. — o — V Nožicah živi in deluje tudi znani harmonikar in komponist Niko Zaje, ki s svojim ansamblom prav zdaj pripravlja nove skladbe, ki bodo močno povezane z našo občino. Poglejmo samo nekaj naslovov: Ob Bistrici, Mengeško polje, v Volčjem potoku pa je tako in tako že uspešnica, ki bo verjetno ostala za zmeraj v ljudski skrinji. m m Lojze Roginar Ludvik Mavsar Janez Zor Vid Repanšek hriba, narejena pa je skupaj s sosednjima dv«*6 krajevnima skupnostima, s katerima zgledno sodelujejo. Treba je povedati, da so v obeh primerih znaten delež prispevali krajani sami, tako v denarju kot v prostovoljnem delu, gasilci.pa so se posebej izkazali tudi pri gradnji Rakcovega »e-stu -zdaj mu pravijo kar gasilski most — pri varovanju krajev pred parkljevko, pri odstranitvi zemeljskega plazu na hom-škem hribu, pri posipavanju cest itd., tako da so v resnici glavni povezovalni člen. In kaj je narobe? Seveda vse ni tako lepo, kot je videti na prvi pogled. Predvsem je krajane močno vznemiril zadnji občinski odlok, ki prepoveduje gradnjo novih hiš oz. adaptacije zaradi zaščite podtalnice. Podtalnico je treba seveda vsekakor zaščititi, toda zakaj smo prizadeti samo na Homcu in v Nožicah? se sprašujejo krajani. Zato so si zastavili nalogo, da bodo po hitrem postopku s pomočjo SKIS-a speljali akcijo napeljave kanalizacije v starem delu Homca in v Nožicah. Krajani tako lahko pričakujejo nov samoprispevek, ki bo namenjen samo temu, ker pa hiše niso strnjene, bo investicija kar draga in bodo morali v vsaki hiši odšteti kar nekaj starih milijonov. Sicer pa bodo o tem krajevni mo žje krajane še posebej obvestili in vse skupaj tudi izvedli — če bo vse po načrtih - še letošnjo jesen. Premajhna se jim zdi tudi zdajšnja trgovina, v kateri sicer dobijo vse za prvo potrebo, vendar je prostorsko močno omejena. Mladinska organizacija v zadnjem času zaradi zamenjave generacij ne deluje več, čeprav so mladinci še naprej aktivni. Vsako leto spontano pripravijo smučarske skoke, nič več pa ni zanimanja za tenis in šah kot nekdaj, čeprav bodo tudi to obnovili. Veliki Zadružni dom je najelo Univer-zale za skladišče, v posebni šoli pa je zlaj začasno skladišče Ideje iz Kamn-i-ka. Stavbe tako niso prazne in se v njih ne dela škoda, res pa je tudi, da nimajo industrijskega obrata ali kaj podobnega, kar bi krajema prineslo večjo trdnost. Možje na krajevni skupnosti so napeli vse moči, da se je vlak po začetnih nesporazumih le začel ustavljati na Homcu, izredno slaba pa je regionalna cesta Domžale-Kamnik, ki kar kliče po asfaltiranju. Upajo, da bodo obljube izvedene še letos ... V načrtu je tudi napeljava cestne razsvetljave po preostalem delu krajev ne skupnosti, Nožice pa morajo nujno dobiti še eno avtobusno postajališče, čeprav zaradi nerazumevanja domačinov o tem poteka pogovor že osem let. Na Homcu in v Nožicah sta močno razviti kovinskopredelovalna in lesnopredelovalna zasebna „indistrija", tako da sta kraja močna vsaj z njima, vsi krajevni možje pa radi pohvalijo svoje rojake, da imajo vedno razumevanje za vse skupne stvari. Poživili bi radi tudi kulturno dejavnost, ki se zdaj izraža samo ob Dnevu žena in ob slovenskem kulturnem prazniku, nekaj novega v kraja pa prinaša tudi tekmovanje ljudskih godcev, posebno tudi zato, ker Homec in Nožice povezujeta Domžale s Kamnikom, oziroma obeh občin. In še pripomba opazovalca: ob tako zagnanem krajevnem vodstvu, gasilcih in nekaterih posameznikih se bosta kraja prav gotovo tudi vnaprej lepo razvijala, pa čeprav sta v zadnjih letih izgubila status razvite krajevne skupnosti in sta padla v manjrazvito območje. Siv Vsestranska podpora Ob organizaciji 18. športnih iger učencev osnovnih šol s prilagojenim programom je treba rftei, da so organizatorji naleteli na polno razumevanje povsod tam, kamor so se obrnili. Tako so finančno pomoč za organizacijo iger nudili: Stol Kamnik, Metalka Kamnik, Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, Geološki zavod Ljubljana, Astra Ljubljana, Kovinarska industrija Ig, Petrol Ljubljana, Velana Ljubljana, Induplati Jarše, OIS Domžale, Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš, Društvo za pomoč duševno prizadetim SRS, Telesnokulturni skupnost Domžale, Skupščina ; občine Domžale, Delavska enotnost Ljubljana, Lek Liubliana, Kemijski inštitut Boris Kidrič ■ Ljubljana, Unipapir servis Ljubljana, SIS za preskrbo občine Domžale in zlasti Helios, ki je tekmovalce celo opremil z ličnimi tekmovalnimi majicami . Materialno pomoč so nudile tovarrieTh ustanove: Papirnica Koli-čevo, Papirnica Vevče, ČGP Delo (subvemc. tiska Biltena)' Napredek Domžale, Veleblagovnica, Lek Mengeš, Trak Mengeš, Slovenija-šport Ljubljana, Melodija Mengeš, Toko Domžale, Univerzale Domžale, INCE Mengeš, Kolinska Ljubljana, Žito Ljubljana, Medex Ljubljana, Supermarket Ljubljana, Ilirija Vedrog Ljubljana, Fructal Alko, ZD Domžale TOZD SOZV in TOZDZV, Slovin Ljubljana, Avto-tehna TOZD Nova Ljubljana, Helios, Petrol Ljubljana. Organizatorji se želijo posebej zahvaliti staršem in otrokom s šol Venclja Perka, Josipa Broza Tita, Radomeljske čete ter Matije Blejca Matevža, zlasti pa šoli Šlandrove brigade tudi za dragoceno pomoč pri zagotovitvi prehrane. Zahvalo namenjajo tudi vsem ostalim, posameznikom in ustanovam, ki so kakorkoli prispevali, da so igre lahko izpeljali. 18. REPUBLIŠKE ŠPORTNE IGRE OSNOVNIH ŠOl S htllAGOJtNIM PhlOORAMGM DOMŽALE 1986 Prisrčen je bil sprejem gostov iz vse Slovenije pred šolo Olge Avbelj... Prizor z otvoritve, ki kaže kolikšna je množičnost otrok šol s prilagojenim programom v športu. 80 let gasilskega društva Trzin Moker trzinski rdeči petelin Letos mineva 80 let, odkar so na pobudo takratnega učitelja Luka Blejca v Trzinu ustanovili gasilsko društvo. 17. maja 1906 se je na ustanovnem sestanku zbralo 27 prostovoljcev, društvo pa je podprlo tudi 120 podpornih članov. Kot pišejo kronike, so bili trzinski gasilci zelo prizadevni, z nabiralnimi akcijami so nabrali zadosti denarja, da so takoj po ustanovitvi društva naročili novo prevozno brizgalno, gasilsko orodje in gasilske obleke. 2. septembra 1906 so pripravili slovesnost, na kateri so sodelovali številni krajani v narodnih nošah, vrstili so se govorniki, sodelovalo pa je tudi veliko število gasilcev iz sosednih društev. Praznovanje 50-letnice gasilstva v Trzinu. Posnetek iz leta 1950. 80-letnica gasilskega društva Stob Prostovoljno gasilsko društvo Stob bo 16. in 17. avgusta 1986 slavijo 80-letnico uspešnega delovanja. Bilo je eno redkih društev, ki je že prvo leto delovanja imelo svoj gasilski dom. Temu prvotno zgrajenemu domu so po projektu dipl.ing.arh. Feliksa Hribernika dogradili prizidek fasade, s čemer si je društvo vsaj delno izboljšalo delovne pogoje. Že celo leto si člani prizadevajo, da bi ta jubilej kar najlepše proslavilo. Upamo , da jim bo to tudi uspelo, kar jim iz srca želimo, saj so bili vsa leta delovanja uspešni pri požarih, ki jih v teh desetletjih ni bilo malo, pa v številnih poplavah in drugih elementarnih nezgodah so reševali premoženje, pa najsibo to premoženje občanov in tudi splošno ljudsko premoženje. V prvi svetovni vojni je padlo pet članov, v drugi svetovni vojni pa dva člana društva, kar je bilo za takšno število članstva velik krvni davek. Ob praznovanju 80-letnice bo društvo razvilo nov prapor. To bo že tretji prapor tega društva, kajti prvega so razvili leta 1939, drugega pa leta 1956. Člani bodo pa ob tej priliki izdali tudi spominske značke in spominsko brošuro. Vsekakor bodo stobovski gasilci dostojno počastili ta jubilej, pri čemer jim želimo predvsem lepo vreme. Tone Ravnikar KOMISIJA ZA IZVAJANJE SAMOPRISPEVKA OBČINE DOMŽALE ODGOVOR NA VPRAŠANJE Vprašanje: Občanka KS Simona Jenka Pavla P. je zaprosila, naj v Občinskem poročevalcu Domžale napišemo podrobnosti o potrdilih, kako se oprostitev plačevanja samoprispevka uveljav-lja. Odgovor: Po odloku o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove družbenih objektov v občini Domžale je za oprostitev plačevanja samoprispevka pristojna Komisija za izvajanje samoprispevka občine Domžale, ki izda sklep o oprostitvi. Sklep se izda na podlagi dokazil in zahteve občana ter ugotovitve Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Domžale. Ta Komite ugotovi in objavi višino zneska, do katerega so oproščeni plačevanja samoprispevka delovni ljudje in občani po samem odloku o uvedbi samoprispevka - za letos je to 41.225.- din, pa tudi višino zneska, ki je preračunana na družinskega člana - taje za letos 32.980,- din. Na podlagi navedenega delovni ljudje in občani naslovijo na Komisijo zahtevek za oprostitev plačevanja s amoprispevka. Kot dokazilo je potrebno priložiti višino mesečnega prejemka (potrdilo SPIZ ali potrdilo o osebnem dohodku organizacije, kjer je zaposlen) ter potrdilo o premoženjskem stanju (izda ga matična služba v občini). Vloga občana se pošlje Komisiji za izvajanje samoprispevka občine Domžale na naslov: Delovna skupnost Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Domžale, Ljubljanska cesta 36. Predsednik komisije: Anton Preskar, dipl.ing. Omeniti moremo tudi to, da so Trzinci že pred ustanovitvijo društva večkrat pomagali pri gašenju požarov, saj je v tistih časih rdeči petelin kaj rad pustošil po Trzinu in okolici. Stari zapisi govorijo, daje najhujši požar v Trzinu besnel leta 1879. Ogenj je takrat uničil kar 36 poslopij. Hiše so bile v tistem času v glavnem lesene in krite s slamo, gasilska tehnika pa tudi še ni bila tako razvita, zato so bili ljudje zadovoljni, če je gasilcem uspelo požar le omejiti in mu preprečiti, da bi se širil naprej. Trzinski gasilci so morali v Trzinu gasiti še v istem letu, ko je bilo ustanovljeno društvo, na pomoč pa so potem hiteli še neštetokrat. Na vsakem občnem zboru društva so poročali, kolikokrat so se bojevali z ognjem, pogosto tudi v sosednjih vaseh in naseljih. Že leta 1907 so morali pomagati tudi v poplavi, saj je takrat Pšata pogosto prestopala bregove in ogrožala ljudi. Dokazovanje z delom Poleg z gašenjem in reševanjem človeških življenj in premoženja so se ukvarjali tudi z najrazličnejšimi organizacijskimi problemi. Leta 1907 so si zgradili gasilski dom, udeleževali so se številnih gasilskih vaj, na katerih so izpolnjevali svoje znanje in se urili, precej pozornosti pa so namenili tudi opremi. Sprva so imeli le ročne brizgalne. Z marljivim delom pa so zbrali denar tudi za motorno brizgalnico BMW, ki so jo kupili leta 1930 za 8.000 din. Na vsakem občnem zboru pa so se lahko pohvalili tudi s še kakšno pridobitvijo. Vojni časi Prva svetovna vojna je močno zdesetkala gasilske vrste. Od 32 članov jih je bilo kar 22 poklicanih v vojsko, od tega se jih 6 ni nikoli vrnilo z bojišč. Tudi druga svetovna vojna se je trajno zapisala v zgodovino društva. Precej članov je med prvimi odšlo v boj proti okupatorju. Slovenski narod je preživljal strahotno, težke čase pod okupatorjem. Biti takrat gasilec je bilo dvakrat težko. Če so gasili, ni bilo prav enim, če nisi pa drugim. Ko so morali gasiti železniško postajo, šolo, vrtec v župnišču in naprave v kamnolomu, ki so jih zažgali partizani, gasilcev večkrat ni bilo doma, bili so bolni, ali pa so gasili tako neučinkovito, da niso rešili ničesar. Precej bolj uspešni pa so bili, kadar je šlo za požare, ki so grozili sovaščanom. Po osvoboditvi se v gasilske vrste ni vrnilo več zavednih članov, ki so žrtvovali svoja življenja v boju za svobodo. Na njihova mesta so stopili novi člani, vendar se je moralo društvo spopasti s številnimi težavami. Gasilska oprema je bila dotrajana, nove pa ni bilo moč kupiti. Razmere so se ob prizadevnem delu spet počasi izboljševale. Leta 1958 in 1959 so obnovili gasilski dom, leta 1965 pa so kupili novo motorno brizgalno Sora. Z nenehnim napredovanjem tehnike, je konjsko vprego izpodrinil avto, katerega so ob praznovanju 60-letnice leta 1966 tudi kupili; čeprav je bil rabljen, je vrsto let služil svojemu namenu. V letih 1967 in 1968 se je požarna varnost v Trzinu precej izboljšala, saj so takrat v Trzinu dobili vodovod s 23 hidranti. Pomembne uspeh so dosegli tudi leta 1969, ko jim je uspelo nabaviti novo tipizirano vozilo - kombi IMV Moriš. Že leta 1972 so nabavili sodobno novo Rosenbauer črpalko, katero uporabljajo še danes. 1980. leta so se na rednem letnem zboru dogovorili, da se lotijo obnove gasilskega doma. Se isto leto so pridobili vso dokumentacijo z vsemi soglasji in gradbeno dovoljenje. V začetku leta 1981 so porušili stari dom do tal, samo stolp so pustili, saj je bil sezidan pred nekaj leti in ga je projektant vključil v novi objekt. Do konca leta 1982 so gasilsko orodje že preselili v nove prostore. V obdobju 1982 do 1986 pa so dela- dokončevali pač koliko so imeli sredstev. Gasilci so opravili ogromno prostovoljnega dela, posebno nekateri posamezniki so opravili preko 200 ur prostovoljnega dela. Z novo gradnjo so pridobili še eno garažo in v zgornjih prostorih sejno sobo. Danes je dom končan. Vrsto let bo služil svojemu namenu. V njem se bod vzgajali novi kadri, ki bodo zamenjali starejšo generacijo. Gasilskega doma gasilci sami ne bi bili v stanju obnoviti, če ne bi pomagali krajani. Nekaj sredstev so dobili tudi od SIS za varstvo pred požari. Gasilci se vsem, ki so razumeli njihove želje in potrebe ter jim kakorkoli pomagali, najlepše zahvaljujejo. Želja trzinskih gasilcev za naprej je, da si nabavijo novo gasilsko vozilo, saj je sedanje staro že preko 16 let. Poleg vsega dela, ki je bilo povezano z obnovo doma, pa so se trzinski gasilci tudi usposabljali na operativnem področju in posvečali vso skrb za mladi rod - bodoče gasilce. Ob 80-letnici obstoja društva so v Trzinu pripravili celo vrsto prireditev pod vodstvom prizadevnega predsednika Štebeta, svečano povorko skozi kraj, pa prireditev v kamnolomu. O teh prireditvah bomo še poročali. Zbor krajanov v KS Mengeš. .J Ob 40-letnici PD Domžale so na Veliki planini pripravili planinski tabor 86, katerega pokrovitelj je bila SO Domžale. Na svečanosti je govoril predsednik SO Domžale Peter Primožič. O prireditvi bomo obširneje pisali v prihodnji številki. Še dandanašnji,vidiš razvalino... Ob kamnolomu v Lukivici so v neposredni bližini novega objekta sv injaki, ki jih lastnik ne želi podreti, čeprav tak, kot je (na sliki), je vendarle — objekt. »Če ga podrem, ni več objekat!«. rABOR '86 ^LIKA PLAN**** Z zanimanjem so si gostje — ogledali vzrejni konjerejski center na Krumperku. Pokali, priznanja, kolajne za najuspešnejše... DOKLEJ TEŽAVE Z OZVO-ČENJEM?_ 18. športne igre učencev šol s prilagojenim programom so mimo. Ogromno truda so prizadevni organizatorji na čelu z Emo Škerjanc-Ogorevc vložili v organizacijo. Brez števila zadolžitev, organizacijskih posebnosti, tekmovalnih pogojev, prevozov - vse to je potrebno predvideti; kasneje pa tudi opraviti. Vse to so domžalski organizatorji tudi storili. V zadovoljstvo, tekmovalcev, spremljevalcev, mentorjev, sodnikov. Pa je njihov napor domala izničil spodrsljaj, ki ni bil prvi. Na svečani otvoritvi pripravljeni prav tako skrbno, je v najbolj nepotrebnem trenutku zatajilo ozvočenje. Govorniki so govoril' tako ne da bi jih slišali, poleg tistih najbližjih. Ta spodrsljaj z ozvočenjem ni bil prvi. Tako se jezni organizatorji sprašujejo, kako da se to lahko dogaja kar naprej in kdo bo naslednji. Imenitna organizacija - vendar spodrsljaj, ki ni majhen ... M.B. Nastop domžalskih mladincev na osrednji prireditvi ob dnevu mladosti v Beogradu Letos je mlade Domžalčane doletela velika čast, da so bili skupaj z mladinci iz Kamnika izbrani za predstavnike SR Slovenije na osrednji priredita ob Dnevu mladosti v Beogradu. To čast in hkrati zelo zahtevno nalogo sta si pridobili Občinski konferenci ZSMS s svojim predhodnim, uspešnim delom. To veliko akcijo sta O K ZSMS Domžale in Kamnik v celoti izpeljali skupaj, to je od same kandidature do zaključnega nastopa na osrednji prireditvi v Beogradu. Za uspešen nastop mladih v Beogradu, pa je bilo potrebno več mesecev trdega in napornega dela. Prva stvar je bila zagotovitev finančnih sredstev. To nalogo smo z OK ZSMS Kamnik začeli reševati že v mesecu februarju, prišlo pa je tako daleč, da smo zadnja finančna sredstva dobili šele dan pred odhodom v Beograd. Sredstva smo pridobili od celoletneg prihodka Študentskega servisa, ki sta ga ustanovili Občinski konferenci ZSMS Domžale in Kamnik, finančno pa so nam pomagali akcijo izpeljati še TKS Domžale, Avtoservis Domžale, OK ZSMS Kamnik pa si je svojo polovico sredstev zagotovila iz podobnih virov. S svojimi proizvodi so nam pomagale tudi delovne organizacije Helios Domžale, Tosama Domžale in Trak Mengeš. Celotna akcija od samih priprav za nastop, odhoda v Beograd, nastopa na zaključni prireditvi in vrnitve domov je stala 486 starih milionov. Mlade nastopajoče sta ves čas trenirala Bojan Bokalič, učitelj telesne vzgoje na OŠ Venclja Perka v Domžalah, sicer absolvent Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani ter Teja Čepon, učiteljica glasbenega pouka na OS Matija Blejca Matevža v Mengšu, sicer pa absolventka Pedagoške akademije v Ljubljani. Bojan in Teja sta se predhodno skupaj s še štirimi mentorji iz Kamnika udeležila dveh trodnevnih seminarjev v Beogradu, na katerih so skupaj z mentorji iz ostalih republik in pokrajiin koreografi predelali vseh devet slik, v katerih so nastopili mladi iz Domžal in Kamnika. Vaje s samimi nastopajočimi so se pričele 17. aprila. Mladi so vse dni do odhoda v Beograd trenirali v Hali komunalnega centra, telovadnici OŠ Venclja Perka, športnem parku ali na stadionu v Kamniku. Mladi so že na samem začetku pokazali veliko disciplino in požrtvovalnost, saj so trenirali vsak dan pred poukom ali po njem, ob sobotah in nedeljah ter praznikih pa po cel dan. Za sodelovanje na tej prireditvi je bilo zanimanje zelo veliko, število mest pa omejeno na 215. Predhodni pogoj za sodelovanje, sta bila tudi soliden učni uspeh in ritmično plesna sposobnost. Kljub vsemu smo morali skupaj z mentorji in koreografi, ki so prišli iz Beograda, izvršiti selekcijo. Koreografi iz Beograda, ki so svoje vaje do najmanjših potankosti prikazali nastopajočim, so bili že takoj na začetku z delom našim mladincem zelo zadovoljni. 17. maja zjutraj se nas je zbralo skupaj 222 mladincev na železniški postaji v Ljubljani. Mladinci so prišli iz Srednje naravoslovne in ekonomske šole Rudolfa Maistra Kamnik, Srednje kovinarske in usnjarske šole iz Domžal, osnovnih šol iz občin Domžale in Kamnik, bilo jih je nekaj tudi iz drugih srednjih šol, nekaj pa tudi mladih delavcev in študentov. Vsem nastopajočim smo kupili po dve majici, trenirko ter športne copate. Med treningi v Dom- žalah in Kamniku smo jim zagotovili malico ali topli obrok ter kosila. Tudi prevoz smo v celoti krili iz sredstev, namenjenih za to akcijo. V samem Beogradu pa smo mladim kupovali sokove in sadje, da bi tako lažje zmogli naporne vaje. Povem naj tudi to, dje poleg nastopajočih odšlo v spremstvu vseh šest mentorjev, vodja celotne akcije in organizacijski sekretar. Naša želja je bila, da bi s seboj vzeli tud medicinsko sestro, vendar nam to ni uspelo. V dodatno razlago naj povem, da so bila spremstva drugih republik številčno močnejša, vsi pa so imeli tudi svojega zdravnika. V Beogradu smo stanovali v kasarni Maršala Tita na Banjici. Red in disciplina v kasarni in na stadionu sta bila zelo stroga, saj se je le tako dalo zagotoviti varnost za vseh 5000 nastopajočih. Treningi na stadionu JNA so trajali po sedem ur dnevno in so bili zelo naporni, celo tako, da so nekateri omedlevali. Mladi, ki so zastopali našo republiko, pa z zahtevnimi treningi niso imeli večjih problemov, saj so prišli v Beograd z zelo dobro kondicijo. V Beogradu so vsi nastopajoči iz Lističe, Gevgelije, Vukovarja, Prištine, Sremske Mitrovice, Cetinj, Beograda ter Domžal in Kamnika na" Dedinjah počastili spomin na našega vzornika maršala Josipa Broza Tita. Mladi iz Slovenije in Makedonije pa smo si z najboljšo disciplino prislužili ogled Kalemegdana. KVIZ TITO - REVOLUCIJA - MIR Po vseh napornih treningih je nato prišel 25. maj, torej dan našega nastopa na stadionu JNA. V programu, ki g je spremljala širša jugoslovanska javnost je nastopilo 3000 mladincev iz republik in pokrajin ter 2000 vojakov in pionirjev. V letošnjem programu je bilo več poudarka na problematiki mlade generacije, na problemih, ki trenutno zadevajo celotno Jugoslavijo. Mladim je bila najbolj všeč: Rdeča kapica, zelo konkretno sporočilo je izražala tudi Lepa Brena, skupaj z mladimi v pesmi Nuklearke. Celotna prireditev je bila dodatno zrežirana tudi na velikem ekranu, na katerem so se izpisovali zelo domiselni napisi in sporočila mladih. Vseh napisov, ki so bili ilustracija k izražanju nastopajočih, si televizijski gledalci žal niso mogli ogledati. Mladi smo v Beogradu spoznali mnogo novih prijateljev iz drugih republik, bogatejši smo za nova spoznanja, prepričali smo se lahko, kaj pomeni beseda bratstvo. Domov smo se vrnili z novimi občutki, polni doživetij, ki jih ne bomo pozabili. Dnevi, ki smo jih preživeli v Beogradu na stadionu JNA, v kasarni Maršal Tito, skupaj z mladinci iz drugih republik in vojaki so ostali nepozabni. Ob slovesu smo se zahvalili tovarišu podpolkovniku Stevu Draškoviču za gostoljubje v kasarni in ko smo se poslovili od vseh novih prijateljev, so bUe v očeh mnogih solze. Res je, nastop v Beogradu je bil res nekaj posebnega, nekaj, kar imaš čast doživeti le enkrat v življenju. Ob slovesu je nekdo rekel, da so vsi ti zlati mladinci in imel je prav, ti mladinci so res zlati, saj so dokazali, da so sposobni nadaljevati Titovo pot. Pa še to. Če boste poskušali najti mladinca, ki mu je žal, da se je kot nastopajoči udeležil osrednje prireditve, ga ne boste našli. Lahko mi verjamete. Blaž Stipiovšek Domžale v NOB OK ZSMS se je odločila, da bo namesto običajnega kviza Tito—revo-lucija-mir, ki zajema vso Jugoslavijo in temelji na splošni in slabo prevedeni literaturi, ter vprašanjih, pripravila tekmovanje v poznavanju domače zgodovine NOB. Vsekakor pametna, poteza, ki pa jo bo treba še dopolniti. Vso organizacijo programa je prevzela trzinska osnovna šola, v izvedbo pa so bili vključeni ritmični, fotografski, računalniški, gospodinjski, glasbeni in pevski krožek ter pevski zbor šole Edvarda Kardelja. Ravnatelj šole je obiskovalce, ki so napolnili avlo šole, pozdravil, posebej je omenil predsednika občine Petra Primožiča in predsednika ZZB NOV Alfonza Avblja-Sava, tekmovalcem pa zaželel veliko sreče. Tričlanske ekipe iz šol Trzin, Brdo, Radomeljske čete, Vencelj Perko, Sami oblikovali šolske torbice TOKA: Ustvarjalna mladost Končala se je zelo uspešna akcija, razpisana v PIL (Pionirski list): MEDVEDEK HUBERT SI ŽELI VAŠIH ZAMISLI, tako po odzivu mladih kot tudi po zanimanju javnosti. Natečaja — oblikujte sami svoje torbice, ki jih boste nosili, se je udeležilo 130 mladih avtorjev, od tega 70% deklic. Vsi so poslali izredno zanimive, izvirne zamisli, narisane na risalne liste ali izdelane iz kartona. Skupaj smo prejeli 152 risb, 7 maket in 2 pesmici o šolski torbi. Komisija v sestavi Šister Suzana, Mario Petrič, Dušan Muc in Božo Stupica, je izbrala najboljše in določila nagrajence: -pony kolo prejme Barbara ZMRZLIKAR iz Kranja - šolsko torbo Suzana VISOČNIK iz Hoč - športno torbo Jožko PETKOV-ŠEK iz Logatca. 10 manjših nagrad pa smo razdelili takole: Alenka Muri, Matjaž Muri, Štefan Podrzavnik, Polona Maher, Špela Kok, Sonja Šiška, Irma Krivec, Neva Marn, Emil Levac in Sebastjan Levac Vse zamisli so bile tako zelo izvirne, da se je komisija težko odločila o nagradah, zato se je tovarna TOKO odločila, da prav vsem udeležencem pošlje skromne nagrade. Medvedek Hubert, bo povabil mlade risarje spet prihodnje leto, ko bodo v Toku organizirali podobno akcijo. V Toku izrekajo zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je akcija lepo uspela. Dob, Josip Broz - Tito, Šlandrova tr igada in Mengeš so izžrebale „startna" mesta in tekmovanje, ki so ga prepletale ljudske kulturne točke, se je pričelo. Prvi krog odgovorov še ni ločil favoritov od slabših, po drugem krogu pa so ime-li možnost za uspeh le še Slandrovci, Mengšani, Radomljani in Trzinci. Ko sta Marija Klopčič in Blaž Stipiovšek razdelila zadnje kuverte z vprašanji je obraz zasijal Mengšanom, saj so kot iz topa izstrelili odgovor, si prislužili dve točki, osvojili zmago in prehiteli Šlandrovce za pol točke. O tretjem mestu tudi dodatno vprašanje ni odgovorilo, v drugem dodatnem vprašanju pa so Trzinci za pol besede prehiteli Radomljanei Gledalci, na žalost sta prevladovali dve „obrobni" generaciji — borci in mladina, so rezultate lahko tekoče spremljali na zaslonu in so z grenkim aplavzom nagradili prvouvrščene ekipe, ki jim je Vanda Zargi, podpredsednica OK ZSMS Domžale, podelila knjige. Ob koncu so tekmovalci položili šopek k spomeniku Edvarda Kardelja in s prigrizkom zaključili uspelo prireditev. Prav gotovo mora OK ZSMS vztrajati pri taki veliki prireditvi Tito -revolucija mir, do prihodnjega leta pa bi vendarle morali razmi-sliti o naslednjih vprašanjih: - si ne bi vsi tekmovalci zaslužili skromne knjižice; - kolikšna odstopanja so dovoljena pri številskih odgovorih; - iz vprašanj bi bilo treba izločiti vse nerazumljive tujke (forum . - .); - v vprašanjih bi morali zahtevati več vsebinskega znanja, ki bi pokazalo razumevanje snovi in povezovanje le-te in manj podatkov. Igor Lipovšek Lenasi Impozanten je bil pogled na poln stadion mladine, ki jc vgradila v svoj nastop tudi svoja čustva pripadnosti domovini. Mnogo je bilo treba truda in priprav za nastop. V kakšnih pogojih deluje KS Krtina: Neprimerno, neustrezno Pravzaprav je treba videti, sicer človek ne bi verjel! Sredi vasi stoji na izpostavljenem mestu objekt bornega videza: menda tri metre v šir in tri v dalj. Še strehe ne premore. Ravna betonska plošča. In nič drugega. Znotraj en prostor tesnih dimenzij, prenapolnjen z vsem mogočim, kar so delo, prilike in okoliščine navlekle vanj. Nekdanja zbiralnica mleka. Ne sanitarij, ne pomožnega prostora. Nič. O teh pogojih dela, ki to sploh pogoji niso, se pogovarjamo z Alojzem Smolnikarjem, članom Sveta KS in predsednikom KO ZZB NOV Krtina, Petrom Cerarjem, predsednikom Skupščine KS in Andrejem Majdičem, namestnikom Sveta KS. m mm Objekt je bil po vsej verjetnosti zgrajen v letih neposredno po vojni, služil pa je kot zbiralnica mleka. Ves ta čas so domnevali, da je v zadružni lasti, pa so naposled ugotovili, da je zemljiško knjižno vpisan na ime Franca Marna, ki je lastnik parcele in je objekt pravzaprav po statusu gospodarsko poslopje njegove kmetije. In na ta mizeren objekt so navezani tako Svet KS, Skupščina KS, 3 delegacije za občinsko skupščino, krajevna organizacija ZZB NOV, krajevna organizacija SZDL, mladina, poravnalni svet, različne komisije in drugi. Zal na območju krajevne skupnosti ni nobene delovne organizacije, ki bi podprla naša prizadevanja za to, da dobimo nove boljše prostore. V krajevni skupnosti se spominjajo, daje akcija za obdobje 1976—1980 nekoč že stekla, pa je ostalo le pri idejnem projektu. Ta objekt naj bi bil skupen s kulturnim društvom Miran Jarc, ven- dar si je le to kasneje na Studencu izdelalo svoje prostore v brunarici. V tem srednjeročnem obdobju so v KS Krtina postavili eno ključnih naložb t.j. zgradili vodovod Žeje-Trojica, zgradili javno razsvetljavo, asfaltirali in rekonstruirali lokalne vaške ceste. Ob vsem tem seveda stvari ne napenjajo, saj ne morejo težiti še za rekakšnim megalomanskim domom. Radi bi le normalne pogoje za delo KS, morda kako stanovanje, gradnjo pa bi bili pripravljeni prilagoditi tudi vsem tistim, ki bi s sredstvi sodelovali v akciji. Glede na izjemno kritično situacijo v tej krajevni skupnosti, ki je navsezadnje komaj streljaj od občinskega središča, pričakujejo, da jih bodo občinski dejavniki podprli v njihovi pobudi. Zlasti še — če odmislimo cesto na Trojico, vodovod in nelioracijo, ti kraji doslej niso doživeli večjih družbenih vlaganj. M. Brojan Objekt nekdanje zbiralnice mleka ne zagotavlja niti najosnovnejših pogojev za normalno delo KS Krtina. Organizatorji govore: Kje ste mladi z osnovnih šol? Ugotavljajo, da „Pot spominov borcev in aktivistov NOB domžalske občine" v še najmanjši meri obiskujejo učenci osnovnih šol v naši občini. Priče smo organiziranih pohodov otrok iz Kamniške občine, Bežigrada (Dol pri Ljubljani) in tudi od drugod 2bkaj tako? Povabili smo nekaj organizatorjev — aktivistov, ki v Občinskem odboru ZZB NOV Domžale vzorno skrbijo za vse udike organizacije, vzdrževanja in označevanja „Poti spominov". Tole so povedali: ALFONZ AVBELJ, predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Domžale: Ko sem v svojem govoru pohvalil nekatere domžalske družine in delovne kolektive, ki so skupinsko organizirali pohod po Poti spominov NOB občine Domžale, nisem hotel pokritizirati prav tistih, ki bi morali že po uradni dolžnosti bolj poznati svoj domači kraj in ljudi, ki živijo v teh hribih. Mnogi naši občinski uslužbenci pa tudi politiki ne poznajo vseh vasi, še manj pa krajanov, ki prihajajo v njihove urade. Malo jim je mar, da morajo toliko časa hoditi peš od doma do avtobusne postaje, čakati na avtobus in priti do referenta, s katerim bi se rad pogovoril in rešil svoje težave. Ta odnos do krajanov dostikrat ni pohvalen. Drugo kar ne bi mogel pohvaliti ,so tudi predvsem osnovne šole v Domžalah, pa tu vse tiste, katerih mladina slabo pozna svoj kraj in pod kakšnimi pogoji prihajajo nekateri njihovi vrstniki iz hribovskih vasi v šolo v Moravče in na Brdo pri Lukovici. Pa tudi delavci, ki odhajajo vsak dan na delo, saj tudi oni napravijo dolgo pot od doma do službe. Predvsem pa ti gostoljubni hribovski ljudje želijo več neposrednih stikov, srečanj in pogovorov, ki včasih tudi niso najbolj prijetni za nas, ko slišimo kritiko na naše delo in politične odločitve. MIHA BERNOT, član komisije: -V komisiji, ki skrbi za Pot spominov sem zadolžen za vodenje evidence, dokumentacije, knjižice, pošiljam osnovne značke, vračam vodnike, opravljam vso korespondenco. Ljudje nam iz vseh koncev domovine pošljejo zapisane vtise o doživetjih na poti. Te vtise seveda hranimo. Povem naj za odziv v Kamniški občini, saj se poti množično udeležujejo učenci iz Stranj, Nevelj, Mekinj. To je zasluga prizadevne mentorice Marije Golob in njenega moža Vlada. Tudi po 60 otrok popeljetei na pot. Pri nas pa je slabši odziv. Bolje je le na OŠ Martina Koželja, koder so sklenili, da naj ne bo učenca na šoli, ki ne bi opravil poti spominov v teku oseml et-nega šolanja. FRANCI PODBEVŠEK, predsednik komisije: Pot spominov sem sam prehodil že 22 krat - uradno, neuradno pa že večkrat. 6 let mineva, odkar smo pripravili pot za prvo pohodnike. V tem času je bilo na poti več tisoč pohodnikov,-celotno pot je doslej prehodilo 1154 pohodnikov, od tega 669 moških in 485 žensk. Od skupnega števila je doslej opravilo pbt 273 pionirjev do 14 let starosti, kar pomeni 24 odstotkov vseh pohodnikov. Komisija deluje po potrebi, dela je veliko, tako da si ga porazdelimo. 11 članov je v komisiji, vsak je prevzel eno od dolžnosti, pa gre . .. MILAN LIKAR, podpredsednik komisije: Danes sem na zaključni prireditvi v funkciji voditeljaj saj sem zamenjal tov. Cedilnika in Pavlica. Pot spominov sem sam opravil že dvakrat., ob tem pa smo velikokrat urejevali še marsikaj ob poti. Zgodilo se je, da se je podrlo drevje, odstranjevali smo posledice zmrzali, ko so se drevesa podrla na pot, sodeloval sem v markacijskem odseku in podobno. Včasih je treba kaj postoriti v zvezi s štampiljami, ki se tudi rade pokvarijo in podobno ... JELICA SAVIČ, mentorica planinske sekcije na OŠ Nevlje: V sekcijo na naši šoli je vključeno 35 otrok, kar je skoraj polovica. Šola je štirirazredna in je podružnična. Planinska aktivnost je zelo lepo poživilo rekreacijskih aktivnosti. Lani je kar 20 otrok opravilo planinsko šolo, ki je prinesla otrokom tudi čut za Spretnost na stara leta. Odganjalec škodljivcev Franca Štefana-Vele-neja iz Krašc pri Moravčah. Krašce pri Moravčah 9: Tudi upokojenci so izumitelji _ Štefan Franc - Velene iz Krašc pri Moravčah je upokojenec, živi in dela doma na kmetiji. V prostem času pa mu ne da žilica, da ne bi kaj izumil in tudi napravil stvari, katero se zamisli. Tako je v zimskem času napravil iz različnih kovinskih — pločevinastih zamškov „zaveso", katero je tudi na nedavni razstavi moravskih upokojencev pokazal. Zaveso ima sedaj obešeno kot vrata v dnevno sobo. Pravi, da odkar imajo zaveso, v sobi nimajo nobene muhe. Kar precej časa je moral zbirati pločevinaste zamaške, da je izdelek končno prišel na pravo mesto. Druga njegova zamisel pa je ta, ki jo vidite na sliki. Uporabil je staro sprednje kolo od dvokolesa, na katerega je namestil štiri plastične pokrovčke starega televizorja. Na konceh je privezal štiri podko/ske žeblje in dva zvonca kolesa. Vse skupaj je namestil na lesen drog na vrtu. To je storil zaradi tega, da ima mir pred pticami, ki bi delale škodo- To je nekako strašilo, deluje pa samo takrat, če je dovolj močan veter, da poganja ta ,£troj", katerega je skonstruiral naš upokojenec Valenij. Jože Novak Izredno razburljivo vzdušje na zboru občanov v Dragomlju se je nekajkrat skoraj ogrelo do vrelišča____ S strani upravnih organov oz. SKIS je bil na sestanku navzoč Anton Preskar, član IS SO Domžale. estetiko, čistočo narave. Nekaj otrok z naše šole je pot opravilo v celoti, precej pa jih je, ki so jo opravili deloma . Pot je primerna za \sako starost, stopnjo kondicijske pripravljenosti in podobno. Čestitam organizatorjem. LOJZE PRAPROTNIK, član komisije: V komisiji pomagam pri dokumentacijskem delu, sicer pa sem tudi sam pohodnik, saj sem pot spominov opravil že trikrat. Sicer pa izdelujem za pohodnike lepe spominske popotne police in sicer iz sušic, ki jih najdem ob poti, ročaje pa izdelam iz češnjevega lesa. Palica mora biti primerna za to, da jo človek lahko obrača v roki. Spodnji del okujem s konico in aluminijastim obročem, da je trpežnejša. Doslej sem za-pohodnike izdelal že najmanj 50 palic, od katerih je vsaka drugačna. Rad sem s tovariši v komisiji, saj so sami fajst ljudje. Mnogo akcij smo že skupno izpeljali. Lepe, zelo lepe spomine imam denimo na začetno delo, ko smo urejali pot, jo trasirali in markirali. JANEZ PRAPROTNIK, član komisije: Kot član komisije sodelujem pri delitvi priznanj, značk. Sicer pa sem v komisiji tudi že od vsega začetka, ko smo progo trasirali, urejevali, markirah. Sam hodim po poti( ne da bi iskal žige, zbiral značke. Mislim, da bi morali pot bolj propagirati med šolsko mladino, saj je pot sama izredna priložnost za spoznavanje zgodovine. Dan preživet na tej poti, je imenitna ura zgodovine ... MILAN ERDANI, član komisije: V komisiji sem zadolžen za prehrano, zraven pa sem prav tako že od vsega začetka. Sam sem hodil pot prehodil že petkrat, z družino pa dvakrat. . Glede na to, da je v občini 6000 šolajočih se mladih - je število udeležencev na poti še premajhno. Šole bi se morale bolj vključevati v to, zlasti pri predmetih spoznavanja narave, zgodovine, zemljepisa. V komisiji poskrbimo za to, da so udeleženci skromno postreženi, da imajo vsakič pripravljeno skromno malico, Trudimo se vsak po svoje, da odnesejo s prireditve lepe vtise. m. Brojan Nepotreben prepir dveh krajev z južnega dela občine: Posmrtne težave živih... Za marsikaj smo že slišali, da usti Judje prepirajo, vendar se za svojega večnega počitka t.j. za pokopališče še nikjer niso prepirali kot se prepirajo Dragomljani in Šentpavelčani. Znano je, da so že stoletja oboji pokopavali svoje umrle na pokopališče v Sentpavlu, kakor so uvodoma povedali na nedavnem zboru občanov v šoli v Dragomlju. Vendar je sedaj nastopil trenutek, ko se pokopališče ne more več širiti, ker bi se raztezalo pravzaprav v neposredno bližino hiš nekaterih občanov, ki bi bili s pokopališčem seveda še bolj ogroženi oz. oškodovani. Navsezadnje bi se pokopališče razširjalo še na conirano kmetijsko zemljišče (1. kmetijska cona). Vsi argumenti tako Dragomljanov kot tudi Šentpavelčanov so bili izneseni na občnem zboru, nekateri celo s pretirano mero žolča, netolerantnosti in netakta. Strasti obojih, stare zamere in moteči dogodki preteklosti so prav tako prispevali svoje v razburljivem dialogu občanov dveh krajev. Predstavniki občinskih upravnih organov, SKIS in KS Simona Jenka primer zagate s pokopališčem poznajo, saj nedavni sestanek niti ni bil prvi. Da bi prispevali k razrešitvi tega komuna/nega problema (občani obeh krajev ne želijo bit/ pokopavani v Domžalah) bodo po nasvetu Boštjana Hočevarja, predstojnika Korfteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve ter varstvo okolja izdelali najprej analizo, sanitarne ogroženosti, pregledali tehnične možnosti širitve, vendar z enako pozornostjo pristopili k začetku postopka za pridobitev nove lokacije, ki naj bi ustrezala obema krajema. « Res je, da to ne bo jutri, saj celotni postopek traja kaki dve leti, vendar je začetek in pravi čas za pomiritve strasti. Prostorske rešitve nadomestnega lociranja so tista perspektiva, ki se je kaže oprijeti, vendar z roko v roki — najprej s prizadetima krajevnima skupnostima, SKIS in upravnim organom, ki so vsi s treznim konstruktivnim nastopom omolili izredno neprijeten ton občnega zbora. Čas in priložnost je, da se treznega, konstruktivnega tona oprimejo tudi oboji: tako Dragcm/jani kot Šentpavelčani. Obojim s e morda ob takem ravnanju ne bo treba dolgo spraševati: kje boš pokopan, Dragomljan, Šentpavelčan... M. Brojan HSS 88 Tudi volitve samoupravnih organov Komaj smo dobro zaključili delegatske volitve in njihove priprave in izvedbo ocenili pozitivno, že so pred krajevnimi skupnostmi nove odgovorne naloge, ki so jih v nekaterih KS že izpeljali, drugi pa v skladu s priporočili Predsedstva OK SZDL Domžale aktivnosti za izvolitev samoupravnih organov vodijo sedaj in jih bodo zaključili jeseni. V letošnjem letu namreč razen v KS v mestu Domžale vsem samoupravnim organom poteče mandat. Tako se bodo (ponekod npr. v KS Rova, Rafolče, Velika vas Dešen, Dragomelj, Češnjice so se že) zamenjali predsedniki skupščin in svetov KS, seveda tudi njuni člani, nove delovne ljudi in občane pa bomo vključili tudi v vse ostale samoupravne organe (poravnalni, potrošniški sveti, različne komisije in odbori). V vse postopke, katerih začetki in vodja so krajevne organizacije SZDL je potrebno vključiti čimveč aktivistov, zato SZDL pričakuje aktivno sodelovanje tako ostalih družbenopolitičnih organizacij, kot tudi družbenih organizacij in društev. Od njihove aktivnosti je odvisno, koliko novih in mladih aktivistov bomo vključili v samoupravne organe, katerih predloge sestave bomo potem, ko bo SZDL ob sodelovanju vseh ostalih pripravila te predloge, obravnavali na zborih delovnih ljudi in občanov, na,vaških in uličnih odborih, na sestankih zborov stanovalcev, hišnih svetov ipd. Pri tem bomo seveda posebno skrb namenili tudi oceni dosedanjega dela in oceni dosedanje organiziranosti vsake krajevne skupnosti zase. Ne bomo se bali morebitnih sprememb, ne bomo pa tudi pozabili v naše samoupravne organe pripeljati ljudi, ki so pripravljeni aktivno delati in tako prispevati k hitrejšemu razvoju krajevne skupnosti. Obenem pa bodo volitve samoupravnih organov v KS za vsako izmed njih priložnost za delovni razgovor, kako v prihodnjem letu, saj v skladu z ROKOVNIKOM ZA IZVEDBO VOLITEV SAMOUPRAVNIH ORGANOV V KS pričakujemo, da bo večina krajevnih skupnosti s temi postopki zaključila v mesecu oktobru skupaj z izvedbo vsakoletne programske konference krajevne organizacije SZDL. V.V. UPOKOJENI PROSVETNI DELAVCI NA KOROŠKEM V sredo 4. junija 1986 je Občinska izobraževalna skupnost Domžale organizirala prijeten izlet, oziroma srečanje prosvetnih in drugih delavcev, ki so opravljali delo in naloge v šolah domžalske občine. Teh delavcev je bilo za dva avtobusa. Organizatorji so poskrbeli za prijetno počutje. Udeleženci so se najprej ustavili v Tržiču, kjer so dobili malico, nato pa mimo Ljubelja odpotovali na ogled Koroške. Najprej so se ustavili v Borovljah, kjer so lahko kupih kavo, ki je tam dosti cenejša kot pri nas in seveda še marsikaj • drugega. Za krajši čas so se ustavili v Celovcu in se nato mimo prelepega Vrbskega jezera odpeljali v slovensko gostilno Wrolich v LoČah. Še preje so si pa ogledali lepo oskrbovani cerkvi na Otoku (Maria Wb'rth). V Ločah so za udeležence pripravili kosilo. Vse je pa v slovenskem jeziku pozdravil gostilničar Wrolich in bil vesel, da jih obiščejo tudi Slovenci iz stare domovine, kajti Slovenci na Koroškem prav v tem kraju so močno zapostavljeni. Vzeli so jim celo dvojezično šolo. Mladi člani domačega ansambla so jim pripravili lep nastop domačih pesmi ob spremljavi harmonike in kitare. Za lep kulturni dogodek se jim je v imenu Občinske izobraževalne skupnosti Domžale zahvalil Stane Habe, ki je nato tudi sam na harmoniko zaigral venček slovenskih narodnih. Za kajši čas so se nato udeleženci srečanja ustavili še v Beljaku in tako kljub slabemu vremenu zaključili izlet po Koroški. Pot jih je nato vodila mimo Korenskega sedla in Kranjske gore še v gostilno pri Bizjaku v Beli pri Preddvoru, nakar so se po večerji in prijetnem kramljanju vrnili domov. Za prijeten izlet se moramo upokojenci -prosvetni delavci zahvaliti Občinski izobraževalni skupnosti Domžale, ki leto za letom poskrbi, da se za dolgoletno in ustvarjalno delo v šolstvu zahvali in tako pokaže, da še niso pozabili na nas. -r-one Ravnikar Ponovno srečanje šahistov Bubenreutha in Mengša Tudi sah lahko povezuje dva naroda Ob koncu maja so bili šahisti iz Bubenreutha na drugem obisku v Mengšu. Gre za prijateljsko srečanje, ki se izmenično odvija enkrat v Mengšu drugič v Bubenreuthu, ki je spontano nastalo pred šestimi leti, z začetkom v Mengšu. Pobudnik srečanja šahistov je bil naš rojak Stane Jaklič, ki je navezal stike med obema šahovskima sekcijama. željo, da se sodelovanje še razširi in ostane trajno. Ob srečanju pa so gostje in domačini povedali tudi nekaj podrobnih vtisov. Trenutek s srečanja z nemškimi šahisti. Darilo krajevne skupnosti — kot spomin na srečanje. (ob republiškem tekmovanju kovinarjev predstavljamo tekmovalca) Ob tej priložnosti — ob štiridnevnem obisku — je bilo v Mengšu kar precej živahno. Šahiste iz Nemčije so Mengšani najprej sprejeli v Kulturnem domu. Glede na to, da je šlo že za tretje srečanje, so se šahisti že toliko poznali med seboj, da so jih lahko razporedili po domovih in jih tudi sami prenočili, podobno kot pred dvema letoma v Bubenreuthu. Družabni večer se je odvijal v prostorih družbene prehrane DO Trak, kjer je nastopila Folklorna skupina DKD Svoboda Mengeš pod vodstvom Brede Kurzvveilove, za ples in razvedrilo pa se je potrudil brezplačno ansambel Marela. Naslednji dan so odšli na izlet na slovensko obalo, v Portorož in Piran, seveda skupaj z mengeškimi prijatelji. V soboto dopoldne je šlo zares: odvijal se je šahovski turnir na dvanajstih deskah. Rezultat niti ni pomemben, saj je šlo za prijateljsko srečanje. Popoldne so se gostje iz Nemčije udeležili piknika, ki ga je pripravil AMD Mengeš v okviru svojega rallvja. V nedeljo dopoldne se je prijateljsko srečanje zaključilo, z Zivko Sirec, strojni ključavničar Že kar nekaj let se v tekmovanje kovinarjev, ki je namenjeno spominu na Franca Leskovškai Luko udeležujejo tudi kovinarji iz naše občine in zlasti na regijskih tekmovanjih dosegajo lepe ushepe. Tako je bilo tudi letos, ko je 25-letni strojni ključavničar ŽIVKO SIREC, na regijskem tekmovanju, kije bilo organizirano v Ribnici, v skupini varilcev z so2 zasedel 2. mesto in si tako pridobil pravico sodelovanja na republiškem tekmovanju. Sicer pa tudi v delovni organizaciji MLINOSTROJ vsakodnevno dela z varilnimi aparati, ki pa mu omogočajo izpolnjevanje le dela njegove dolžnosti, obstaja namreč še vrsta drugih aparatov in strojev, ki jih uporablja. Veliko je se ročnih del, ugotavlja, ki bi jih lahko avtomatizirali in s hitrejšo modernizacijo dosegli tudi lepše delovne uspehe. Končal je kovinarsko šolo, še staro, kjer je dobil dovolj strokovnega praktičnega znanja, ki mu je omogočilo, da se je kar prvi dan vključil v delo v organizaciji, kjer je zaposlen. ,J3anes imajo mladi kovinarji večje težave", ugotavlja, „saj praktičnih znanj v usmerjenem izobraževanju ni in se jih začno učiti šele, ko pridejo za stroj". Na republiškem tekmovanju je zasedel 22. mesto, pa bi bil boljši, če ne bi imel težav s teorijo. Ni in ni mgel najti ustrezne strokovne literature o varjenju s so2, tako da se je tu odrezal slabo, no, pri samoupravljanju, s katerim se srečuje vsakodnevno, Po daljšem času jc gostilna Rus v Šentvidupri Lukovici spet odprta. Janez Šlibar, mojster kuhanja iz Minute vabi goste, da ga obiščejo z jedrni slovenske kuhinje, ponuja domača vina in še čuda drugih dobrot. je šlo lažje. Praktični preizkus, t.j. sestava in varjenje tlačne posode, ni bilo posebno težko, pa tudi ura časa je bila kar dovolj, da je bil izdelek dobro narejen: Mogoče bo prihodnje leto boljše, saj bo imel že prakso. Letošnje tekmovanje zanj pomeni ognjeni krst, za udeležbo seje odločil na prigovarjanje tovarišev in ni mu žal. Na republiškem srečanju kovinarjev je bil edini predstavnik naše občine, ni mu bilo dolgčas, saj je z regijskega tekmovanja poznal že kar nekaj kovinarjev. Prvi dan so jim pripravili Ravenčani prisrčen sprejem, preizkusili so se v teoretičnem poznavanju vsak svojega področja, drugi dan pa so najprej opravili praktični del preizkusa, nato pa prisostvovali odkritju doprsnega kipa Francu Leskošku Luki, ogledali pa so si tudi Železarno, kije bila srce tekmovanja. Lična spominska diploma ga bo še dolgo spominjala na uspešno tekmovanje na Ravnali, obenem pa mu bo pomenila tudi vzpodbudo za naslednja srečanja kovinarjev. Srečno, Živko tudi drugo leto! V.V. KLAUS ACKERMANN, programer računalnikov: Na tem srečanju sem prvič. Član društva sem komaj pol leta. Jugoslavijo sicer poznam kar dobro: prepotoval sem jo po dolgem in počez^toda v Mengšu še nisem bil. Pri vas mije izredno všeč. Prijetno sem bil presenečen nad sprejemom. Kar strmel sem, kako prisrčno so se pozdravili moji tovariši z Mengšani, posebno vsi tisti, ki so se že dvakrat udeležili srečanja. Izredno me je navdušila vaša folklorna skupina in ansambel Marela. Moram pa tudi povedati, da mi je zastal korak ob sporni-nskih ploščah, žrtvam NOB. Mi, mlajša generacija, se prav tako kot vi borimo proti vojni in nam je ob takšnih soočenjih s preteklostjo izredno težko pri srcu. Prav zato si želimo, da preteklost ne bi vplivala na naše sodelovanje, na prijateljska srečanja in spoznavanje prave stvarnosti. HORST TELLER, izdelovalec kitar: Sem predsednik šahovske sekcije pri športnem društvu v Bubenreuthu. Bil sem na vseh dosedanjih srečanjih. Vesel sem, da je Stane Jaklič dal pobudo za prvo srečanje pred štirimi leti. Po prvem obisku v Mengšu smo se srečali v našem kraju. Vedno je bilo prijetno. Naš glavni skupni cilj je, da ostanemo prijatelji, da sodelovanje še poglobimo in obdržimo stike tudi vnaprej. Ta srečanja bi lahko razširili tudi na druga področja, tako na športnem kot kulturnem. LOJZE BLEJC, izdelovalec violin v nemški tovarni glasbil: O sebi lahko povem to, da sem se izučil v mengeški Melodiji, 29 let že živim v Nemčiji, imam tri otroke, dvakrat na leto pridem v rojstni kraj - Mengeš. Sah je povezal dva prej neznana^ kraja med seboj izredno trdno. Vesel sem, da lahko gostom iz Nemčije kot Slovenec razkazujem mojo rojstno deželo, z Mengšem vred. JOŽE MLAKAR, predsednik TVD Partizan Mengeš: Bil sem prisoten na vseh naših srečanjih. Na obisk v Nemčijo smo šli tako šahisti kot folklorna skupina DKD Svoboda Mengeš in bili smo izredno prijazno sprejeti, kar nas je obvezovalo, da tudi mi pokažemo našo gostoljubnost. Zdi se mi potrebno, da se spoznavamo med seboj in navezujemo prijateljske vezi. SLAVKO PlSEK, predsednik DKD Svoboda Mengeš: Pred dvema letoma sicer nisem bil v Nemčiji, toda slišal sem, kako prisrčno so bili Mengšani sprejeti in to nas je še toliko bolj obvezovalo, da se potrudimo pri organizaciji srečanja pri nas. Tudi sam mislim, da bi to sodelovanje lahko še razširili na druge dejavnosti. Srečanje naj bo trajna oblika sodelovanja. Predlagam, da bi izmenjali tudi kulturne dobrine, oz. da bi slišali, recimo, njihove pevce, prav tako pa bi mi lahko nemškim gostom pokazali, kako znajo peti naši pevci itd. Vsa zahvala gre Jakliču in Blejcu, ki sta postavila temelje temu sodelovanju, ki se mora obdržati in uspešno nadaljevati. STANE JAKLIČ, pobudnik srečanja šahistov: Prvo srečanje je bilo v Mengšu leta '982, čez dve leti pa je Dilo povratno srečanje v Nemčiji. Začelo se je tako, da sem se v Mengšu povezal s predsednikom TVD Partizana Mengeš Jože-tom Mlakarjem, ki je mojo pobudo z veseljem sprejel in jo tudi uresničil. Iz enkratnega srečanja je prerastlo v trajnejše sodelovanje, ki ga bomo izmenično prirejali vsaki dve leti. Ponosem sem, da imamo tako odlično folklorno skupino in da je Mengeš pojem v vsej Zahodni Evropi za narodnozabavno glasbo. Sodelovanje bi morali razširiti tako s pevci kot z godbo, sicer pa bodo sama srečanja pokazala nadaljno pot sodelovanja. Ivan Sivec - Vido Repanšek KULTURA IH HUITUROE PRIREDITVE Tudi letos medobčinsko tekmovanje godcev pri Repanšku: Izredno uspel koncert mešanega pevskega zbora Mengeš, ki se je preizkusil v stilsko enotnem koncertu renesančne glasbe. Zamisel in vodstvo zbora — prof. Tomaž Habe. Na renesančni lutnji je na koncertu predstavil nekaj stilsko enakih motivov Boris ainjgoj. Uspeh, ki je rezultat velikega truda pevskega navdušenstva, obenem tudi znanja. Mešani pevski zbor DKD Mengeš. Godci, pripravite se! Ker je lani medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev pri Repanšku dobro uspelo, so organizatorji — Zvezi kulturnih organizacij Domžale in Kamnik ter gostilna Reparšek — sklenili, da bo ta prireditev postala tradicionalna, saj je takšnega in podobnega glasbenega „potenciala" v obeh občinah veliko, zanimanja za tekmovanje pa tudi. V okviru dvodnevne prireditve PO domaČe pri repanšku, ki bo 23. in 24. avgusta tega leta - prvi dan bo predvsem zabava z ansamb lom Lojzeta Slaka in popevkarjem Jankom Ropretom - drugi dan pa se bo že popoldne ob 16.00 začelo medobčinsko tekmovanje godcev. Prijavi se lahko vsak občan omenjenih občin. Zaigral bo eno do dve skladbi, odvisno od števila nastopajočih. Zaželjeno je, da zaigra lastno skladbo, lahko pa tudi narodno ali narodnozabavno. Nastopajoče bo ocenjevala posebna komi-si ja, sestavljena iz glasbenih strokov njakov, novinarjev, družbenopolitičnih delavcev in dveh članov občinstva. Ocenjevali bodo izvirnost, melo-dičnost, tehniko in splošni glasbeni vtis, vse pod eno oceno, od 1 — 10. Vsi nastopajoči bodo prejeli priznanja ZKO Domžale in Kamn ik, prvih pet pa še posebne praktične nagrade -med katerimi se bo tudi letos izkazala Melodija Mengeš - prav tako pa bo nagrajena tudi najboljša ženska, najstarejši in najmlajši godec, tako da bo nagrad kar precej. Vsi tisti, ki želite sodelovati, se boste lahko prijavili dve uri pred tekmovanjem pri Ivanu Sivcu na dvorišču gostilne Repanšek, torej od 14.00 naprej, 24. avgusta 1986. Če bo vreme slabo, bo prireditev preložena za teden dni. Tekmovanje godcev in tudi poznejše družabne igre bo vodil znani napovedovalec in humorist Boris Kopitar, tako da ne bo prišlo do podobnih neljubih dogodkov kot lani, ko je Šimek zamujal dve uri. Prav zato »Državni lopov« v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja so v organizaciji KUD Miran Jarc iz Skocjana izvedli v Hali Komunalnega centra v Domžalah. Ponovljena prireditev na Studencu: NEW SVVING OVUARTET DRUGIČ - 30. junija 1986 ob 21. uri Znani celjski New svving quartet je imel predviden koncert v organizaciji KUD Miran Jarc iz Škocjana v letnem gledališču na Studencu. Muhasto vreme je prav v nepravem trenutku onemogočilo nastop, dež pa je bil tudi ravno takrat, ko ni bilo več mogoče prenesti prireditve v Halo KC, kakor je bilo za primer dežja tudi predvideno. Dragih ozvočevalnih naprav v dežju pač ni bilo mogoče v 15 minutah prestaviti v Domžale. Nesrečno zaporedje vremenskih okoliščin pač. Nanje morajo vsi prireditelji letnih prireditev računati. Organizator se je po posvetu z izvajalcem New svving quartetom odločil, da bo priredil koncert na prosti termin in sicer v ponedeljek, 30. junija 1986 ob 21. uri prav tako v letnem gledališču na Studencu. Vse že kupljene vstopnice veljajo. Vidimo se na Studencu! VABLJENI! opozarjamo vse nastopajoče, da se bo tekmovanje začelo ob 16.00 in naj se dve uri pred tem obvezno prijavijo. Po 15.00 ne bomo več sprejemali prijav. Po tekmovanju bo ljudsko rajanje z domačimi ansambli Nika Zajca, Kajžarji in Stoparji, Repanškovi pa obljubljajo še marsikaj drugega domačega po zmernih cenah. O medobčinskem tekmovanju godcev je pripravljen poseben pravilnik, ki bo na voljo vsakemu tekmovalcu, obsega pa v glavnem navedena pravila. Podrobne informacije lahko dobite že prej v gostilni Repanšek pri organizatorju Vidu Repanšku ali pa v Mengšu v njegovi fotografski delavnici. Do tekmovanja je sicer še daleč, toda obveščamo vas zato, da boste lahko načrtovali svoje dopuste in da se boste lahko ustrezno in pravočasno pripravili s primernimi skladbami nanj. 24. avgusta se torej srečamo pri Repanšku na II. medobčinskem tekmovanju godcev! Ivan Sivec Koncert simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik v baročnem muzeju Jelovškove umetnosti. Zaključni nastop mengeškega oddelka Glasbene šole Domžale: Raste nov glasbeni rod V začetku junija se je v Kulturnem domu v Mengšu odvijal tudi zaključni nastop mladih mengeških glasbenikov. Javno predstavitev celoletnega dela mengeškega oddelka je pričel Harmonikarski orkester, ki je bil tokrat okrepljen z dobskim oddelkom, pod vodstvom Vere Kuster, prav tako pa ga je tudi zaključil; vmes pa se je zvrstilo kar osemindvajset točk sporeda, različno dolgih, nekatere tudi krajše od mi-mte. Učenci glasbene šole so se predstavili tako z igranjem na klavirju, kitari, harmoniki, pihalih, trobilih in še posebno ljubko z izraznim plesom. Javno predstavitev je vodila Milka Živulovič, Pavle Kosec je naredil za to šolsko stopnjo primerne aranžmaje, pri organizaciji prireditve pa ima največ zaslug Slavko Pišek. V poldrugi uri dolgem sporedu so nastopili Urška Urbanija, Katja Oblak, Martina Tarle, Katarina in Polona Štebe, Uršula Knuplež, Ingrid Kalan, Manja Mesar, Andrej Nastran, Rok Sadar, Robi Požar, Primož Per, Boštjan Štempelj, Katjuša Ručigaj, Urša BAtis, Andreja Marin, Monika Jevšak, Klavdija Kurent, Martina Golob, Eva Prelovšek, Tanja Prelovšek, Nina Zaplotnik, Damjan Budja, Marija Štempelj, Andrej Trampuž, Mirko Rogovič, Primož Kovic, Matjaž Jazbec, Marjan Goreč, Nataša Stopar, Rok Benda, Maruša Salobir, Damjan Gregorc, Vesna Skok, Martina Golob, Tomaž Sinko, Marta Kunstelj, Monika Jevšenak in številni Harmonikarski orkester. V.d. ravnatelja Glasbene šole Tone Savnik je bo tem dejal: „Že ob mesečnih produkcijah smo obljubili, da se bomo ob zaključku šolskega leta predstavili najširšemu občinstvu. Gre za precej širok izbor, ker nismo hoteli nikogar prikrajšati. S podobnimi širšimi predstavitvami bomo nadaljevali vsako leto, vmes pa bodo mesečne produkcije v mali dvorani v mengeški glasbeni šoti, v Domžalah pa tudi celoletni izbor iz vseh oddelkov." Prav je, da naštejemo še pedagoge, ki so pripravili nadebudne mlade glasbenike: Pavle Kosec, Olga Štele, Nataša Puconja, Karel Leskovec, Miša Rataj, Ine Capuder, Vanda Nadles, Igor Saje, Hervin Jakončič in Miran Ju van. Predstavitev dela vseh oddelkov mengeškega oddelka Glasbene šole Domžale je vsekakor lepo uspela, prisotni so bili tako starši kot znanci, ker pa je šlo za prvo širšo predstavitev, smo pogrešali nekoliko več drugih Mengša nov, ki imajo tudi radi glasbo. Prihodnje leto torej nasvidenje v še večjem številu, saj mengeški mladi glasbeni rod res ni kar tako, med zgoraj zapisanimi imeni pa lahko iščemo tudi bodoče člane godbe, člane glasbenih skupin in morda tudi poklicne glasbenike- I. Sivec RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi HLADILNIK Gorenje 1701, nerabljen — prodam. Tel. 731-065 od 18 do 21. ure. SPREJMEMO nekvalificirane delavce, delo je triizmensko. Prijave sprejema plastenka", 61235 Radoml je. KONVERZACIJSKE instrukcije iz nemščine iščemo za srednješolca v Trzinu ali okolici. Pokličite 723-188. PRODAM nerabljena vhodna vrata LIP Bled, dvoredni pletilni stroj Regina in star šivalni stroj Singer. Ogled v soboto na naslov: Aljaž Breda, Domžale, Vegova 4. UGODNO prodam: športni voziček (temno moder žamet) in otroško okroglo stajico. Nahtigal, Pot za Bistrico 23, Domžale. TAKOJ sprejmem K V avto kleparja. Bogataj Janez, Domžale, Obrtniška n.h. Tel. 721-596. PRODAM 80 m2 plošč, 1,5 tone apna, 1 tono cementa ter 40 punt za fasado. Ponudbe: An&ej Poljanšek, Cesta Radomeljske čete 41,61235 Radomlje. IN MEMORIAM: SPOMINJAMO SE TE, TONČKA! Spet je pomlad, spet je sončno, spet je svet poln lepih, sončnatih, pomladnih bar'. Spet je polno prireditev, spet se oblačimo v narodne noše, spet je svečano. - Pa vendar ni vse tako kot bi moralo biti. Tebe ni ob nas in z nami, ki te pogrešamo, Tončka Cerarjeva! Tvoji prijatelji - v narodnih nošah ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradedka, brata in strica MIHE ŠUŠTARJA iz Zaboršta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, pevcem in znancem, ki ste nam v dnevih žalosti stali ob strani, nam izrazili>sožatje in besede tolažbe. Hvala vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našega očeta in mu darovali .toliko lepega cvetja. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega ljubega moža IVANA KOŽELJA iz Radomelj,, C.Rad.č. 39 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso izkazano pomoč, za podarjeno cvetje, za izrečeno sožalje. Prisrčna zahvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala predstavnikom ZB in društvu upokojencev iz Radomelj, ter osebju in zdravniku Doma upokojencev v Domžalah. Žena Angelca. i \>cirnost tozd.varovanje premoženja mengeš 61234 mengeš, kidričeva 40 objavlja zaradi razširitve obsega dejavnosti prosta dela in naloge več VARNOSTNIKOV - RECEPTORJEV - INFORMA TORJEV - NADZORNIH VARNOSTNIKOV I Kandidatom nudimo: — združitev dela za nedoločen čas, — strokovno usposabljanje, — samostojnost dela, — organiziran letni oddih v lastnih počitniških kapacitetah, — stimulativni osebni dohodek od 90.000,00 do 110.000,00 din. Od kandidatov zahtevamo: — kreativnost, samostojnost in odgovornost pri delu, — discipliniranost in doslednost pri delu, — da kandidat ni bil sodno kaznovan oziroma, da ni v kazenskem postopku, — izpolnjevanje pogojev za nošenje orožja, — starost do 45 let, — da bo s svojim delom in ponašanjem skrbel za podružbljanje varnostnega sistema in razvoj varnostne kulture. ! Vse zainteresirane vabimo, da se osebno oglasite na razgovor vsak dan od 7. do 8. ure na sedežu TOZD Varnost, Mengeš, Kidričeva 40, kjer vam bomo lahko podrobnejše opisali naloge in dela pri varovanju družbenega premoženja. Objava velja 30 dni od dneva objave. INA- TRGOVINA, n. sol. o. OOUR-a, ZAGREB OOUR PLIN ZAGREB, o. »up. o. ZAGREB 41000 ZAGREB. VECESLAVA HOUEVCA 1 DELOVNA ENOTA TRGOVINA S PLINOM KOZINA, MMO KOZINA Na osnovi 32. člena Zakona o sistemu družbene kontrole cen (Ur. list SFRJ 64/84) ter določil 44. člena statuta TOZD PLIN ZAGREB, je delavski svet OOUR sprejel naslednji CENIK 1/ Nova cena uparjenega plina za potrošnike plina iz PLINARNE TRZIN znaša din 153.- za kg, kar znaša din 367,97 za m3 izparjenega plina. Nova cena velja od zadnjega popisa dalje. Predsednik RS OOUR PLIN ZAGREB Mišan Slob ^dan, lic. ZPS MLINOSTROJ, tovarna strojev Študljanska 5 DOMŽALE Komi-sij a za delovna razmerja objavlja dela in naloge: 1. DELAVEC-ČISTILEC za nedoločen čas Pogoji: osnovna šola - 1 mesec delovnih izkušenj Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjega dela ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ZPS MLINOSTROJ Domžale, Študljanska 5, Splošno-kadrovski sektor, 61230 Domžale. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. OBVESTILO: USLUGE ŠTUDENTSKEGA SERVISA Ponovno obveščamo vse dijake in študente, da deluje Študentski servis v novih kletnih prostorih OK ZSMS in s spremenjenimi uradnimi urami: PONEDELJEK: od 9. do 12. ure TOREK: od 9. do 12. ure SREDA: od 9. do 12 ČETRTEK: od 9. do 12 PETEK: od 9. do 12 Za sprejem v ŠS potrebujete in 30.30 do 16.30 ure in 13. do 15. ure ure dve sliki, osebno izkaznico. potrdilo o šolanju ali potrdilo o vpisu, ter 100.- dinarjev. Vse informa cije dobite na ŠS na Ljubljanski 70 (klet), na OK ZSMS Domžale ali na tel.: 721-790. Mladinski pozdrav! Študentski servis Domžale ABC POMURKA, TGDO NAPREDEK DOMŽALE Komisije za delovna razmerja temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb objavljajo RAZPIS za podelitev kadrovskih štipendij 1. TOZD OPREMOTEHNA — 10 štipendij za poklic prodajalec za 1. letnik) — 1 štipendija za poklic mesar—prodajalec 2. TOZD PREHRANA — 3 štipendije za poklic prodajalec 3. TOZD GOSTINSTVO — 3 štipendije za poklic natakar — 2 štipendiji za poklic kuhar — 2 štipendiji za poklic slaščičar 4. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — 1 štipendija za poklic dipl.ekonomist Kandidati naj svoje prošnje predložijo v kadrovsko službo DO Napredek Domžale, Ljubljanska 64 na obrazcu SPN-1 z vsemi ustreznimi podatki. Prošnjam je potrebno priložiti fotokopijo zadnjega spričevala. Prošnje sprejemamo do 30. junija 1986. SERVIS DEŽNI KO V IN SENČNI KO V "DEŽNIKARSTVO" Tajč - Igličar Marija Ul. Urha Stenovca 4 DOMŽALE Obveščamo cenjene stranke, da je delovni čas obratovalnice od &-12. ure in 15.-18. ure. Sobota zaprto. Obratovalnica bo od 1.7. do 25.7.1986 zaprta. ! ©agroemona osubo cbmžale tozd prašičereja ihan 61230 domžale, ihan 48, Slovenija, Jugoslavija Komisija za delovna razmerja 1 I vabi k sodelovanju VEČ DIJAKOV IN ŠTUDENTOV ZA DELO V PROIZVODNJI v juliju in avgustu za določen čas 1 do 2 meseca Pogoji: — starost nad 15 let — zdravstvena sposobnost za opravljanje fizičnih del v proizvodnji (servisna dela) — zaradi nevarnosti vnosa kužnih bolezni v TOZD kandidati ne smejo stanovati pri rejcih prašičev. Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v bližini naše TOZD. Kandidate' prosimo, da pošljejo pismene vloge v osmih dneh po objavi na naslov: Agroemona Domžale TOZD Prašičereja Ihan, Ihan 48, splošna služba, 61230 DOMŽA LE. I Komisija za delovna razmerja DOMA UPOKOJENCEV DOMŽALE objavlja naslednja prosta dela in naloge: - 4 BOLNIŠKE STRE ŽNICE za nedoločen čas Pogoji: — dokončana osnovna šola - 2 mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE, Komisija za delovna razmerja, 61230 Domžale, Cesta talcev 7. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave. 10 STRAN OBČINSKI POROČEVALEC ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata ALOJZA CAPUDRA iz Preserij Radomlje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem iz DO Melodija, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti in mu darovali toliko lepega cvetja. Posebna zahvala govornikoma iz DO Melodija tov. Beravsu in ZB tov. Hafnerju za poslovilne besede, dr. Cerarju, sestri Ivici Kralj in Veri Cevc iz OI, pevcem iz Mengša, praporščakom ter gospodoma župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. In jaz živim še, v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih; vsaj veš, čeprav izniči vse, kar nas na zemljo našo, do src globin in do ljubezni tvoja moč ne seže! (Ada Škerl) V SPOMIN 12. junija je minilo leto dni, odkar se s končnega izleta ni vrnil naš ljubljeni sin in brat m-ATTT 3>1Ž£5L Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in prižigate svečke v njegov spomin Mami, ati in brat. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža-očeta, brata in dedka IVANA DROLCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, nam ustno ali pisno izrazili sočutje, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo dr. Cerarju, tov. Štrukljevi za ne sebično pomoč in duhovniku za pogrebni obred. Srčna hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in se ga spominjate. Vsi njegovi. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas jc v tragični nesreči zapustil naš dragi očka, mož, sin in brat DARKO LASIC iz Domžal, Ljube Sercerja 1. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, za številno cvetje in vsem, ;ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu žup-inikutf ža. ■ pogrebni obred in družini Kolenc iz, Sr.Jarš .50 za nesebično pombč ob tem žalostnem dogodku. Žalujoči: sin Primož, hči Vesna, mama Ančka, brat Stane.z družino, Beba, Albin, Fani in ostalo sorodstvo. Domžale, Radomlje, Jarše, Duplica -maj 1986 fdchsUulić- I hA a i u cm in MAJHENIČ-DOMŽALE Telefon: 721-057 OB VEŠČA cenjene stranke, da je z 6. junijem 1986 preselil svojo dejavnost v nove poslovne prostore poleg bistroja „Minuta". Se priporoča za storitve! § Delovna skupnost OZ "ZORA DOMŽALE ^ Prešernova 33, 61234 Mengeš ^ razpisuje ^ na podlagi sklepa delovno mesto ^ DELILKA MALICE § Pogoji: zdravniško spričevalo o higienskem minimumu ^ Delovno razmerje sklepamo po pogodbi s 4-urnim delovnim časom ^ in enomesečnim poskusnim delom ^ Kanidatke (lahko tudi upokojenke) vabimo, da pošljejo svoje ^ ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15-dneh po objavi ^ razpisa. fc> O izbiri bomo kandidatke obvestili v 30 dneh po končanem ^ DON IT ^ DON IT Medvode, n.solo. TOZD KEMOSTIK Kamnik, n.sub.o. Molkova pot 10, Kamnik vabi k sodelovanju, ..JU — dipl.ing. kemije ali kemijske tehnologije za delo na področju tehničnega svetovanja in trženja za proizvode temeljne organizacije 0 Nudili vam bomo možnost kreativnega dela, strokovnega izpopolnjevanja in napredovanja. Od kandidatov pričakujemo, da so komunikativni, imajo osnovna komercialna znanja in vozniški izpit. Interesenti naj pošljejo pisne prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Doni t KSO, Žeblja rska pot 5, Kamnik. CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE Ljubljanska 70 DOMŽALE objavlja potrebo za tale dela oz'naloge: 1. SVETOVALEC za zakonsko in predzakonsko svetovanje ter za področje psihološke diagnostike 2. ADMINISTRA TI VNI REFERENT III Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje: pod 1.: diplomirani psiholog, uspešno končan specialistični študij za področje zakonskega in predzakonskega svetovanja, tri leta delovnih izkušenj pod 2: končana dvoletna administrativna šola, znanje strojepisja, šest mesecev delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70, 61230 Domžale v 15 dneh po objavi tega oglasa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem postopku. Gosti/na KEBER išče pomoč za delo v gospodinjstvu in za druga hišna opravila v dopoldanskem času. Interesenti naj se oglasijo v Gostilni Keber. opravila 0 0 0 0 0 0 0> 0 0 / 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 \ \ 0 0 * 0 0 0 0 0 0 0 0 * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 '0 0 0 VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA OBČINE DOMŽALE Komisija za delovna razmerja objavlja proste delovne naloge 1. vzgojiteljica za enoto Mengeš, za določen čas 1 leto pogoji: — končana vzgojiteljska šola — strokovni izpit 2. 4 vzgojiteljice za vodenje priprave na šolo v popoldanskem času za nedoločen čas pogoji: — končana vzgojiteljska šola — stroko/ni izpit 3. 3 varuhinje za enoto Mengeš, za nedoločen čas pogoji: — šola za varuhinje — starost najmanj 18 let — prijavijo se lahko tudi interesentke z najmanj končano OŠ, vendar bomo delovno razmerje sklenili za določen čas 1 leto 4. 2 varuhinji za enoto Domžale, za nedoločen čas pogoji: — šola za varuhinje — starost najmanj 18 let — prijavijo se lahko tudi interesentke z najmanj končano OŠ, vendar bomo delovno razmerje sklenili za določen čas 1 leto 5. 2 PK kuharici za enoto Mengeš, za nedoločen čas pogoji: , — PK kuharica — tečaj higienskega minimuma 6. 2 čisti I ki za enoto Mengeš, za nedoločen čas pogoji: — NK delavka — tečaj higienskega minimuma 7. čistil ka za enoto Vir, za nedoločen čas pogoji: — N K delavka — tečaj higienskega minimuma 8- perica za enoto Mengeš, za nedoločen čas pogoji: — N K delavka — tečaj higienskega minimuma ^ Rok za prijave je 8 dni po objavi. Prošnje prinesite osebno na upravo VVO Domžale, Savska 3. s s I s s s s l s DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE Kolodvorska 6 61230 DOMŽALE razpisuje KOVINARSKO-PREDELOVALNO USMERITEV (V. stopnja) za odrasle za smeri: — tehnolog — energetik ELEKTRO ŠOLO ZA ODRASLE (V. stopnja) za odrasle za smer elektrotehnik — energetik Pogoji za vpis je uspešno končana poklicna šola ustrezne smeri. Prijave sprejemamo na Delavski univerzi Domžale, Kolodrovska 6, do 14.7.1986. Vse informacije dobite tudi telefonsko na številkah 721-082. Vabljeni! Uprava za inšpekcijske službe Inšpektorji so se preselili... i I :¥* Uprava za inšpekcijske službe SO Domžale sporoča občanom, da so se delavci preselili s Koščeve ulice 2 v stavbo občinske skupščine, točneje v nekdanje prostore sodišča (2. nadstropje). Hkrati inšpektorji obveščajo, da so občanom dosegljivi vsak dan med 7. in 8. uro zjutraj, sicer pa po dogovoru. OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 11 Kolesarski trim v Mengšu Kolesarsko društvo Mengeš je pred dnevi organiziralo II. kolesarski trim. Pot je kolesarje vodila od Mengša do Preddvorea in nazaj. Kolesarski maraton kolesarskega društva Hrast iz Doba je uspel. Za uspelo izvedbo brez nesreče dobskim kolesarjem čestitamo. ■.»NiSi'-isii. sa5;,;ssss Zmagovalca teniškega turnirja v Domžalah s predsednikom teniškega kluba Miranom Kraševcem (na desni). Mokra cesta, vsem trem se je zelo mudilo... Po trčenju se ni mudilo nikamor več. Spomin na 45-letnico pregnanstva v Srbijo Medobčinski svet SZDL za Ljubljansko regijo je skupaj s koordinacijskim odborom za organizacijo vlaka „Bratstvo in enotnost" organiziral dne 11. junija 1986 srečanje nekdanjih pregnancev v Srbijo, ob 45-letnici pregnanstva. Po kratkem pozdravnem nagovoru je sledil kulturni program, ki so ga izvedli učenci osnovne šole „Tone Čufar". Tovariško srečanje, je bilo v domu JLA v Ljubljani. Obujali smo spomine na tiste krute in surove čase, ko so nas okupatorji pregnali iz naših domov tam daleč v neznano, v Srbijo. Domačini v Srbiji so nas prisrčno in toplo sprejeli. Že takrat so se stkale prijateljske vezi, ki se še danes poglabljajo in večajo. Tam daleč pod planinami Jelico, Ovčarom in Kablarom, se je rodilo vse, kar je temelj naše državne ureditve. Tam, v oddaljenih vasicah in zaselkih, ob Zahodni Moravi, in njenih bistrih in čistih pritokih, ki še danes objokujejo mrtve in napajajo žive. Spominjam se tistih dni, kakor bi bilo danes. Stara mama, baka Lila, kakor so ji rekli, me je prisrčno sprejela z besedami: „Kar bomo imeli mi, to boš imela ti. Pred tabo ne bomo ničesar skrivali." Tako je bilo povsod. Predobri domačini so imeli odprto srce za vse pregnance, iz vseh krajev naše zasedene domovine. Za vse tiste, ki nas je v te čudovite kraje zanesla zla usoda. Prišli so iz Makedonije, Kosova, Bosne, Vojvodine, Hrvaške, od pov sod. Ker je začel prve dni julija 1. 1941 vseljudski upor proti okupatorjem in domačim izdajalcem, so se začeli vključevati v partizanske čete in pozneje v odrede mladi iz vseh naših krajev. Vsi so umirali, krvaveli za isto stvar: za svobodo. V vseh tistih prelepili krajih so spomeniki in pomniki, z vklesanimi imeni vseh naših narodov in narodnosti. Tako se je že takrat, v prvih dneh upora, rodilo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, ki je temelj naše državne ureditve. Tega ne smemo nikoli pozabiti! Posebno ne, v sedanjih zaostrenih razmerah, ko marsikdo krši to pomembno medvojno pridobitev. Saj je že večkrat nas opominjal tovariš Tito: ,,Varujte bratstvo in enotnost kakor zenico svojega očesa! Te besede v razmišljanje v teh težkih časih! Marsikaj smo se pogovorili na srečanju in tudi razmišljali, kako bomo drugo leto sprejeli prijatelje iz Srbije, ko bodo prišli z vlakom „Bratstvo in enotnost". Vsi se bomo borili za ohranitev miru in svobode, ki sta največji dobrini človeštva. Danica Zidarič Sejem je bil živ... Kolesarsko — počitniški sejem Napredka je pred dnevi ponujal počitniško opremo, šotore, čolne in vse, kar bomo potrebovali na dopustu. Večer na vasi bo! Vse tiste, ki sprašujejo, kako bo s predvidenim zabavnoglasbe-nim spektaklov v Mengšu in na Studencu, organizatorja DKD Svoboda Mengeš in KD Miran Jarc Škocjan obveščata, da prireditev z naslovom Večer na vasi vsekakor bo in to 15. ter 16. avgusta. Nastopili bodo: Stobljanski oktet, Stanka Kovačič s harmonikarjem — sinom Gregorjem, ansambel Rž, ansambel Nika Zajca, ansambel Marela, Tomaž Plahutnik s citrami, medobčinski zmagovalec godcev Milan Resni k, igralci K D Miran Jarc in Folklorna skupina KUD Moste p. v. Franca Jeriča, niti prireditve pa bo držal v rokah in jih povezoval Boris Kopitar. Večer na vasi bo, kot pove že sam naslov, ubran na dogajanje nekdaj in sedaj na vasi, z poudarkom na fantovskem petju in na nekdanji in sedanji glasbi. Če bo vreme slabo, bo prireditev 15. avgusta v mengeškem Kulturnem domu, 16. avgusta pa v domžalski Hali Komunalnega centra, v jeseni pa bo v mengeški dvorani tudi posebno snemanje za Radio Ljubljana. Scenarij pripravlja Ivan Sivec, režija bo v rokah Lojzeta Stražarja, organizacija pa Slavka Piska. Obeta se dve uri prijetnega razpoloženja, petja, glasbe in humorja, zato se splača iti celo teden dni prej na dopust, da tega ne zamudite! Domžale, Turkova hiša, Sokolski dom. več. Posnetek je z začetka stoletja... pogled, ki ga ne bo nikoli Nekdanje Turkove — Majheničeve hiše ni več Domžale žal vse prehitro izgubljajo nekdanji prijetni videz. Po vojni je bil odstranjen leta 1944 požgani nekdanji Sokolski dom, letos je bila odstranjena poleg nekdanjega doma stoječa Osolnikova hiša, v mesecu juniju 1986 je pa bila odstranjena tudi nekdanja Turkova-Majheničeva hiša, kjer je bil dolgo vrsto let Majheničev foto atelje. Tako se je nekdanjim hišam ob Ljubljanski cesti Flerinovi, Fricovi, Osolin-Zormanovi, Janezovi, Bradeškovi, Koma-tarjevi in Pirčevi, ki so bile odstranjene, da je tu nastal prostor soseske SPB 1, morala sedaj pridružiti še ta hiša. Tako nekdanji Sokolski dom in nekdanju Turkovo-Majheničevo hišo je v secesijskem slogu izdelal tesarski mojster Franc Ravnikar. Nekdanji Sokolski dom je bil izdelan v letu 1906 in bil 6. avgusta 1906 tudi izročen svojemu namenu. Približno tega leta je bila izdelana tudi nekdanja Turkova-Majheničeva hiša. V tej hiši je imel nekdaj krojaško delavnico Matej Turk, tu je pa stanovala tudi Turkova Anica poročena Gottvvald in sin Egon Gottvvald, znani glasbenik, ki že dolga leta živi v Beogradu. Tu je imel svoje prostore tudi domžalski Indok center, pa uredništvo Občinskega poročevalca in občinska pisarna, ki je skrbela za izdajo delavskih knjižic. Kdor od starih Domžalčanov, predvsem izseljencev, ki bodo obiskali staro domovino in že dalj časa niso bili tu, ne bodo več spoznali svojega starega kraja, starih Domžal, kar bo verjetno za večino kaj trpek občutek ... Tako je pač! Čas .. . Tone Ravnikar Otvoritev »BAJSI« ja v centru Domžal je pritegnila veliko zanimanje občanov. Prva Mercatorjeva trgovina hitre hrane v Sloveniji BAJSI V DOMŽALAH 13. junija 1986 so v sklopu domžalskega objekta ljubljanskega Mercatorja odprli prvo posebno okrepčevalnico v Sloveniji, ki so jo popularno nazvali „Bajsi". Svojevrsten objekt po izgledu so delavci Mercatorja Rožnik TJZD Grmada zgradili kmalu zatem, ko so odprli prenoveljeno samopostrežno trgovino. Kot je na kratki uvodni prireditvi ob otvoritvi poudaril direktor TOZD Grmada Edvard Gabrovšek gre za ponudbo, kakršno narekuje hiter današnji način življenja, ritem našega vsakdana. Z organizacijo prodaje hitre hrane (fast food), kakršno že dalj časa prodajajo v zahodnem svetu, so želeli v Mercatorju ponuditi tudi hrano za vsak žep. Cene so po zagotovilu Edvarda Gabrovška nižje kot drugod, drugo kar je pa pomembno, pa je to, da vse sestavine pripravljajo v Mercatorju. Tako poseben kruh, mesne izdelke, polivke in drugo. Gradnja je bila zamišljena, sprojektirana in izdelana v okviru lastne TOZD Invest in pod vodstvom arh. Tomaža Tomorija. Tov. Gabrovšek je še poudaril dobro sodelovanje z vsemi predstavniki našeobčine ter izrekel željo, da bi se dobri odnosi še nadaljevali. V imenu Skupščine občine in potrošnikov je spregovoril podpredsednik SO Domžale Herman Breznik, ki je hkrati tudi predsednik SIS za preskrbno naše občine. Pohvalil je rezultate truda Mercatorjevih delavcev ter izrekel upanje, da bomo uspeli občana enako kakovostno preskrbeti tudi v vseh drugih potrebah. 12 STRAN OBČINSKI POROČEVALEC