«, številko. V lirtljaui, t um, ZL ftbPHPfi 191Z. XIV. leto. .Slovenski Narod* *el)«r v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24-- poMeta.......„ 12-— četrt leta.......6*— «ia mesec....... 2*— v upravniStvu prejeman: celo »eto.......K 22"— pol leta , 11*— četrt leta....... 5-50 na mesec...... 1*90 Dopisf naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. Predničrro: Hnaflova alica st. 5 v pritličju levor telefon it 34. Iskal« vsak aan svsesr Uvsosssi neaslfs ta srssalkve. Inseratt veljalo: peterostopna peti! vrsta za enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insereijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl itd. to aini je vladarjeva volja edina odločilno. S tega stališča se ni mogoče protiviti določbi, da skliče in obdrži cesar po svoji volji tudi nadomestne rezervnike, katerih prezenčna služba nikakor ni zakonito točno omejena in ki so že po svojem imenu namenjeni spopolniti v slučaju potrebe vrzeli v armadi. To je po naših zako-b r-nu-ogaiiva krone, ne osebno pravo vladarjevo, temveč njegova F eijelna državna kompetenca. Kakor vsako ustavno pravo, ia-ko dajo seveda spremeniti in modificirati tudi prerogative krone. Seveda le z njenim izrecnim al i pa tihim soglasom. V parlamentarni monarhiji n. pr. se spremeni vladarjevo pravo imenovati ministre po lastni volji v formaliteto dejanskega ime-vanja onih kandidatov, ki jih hoče, ali predlaga parlament. Tudi vojaško - povečevalna prerogativa avstrijske krone bi se mogla s cesarjevim soglasom omejiti in modificirali. V vseb konstitneijonalnih državah se dandanes pojavlja stremlje- ^dpraviti zadnje sledove absolutistične dobe ter vse državne kompe-■« nce razdvojiti oziroma razdeliti med krono in ustavni zbor. Mi vidimo n. pr. v nemškem državnem zbo-rn, da se tj poteguje za pravico, klicati voditelja nemške politike, drzav-ca kancelarja na odgovor; dosedaj je kancelar odgovoren le cesarju. Kossuthovci na Ogrskem so med svoje vojaške zahteve od začetka sprejeli tudi primerno omejitev tozadevnih vladarjevih prerogativ. Ne morda iz poštenega ustavnega mišljenja, temveč pred vsem za to, ker dobro vedo kje edino je v sporih med krono in ogrskim parlamentom ozir. njegovimi mažarsko - ekspanzivnimi »neodvisnimi« tendencami še Ahilova peta. Madžari so bili vedno takrat najbolj zmagoviti, kadar so mogli ovirati armadna vprašanja. Tudi tokrat, ko je treba izvesti brambno reformo in Je to po ustavi le mogoče s pomočjo parlamentov, m skušajo Madžari ojačiti svoje stališče ter svojemu parlamentu priboriti še večjo politično veljavo, kar bi imelo seveda dalekosežne posledice ne le na Ogrskem samem, temveč v celi monarhiji. Kossuthovci so zahtevali, da se v novem brnmbnem zakonn omeji cesarjeva pravica sklicavati. oziroma obdržati nadomestne rezerve po lastnem preudarku, z določbo, da sme vladar izvrševati to svoje pravo le tedaj, če je rekrutni kontingent za dotično leto tudi faktično že votiran. Namen take omejitve je jasen. Parlament ima pravico dovoljevati rekrutni kontingent; če tega iz kateregakoli vzroka ne 6tori (v morebitnem sporu z vladarjem) tedaj je armada izročena njemu na milost in nemilost. Rekruti izostanejo, cesar v izpopolnitev te vrteli ne srne pridržati, oziroma sklicati nadomestnih rezerv, armadi so takorekoč odsekane korenine; ustvarjena je za nadalj-na pogajanja med krono in parlamentom najugodnejša podlaga, vladar k najvažnejšim koncesijam prisiljen, da reši brambno silo države... O taki spremembi brambnega zakona ni hotela vedeti avstrijska vlada ničesar in tudi grof Kbuen se končno ni mogel identificirati s tendencami, ki so hotele izpuliti lep košček iz vladarjeve krone. Pri nas ministri ne moreio biti bojevniki za razvoj konstitncijonalizma. Toda grof Kbuen je dobro vedel, da mora baš v tej točki prinesti »svoji obstrnkciji« kakšno koncesijo in zdi se, da je preko grofa Stiirgkha pridobil vladarja za trotove načrte. Grof Khuen je Kn«su t novcem izjavil, da mora ostati § 43. 6icer nespremenjen, da pa je vlada pripravljena akceptirati primerno interpretacijo tega paragraf n v smislu K"-STitho- vib zahtev. In tako se je zadnje dni kovala v knloarih budimpeštan-skega drž. zbora resolucija, ki bi bila poudarjala, da smatra ogrski parlament izvrševanje prerogativnega vladarjevega prava pridržati nadomestne rezerve v nadaljni prezenčni službi za nedopustno, ako predloga o rekrutnem kontingentu še ni bila parlamentu predložena, oziroma raz-pravljena ali pa že odklonjena. Ta legalna interpretacija § 43. bramb-nega zakona je tonrj v bistvu ibto, kakor tozadevna sprememba te določbe same. Le, da ifraža zcrolj »pravni nazor« ogrskega jiržavnega zbora. Vojaški krogi ip razburjeni; v duhu v;dijo armado izročeno ogrskim obstrukeijonistom ter izpostavljeno vsem nevarnostim domačih političnih viharjev in nemirov. Ogorčena pa je tudi avstrijska vlada. Po avstro - ogrski nagodbi je urediti brambni zakon oziroma predlog v Avstriji in v Ogrski po ena-k i h, med obema vladama dogovorjenih načelih. Ogrski ministrski predsednik pa je to ustavnopravno načelo prekršil ter oškodoval tudi pozicijo avstrijske vlade v dunajskem parlamentu. Z demokratičnega, naprednega stališča je vsak razvoj konstitneijo-nalizma pozdravljati, torej tudi to, če se krona odloči deliti v bodoče svoje pravic** glede armade i drugim ustavopravnim faktorjem. Pri zamotanih in kompl;ciranih razmerah monarhije pa obstoja vendarle druga nevarnost, ki daleč odtehta pridobitev, za katero stremijo Madžari. Armada je skupna zadeva, je enotno organizirana brambna sila cele monarhije. Ako si prilasti ogrski parlament pravico staviti za nje vsakoletno dopolnitev svoje posebne pogoje ter mu je dana možnost jo tudi onemoeročiti, potem se v njegovih rokah ne nahaja le ogrski del, temveč tudi avstrijski del armade, oziroma ogrskemu parlamentu je prinoznano naravnost nekako pravo posegati v interesno in pravno sfero tudi avstrijskega državn^sra zbora. V tem tiči veliki pomen Khueno-vih resolucij in interpretacij in zato bo treba rnzvijajočemu se državno-nravnemu konfliktu kar najpazneje sletiiti. Delavsko gibanje na Angleškem. London, 28. februarja. Odlični voditelji stavkajočih rudarjev izjavljajo, da jc le malo upanja ohraniti mir. Pogajanja med delodajalci in premogokopnimi delavci so se včeraj nadaljevala v zbornici in pozneje tudi v plenumu. Proti pričakovanju je začelo včeraj stavkati 30.000 delavcev, ne da bi bili počakali, da poteče rok. Pogajanja mnistrskega predsednika s posestniki in delavci so bila brezuspešna. Posestniki v Walesu se branijo slej kot prej delavce boljše plačati, med tem, ko so drugi delodajalci saj v principu sklenili povišati plače toda samo pod pogojem, da delavci ne začno s stavko. Če se tudi posreči še v zadnji uri pregovoriti posestnike iz Walesa, je vendar že prepozno, ker nimajo delavski zastopniki nobene polne moči, da bi stavko obvezno zavlekli razen če posestniki brezpogojno akceptirajo minimalno plačo. — Zveza rudarjev je imela tudi danes sejo v kateri so se razgovar-jali o vladnih predlogih. Obenem pa so se posvetovali o istem predmetu v zunanjem ministrstvu delodajalci. Opoldne so obiskali delegati delavstva ministrskega predsednika Asrjnitha v Downingstreetu. Konferenca rudarjev je soglasno sklenila nadaljevati pogajanja ter sprejela obenem resolucijo, ki dovoljuje delavcem tudi po preteku odpovednega roka delati toliko, kolikor je to potrebno, da se premogokopi vzdrže. Posvetovanje delavskih delegatov pri ministrskem predsedniku je trajalo le pol ure. Včeraj je začelo s stavko nad 100.000 delavcev. V četrtek po noči bo začelo stavkati nadaljnih 600.000 delavcev. Strojniki v rudokopih v • Južnem Walesu so baje izjavili, da bodo začeli stavkati brez ozira na eventnalno stavko rudarjev. Ta stavka bo imela za posledico, da bo vse delo ustavljeno. Zahteve strojnikov niso v nikakršni zvezi z zahtevami rudarjev. Kakor poročajo iz rudarskega okoliša Derbvshire. je začelo stavkati tam predvčerajšnjem nad 100.000 delavcev in je prišlo ponovno že tudi do spopadov. Italijansko - turška vojna. S tripolitanskega bojišča. Rim, 28. februarja. General Raisoli brzojavi ja iz Homsa: Naše čete so zasedle višino Mergbeb, ko so po hudem boju pregnali turško-arab-ske čete. Sovražnik je imel velike izgube. Mi smo imeli 11 mrtvih in 32 ranjenih. Izganjanje Italijanov. Carigrad, 28. februarja. Iz avtentičnega vira poročajo, da iz vi* lajetov Aleppo, Sirija in Bejrut in iz sandžaka Jeruzalem ne bodo izgnali edinole tistih italijanskih redovnikov, ki so v zavodu, ki je pod varstvom kake druge velevlasti. Duhovniki tistih zavodov, ki so pod varstvom Italije ali ki so se šele pred kratkim postavili pod protektorat kake druge države, morajo zapustiti Turčijo. Štajersko. Čudno postopanje dohovškegft župnika. Iz Trbovelj nam pišejo: Vse poštne pošiljat ve za občino Do-bovca sprejema v Trbovljah — kakor je sploh tu znano — ž.ipnik ir* Dobovca. To bi sicer ne bilo nič napačnega, če bi župnik ne bil preveč radoveden. Slučajno je namreč v njegovi »Marijini družbi« tudi neka gospodična, ki dopisuje z nekim svojim prijateljem. Ta prijatelj ji jc pred kratkim pisal pismo, ki ga je tudi župnik kot vodja »Marijine družbe« dobil v roke — in seveda tudi prečital. Vprašamo: ali rma župnik iz Dobovca pravico odpirati in čitati pisma, ki niso naslo\ljena na njega? Ali za njega ne velja zakon? Iz Celja. Na zborovanju veleposestnikov, ki so deželnozborski volil-ci v skupini veleposestva, v Gradcu je govoril o zadnjih pogajanjih za delazmožnost štajerskega deželnega zbora deželni odbornik grof Franc Attems. Govornik je naslikal tek pogajanj tako, kakor je našim bralcem že znan. Tožil je, da ovira sedaj ob-struiranje redno delo v 8 avstrijskih deželnih zborih in da tudi v državnem zboru obstrukcija nikakor ni izključena. Predlagal je končno, naj se prično s slovenskimi klerikalci nova pogajanja, pri katerih se jim naj LISTEK. Rienzi, zadnji tribuno«. Zgodovinski roman. Spisal Edvrard Lytton - Bulwer. II. knjiga. (Dalje.) VII. F'o oglavniku se spozna, ee je kljuse ukradeno. Med tem, ko so se vršili v Rimu popisani dogodki, je neki sluga Štefana Colonne že hitel po pota v Kornete Lahko si je predstavljati, s kakim začudenjem je stari baron sprejel prinesene novice. Niti trenotek se ni zamudil nego takoj začel zbirati -voje moštvo. Med vrvenjem pri odpravljanjem se mu je naenkrat pridružil vitez sv. Ivana. Z njegovega obran je bil izginil navadni izraz miru in zadovoljnosti. »Kaj da se je zgodilo!« je naglo vprašal. »Vstaja? Rienzi neomejeni vladar Rima"? Ali je tem novicam verjeti t« »Se preveč je to resnično.« jc s trpkim smehljajem rekel Colonna: ;Kje ga obesimo, kadar se povrnemo?« »Ne govorite tako nepremišljeno, gospod baron,« je rekel Montreal nevljudno. »Rienzi je močnejši, ka*- kor vi mislite. Jaz vem, kaj so možje, vi pa veste samo, kaj so plemiči. Kje je va& netjak?« »To je, plemeniti Montreal,« je dejal Štefan skomizgajoč z ramo in z za ničiji vim nsmevom zaradi očitanja, katerega pa zdaj iz previdnosti ni hotel zavrniti. »Tu je! Glejte, ravno je vstopil.« »Ste-li že slišali novico?« je za-j klical Montreal. i »Sem!« »In vi zaničujete revolucijo^ »Bojim se je!« »Potem imate vendar nekoliko pameti! Toda — meni ta stvar nič mari. Nečem motiti vajinih posveto- | vanj. Za zdaj z bogom.« Predno Je Štefan mogel viteza zadržati, je ta že zapustil s-»bo. »Kaj namerava ta demagog?« je mrmral Montreal. »Ali me hoče vstaviti? AH se je odkrižal moje navzočnosti, da bi ves dobiček tega podjetja sam zase obdržal? Rojim se. da je tako. Ta prebrisani Rimljan! Mi vojaki s severa bi ee nikdar ne mogli meriti z njihovo pametjo, če bi nam ne pomagala njihova fitraho-petnost. Toda, kaj je storiti? Rudolfa sem že ukazal, naj se pogaja z razbojniki in ti so pripravljeni zapustiti svojega dosedanjega gospodarja. Dobro! Naj bo tako! Bolje bo, da zlomim najprej silo baronov i o se potem z mečem v roki in na svoj način pogodim s plebejcem. In ee tu ne zmagam — lepa Adelina. potem te i .zopet vidim. To je mala tolažbo. Ogr- I ski Ljudevit bo glavo in roko Gan-tierja de Montreal drago kupil. He, Rudolf.« je zaklical, ko je širokoplc-či jezdec na pol oborožen, napol pijan torkljal čez dvorišče, »kuj si celo v tej uri pijan?« »Pijan ali trezen,« je odgovoril Rudolf in se globoko priklonil »sem vedno pripravljen izpolniti tvoja povelja.« »Dobro si jo povedal! Ali so tvoji prijatelji pripravljeni sa sedla?« »Osemdeset jih je, ki s. naveli čani postopanja in zadnhlega zraka v Rimu ter pripravljeni poleteti, kamor hoče Gautier de Montreal.s »Podvizaj se torej — naj zaja-šejo konje. Odslej ne pojdemo več s Colonni — zapustili jih bomo, med tem, ko še klepečejo med seboj. Reci mojim ščitonoscem, naj me počakajo.« Ko je Štefan Colonna zajaha! svojega konja je izvedel, da so vitez iz Provenee, jezdec Rudolf in osemdeset najemnikov ie odSli — kam, tega ni vedel nihče povedati. »Gotovo so hiteli nam naprej proti Rimu l Hrabri barbari ie dejal Colonna, »Naprej, gospoda moja.« VIII. Naskok — rnnik — volitev — pristaši. Prisedši do Rima je našla Co-lonnova četa mestna vrata san rta in obzidje zasedeno. Štefan j* poslal svoje trobentače z enim svojih četo-vodij naprej, da zapovedujoče zahtevajo, naj se jim odpre. »Ukaz imamo,« je odgovoril poveljnik mestne straže, »da ne smemo nikogar v mesto pustiti, kdor ima orožje, zastave ali trobente. Če od-slove gospodje Colonni svoje spremljevalce, nam bodo dobro došli.« »Kdo je dal ta nesramni nkaz?« je vprašal če to vodja. »Dala sta ga gospod škoforvietski in Cola di Rienzi, združena čuvarja naše redne države.« To sporočilo je četovodja prinesel svojemu gospodarju. »Vrni se,« je ta zakričil, ko je prišel zopet k sapi, »in povej, da bo plebejska kri tekla v potokih, ce meni in mojim ljudem takoj uc odpro vrat. Raimondo, papežev vikarij, ima veliko duhovsko oblast, toda posvetne oblasti nima nobene. Naj za pove kak post — ubogali ga bomo. Predrznemu Rienziju pa povej, da ga poišče Štefan Colonna jutri na Kapitolu, da ga pahne z najvišjega okna.« Četovodja je hitel sporočiti to naznanilo mestni straži. Poglavar straže mu je dal ravno tako srdit odgovor. »Povejte svojemu gospodarju,« je rekel, »da smatra Rim ojega in njegove ljudi za opornike iL izdajalce in da v trenotkn, ko se vrnete k svoji četi, dobe naši strelci ukaz, naj napno loke — v imenu papeža, mesta in osvoboditelja!« Ta grožnja se je do pič.ee izpolnila. Še predno je stari baron utegnil svoje ljudi primerno razpostaviti, so se odprla mestna vrata in dobro-oborožena, četudi nedisciplinirana četa se je s kljubovalnim kričanjem vsul a ven. Orožje je žvenketalo pred množico pa je plapolala lazurna zastava rimske države. Naskok te množice je bil tako ljut, njen» Itevilo jc bilo tako veliko, da so se biL baroni po kratkem hrupnem boju poraženi in od svojih napadalcev pognani dobro miljo daleč od mestnih ?idov. Cim so baroni preboleli svoj strah in med svojimi ljudmi napravili red, so se sešli na posve'ovan je, na katerem je bilo slišati raznovrstne in nasprotujoče si nazore Eni so bili zato, da naj se vsi ninaknejo v Palestrino, ki je bila last Colonnov in kjer so imeli skoro nedostopno trdnjavo. Drugi so bili za to. da naj se četa raziđe in naj gre v majhnih oddelkih mirno v mesto. Štefan Colonna — ki je bil tako razburjen, da ni mogel samega sebe vladati — ni bil v stanu vzdržati svojo veljavo. Luka Savelli, plab a zvit in hinavski mož, je že obračal svojega konja in veleval svojim ljudem, naj mu slede na njegov grad v Romanji, ko se je stari Colonna domislil, kako vzdržati celo četo skupaj, da se m- raz ide, kar bi za skupno stvar vsega plemstva zamoglo postati usodepolno. tDslje prihodnjič.) J »koncedira« ravno toliko, kolikor doslej. Ako pa bi obstrukcijonisti od* klonili spravo, pa se naj poskusi u petja ti v deželnem zboru nov poslovnik, ki bi obsimkeijo po vzoren v kranjskem deželnem zboru oteikočil ali pa sploh preprečil. Tak poskus bi so najlažje napravil potom predloga, katerega bi stavil deželni odbor. Po § 35 deželnega roda namreč predlogov deželnega odbora ni treba od kazat i kakemu odseku v razpravo. Ako pa bi tudi ta poskus ne vodil do pravega cilja, potem bi imeli po nazoru govornika računati v Štajerskem deželnem zboru s trajno obstrukcijo. Iz St, Jurja ob Južni železnici. ČJudne stvari se gode v našem »Katoliškem domu«. Na pepelnico je došlo bojda v tej gostilni na katoliški podlagi do prepira in silovitega pretepa. Neki fant je davil drugega In dasi je skušal kaplan K. posredovati, je nadepolni krščansko - socijalni gojenec vpil naprej: »Naj grevengo moli!« Siromaka so morali »katoliški« divjaki čisto sleči, saj je št* bilo zjutraj pred hišo videti različne cunje. V pošteno gostilno kakega naprednjaka itije po mnenju uašib duhovnikov greh, ali v »Katoliškem domu« se pretepati je dovoljeno. Nam je prav, taki dogodki odpirajo ljudem oči, da je veselje. Braslovče. V nedeljo, dne 3. marca se vrši ob 3. uri po| oldne v gostilni g. Rossnerja občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Dravinjska podružnica Ciril-Mctodove družne ima svoj občni zbor dne 3. marca, to je v nedeljo ob 4. popoldne v gostilni gosp. Svetlina v Poljčanab z običajnim sporedom. Oporoka v prid dijaški kuhinji v Mariboru. Pravkar minole dni se je razglasila končna razsodba glede veljavnosti oporoke, ki jo je bila leta 1902 dala narediti hišna posestnica v Mariboru, Marija Draksler po mariborskem odvetniku dr. Radoslavu Pipušu. V tej oporoki je zaprstila Marija Draksler svoje premoženje, v kolikor ga ne izčrpajo obsežna in številna volila, dijaški kuhinji v Mariboru. Pridejala je tej oporoki klavzulo, glasom katere se imajo smatrati vse oporoke, ki bi se jih našlo po njeni smrti, za neveljavne, razun če imajo gotova svojstva, iz katerih bi se dalo sklepati, da je Marija Draksler imela naknadno trdno voljo, preklicati veljavnost oporoke iz leta 1902. Leta 1910. je umrla Marija Draksler. Kmalu so se zglasili razni dediči s svojimi testamenti. Poslednja oporoka iz leta 1910. je imenovala neko Marijo Mahorič za glavno dedinjo. Rajno Marijo Daksler so namreč njenega premoženjaželjne sorodne in nesorodne osebe oblegale kar zaporedoma, prigovarjajoč ji. naj napise poslednjo voljo, — seve njim v prid. No, da se izogue temu ravsa-nju še v življenju, je skušala tolažiti zdaj tega, zdaj drugega s kakim testamentom. Proti tem oporokam se je torej morala dijaška kuhinja za svojo oporoko iz leta 1902 podati na pravdno pot. Zanimivo je, da je c. kr. okrožno sodišče v Mariboru zavrnilo tožbo dijaške kuhinje ter, da je nad-sodišče v Gradcu potrdilo razsodbo mariborske okrožne sodni je; šele najvišje sodišče na Dunaju je razsodilo, da je z ozirom na gori omenjeno klavzulo veljavna le oporoka iz leta 1902. to je tista, v kateri je dijiška kuhinja imenovana za dedinjo. Dijaško kuhinjo ter v tej oporoki imenovane legatarje sta zastopala v pravdi mariborska odvetnika dr. Franjo Rosina in dr. Radoslav Pipuš. Česti- tamo njima na uspehu! Kakor •lišimo, ne preostane dijaški kuhinji od dedščine mnogo, ker so volila znatna. Vendar se more računati na kaki b 10.000 K9 kar porotni aa mariborsko dijaško kuhinjo isredno visoko podporo! Človekoljubni gospe Mariji Draksler blag spomin t srcih slovenske učeče so mladine ▼ Mariboru! — Njeno ime bo ostalo z zlatimi črkami sapisano v imeniku podpornic in pospeševal k slovenske mladine. Slovensko gledališče % a.*iboru. Dramatično društvo predstavlja dne 4. sušca zvečer v Narodnem domu krasno ljudsko igro v 3 dejanjih »Kmet in graj&Čak«. Pri predstavi svira pomnoženi orkester glasbenega diraltva, kateri bode nudil pri tej priliki lep. izbran koncertni užitek, na kar početnike našega gledališča še posebno op<»zarjamo. A kad. tehnično drusUo »Tabor« v Gradcu si je izvolilo na svojem občnem zboru dne 24. t. m r.a letni tečaj 1912 ta-le odbor: Predsednik: Kolar Milan, stud. i ur. Podpredsednik: Grandova Ognjeslav. stud. iur. Tajnik: Skorjanec Miroslav, stud. iur. Birgajnik: De Gieria J o,* i p, stud. med. Knjižničar: Kovačič Makso, stnd. pbil. Gospodar: Fr^.* Fran stud. iur. Namestnika: Buč*»r Julij« stud. iur in Suša Vladimir. *ind. iur. Pregledniki: Frarkovič Vladimir, c. phi.. Mikiie Matko, stud techn. in Mlakar Ljudevit, e. phil. Hrvaško akad. društvo »Hrvatska« v Gradcu priredi v torek, dne r>. marca v prostorih »Stoinfelder Siile« koncert s plenom. Pri konc r-tu sodelujejo društveni pevski in tamburaški zbor. člani zagrebškega narodnega gledališča gospa Anka Horvatova in g. Marko Vuškovie ter virtuoza Rio in Colovich. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstopnina za dijake \ K 50 vin., za druge posetnike 3 K in za rodbine 6* K. Drobne novice. Iz Laškega trga poročajo: Žena zidarja Valentina Bidermana v Jurkloštru je sedaj le 5 let težko bolna na pljučih. Nekaj časa sem je ljudje sploh niso več videli. Ker so vedeli, da mož grdo ravna ž njo, so začeli različne stvari sumiti in opozorili so tudi orožnike na to zadevo. Orožnik je šel v Biderma-novo stanovanje in našel ubogo žensko na nbožnem ležišču, vso v capah in pokrito z nesnago ter suho do kosti. Poleg nje je ležal v enakih razmerah mal otrok. Mož ju .ie p polno-ma pustil v nemar. Obe obžalovanja vredni bitji so spravili v bolnišnico, moža pa so ovadili sodišču. — Kaj vse ne stori močno lansko vino! Iz Rajhenburga poročajo: Te dni je vstopil posestnik Janez Res-nik precej natrkan na vlak. V svoji pijanosti je zgubil vozni listek in sprevodnik, ki je mislil, da ima opraviti s kakim goljufom, je zahteval, naj plača Resnik nov vozni listek. Resnik je bil užaljen in se je začel prepirati s sprevodnikom. Došlo je do rokoborbe. pri čemur je dobil sprevodnik tako zaušnico, da jč odletcl v vozova vrata. Cela afera se bo končala pred sod ni jo. — Iz Maribora. Dne 26. februarja je padel s hišne strehe v Gosposki ulici št. 23 46-letni zidar Alojzij Grandošek. Pozabil se je z vrvjo privezati. Stri si jo desno nogro pod kolenom in dobil na glavi težko rano. Spravili so ga v bolnišnico. — Prestavljen je višji gozdarski komisar Oto Paul na lastno prošnjo iz Ljubljane v Celje. — V Mariboru imajo celo vrsto mrličev: umrli so bivši kamniški župnik Janez \VoIf, nadiuženirjeva soproga Mariia Sladek, roj. Ros, žena poštnepa ekapedijenta Marija Stub-Umr tal zaaebnica Amalije Paebner v starosti 67 let. — IzGradoa. Stav-kujoči dimnikarski pomočniki so pričeli danes zopet ■ delom. Dosegel se je med njimi in mojstri eporasum. — Iz Leskove« pod Ptujem poročajo: Dne 21. febmerja sta prišla zgodaj zjutraj posestnik Martin Habjanič in njegove lena Jožefe s nekega pred pust nege plesa domu. Začele ste se prepirati In po stari navadi obmetavati s rasnim domačim orodjem. Končno je »grabil Martin Habjanič petrolejko in jo vrgel ženi v glavo, tako de ee je razbila in ženska je bile takoj cela v ognje. Dobile je osobito težke opekline po glavi in rokah. Koroško. Koroški deželni »bor. V včeraj« inji seji je bil sprejet zakonski načrt glede spremembe zakona o šolskem nadzorovanju. Dalje je sprejet predlog glede osemm ili jonskega posojila mestne občine celovške in pol g tega še 400.000 h''.< posojila za /grad bo poslopja za novo poštno ravnateljstvo v Celovcu. Tudi se oprosti mestna občina od deželnih naklad za 20 let. in sicer od davka, ki odpade na novo poštno poslopje. Dalje je bil sprejet še zak< nski načrt glede davka javnih zabav in veselic v Celovcu v prid mestnemu ubožnemu zakladu. Nato se je razvila večurna debata glede proračuna in šolskih zakonov, ki se je nadaljevala še v popoldanski seji. Prihodnja seja danes. Iz Celovca. Občni zbor Ciril-Me-t odo ve podružnice v Celovcu bo v so-lioto dne 2. marca v mali dvorani ho-tela Trabesinger. Jezersko na Koroškem. (Potres.) V noči od torka na sredo ob 12. uri 23 minut je bil tukaj kake štiri sekunde trajajoč silen potres s predidočim in sledečim hučanjem, in sicer v smeri od severa proti jugu. Stavka dimnikarjev v Celovcu se še vedno nadaljnje. Dasi so od začetka mojstri odklonili vsako pogijanje s pomočniki, so sedaj pripravljeni se pogajati z njimi posamezno. — Mislili so, da si bodo pomagali s t°m, da bodo poklicali v mesto pomočnike z dežele, vendar se jim je to ponesrečijo. Upati je. da bodo pogajmja kmalu končana in da l>odo imela za pomočnike vsaj delni uspeh. Najden utopljenec. V Dravi so našli pri Snitalu neznanega moškega utopljenca, ki je bil že tako nagnit, da ga skoraj ni bilo mogoče spoznati. Sumili so, da je utoplieuee morda delavec Lederer iz Mollbrukna, ki je irginH že mesece decembra 1. 1 Poklicali so njegovo ženo. ki je spoznala po obleki in drugih znamenjih svojega moža. Lederer se je bržkone ponesrečil in padel na potu od dela v Dravo. Primorsko. Tržaški občinski svet. Snoči se je vršila seja občinskega sveta tržaškega. Seje se je udeležilo 65 mestnih svetovalcev, galerije so bile natlačeno polne, ker je vladalo za sejo splošno zanimanje glede nadaljevanja socijalno - demokratične obstrukcije zaradi pogodbe mestnega sveta z tramvajsko družbo. Takoj po branju zadnjega zapisnika se je oglasi! k besedi zopet svet. Čemi ve in je nadaljeval svoj obstrnkcijski govor. Odgovarjal je na vseh 57 sprememhnih predlogov pogodbe tramvajske druž- be. Govoril je do 11. ponoči, v dvorani je bilo vse mirno in ob 11. je župan zaključil sejo. K risa v občin, svetu v Pulin i« istrska pogajanja. Deželni glavar istrski dr. Kizzi je poročal na Dunaj glede krije v občinskem svetu v Polja, da so vsi uradniki, ki so bili zaradi poneverbe aretirani, politični naaprotniki laske nacijomlno • liberalne stranke, ki ima v deželnem od* bom večino. Dva izmed njih sta izdajala tndi neki list, v katerem se je ostro obsojalo delovanje deželnega odbora. Vse stranke so zaradi tega silno ogorčene in poostrila se je napetost med njimi tako, da so pogajanja za delaziiH žnost istrskega deželnega zbora skoraj nemogoča, ali vsaj jako otežkočena. — V Pulj je priš'o včeraj več državnih inženirjev, ki prevzamejo vodstvo v mestni plinarni, elektrarni in pri mestnem vodovodu. Včeraj so aretirali zopet dva mestna uradnika za rad j sokrivde poneverbe. Aretirani razpečevale! ponarejenega denarja. Kakor smo že poročali, so aretirali pred kratkim v Trstu dva Italijana, ki sta jako izborno ponarejala tuj kovani denar Imela sta celo dobro opravljeno in z vsem preskrbljeno delavnico in večjo zalogo raznih kovin. Kljub tej aretaciji, pa 50 se še vedno razmnoževali po mestu razni falsifikati. Včeraj se je posrečilo policiji aretirati tri člane te družbe, ki so se pečali z razpečava-njem ponarejenega denarja. Aretirani so 221etni mehanik E. Nani iz Zadra, 2Hletna zasebniea A. Ranzato iz Pulja in 34Ietni potnik Frid. Oš-ar, tudi iz Zadra. Pri njih so dobili večjo vsoto ponarejenega denarja. Samomor. Pri Sv. Andreju so našli včeraj mrtvega na neki klopi mladega fanta, ki se je ustrelil v nsta. Samomorilec je 201etni Karel Godni k. pek v Trstu. Vzrok samomora je neznan. Hitra smrt. Včeraj je nmrl nenadoma med delom poslovodja v kavarni »Montefiore« v Trstu 51 letni Franc Erraan. Zadela ga je srčna kap. Ko je prišel zdravnik, je bil Er-man že mrtev. V kavarni je bilo navzočih precej gostov. Velik požar v Trstu. Snoči je izbruhnil ogenj v tovarni za pohištvo Oante v Trstu. Ta tovarna je tekom 11 let že trikrat pogorela. Ogonj je nastal okoli 4. zjutraj v strojnici, razširil se je z veliko hitrostjo po desnem traktu. Gašenje je bilo silno otežkočeno vsled grozne vročine. Nemogoče je bilo ogenj zabraniti od glavnega poslopja, ki se je okoli 5. zjutraj z velikanskim truščem podrlo. Poleg tega sta zgoreli tudi dve veliki lesni skladišči. Škodo cenijo nad 100.000 K. Vzrok požara je neznan. Več kot 100 delavcev je brez zaslužka. I Cerkvene tatvine v Furlaniji. V Furlaniji so se pojavili v zadnjem času na več krajin cerkveni roparji, ki so vlomili v tri cerkve, ter odnesli vse nabiralnike. V eni cerkvi so vlomili tudi v tabernakelj in ukradli srebrn pozlačen kelih. O vlomilcih ni še nobenega sledu. Za po v zd igo prometa v Istri in Dalmaciji. Včeraj se je zglasila deputacija tržaške komisije za povzdigo prometa v Istri in Dalmaciu pri trgovskem ministru vit. pl. Rosslerju na Dunaju. Deputacija je izročila ministru obsežne predloge glede po-vzdige prometnih sredstev v Primorju, Istri in Dalmaciji in ga je prosila, da podpira njihove tozadevne težnje. Pred vsem pride v poštev raz- Prava in neprava ljubezen. (Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) tfffcaSJ« 1 »To bi bila lahko prihianila, saj Sedmič ni bil tako napačen človek,« rekel je hlapec, »in midva nimava od tega nič.« »Se ti že smili, ha ha kot mojemu staremu, ki bo od san*c zabitosti konec vzel. Nisem mislila, da si tako omehkužen.« Pri teh besedah je stisnila hlapca k sebi in mu dala poljub. »Ti si še fant, ki je za Tabo, vse drugo je za staro šaro,« rekla je v smehu, »ti ne veš, kako mi je bilo strašno dolgčas po tebi.« »Pa bi bila starega nekoliko po-žgačkala!« zasmejal se je France. »Če se ga z žarečim žebzom pritisneš, se ne zgane,« odvrnil*: je, »kot mrzel kamen. Ti pa imaš življenja v sebi, da bi užgal vso vas.« »Kaj bi rekla ti?« smejal se je on. »Saj vem, da je tvoje U v1 Jen je le zanje,« rekla je, »zato pa komaj čakam trenutka, da se na.ua ne bo treba več tako-le pod kap.,,,- shajati, ampak da se pogrejeva gori v spalnici.« »Glej, da bo to knia^u! Tndi jaz sem sit tega h ajd u kovanja po mrvi in slami in za zidom,« odvrnil je France. »Predno odslužiš vojake, bom prosta teh starih votlih kosti.« rekla je Katinka. čemur je sledil objem in poljub. Tisti trenutek je zažvižgal preko njunih gin v pasji bič. Fdaree je padel čez obojni obraz in predno sta so France in Borčevka razpustila, priletel je drugi, tretji ndfirec. Vmes so se čule kletve in psovke, ki jih ne moremo ponavljati, ki pa so bile primerne početju Borčevkinernu » Koliko časa bi bil Borec še vži- j gal s svoj;m bičem, ni znano, gotovo je pa, da je imel pripravljenih še več krepk;h udarcev. A tu mu je priletelo v čelo debelo poleno, ki je je iz bližnjo drvne skladalnice potegnil hlapec. Gospodar se je opotekel in padel nezavesten na tla. Op'idva sta izginila za hlevom in se za padlega nista brigala nič. Ko se je hlapec Peter čiz dobro uro prehud 1 iz trdnega spunja in si prišel na vodnjak gasit žejo začni je ječanje na nasprotni strani hleva. Prišedši tja se ni malo ustrašil, ko je spoznal gospodarja, ki je itn cd krvav obraz in s krvjo zalite oči. Jel je klicati na pomoč, dokler ni sklical ostale sVnž'nčadi ter gospe, ki ie pri hitela skoraj V sami srajci in vsa preplašena. Prenesli so Borca v njegovo posteljo, kjer se mu j»* povrnila zavest, po zdravnika pa oiso po* slali, ker tega ni želeli gospa. Tri dni nato bilo jt- ri liko so-I boto popoldne — sta se pripeljala ne * Golo Mrkač in njegova žena voščit za praznike Borcu in Borčevki. Navadno je prišel Borec že do voza na dvorišču nanroti obiskovalcema, ta dan ga pa nI bilo. In ko sta prišleca vprašala hlapca Petra, ki je prišel izprezat konje, kje je gospod, odgovoril je ta žalostno: »Bolni so in leže ter nič ne vstanejo.« Justina se je hudo prestrašila in hitela v prvo nadstropje, da jo je mož komaj dohajal. Na hodniku sta srečala Katinko. Justina jt Šla mimo nje, ne da bi jo pogledala, kajti močno sovraštvo je občutila do svoje mačehe, Mrkač se je pa ustavi! pri njej in se spustil z njo v pogovor, iz katerega je zvedel, da sc je Borec spod-taknil, padel in se hudo potolkel na čelu, da pa je upanje, da ne bo nič hudega is tega. Ko je Justina odprla vrata oče tove spalnice in videla roditelje vsega obvezanega po glavi, vzkliknila je kot v obupu« skočila k njemu, ga objel« in mu poljubljala ovenelo lice. Solze so se ji vd"Ie po -brazu in tudi oče se jih ni mogel zdržati. Ko je vstopil v sobo Mrkač, nanel ju je v medsebojnem objemu in dasi,ni bilo njegovo sree pristopno mehkim čuvstvom, vendar je ta prizor vplival nanj. da je obstal pri vratih in da si ni upal naprej, da ne bi motil izka zova it ja otroške in očetovske I ju bfzni. »Kaj ti je prijatelj!« v prešel je čez par m in nt, ko je pristopil k bolnikovi postelji. «Nič hudega« odvrnil je Borec, »preveč sem že na svetu in zrelo jabolko se rado sklati z drevesa, če samo noče pasti na tla.« »To se pravi, da te je kdo udaril,« pravi Mrkač, »toda kdo in čemn ?« »Ne govorimo o tem!« de" Borec, »upam. da preb« lim, če pa ne bom, se pa tudi ne zgodi, "kot drugi hočejo.« »Ne razumem te. kaj misliš reči,« reče Mrkač. »a povej vendar, kaj se je ?g d lo s teboj!« »Nikar me ne razburjaj!« prosil je Borec, »če na to mislim. se razljutim in to mi škoduje, dasi me ni škoda, če bi danes končal to živi j nje. A govorimo o čem drugem!« MrkaČ ni več silil vauj. dasi je bil skrajno radoveden. Da ni bila same nesreča, kot je trdila Borčevka. je bil docela preverjen, ker sicer bi se Borec ne branil povedat1 in skrivati vso stvar. Kaj bi se b:lo zg di* lo. tega Mrkač ni mogel nič domnevati. Govorili so nato o različnih re-*tn, zlasti glede g( spi dai>tva. Ju sMna se teg' pogovora n d Niti udeleževala, ker ji je šlo le vedno po možganih, kdo da je prizadel očetu bole čne v gl vi. In črn dalj je prenvs Ijevftfn, tem gotovejle e ji je d !e vnlo «!a n » rr b"ti oče; vr 1 z kriva mačeha, če ne neposredno, pa širjenje telefonskega omrežja po Primorju. — Minister je obljubil, da se bo za stvar zanimal in je pripomnil, da ima izdelan že popolnoma konkreten program glede razširjenja tele-Ionskega omrežja v južnih deželah monarhije. Pred vsem dobi Trst tretjo telefonsko zvezo z Dunajem, kate-ri zvezi se priklopi primorsko in dalmatinsko omrežja. Ta tretja zveza bo izgotovljena do jeseni. .Na to progo bodo priklopljene telefonske zveze dalmatinske, ki bodo pred vsem vezale Šibenik, Split in Du-I brovnik. Izmed dalmatinskih otokov I prideta najprvo v poštev samo Lo-] šinj in Brionski otoki, in sicer zaradi velikih stroškov napeljave. — Deputacija se je zglasila tudi pri ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu, kateremu je izročila spomenico tržaških komercijalnih krogov glede iz-premembe na prometno - političnem in tarifaričnem polju. — Ministrski predsednik je soglašal i zahtevami deputacije, pripomnil pa je, da se mora v tem oziru vsekakor pritegni ti k tozadevni enketi tudi finančni minister. Slovenskim rodoljubom! Častni član slov. akad. društva :>Ilirije« v Pragi; nepozabni pospeše-vatelj češko - slovenske vzajemnosti in idealni ljubitelj slovenske mladine Jan Lego, ki je pokopan na centralnem pokopališču v Pragi, še do danes nima nagrobnega spr menika. Lansko leto, na dan Vseh svetnikov, smo peli ob njegovem grobu slovenske žalostinke in pri tej priliki smo sklenili, da postavimo temu vzor-možu dostojen spomenik v ioak hvaležnosti slovenskega dijaštvs za velike zasluge, ki si jih je pr-dobil za naš narod. — Nabrali smo sicer med sabo že precejšnjo vsoto, a ker sme mnenja, da je dolžno tudi slovensko občinstvo v domovini, darovati po j svoj'h močeh in okolnoetib za spo-| menik moža, ki je vse svoje življenje deloval le v prospeh in napredek Slovencev, prihajamo danes z javno prošnjo za prispevke. — Lesovih zaslug podrobno ne bomo razpravljali, *aj so gotovo vsakemu Slovencu dovolj znane. Omenimo naj samo, da sta ga mesti Ljubljana in Kamnik imenovali svojim častnim občanom — upravičeno torej upamo, da bosta pred vsem ti dve mesti veleli, kaj je njiju dolžnost. Vsakdo, komur češko - slovenska vzajemnost ni samo fraza, vsakdo, kdor ve. kaj je storil Lego za našo mlad;no. bo rade volj* poslal primeren prispevek ra njegov nagrobni sr*omenik. — Vsi darovi naj se pošiljajo na naslov našega društva! Slovensko akad. društvo »Ilirija« v LPragi — Kral. Vinohradv, Taborska ulica 14. V A NE RADEJ, L č. predsednik. FEDOR GRADIŠNIK, t. č. tajnik. Dnevne vesti. + Volitev v obrtno sodišče, V skupini veleobrti je pri ožji volitvi v obrtno sodišče zm»gala narodno napredna stranka proti združenim Nemcem in klerikalcem. Izvoljeni *c bili za prisednike gg. Ivan Belič, Josip L e n č e . Filip S u p a n Č i t in Anton T o n e j c , za prisednika vzkUcneora sodišča g. Ivan Knez. vsaj posredno. Morda mu je še celo ona sama prizadejala kak udarec* Ako bi bila Justina vedela to zagotovo, sla bi ji bila razpraskat obraa. Ko je pred odhodom Mrksč nekoliko odšel iz sobe. prijel je Boree svojo hčer za roko in rekel: »Povej mi, al« si t; sporočila Sedmiču, kar so ga dolžini* Justini je šinila kri v glavo, kot bi jo obšel sram, a odgovorila je takoj, ker se ji je videl trenutek važen:' »Da, jaz!« »Piši mu zdaj.« velel je oče, »ua sem jaz docela prepričan o njegovi nedolžnosti, ker sem dogjal krivdo drugih, in da ga ravno tako cenim in spoštujem, kot sem gd pred ono obdolžitvijo. Reci mu, oa.i mi oprosti one besede pri svojem odhodu od nas, ko nisem poznal razmer. A če ni u boš precej pisala, piši mu na dom v Ljubljano, kjer je na počitnicah.« |Tustini je gorelo lice Katera novica bi bila lepša od te? lu da ji oče naravnost ukazuje, naj pi»e Sedmiču! Kakšen preobrat se je zgodil v njem? Ako bi mogla, poVtela bi v Ljubljano osebno naznanj.st prevese-lo vest. Bila je od radosti razburjena, da je cdgover'ln: »Oče, preeej, še daues mu bom pisala!« (Dalj* trihodnjic.) -f- Jvmetijska družba je pač ne- hala biti kmetijska organizacija, zakaj klerikalci so pometali iz odbora vse strokovnjake in izvolili odbor, ki je nekaj čisto posebnega. Predsednik je trgovski svetnik Povše, podpredsednik kaplan Lampe, odborniki pa fajmoster Hladnik, fajmošter Piber in kanonik Kalan. -j- Klerikalne sleparije, Klerikalci so se že tako vživeli v sleparije in goljnfije, da brez njih ne morejo rec izhajati. Da so tndi pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico sleparili kar na debelo, se razume samo obsebi. V dokaz te trditve bomo navedli izmed mnogih samo en kričeč slnčaj, ki kaže jasno, da so klerikalcem vsa sredstva dobra, samo da dosežejo svoj cilj. Evo slučaja! V* Podhruški pri Kamniku živi R )za Balota. Ima malo prodajalno in je vsled tega tudi volilka v trgovsko in obrtniško zbornico v skupini male trgovine. Pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico je dobila iritiinacijo in glasovnico po pošti, pasi zna Koza Balota pisati, vendar ni sama pod pisala ne povratnice, ne glasovnice. Glasovnico je zanjo pod-pisal Matija po domače Logarjev iz Srednje vasi. Dne 15. t. m. dopoldne je prišel k Baloti član »Slovence ve-£a« uredništva g- Puc in ji dejal, da >e podpisi ne ujemajo na povratnici in na glasovnici ter jo pozval, da naj še enkrat sama podpiše. Ona je odvrnila, da jo je na glasovnici podpisal Logarjev Matija in da ona nič ne podpise. Puc je na to poslal po Logarjevega Matijo ter mn rekel: »Tukaj imaš krono, pa še enkrat podpiši!« Matija pa je to odklonil, vrgel krono nazaj rekoč: »Ker se gre za denar, je najbrže lumparija zraven« iu ni hotel podpisati. Iz dejstva, da je hotel Puc Logarjevega Matijo pregovoriti, naj še enkrat podpiše Rozo Kaloto, se da sklepati, da je imel najbrže povratnico v rokah, ker bi sicer zopetni njegov podpis ne imel prav nobenega pomena. Od kod pa je dobil Puc povratnico! Kdo mu jo je dal! Ali jo je dobil iz pisarne trgovske in obrtniške zbornice ali od poste! To oboje je izključeno, ker je čisto srotovo, da povratnice ne da iz rok niti trgovska zbornica niti postna uprava. Kako je prišel potem Fnr do povratnice, ako jo je res imel: Na posten način gotovo ne! Vrne* je torej morala biti sleparija in to sleparstvo spraviti na dan. to je liolžnost — državnega pravdnimi val — Poštenjaka Oražma skuša /V-rajšnji »Slovenec« oprati v dol-_ cr*?ifn članku. Toda ta članek vsebuje use laži in zavijanja., zato se lahko omejimo na suhe konstatacije dejstev, ki jih je podala razprava v pravdi Oražem contra Černe. Evo izgnana fakta: 1. Gerent Oražem je ponujal poravnavo, ki pa jo je Ceme odklonil, ker so se mu pogoji zdeli n^.prejeraljivi. 2. Gerent Oražem je dobavljal po izoovedbi v»eh prič za občino docela ničvreden gramoz in je » tem občino občutno oškodoval. 3. li^reut Oražem je plačal stavbne \>r^tojbine za razne prizidke v času. ko je bil Še Zakotnik župan, ni pa plačal teh pristojbin za svoje nove hiš?, ko je bil podžupan, oziroma ge-rrnv. Tudi s tem je oškodoval občino. 4. G«»rent Oražem je ukazal g. Raga-nju, naj napravi nepravilne volilne imenike, je vpisal med reki a maci j->kim postopanjem v te imenike osebe, ki v Mostah sploh ne eksistirajo. *er najel zato dve osebi, da sta se proti imenikom pritožili v svrbo. da bili ti imeniki potem razveljavljeni. Za re volilne imenike, ki so bili vnaprej namenoma nepravilno sestavljeni, da bi bili kasneje razveljavljeni, je gerent Oražem plačal iz občinske blagajne 90 kron, s čemer - tudi oškodoval blagajno. 5. Neredi t občinski blagajni so bili že znani, ko je še živel tajnik Stare. Gerent dražem pa je takrat izjavljal, da je občinska blagajna v najlepšem redn. Ko so nekateri občanski odborniki pri sejah hoteli Oražma interpelira-i radi občinske blagajne, je le-ta vedno predčasno zaključil sejo ter s 'em preprečil razpravo o njemu neljubi stvari. O nerednostih v občinski blagaini je Oražem jel govorit* Mde, ko je umrl tajnik Stare ter z njim izginil edini svedok, ki je na-tanke vedel za Oražmove manipulacije. 6. Gerent Oražem si je izposoje-val od g. Peklaja po 20. 30 in 40 kron *a svojo trafiko. Kadar mu je vrnil te zneske, je šel v občinsko pisarno ter od on d i prinesel dotični znesek. Kajman j, kar se da sklepati, je. da si je te zneske izposoj**val iz občinske Hlagajne. 7. Gerent Oražem je falsi-fieiral zapisnik ene izmed občinskih K j. — Vse to so fakta, ki jih je neno. Hitno dognala sodna razprava. Vkljub tej sodni stiormatiznciji je Oražem še vedno gerent v Mostah in Slovenec« ima še drzno čelo. tega ^igmatiziranega človeka javno braniti in zagovarjati! + Pod klop je zlezel »Slovenec« ter podal v včerajšnji številki ponižno častno izjavo gg. Franu Roblcku, •Josipu Sirci in Edv. Kukcu v Žalcu tor Ank Cvenklu v St. Petru v Sav. dolini, ker jim jo svoječasno očital, da so »goljufali hmeljarje, jih izkoriščali, da se kot nenasitne pijavke mastijo z dobičkom in vodijo ljudi v gospodarski prepad.« Naši somišljeniki so pač blagi in usmiljeni ljudje, zato odpuščajo klerikalnim dervišom tudi take lopovščine! + Posledice Škofovega beračenja. Kakor smo že poročali, je škof pritisnil na kranjske duhovnike, naj ga rešijo iz dolgov, v katere je po svoji lahkomiselnosti zabredel. Zahteval je, naj mn vsak duhovnik da okroglih 400 kron. Duhovniki so se seveda zbali, ker poznajo škofovo maščevalnost. In tako je več duhovnikov poslalo po 400 kron, pa tudi po 1000 kron. Toda ne dobrovoljno! Kleli so in se pritoževali, ker škof ne pozna drugega nego: dajte, dajte! Prepričani smo, da bo škof, če bo enkrat rešen dosedanjih dolgov, zopet začel z novimi špekulacijami, ki jih bo zopet naprtil kranjski duhovščini in pa »vernemu kranjskemu ljudstvu«. + Klerikalna trgovska izobrazba. Na Dunaju je neko klerikalno društvo za podpiranje trgovske šole za katoliško mladež (Dunaj. VIL. Neustiftgasse 106). To društvo preplavlja zdaj slovenske dežele s pismi, s katerimi hoče izmolsti iz našega ljudstva denar za vzgojo »katoliških« reete klerikalnih trgovcev in uradnikov. Te okrožnice so sestavljene v taki slovenščini, da človeka kar po črevih ščiplje, če jih mora brati. Važno je pa za nas, izvedeti pravi namen, ki ga zasledujejo klerikalci s svojimi trgov?kimi šolami. Okrožnica namreč pravi: »Naša doba je stalna borba profi sovražnikom vere in zato ne smerno mi netvorilni ostati, ampak moramo se srčno boriti za Kristusa, njegovo vero in cerkvo. Mesto borišta na katerim se bode ta borba odločila je pa le šola, ker mi moramo sami odgojiti verno generacijo . . . Zaradi tega moramo mi namene našega drnštva z veseljem prizdraviti, katerega je zadača, katoliško slovensko mladež v katoliških trgovskih šolah odgojiti. Naša šola je edina na Dunaju, katera podnčeva slovensko mladež v trgovskem znan-stvu in jo tako pripravlja za njeno bodočo službo, kakor uradniki pri železnici, pošti ali banki itd. Kako važno je to za slovensko namenaU< Iz te okrožnice je torej razvidno, da klerikalci v svojih trgovskih šolah ntče-jo vzgojiti dobrih trgovcev itd., temveč predvsem klerikalne agitatorj«-. Naravna posledica tega je, da naši trgovci, naši denarni zavodi itd. ne bodo iz teh zavodov dobivali dobrih strokovnih sodelovalcev. terUveč predvsem klerikalne agitatorje. Priporočamo pa vsem, ki dobe omenjeno okrožnico, da jo vržejo v koš. + Klerikalna ljubezen ?a uei-teljstvo. »Slovenec« je poročal " preganjanem učitelju g. Jarhu v Dragi, ki so ga spravili ondotni Nemci pred sodišče v Kočevju, kjer je bil obsojen na 30 K globe, a novomeško sodišče ga je popolnoma oprostilo. Previdno pa »Slovenec« zamolči, da ga je zastopal v Kočevju dr. P e g a n ter vkljub obsodbi zaračunal preganjanemu trpinu 140 K. V Novem mestu pa ga je uspešno zastopal ribniški odvetnik g. dr. R a j h in sicer popolnoma brezplačno. Vkljnb opro-ščenju po pritiska sedaj dr. Pegan na plačilo 140 K, a kako jih b revež učitelj plačal od svojih mesečnih £6 kron. Pripomniti pa je treba, da je bil g. Jarh zvest pristaš S. L. S. No sedaj bo menda izpregledal, ker tudi stanovski tovariš posl. Jaklič ni hotel ničesar zanj storiti. Tako varuje svoje pristaše Slomškova zveza. -f* Imenovanje. Domobranski orožarni prideljeni naš rojak g. major Fridolin K a u č i č , poznat v avstrijskih vojaških krogih kot strokovni vojaški pisatelj in izumitelj vojaških, tudi v inozemskih armadah vpeljanih iznajdb, imenovan je poveljnikom c. kr. domobranske orožarne na Dunaju. — Tujski promet. Vsepovsod je prodrlo spoznanje, da je vsled novodobnih komunikacijskih sredstev nastali tujski promet važen faktor državnega in ljudskega blagostanja. Vsepovsod se trudijo, da bi privabili kar največ tujcev in jim preskrbeli vse potrebne udobnosti, saj zaslužijo s tem vsi in če imajo ljudje dobre zaslužke, ima tudi država lepe dohodke iz davkov. Na Kranjskem so dani vsi pogoji, da se sčasoma razvije velik tujski promet. Treba je le pogledati, kaj je bil Bled pred 30. leti in kaj je danes, pa se spozna vsa korist tujskega prometa. Tudi Bohinj ima veliko prihodnjost. Zdaj je tam seveda tujski promet še v povojih, ali razmere se bodo hitro premenile. Cona zemljišč rase že sedaj in bo še rasla. Uvažuje vse okolščine in da bi se pospešil tujski promet v Bohinju, se nekateri rodoljubni ljudje ustanovili hotelsko družbo »Triglav«. Ta družba ima svojo prihodnjost. Samo ob jezeru ima 45000 štirjaških metre* v sveta, ki bo čez deset ali petnajst let imel ogromno prednost. Va- žnost te družbe sa povzdigo tujskega prometa je spoznala sama vlada s tem, da subvencijonira njen hotel. Zdaj je obelodanila dražba poziv na subskripcijo novih delnic To prilika sta porabila »Deutsches Vol karat« in pa »Grazer Tagblatt« in sta besno planila po hotelski družbi »Triglav«. Ti napadi, ki hotelski družbi pač nič ne škodijo in imajo samo namen oškoditi tujski promet na Kranjskem, izvirajo seveda iz ljubljanskih nemških krogov. Iz tistih krogov, ki vedno zatrjujejo, da so za delo in za vse, kar naj povzdigne gospodarski blagor dežele. Kako se vjemajo take besede s početjem po nemških listih, to prepuščamo sodbi treznomislečega občinstva. Umrl je v blaznici na* Studencu danes zjutraj ljubljanski zlatar gosp. Franc Meisetz. P. v m.! Na naslov c. kr. poštnega ravnateljstva. Viška občina je zadnje čase lepo napredovala glede kolonizacije, industrije itd., toda v poštnem oziru je za njo se vedno tako starovesko skrbijeno, kakor za hribovske vasi. Viška pošta ima le enega uslužbenca, ki mora raznašati pisma, brzojavke, denar itd. Mož se nam smili, ker je uprežen liki tovorna živina. Ne smemo se čuditi, ako prve dneve v mesecu dostavlja pošto po Rožni dolini šele popoldne, ker mora dostavljati plače in pokojnine. Vič z Rožno dolino ima mestni značaj in meščanske potrebe. Kaj pomaga, da 6e je uvedla dvakratna poštna vožnja iz Ljubljane. Pošto pripeljejo iz Ljubljane po 4. uri popoldne, toda dostavi se šele drugi dan proti poldnevu ali celo popoldne. In med to pošto so res često nujne korespondence trgovskih značajev, kakor naročila tovaren itd. Prosimo odpomoči v modernem duhu časa. Zanimivo bi bilo izvedeti, kaj je s preiskavo, v kateri se nahaja Fr Žužek, župnik na Kopanju. Priče so izpovedale isto, kar je bilo začet kom leta v »Slov. Naroduc: — Seve da, v svoji modrosti so prizadeti raz klicali eno pričo za neumno, (mož pa je. vkljub temu, da je bolan v kovkn in nori, eden najboljših go spodarjev v Vel. Račni) - Glede poštnega s!a se žnonik izgovarja da ga je odslovil samo zaradi tega. ker mu ni vse v redu nosil In vendar vsak človek v naši dolini ve, da je župnik odslovil sla, ker r.iso volil njegovi sorodniki tako, kakor je hotel župnik. Naj se pokličejo te priče, ki so že izpovedale, in še druge; iz-poveda'e b"do še več obteženega. — Skof bi sploh ne mogel pametnejše era storiti, kakor to, da podali župn; ku drugo faro. Več, ko tri četrtin" faranov je nezadovoljnih ž ijim; saj jih na prižnici z imeni imenuje in sramoti po nedolžnem. (N pr. Dam .ian Škoda, žena svetovalca Bahovca .n drugi). — Ue'telji bi svetovali naj med veronaukom ne ostaja več v šolski sobi. — Takih in hujših župnik z vašo preteklostjo okoli Lašč, St. Vida nad Ljubljano in na Kopa njn prej ko prej — Bog z vami! Hišno preiskavo je vršil včeraj gospod Zwitter, tukajšnji preiskovalni sodnik, in sicer pri uredniku »Dolenjskih Novic«, znanem kanoniku /logarju, in v Katoliški tiskarni v Novem mestu, na podlagi ovadbe zaradi obrekovanja in nečednih, podlih laži enega izmed klerikalnih novomeških značajnikov. Kanoniku Xlo-garjn priporočamo, da naj raje prebira brevir in se pripravlja za duhovne opravke, kakor da se zlobno vtika v stvari, ki ga nič ne brigajo in o katerih nima niti pojma. .Predvsem naj pa pomni, da je laž nagla vin greh in naj ne sodi drugih ljudi po sebi! Anekdota v pustnem času. (Iz Novega mesta.) Ko je kam nik 2lo-gar z umazano, laži, sleparij in drugih sličnih čednosti polno pomočjo tretjerednic in Marijinih dtvic slavno pogorel pri občinskih volitvah, se je spustil na organizatoriČno njivo in ustanovil »Meščansko zvezo«, da se ukrepi »krščanstvo«. uveljavi princip »demokratizma« in kolikor-toliko pripomore k polnenjn bisage za takozvane »zamorčke«. No, pred kratkim je sklenil ustanoviti ženski odsek »Meščanske zveze«. Volili so predsednico. Izvoljena je bila neka Marijina exdeviea, ki je morala izstopiti iz Marijine družbe v tretji red, ker je nekega sentimentalnega večera na nekem podu pozabila na obljubo večnega devištva V očigled temu dejstvu iz preteklosti je v ne-voščljivosti protestirala druga mogoče še — devica, da ne pripusti, da bi omadeževanka opravljala tako vzvišeno funkcijo in ji je zabrusila tisto resnico v obraz. Izvoljena devica predsednica je najprej odgo orila s tožbo, nato pa še v pismu, kjer je pisala nezadovoljni devici med drugim: »Farjem pa le nisem nikdar posedala po kolenih!« Sedaj je bil pa ogenj v strehi. Kajti pri očitku te resnice je vzkipela tndi druga devica in vložila je tožbo še ona Prišlo bi do tožbe, če ne bi dušni pastirji v strahu, da se razkrije še kaka čednost Marijinih devic, pastirjev in ovčic, ne potolažili razburkanih va- lov. Sicer pa želimo »Meščanski zvezi« lep uspeh, še lepši počitek in sladko spanje, kar že sami čtani upajo, da bo društvo zaspalo ali pa zmrznilo, če ne v topli spomladi, pa v vročem poletju. To je povest dveh zglednih devic zaradi dveh čednih resnic. Is Novega mesta. Ker se začno s 1. februarjem t. 1. dela gradnje belokranjske železnice, je dospelo že pred določenim časom v Novo mesto krog iM) Bošnjakov, da si pripravijo kolibe za prenočišča in za shranitev orodja. Mnogo delavcev raznih narodnosti čaka že več dni na delo okoli novomeškega kolodvora. Kot preddelo za gradnjo proge so že posekali od kolodvora do mesta se raztezajoči mestni gozd, tako da je preje s hrastovino zaraščen breg pod državno cesto docela posekan. Na račun pusta. V Ločni pri Novem mestu so jemali v Berusovi gostilni kmečki fantje slovo od pusta v nedeljo na papeževo korajžo, da je nekoliko razmaknil in deeimiral praznike. V sobi so bili tudi trije cigani. Z enim je šel plesat kmečki fant, ki ga je pa cigan podrl na tla. Na podlagi tega se je vnel prepir, v katerem je dobil kmečki fant hudo rano na glavi, cigani pa so odišli iz boja tako opraskani in s krvjo zaliti po obrazih, da jih ni bilo mogoče spoznati. Cela zadeva je začela interesirati orožnike, ki hočejo baje vročekrvne-žem izmerite temperaturo in jim dati priliko za ohlajen je. Vlom. Iz Litije se nam niše- Dne 28. t. m. zjutraj ob polu 6. uri je bil izvršen predrzen vlom v g^Pri Sv. Trojici«. Prosveto. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes zvečer se poje Parmova opereta »Amaconke carične« (izven abonnementa; za lože par). Cen« dramske. — V soboto prvič Antona Funtka efektna psihološka drama »Tekma« v treh dejanjih. Režijo ima g. H. Nučič ter igrajo glavne vloge g. Nučič, g. Simaček. »g. Danilo, ga. Setfilova in ga. Bnkšekova. Predstava za nepar-abonente. — V nedeljo popoldne ob 3. pri zelo nizkih cenah burka s petjem »Hudi duh Luro-pacij Vagabund ali zanikrna trojica« (za lože nepar) ; zvečer nepreklicno zadnjič velika opera »Rusalka« (za lože par.) Umetnost. Vstopnice za oratorijske koncerte »Glasbene Matice« v dneh 13., 14» in 17. marca t. 1. se že sedaj dobivajo v predprodaji v trafiki gdčne. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici v Ljubljani. Posetniki koncertov izven Ljubljane si lahko oskrbe vstopnic** tudi z dopisnico za dan, ki jim je najbolj prikladen. Cene sedežu so po 6, 5, 4, 3 in 2 K. Prva dva koncerta, to je 13. in 14. marca, se začneta zvečer ob pol 8. nri, tretji koncert, v nedeljo 17. marca, pa ob pol 5. uri popoldne, in to z ozirom na mnogoetranske želje udeležencev izven . Ljubljane, da se morejo še isti dan vrniti na dom. Rožne stvari. e Lep duhovnik. »Corriere deli* Sera« z dne 27. februarja poroča, da je bil v Milanu aretiran katoliški duhovnik don Antonio Bagnocavallo, ker je v prodajalni urarja in zlatarja Alfierija ukradel zlato uro. c Cin blazneža. John Keneficu, ki je bil prej gasilec v Hartfordu, se je nenadoma omračil um. V duševni zmedenosti je napadel svojo soprogo a puško, večkrat ustrelil vanjo, ter jo ranil na roki in strani. Nato je za-žgal hišo svojega tasta Arturja John-sona ter se branil proti petim možem toliko časa, dokler mu ni pošlo streljivo. Nato so ga premagali in zaprli. Poškodbe žene ni6o smrtnonevar-ne, toda hiša, ki je bila vredna do 6000 dolarjev, je upepeljena. 0 Česa ženske ne morejo. Neka angleška sufragetka je v svojem navdušenem govoru trdila, da vse, kar so doslej moški storili, zmorejo tudi ženske. »Ni res,« se je oglasil nasprotnik. »Je nekaj, kar zmorejo moški, a ženske ne, ker nimajo potrebnega poguma.« »In kaj je to t« vpraša začudeno govornica. »Pokazati se javno v družbi s plešo.« In govornica je utihnila. * Slikar Modrov pred porotniki. Pred dunajsko poroto se je vršila obravnava proti slikarju Modrovu, ki je 24. avgusta 1908 v galerijah kneza Liechtensteina in grofa Harracha ukradel neko krasno Van Dvckovo sliko, ki predstavlja otroško glavo. Modrova so aretirali v Draždanah. Pred sodiščem je priznal tatvino, vendar trdi, da ni ukradel slike zaradi dobička, marveč iz strastne lju-!>ezni do umetnine. Porotniki so krivdo potrdili. Modrov je bil obsojen na 2000 kron odškodnine in na dveinpol-letno težko ječo. * Odgoditev poseta hrvatskih is slovenskih profesorjev v Belgradu. Is Belgrada poročajo: Radi volitev ▼ srbsko skupščino se je nameravani poeet hrvatskih in slovenskih profesorjev v ĐelgTadu odgodi! od Velike noei na binkoštne praznike. Obisk je bil odgođen na izrecno željo srbskih profesorjev. * Mlada deklica rešila 9 možem življenje. 121etna Annie Goldstein je rešila 9 možem, katere je v ruski in turški kopelji v Novem Jorkn, speče premagal ogljikov plin, življenje. Pekle je začutilo smrad ter to naznanilo na bližnji policijski postaji, odkoder so takoj odposlali policaje, ki ao prišli še o pravem času, da so redili ponesrečence pred strašno amrtjo. * Železniški predor pod Kavka-9*m. Ruska vlada je dala tehniškim strokovnjakom nalogo, da preiščejo att doženejo. na kakšen način bi se dal najložje napraviti tunel pod gorami Kavkaza. Ta tunel bi vezal Evropo z Azijo, Vladikavkaz s Tiflisom. Tehniki so se lotili tega vprašanja ter sta določili najkrajšo progo, kjer bi se naj zgradil predor. Ta predor bi daljših tunelov na svetu. Železnica, bil dolg 23 km, bil bi torej eden naj-ki ima vezati Evropo z Azijo, bo imela največjo višino 1350 metrov nad morjem in se bo dvigala po 23 metrov na kilometer. Doslej je bil Kavkaz največja zapreka za trgovinski promet med Evropo in Azijo, ko bo dograjena ta ogromna ruska železnica, bo za vselej odpodla ta zavira, kar bo v veliko korist trgovini in prometu. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Tajna razprava. Na zatožni klopi je sedel Janez Pangerc, 491etni dninar v Planini, tožen zaradi hudodelstva po § 127 k. z. Posilil je neko že od rojstva bebasto priletno dekle in jo spolno zlorabil. Pangerc je občeval že pred nekaj leti z tožnico in je imel z njo otroka. Ker so porotniki % večino glasov krivdo obtoženca zavikali, ga je sodišče oprostilo. m4 pragmatika. Izpred kazenskega sodišča v Litiji. Četrtek dopoldne bil je ljubljenec Jbnartinske duhovščine, učitelj P o -1 j a n e c , obsojen na 100 kron globe, ker se je v gostilni organista Rusa (dekanovega sorodnika) ruval z nekim, baje pijanim čevljarjem. Poskušala sta se, kateri je močnejši!! ~ Lep izgled za šolsko mladino! Telefonska in brzojavna poročila. Službena pragmatika, Dunaj, 29. februarja. Danes dopoldne je imel subkomite odseka za državne nastavljene« sejo. ki je imela nalogo, da se pogaja z vlado o službeni pragmatiki. Med odsekom in vlado so se pokazale bistvene diference. Na predlog poslanca Rvhafa je bila proglašena za zaupno, ter se bodo razglasili samo rezultati konference. Toliko pa se izve že sedaj, da je minister Heinold poudarjal stališče vlade, ki je popolnoma nedostopno vsem izpreminjevalnim predlogom odseka- Diference glede službene jffragmatike državnih nastavijeneev tarejajo tedaj neizravnane naprej. Dunaj, 29. februarja. Pri razpravi o službeni pragmatiki je minister Heinold baje izjavil, da je vlada pač pripravljena privoliti v nekatera gmotna izboljšanja, glede pragmatike pa da stoji na popolnoma in-transigentnem stališču. Pogajanja se popoldne nadaljujejo. Odsek za reformo državnozborskega poslovnika. Dunaj, 29. februarja. Za danes dopoldne je bil sklican pod predsedstvom predsednika Pernerstorferja odsek za reformo državnozborskega poslovnika. Dasiravno je v parlamentu navzočih mnogo poslancev — izplačujejo se namreč danes dijete — je bila seja nesklepčna, ker od večine »iti eden ni prišel k seji. Kontrola difevmik dolgov. Dunaj, SO. februarja. Poslanska zbornica je dobila zakonsko predlogo o kontroli državnih dolgov od strani koutrolne komisije, sestavljene is Članov obeh zbornic. Med drugim poskuša poročilo definirati viseče in konsolidirane dolgove in upravne dolgove ter udejstviti, katera vrsta dolgov spada pod kontrolo komisije. Načrt obsega izrecno določilo o obveznosti finančnega ministrstva zaupno naznaniti stanje blagajn, da si more napraviti komisija jasno sliko. Načrt obsega tudi določila o finan-čnopolitičnih določilih na podlagi § 14 in o načinu, kako jih komisija odobri, oziroma ne odobri. % 52. določa zvišanje števila članov od 6 na 8. $ 10. določa, da mora predsednik na poziv dati pojasnila pred državnim zborom. Smrt nadporočnika 27. pešpolka. Dunaj, 29. februarja, V Auhof-strasse se je danes dopoldne naenkrat zgrudil neki nadporočnik. Poklicana rešilna postaja je mogla le konstatirati njegovo smrt. Pri njem so našli steklenico konjaka, ki je držala več kakor .1 1 in je bila napol prazna. Mrtvi je Fran Trinkel, nadporočnik 27. pešpolka v Ljubljani in je bil na dopustu. Danes je bil namenjen nazaj v Ljubljano. Češko - nemška sprava. Praga, 29. februarja. »Prage* Tagblatt« poroča, da se je doseglo med češkimi in nemškimi člani spravne komisijo skoro popolno spo-razumljenje. Zlasti so se popolnoma zedinili glede sekeijoniranja deželnega odbora, jsrlede narodnostnih knrij v deželnem zboru, glede varstva mino rite t in nastavljanja deželnih uradnikov po narodnostnem ključu. Samo glede jezikovnega vprašanja še ni prišlo do sporazuma. List pravi, da je Češko-nemška sprava sedaj vsaj v tem ožjem obsegu perfektna. Zaprt lemenat. Lvov, 29. februarja. Metropolit Septicki je danes dal zapreti rusinski duhovniški seminar. Kakor znano, so ukrajinski lemenatarji že dclj časa zahtevali, da naj se iz zavoda odstranijo vsi rusofilski dijaki. Zagrebški župan se sramuje bana! Zagreb, 29. februarja. Po mestu se razširja ta-le značilna vest: Po končani konferenci mestnega občinskega sveta je rekel ban Čuvaj županu Holjacu: »Ker smo se pomirili, pojmo se sedaj skupaj sprehaja?' po mestu. Ko bo občinstvo to videlo, bo se umirilo.« Zupan je na to odgovoril, da kaj takega ne bo storil. Za sc že lahko jamči, da se mu ne bo ničesar dogodilo, za bana pa tega jamstva ne more prevzeti, takisto pa sc tudi neč> izpostavljati, da bi kamenje, namenjeno banu, letelo na njegov hrbet. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 29. februarja. V našnji seji ogrskega državnega zbora je Justhova stranka nadaljevala svojo obstrukcijo. Pri poslovniški debati je prišlo ponovno do burnih prizorov. Predsednik je dal 5 članom Jnsthove stranke ukor, kar je izzvalo na klopeh opozicije hrupen protest. Bolgarsko sobranje. Sofija, 29. februarja. Sobranje je potrdilo konzularne, pravnopomo-čne in izročilne pogodbe z Pusijo, Avstro - Ogrsko, Nemčijo in Francosko, nadalje trgovsko pogodbo i Črno goro in podaljšalo trgovske pogodbe r, Italijo in Nemčijo do leta 3 917. Kreta in velesile. Pariz, 29. februarja. Pojulrišnem prispejo pred Kreto po tri francoske in angleške križarke z vojaštvom. Na Kreti je položaj mirnejši, ker so se agitatorji ustrašili akcije velesil. Dunaj, 29. februarja. Kakor poroča »Allgemeine Ztg.cf, se bavi jo velesile, in sicer Angleška, Francoska in Rusija resno z eventualiteto reo-kupacije. Do tega bi prišlo, če se kre-čanska vlada ne da pregovoriti, da odpošlje poslance v grško skupščino, ali pa če bi krečanska vlada še nadalje odpuščala muzlimanske nastav-Ijence. Vprašanje odposlanja poslancev v Atene bo že v kratkem aktualno, ker se vrše volitve v grško skupščino 24. marca. Pari«, 90. februarja. Ruski predlog glede mirovnih pogajanj med Italijo in Turčijo je treba salo resno presojati. Poslanik Ti ton i se jo odpeljal v Risa, da se posvetuje s ministrskim predsednikom Gioiittijem. Aretiran učenjak. Pariz, 29. februarja. Učenjaka dr. Charcota, ki je v Petrogradu in Moskvi predaval o svojih vožnjah na južni tečaj, je aretirala policija ko se je peljal iz Pefrograda na Dunaj ob meji. Aretirana je bila tudi negova žena. Sele na intervencijo francoskega poslanika v Petrogradu so ga danes izpustili. Bisolati izstopil iz socijalne demokracije. Rim, 29. februarja. Poslanec Ui-solati je izstopil iz socijalno demokratične frakcije. Vzrok spori zaradi tripolitanskega vprašanja. Ta izstop bo imel za socijalno demokratično gibanje nedogledne posledici'. Stavka kapitanov. Carigrad, 29. februarja. Listi poročajo, da so sklenili kapitani, mehaniki in strojniki turške paroplov-ne družbe začeti v soboto s stavko. Napačni pater. Varšava, 29. februarja. V Petri-kovu so se razširile vesti, da je dospel tja čenstohovski prior pater Justin. Razburjena množica je obkolila hotel, kjer se je dozdevni prior nastanil in tega skoro do smrti pretepla. Policija je nastopila z goli in orožjem. Dozdevni prior je bil neki trgovec ii (Vnstohove. Stavka krojaških pomočnikov. Berolin, 29. februarja. Krojaški pomočniki so sklenili začeti s 1. marcem s stavko. Portugalsko. Lizbona, 29. februarja. Vlada in javno mnenje se živahno bavita B vprašanjem političnih jetnikov. Angleška kolonija v Lizboni je slišala, da s i>olitičnimi jetniki zelo slabo ravnajo, vsled česar so se ti obrnili na angleško poslaništvo, nakar je angleški poslanik obiskal lizbonske ječe. Prepričal se je, da so ječe preplavljene in da je hrana popolnoma nevžitna. Portugalska vlada je nato pomirila angleško vlado, da bo vse te nedostatke odpravila. Stavka na Angleškem. London, 29. februarja. Dasiravno se pogajanja z rudarji zaradi nadaljevanja dela niso razbila, so vendar vsi ea-sopisi edini v tem, da stavke ni mogoče več preprečiti. To zatrjujejo tudi zastopniki rudarjev sami. Mogoč je izhod le tedaj, če podjetniki brezpogojno sprejmejo rudarske minimalne zahteve. London, 29. februarja. Posloviiee rudarske stavke se kažejo tudi v drugih industrijskih podjetjih. Mnogo tovaren je že zaprtih. Danes ponoči bo doseglo število stavkajočih najbrže že en milijon. Hmelj. Norimbergg, 29. februarja. Pri slabem dovozu mirno, slabo. Poslano.*) Gospodu Ivanu Ogrinu, stavbnemu mojstru v Ljubljani. Izjave, ki bi se tako glasila, kakor ste jo Vi priobčili v »Slovencu«, nisem jaz nikdar podpisal. Ko ste bili osebno pri meni, ste mi rekli, naj podpišem izjavo, da nisem nikomur ničesar pravil o dogodkih v obrtno pomožni zadrugi. Ker v resnici nisem nobenemu človeku niti besedice črhnil o obrtno pomožni zadrugi, kar lahko pod prisego potrdim, sem bil pripravljen podpisati tako izjavo. Vi ste mi nato predložili pisano izjavo, ki sem jo jaz, zaupajoč Vašim besedam in Vaši poštenosti, podpisal, ne da bi je prebral. Ko sem potem to izjavo čital v »Slovencu«, sem se prepričal, da ste me prevarili in mi izvabili podpis na izjavi, katere bi ne bil nikdar podpisal, ako bi jo bil preje prebral. Jaz sem Vas takoj pismeno pozval, da izjavo popravite v tem srni- * Za vsebino teza sptsa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa takon. slu, kakor sva se v resnici dogovorila, ker pa Vi v pismu z dne 27. t. m. odklanjate, da bi to storili, sem primoran podati javno to-le izjavo: 1. Z izjave, pri obče no v »Slovencu« ste me prevarili ter mi na način, za moža nedostojen, izvabili podpis na njej in 2. Res je, da ste Vi, stavbni moj. ster Ivan Ogrin, kot načelnik obrtno-pomožne zadruge brez od borove vednosti sebi nakazali več tisočakov ter jih tudi dvignili. V Ljubljani, 29. febr. 1912. Kovač Prane, čevljarski mojster Marije Terezije cesta št. 8. Poslano.*) Kako klerikalci razdelujejo podporo med muk r<»noske pogorelee. Pri požaru sem imel za 20.000 kron škode, zavarovan pa sem bil samo za 5300 kron. Seveda je bila moja krivda, da se nisem za več zavaroval. Kdo bi si pa tudi mislil, da bo ravno takrat začelo goreti, ko je bilo največ sodčkov in pive v ledenici. Malo prej pa sem kupil posestvo. Na tem posestvu sem hotel narediti ledenico, ker mi je prejšna pogorela. Bila je namreč že v poslopju preje klet, nad kletjo pa velika soba, tako da bi bilo ravno za ledenico. Zid je bil močan in čez 5 ffl visok, in bi me ledenica nekaj maloga stala, samo z lesom bi moral obiti. Cestni in deželni odbor pa sta odločila, da moram poslopje umakniti. To jc bil zopet hud udarec za me, ker -em moral podreti tako debel in močan zid in drugega zidati, ledenico pa na novo sezidati, dočim bi me preje stala komaj 1000 K, me stane zdaj čez 5000 K. Z veseljem sem delal, ker je obetal cestni in deželni odbor, da dobe večjo deželno podporo vsi tisti, ki so zidove umaknili. Res je prišla deželna podpora. Dobivali so po 500, 700, 800 K. Neka ženska, ki jo je nekdo vprašal, koliko je dobila, pa je rekla, da ne sme povedati, ker so gospod rekli, da ne sme. Nekateri so pa baje več dobili, kakor so imeli škode. Nekdo je pa baje celo dobil tisočake, kakor se namreč govori. Jaz pa sem dobil komaj 100 K pori pore. Torej: kje je sedaj pravica? Neki odbornik, ki je bil tudi k seji povabljen k razdelitvi podpore je pa rekel, da je bilo že vse napisano, kako bodo delili, in da je bilo treba samo podpisati. Rekel je pa tudi, da niso delili po tem, kolikor je imel kdo škode. Izrazil se je celo, da ne gre več k seji. Vsakdo ve, da sem vse svoje premoženje s pridnimi rokami zaslužil. Zdaj pa tako krivično postopajo z menoj. Seveda pa ne morem pomagati, da mi je Bog dal tak razum, da ne verjamem vsega, kakor klerikalni backi. Kot davkoplačevalec in državljan sem vedno pošteno plačeval deželne in občinske naklade, več nego vsi drugi, ki so dobili tako lepo podporo, razen enega. Prej so vedno vpili: »Krščanske može voliti!« Zdaj se pa vidi, kako pravični in krščanski so ti možje. Mokronog, 27. svečana 1912. __^ Blaž Mevželj. * Za vsebino tega spisa jc uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pustos! eimek. Za otroke s slabotnimi kostmi Da Scottova emulzija kakor malokateri pomoček ki epi kosti in da se otroci, ki imajo prešibke noge, da bi se postavili na noge ali pričeli hoditi že m , po kratki rabi prave Scottove w znam^0 J emulzije prično vzravnavati in ribičem— na veselje staršev kmalu prično Seottorep p«, hoditi, —- to je 2e zdavnaj do- »topaza, gnana resnica. Naj bi torej vsi starši, katerih otroci preslabotnih kosti ne morejo prav uspevati, sežejo po SCOTTOVI EMULZIJI ki, že 35 let uvedena, slovi po vsem svet« kot izborno krepilo za otroke. Pn nakupu zahtevajte »rečno Scottovo emulzijo. Znanca »ScotU je, ki je vpeljana že te* 36 let in jamči M dobro kakovost in učinek Cena kvirn: steklenici S K 00- Dobi se v v ga ki lekarn 4 Mnenje gospoda dr. M. Sofromiva Sofija. Gospod J. Serravallo Trst. Vase Serravallovo kina - vino a železom mi je znano že več let nazaj po dobrih uspehih, ki se jih z njim doseže tam, kjer je treba obuditi tek in povrniti rekonvalescentom moči. Še sedaj imam slučajev, ki to potrjujejo in nikdar ne zamudim prilike, posluževati se njegovih obnavljajočih moči. Sofija, 21. oktobra 1908. Dr. M. Sofromiev. Samo vsakdanja uporaba francoskega žpja krepi mišice in živce, Dobiva se povsod. Žitno cene v Budimpešti. Dne 27 februarja 1912. Termin, Pšenica za april 1912 . za 50 kg 1178 Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 1096 R2 za april 1912..... za 50 kg 10-52 Koruza za maj 1912 . . . za 50 kg 880 Koruza za julij 1912 . . • za 50 kg 867 Koruza za avgust 1912 . . za 50 kg 8 43 Oves za april 1912 . . . za 50 ke 1010 Oves 2a oktober 1011 . . za 50 kg 9-17 Meteorolnoirnn nnififllo. Nebr. 26. 29. 151 si. jug del (,bla; 94 ; . del. jasn< 2.pop.! 742' l 9. zv. j 742*0 7. zj. j 743-1 I 2 5 ! sL jzah I Srednja včerajšnja temperatur 8*4' norm. 1*2° Padavina v 24 urah 00 rnm. Društvo inženirjev v L]ab- Blianl naznanja, da je dne 28, t. m v Trstu preminul gospod ing. Kudolf Schveilzf.r strojni komisar c. kr. drž. žel. Pogreb se vrši dne 1. marca ob pol 4. uri popoldne iz južnega kolodvora. 7% Mest« drugega obvestila. 795 Mar? sclnveltzer roj. Scheindler naznanja potrtim srcem v svojem in vseh sorodnikov imenu prijateljem in znancem tužno vest, da je nje soprog, gospod Inženir Rudolf Schureltzer strojni komisar dri. železnice v Trstu, po daljši bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, 26. L meseca preminul. Pogreb dragega rajnika bo v petek, 1 marca 1912, ob pol 4. uri iz južnega kolodvora v Ljubljani, kamor se truplo iz Trsta prepelje, na pokopališče pri Sv. KriSu. Slrolln „Roche" In njegovo s člslanje s Brno, v septembru 1910. Ob sklepu letošnje počitniške kolonije »t usoja v dano podpisano društveno vodstvo % izrazom najtoplejše zahvale vljudno javljati, da je tudi to leto Vaš Sirolin najugodneje vplival na gojence, ki so ga ulivali na zdravniško odredbo. Smaka peHtalikn ke-IraUa troMik Marienhaos Basel, 1. oktobra 1911. Že dalj Časa mi Vaš Sirolin pri kataru, obolenem vratu in influenci izborno služi. Rada bi Vaš izdelek naklonila tudi ubogim bolnikom, ki jim kot bolniška postreinica strežem, da bi jim a Vašim krepkim zdravilnim sredstvom zopet pripomogla do zdravlja. Vandljana snatre & In lallaausMta. Sirotišče Pepinoville, 23, Vin 1911. Usojamo se Vam z veseljem javljati, da smo pri naših otrokih z Vašim Sirolinom »Roche« dosegli dober uspeh in Vam za to izrekamo naj* večje zadovoljnost — Pri kašlju in bolezni v vratu je učinkovalo dobro, nakar so otroci začutili olajšanje ia ublažen je. prednica. m ko m **■ pa- aterih prav svet« Znamka imCJ trn uva Ja. ■st. ino s nazaj njim i tek moči. »trju- ilike, jočili ev. poraba živce. rs od fttK 117S 1096 10-52 880 8- 67 843 10 10 9- 17 TtltfM Hm*. It. Lota 1837. »stanovi!«™ delniška druftba 427 KRANJSKA STAVBIMSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Teleta* ftiav. IS. Stavbno podjetništvo i pisarne za srtiHektiire in etevbnetekniike slelei tesarstvo dele i opekarne e strojnim obratom * Keeezek In ne VMu§ kamnolomi v Podpedl In in mizarstvo e a troj ni m obratom se stavbne In fine t Opatiji. - Priporoča se se etevbne dele veeke vrste. Dobra okraa'sna 754 moško kolo «proda po nizki ceni. feizn st lettn. St ti trg ». 26.. II. c Mr. £epo stanovanje obstoječe iz 3 sob s pritiklinami, se radi premestitve 752 odda m 15. marcem. Poizve se pri hišniku v Novi alici St. 5* Proda se pod Rožnikom prelala i Mili tcpi Ivan Kavalar Rateče, Gorenjsko. 788 za vaiieoie K 45- izvali bolje nego vsaka kokoš Zastonj na poi zkušnjo 306 G. MOCKE. Potiendort ste v. 41 pri Dona j«. 716 ebc, iblač iasno 771 is 13*000 K. Vod ravnotam. Mama v Solraffll sprelme v službo 2 izurjena in trazas 786 j& izdelovanje sevpognjenih stolov Šivilja (na dom) prosi cen j. dame xa delo. \m sePoliaDika cesta H, pri ioiksi Dva gospoda a jprejmzia taka: na ta io »tanovanjg. Soba je vei ka, zračna in oovo oprem- 754 l'en a — Poi z ve se v Z&tlftki ulici štev. i, i. desno. Sprejme se tndi več gospodov na hrano. Prodi se Usto nov 765 avtomat tvrdite Mepetaf ta Prage, vreden K Z000, po prav znižani ceni. Avtomat je novega sistema, za vsako gostilno in tudi hotel Tiporočljiv. — Več se zve pn l—Hfc m ? MM aa htiaiiinn 225. hftft Ulica g 1, 1 attgj. Odda se takoj velika Odda se blizu sodne palače stanovanje r v pritličju (ena večja, dve rnanjsr sobi, 520 kuhinja itd ) takoj ali s 1. tna'em 1912. Naslov v upravništvu »Siov. Naroda« polog iivlnskoga sejmišča In meslue klavnice, s tojena eventuelno tudi z gostilniško obrtio in žganjetočem. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. — 797 i SajboljŠ. r i želodee. Lekarnarja Schaumanna e J 7 » I « t 9 |E želodčna sol in želodčne pastiije je 30 let preizkušeno sredstvo rroti vseh vrst želodčnim •-i boleznim, motenju prebavo stt shajsanju. Schaumannova želodčna sol škatijica K 1*50. Želodčne pastiije omauj| K i.50. Razpošilja po povzetju od 2 ŠkatljiC naprej. Lekarna SchataVbrm, Stoc^erau pri Dum u. Dobiva se po vseh iekarnah in drogerijah. Neprimeren učinek 39 »2 Angleško skladi?če ob.ek O. J^ernatovič JLiubljana, Mastni trg 5 priporoča svojo popolnoma na nevo sortirano zalogo spomladanskih oblek 3a gospode in d.čke ter oblekice za otroke- Velikanska ižbera najnovejše konfekciie ya dame in deklice ter :: berolinskih m pariških modelov. :: Cfie prignano mjk** ^€n€ 'I*d** Na prodaj so 706 24 eal dela« I« Palaavaaa Orade« na Tržaški cesti St. 5. PnPft9!na za^ef lin nn. Sam K 7"50. 3 letnim reelnim »i--menim jamstvo m. Ht *oi • ai- kiavt* remen-toarka »Fart- ZM*i«", »O- tiden alerev, • dobrim, awwam> ■ tjaliraaim ai- L-)«9tim kole> ajern m ka- ->X7*50 \r 41S8 RavAoata -j prrTirri ara-brnim ©Irro-ism i potlačenim Izole-sjpm ekameni K 11-— Nr 41M S (rtbmitn tio-tr-niim plaščem k 18-—. ■Ikak rlal. h«! Semena dovoljena. Damar eaa? Ka- o. : ■ po poveetru euafta smočna -jttiovna trrdk. Jan Konrad, r. in kr. dvorni dobavitelj Most št. 1144, Desk*. GJavmi kateloc » ' "t>kaini dobi nuL uathrenro gratis m traako. I flaroDna | knjigarna | v £jubl!ani Prešernova ulica štev. 7. > priporoča .1 kanccliski, konceptni, doka- u mentni. ministrski, pisemski, ovitn! ia barvani papir h\ Kasete s pisemskim m\im. * &?of$ke knjije v vaeh vrlikost h, rrtane e eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno alt polusnje. I \ t \ I 1 t! « 'i I c i \ f i i I. Oaiematae knj^ce po Zalaoga šclsih mz'\ gsttiliilar v Sajiliu pri Ptuja, Sta]. 2a stavbno io pohištveno delo se sprefmo pri veliki tvrdki na Tirolskemu Slovenski delovodia. Ponudbe pod: „Ban- and EinrlchtiinQT9 8. m. b. B." Lana bel Meran. 745 V Obrovup Istra. ^e pod jako ugodnimi pogoji dajo v hiši Marotti v najem razni prostori, pripravni za trgovino, gostilno ali drugo obrt. — Hiša ie2i na jako prometnem mestu na križišču cest: Podgrad-Javorje-Trst in Golac, v njej je poStni m brzojavni urad ter šola, tako da je zaradi velikega prometa dobra prilika za najboljši usneh. — Pojasnila daje tvrdka E. Cunradi Successores na Reki. Varčne gospodinje! Dolini d»ste za vsa druga otročja redilna sredstva 1—3 krone, velja „Sladili11 ali dr. pl. Trnk 6czy-'a „Sladili čaj" 1 zavojček */* kg samo 50 vinarjev. — Na t soče otrok ga zavživa z najboljšim u spotilo prve vrste, je najbohše in najuspeS-i/H lil pita IVI Cllia neiše sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege izpuščaji, iišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1*2 >, veliki lonček K 2--. fltifltinif nilHpr ro^n2|t, bel in creme, daie licu svežo in posebno sijajno mia-Ulllll^lja pUUCI dostno polt in je popolnoma neškodljiv. Sknulja 1 K 50 h. Pomada za rast las H^jU13?kVh.zabn,njuje i,pidan)e te - OSlpcIiO prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 h. n M5l7iln 7AfiPr A7PhlifiA S""6^*^© sopar ozebline. - Lonček z na- mazno zoper ozeoune. vodom 0 rabi 80 n tucat 8 K OtrOŠkO lT13.ZilO 40 h* otro^c zKo2ulJenirni mesti. — LonCek z navodilom MT Lekarna Trnk6czy v L ubijani, Rasposllfanie po noSti. Prva nalvedja eksportna rrrdka. Preizkušeno le-karalikn olago. Drogijske cene. MasUn sa tlvinorece. Teielon Stev. 190. i ■ 8 b b Krasna umetniška reprodukcija v već barvan lamenlte Grohar eve slike b b Primoža Trubarja ustanovitelja slovenske književnosti S6 eai Ia Stroka SI cm je najlepši okras vsake slovenske hiše Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci. 1 Cena m posip K 3.20. ■ ■ Prešernove slike prodala Id ooiiija pi ptiioei inzitii Iv. Bonač v Ljubljani. preicma zavarovanja človeškega 2hf» •jenis no nsjrasnuvrstnejših kombina* cijah pod tako ugodnimi posoji. ko nobena druga zavarovalnica. slasti je ugodne zavarovanj« doživetje in smrt z manjsajottmt 101 vplačili I.AVIJA" i. ■ • ssstrvai leadi Po velikosti ara S3.75&j$M4. -vamlensoa zavarevahiica bosi aalaai laa Ia kapitali]« « 11S.SB9.S03-SI. drtavc g vstsktsi slav»uisko-naroe,ao opravo. Cona sliki S kroa. 273 Etetntio ziMn i iWM čigai pisarne so v as trie- bane ne t hi*» l tom lilrJ Itn. 12. Zavaruje ooslooja tn premičnine prod požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen i u j« takoi in naikuiantnej«. Uživa najboljši sloves, kodet posluje, Dovoljuje Is Čistega dobička izdatno podporo v narodne in obćnokoristne namene. I b 92 42 Nizke cene! ■meti sata n Mike ii ■rimi Mm a lanski obleke! Zahtevajte vzorce! Sttilirjm ilkH Vnnc nvaravH. jedilni, najboljše kakovosti, brezhiben, zdrav ter izbran, tudi semenski krompir oddaja vedno v vsaki množini od 200 kg dalje po solidno se nizkih cenah tvrdka s 3v. f. JCar.mann nasl Čomažič v £,ubi;ani. St 1468/V. u. 783 Ustanovo za invalide. Pri ljubljanskem mestnem magistrata ]e izpraznjenih 10 mest nstanove sa kranjske i ivalide, vsako po 63 K na leto. Do teh ustanovnih mest imajo pravico bivši voiakf, ki so postali vsled vojaške službe nesposobni za delo m zaslužek, ki so revni ter lepega vedenja. Prošnje za podelitev teh ustanov morajo biti oorem'jene z dokazili o stanu, starosti, uboštvu, domovinstvu, vedenju, o vojaškem službovanju ter o nesposobnosti za delo in zaslužek Prošnje, ki Jih i6 vlagati dO 15. aprila t. L imajo oni prosilci, ki stanujejo v Ljubljani, udd.ti pri po »pisanem mestnem magistratu, drugi prosilci pa pri c kr. okrajnem glavarstvu svojega bivalna Mestni magistrat ljubljanski. dne 24 februarja 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar L r. 302 Eleganten in stanoviten le pristni Palm Tvornice Triumph, dr. z om. z. Wels9 Gor. Avstr. i si 3 Katalogi zastoni in poštnine rrosto. t Kapajte In labtevajte edino le je najboljši. 47 Hana zaloga pri Pni slov. zalogi taja in rana na dobila i Ljobljani. Rožna elita itn. 41. poznani!© in priporočil Vljudno naznanjam slavn. občinstvu da sem prevzela, staro, dobro znano gostilno „pri Raku" «or Krakovski nasip št. 4. ~9s Točila bodem vedno sveže pivo in dobra pristna vina Skrbela bodem tudi za dobro kuhinjo ; gorka in mrzla jedila vedno na razpolago — Sprejmejo se tudi naročniki na kosilo in večerjo. — Kosilo 731 od 50 vin. dalje, večerja pa od 28 vin. dalje. 3stotam se takoj odda majhna neblcvana soba s hrano. Za prijazen in obilen obisk : se najtopleje priporoča : AvreiTa Šetina, gostilničarka. Kan Jtahf je vsak dan 4302 vso noč odprta. ■ V. Izlakar. , Pristen dober Kolodvorska restavracija (los. UnrJ Dokler bo kaj zaloge, se toči vsak dan originalno se dobo pri 95 l. SEBEMKU v tm. mi K mnogobrojnemu obisku prijazno vabi z vsem spoštovanjem E U nUr. Odda se takoj ali s 1. maiem, mirni stranki brez otrok lepo 743 stanovanje. Polne it n Poljanski usti 24 v prttiicia. liiilusTkl posebno pripravna za letovišcarje ob per ferijt mesta, v povsem mirnem :; breaprasnem kraju, solnčna lega, : se odda meblovana ali brez oprave Pojasn»'a sr Hobe na vprašanje pod „periferija" na upravništvo »Slov. Naroda« 726 Na debelo in drobno po nizkih cenah priporočam svojo bogato založeno n trgovino 1 galanfEiijskim in vseh vrst kramarskim Masom ii pleteninami. 354 Devocionalife in vse vrste blago za božja pota. Tnarnilka zaloga bnutik gianikar. jfaton Škof Ernest Jevnlkarj.v naslednik Dunajska tesla, v m gostilne št. G. Naročajte „Novi jubilejski cenik" 1887—1912 s koledarjem! največja in najbogatejša tovarniška zaloga preelcljsklh :: v, n briljantov, zlatnine, srebrnine, 7 7flsY Lastna tovarno v avle!. 19 '10 .8 M\wbM ore po R 3*50. 4. h 5. Najboljši Šivalni stroju Pouk v vezenju brezplačno. £8 Koristni, lepi kroji za obleke gratis :: pri naknpn Šivalnega stroja. Edino zastopstvo za celo Kranjske „PUCH" koles. rtno kolo S 0Ot finoj«* K 110, svsttllks K S, prosil tok S tO. V«« koleMrtk, petrsbSeias ei najnižjih eenah. is M amk ta lepi plakati gratis si pottf. Vljudno vabim na ogled in obisk vsakega, ker mi zaradi cene in kvalitete nihče ne more konkurirati "OJBJOJ samo nasproti frančiškanskega samostana, urar, trgovec :: in posestnik, delničar družbe Union - Horlogere. :: kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi i M..MBMIE. M. M ■ ■■ IU«tj«|IJII Adrija" oMastnu koncesijonirana prodaja stnipov 2798 * LJnbljaiti, Selenburgova ulica iti 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila s obratno poŠto Zahtevajte cenike t hočeš kaj zanimivega čitati, Ž^noSI« yloYib detektlvalKlli pov< rta ter se naroči na nadaljnje 1 Kje? ££-S"^S I ta ttak »Marate. 9014 9066 41^7 4619