Prvi slovenski dnevnik v
Zjcdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši . nedelj in praznikov.
4
las Naroda
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.

The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day except i Sundays and Holidays.
- \ h
* ■ ^—— i TELEFON PISARNE: 1273 RECTOR.
Entered aa Second-Class Matter, September 81, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congres of March 3, 187».
TEIiEPO-M" iribAJLNij: iz/n luiuiui
NO. 51. — ŠTEV. 51.
NEW YORK, MONDAY, MARCH 2, 1908. — V PONEDELJEK, 2. SUŠCA, 1908.
VOLUME XVI. — LETNIK XVL
Ogenj pod vodo. V Brooklyn Borough.
ŽELEZNIŠKI PROMET MED NEW YORKOM IN BROOKLYNOM RADI POŽARJA POD VODO PRETRGAN.
Zgorela je čuvaj niika koliba in električne žice.
SPLOŠNA ZAMUDA.
Ogenj, ki je nastal v soboto med podajama Bowling Green in Borough Hall v Brooklynu na pmluličnej železnici, je povzročil večurno zamudo potnikov. Okoli pol sedme ure, pravkar ko je zavozil vlak iz Manhattana na postajo v Brooklynu, se prikaže velikanski dim iz severne eevi podmorske železnice in med potniki se kot blisk razširi govorica, da je tunel v ognju. Takoj za tem dospe povelje železniškega nadzornika, da vlak ne vozi naprej, temveč, da čaka na postaji v Brooklynu. Dim je postajal vedno bolj post in stotine potnikov, ki so pravkar zapustili kare. da se prepeljejo s pod ulično železnico pod vodo v New York, se ni upalo iti na postajo.
Sprevodniki in drugi uslužbenci so zapustili svoja mesta, ne da bi sami vedeli, kaj je pravzaprav vzrok vedno bolj naraščajočemu dimu. Med tem se je nabrala pred postajo Borough Hali vedno večja množica, ki je še naraščala od sekunde do sekunde.
Konečno je množica tako narastla, da je morala nastopiti vsa policija postaje na Adams St. v Brooklynu. Uslužbenci podulične železnice s pomočjo policije so ljudem šele dopovedal i, da je promet pod zemljo začasno ustavljen. Večina ljudi se je nato podala na kare. ki vozijo čez most v New York.
Po preteku en uro se je dim polegel in iz New Yorka je dospelo poročilo, da je tir zopet prost. Pozneje se je dognalo, da je pogorela čuvajniška koliba \7 dosedaj še nepoznanega vzroka. Plamen je poškodoval tudi nekaj električnih žic, ktere so morali zop.*t popraviti, predno so pričeli voziti vlaki. D<Tje za časa požarja vozil vlak po tunelu, bi nastala panika, ki bi imela nepopisne posledice.
"VESEL" RODBINSKI DOGODEK.
V Ohio je neka žena svojega moža osrečila s petimi otroci.
Steubenville, Ohio, 29. febr. Danes je porodila Mrs. George Campbell petero popolnoma Razvitih otrok. Trije od njih, dečki, so umrli že eno uio po jKHrodu, dva pa, deček in deklica, sta popolnoma zdrava. Mrs. Campbell ne tehta več kot 100 funtov in vseh petero otrok je tehtalo 23 funtov. Zdravniki trde. da je to slučaj, ki ga še niso doživeli. Camp-bel je tovarniški delavee in ima še štiri brate. Dva iz teb sta imela pred kratkim dvojčke in druga dva pa celo trojčke. Campbell je služil 12 let pri zvezini mornarici ter se je udeležil žpansko-ameriške vojne. Dva njegovih bratov sta pa mornarja na zvezinih ladijah, ki plovejo na pacifiško obrežje.
. $2,500 vreden nos,
Chicago, 111., 28. febr. Pri tukaj-injern. višjem sodišču se je danes obravnavalo, koliko je vreden nos pravega grškega tipa.
Bessie Andrus je leta 1906 ravno hotela stopiti iz kare, ko je motor-man pognal karo, vsled česar je imenovana Bessie padla tako nesrečno, da si je pokvarila nos. Zdravniki so dognali, da njen nos ne bode nikdar ▼eč dosegel iste lepote kot jo je imel svoje dni. Zato je Bessie tožila poulično železnico za $20,000 odškodnine.
Pred sodiščem je izjavila: "Mnogo osob je občudovalo moj nos in njega graeijoznost ter pravilne poles«., Bil je pravilni grški nos. Od ladnje nesreče se pa nikakor ne možem več ponašati z njim." Sodišče ji je prisodilo $2,500 odškodnine.
L
Utrdbe ob Pacifiku. Proti Japonskej.
KONGRES JE DOVOLIL TRI MI-L I J O N E DOLARJEV ZA UTRDBE V PEARL HARBOR.
Pristanišča na Hawaii so velike stra-tegične važnosti.
JAPONSKE GROŽNJE.
Washington, 29. febr. Kongresni oddelek za mornariške dovolitve je odobril Vatesov predlog, ki tako postane p ravno velja ven. Pearl Harbor, pristanišče na Hawaii postane vojaška postojanka in morska trdnjava, ktero bodo sedaj na moderni način utrdili. Za gradnjo nove trdnjave je dovoljenih $3.000,000. Zajedno nare-de v Pearl Harbor veliko postajo za premogarske ladije in razširijo luko, da bo pristopna največjim Iadijam. Zajedno je dovoljenih nadaljnih tri milijone dolarjev za razne utndbe na Kubi.
San Francisco, Cal., 29. febr. Na parniku "Sibiria" je danes dospel sem novi kitajski poslanik Wu-Ting-Fang. Poslanik ima posebno nalogo <h1 svoje vlade, da ublaži nasprotje med kitajsko vlado in Zjed. državami. Kitajska namreč namerava s pomočjo Zjed. držav varovati svoje koristi v Mandžuriji. Y poslanskih krogih se že dalj časa govori, da namerava vlada Zjed. držav poslati evropskim vladam noto, v kterej se priporoča, da skupno nastopajo proti japonskemu napredovanju v Mandžuriji.
Tokio, 29. febr. Časopisje poroča, da zahteva japonska vlada od kitajske zaplenjeni parnik "Tatsu" in tudi odškodnino, ktera je nastala vsled zaplenjenja parnika. Parnik je po zatrdilu kitajske vlade vozil strelivo za kitajske revolucijonarje. Japonska vlada pa zanikuje izjavo kitajske vlade in grozi, da se bo odškodovala na drug način, če se ji zaplenjeni parnik ne vrne. Japonska je že poslala v Hongkong več bojnih ladij, da podpirajo japonsko zahtevo.
Milica čuva Italijane.
Kentwood, La., 2. marc-a. Semkaj je dospela državna milica, da čuva Italijane, kteri so v parnih žagah na delu. Italijanom so sedaj znižali dnevno plačo za 50 centov na dah in Italijani so se s tem zadovoljili. Domačini, kteri nečejo delati za zniženo plačo, so sedaj Italijanom naznanili, da morajo v par dnevih o-staviti mesto, ker inače jih bodo pognali z dinamitom v zrak. Mnogo Italijanov je že bežalo, dočim čuva ostale državna milica .
Izseljevanje v Evropo.
Tekom prvih dveh mesecev tega leta je bilo izseljevanje iz Amerike v Evropo še vedno veliko. V januarju in februarju je namreč odpotovalo v Evropo 109,151 inozemcev, kteri so bili tukaj na delu, dočim je prišlo v tem času le 32,260 naseljerreev v Ameriko. Parnild, ki odplujejo te dni iz newyorske luke, bodo večinoma polni potnikov medkrovja.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35 ............ 50 kron.
za 20.45 ............ 100 kron.
za 40.90 ............ 200 kron.
za 102.00 ............ 500 kron.
za 204.00 ............ 1000 k n.
za 1017.00 ............ 6000 km
P o starina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačaj« c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam podati je najpiflK-neje da $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
PRANK S A TWER 00., 109 Greenwich St, New York, 0104 81 Glair As*, V. i. Cleveland, Ohio.
Proti anarhistom
v Zjed. državah.
POLICIJA JE PRIREDILA VSESTRANSKI LOV NA LAŠKE ANARHISTE.
V New Yorku, Pittsburgu in drugih mestih so zaprli večje število anarhistov.
ANARHISTIČNA ZAROTA.
Japonska in Kitajska. B Zaplenjena ladija.
KITAJSKA JE ZAPLENILA JAPONSKI PARNIK TATSU MA?JJ, KER JE UVAŽAL OROŽJE.
Japonska zahteva sedaj, da Kitajska prosi za odpuščanje in plača odškodnino.
VOJNE LADIJE NA KITAJSKO.
Vesti iz Rusije.
Potrjene obsodbe.
Denver, Colo., 29. febr. Kakor je razvidno iz poročila, ki ga je izdal policijski načelnik v tukajšnjem mestu, je bilo z italijanskim anarhistom Giuseppe Alio v zvezi več drugih anarhistov v šestih zvezinih državah; ti so sklenili, da umore duhovna Leona. Istočasno je dospelo poročilo, da bode policija v istočnih državah priredila lov na razne anarhiste.
V	New Yorku so danes aretirali J. Yanija. ki je baje poglavar anarhistične tolpe, ki namerava pomoriti večje število duhovnov. V Pittsburgu, Pa/, so zaprli sledeče sumljive osebe: Orestes Sodi, Tom-asso Calabreso, Orestes Malavia in Malio Tolmai. Policija v teh mestih trdi, da ima v rokah dokaze, da so imenovani bili v zvezi za umor kapucina Heinrieha.
Nadalje je policija v štirih drugih mestih zatvorila večje število sumljivih oseb, kterih imen pa še ni prijavila, ker se pričakuje še nadaljnih aretacij.
V	postelji prijetega morilca Alia v Colorado Springs, Colo., so dobili njegovo pismo na sina v Siciliji. Kakor se razvidi iz prestave tega pisma, je pripadal Giuseppe Alio tajni zvezi v Denver, da izvrši umor, kteri se mu je, žal, posrečil. Dokl"^ ne izvrše vseh nameravanih aretacij anarhistov, policija neče priobčiti nadaljnih podrob-nostij.
Morilec Alio se zapletava vedno v hujša nasprotstva. V Denverju je podpisal na dan umora več izjav, ktere je pa sedaj vse preklical. Danes je izjavil sledeče: "Jaz nisem umoril duhovna; jaz sem veren katolik. V cerkev sem šel, ker nam zapovedi to zapovedujejo. Duhoven je padel sam mrtev na tla. Jaz nisem hotel sprejeti obhajila. Ko sem klečal, pride duhovnik k meni in mi poda oblat. Ker katoliška cerkev zapoveduje, da se osebo, ki ni bila preje pri spovedi, ne sme obhajati, sem hostijo dal iz ust. Pri tem je duhovnik se onesvestil. Ker se nisem spoznal v cerkvi, sem se prestrašil in zbežal."
Chicago, 111., 29. febr. Truplo v Denverju umorjenega duhovn^ je na potu v Patterson, N. J., dospelo sem. Truplo bodo prepeljali po Erie železnici v Patterson, kjer ga bodo pokopali na samostanskem pokopališču. Truplo čuvajo detektivi.
Dr. C. Bolini, predsednik "bele roke", ktera družba ima namen z vsemi sredstvi ugonobiti delovanje "črne roke", je bil danes obsojen "na smrt" po "črni roki". Dobil je vse polno grozilnih pisem, v kterih se mu grozi, da ga kmalu zadene morilčevo bodalo. Dr. Eolinija spremljajo vedno detektivi in pri sebi nosi neprestano revolver. Ker se ne upa ponoči obiskovati bolnikov, so se njegovi dohodki znatno zmanjšali.
Ponarejeni poldolarji.
V Pittsburg, Pa., so dospeli detektivi iz Philadelphije, Washingtona in New Yorka, kteri iščejo zajedno s pittsburško policijo ponarejalce denarja, kteri so v novejšem času spravili v promet vse polno ponarejenih poldolarjev. Denar je izdelan izvrstno, toda mesto srebra so lopovi rabili le cink in svinec, kteri material so potem prevlekli s srebrnim nitratom. Dosedaj o lopovih še nimajo niti najmanjšega sledu in vedo le toliko o njih, da se mude v Pittsburgh
\
Vsled povodnji zaprte tovarne.
Ker je vsled zadnjega dežja izstopila reka Schuykill iz svojih bregov, so morali v Philadelphiji, Pa., sedem tovarn zapreti in prenehati z delom, tako da je več tisoč delavcev prisiljenih počivati, dasiravno so lele fee-davno pričeli z delom. Voda je napravila v tovarnah zlasti pri strojih veliko Škodo.
Tokio, 1. marca. Kitajske oblasti so pri Macao zaplenile japonski parnik Tatsu Maru, ker je dovedel v imenovano portugalsko mesto orožje in strelivo baje za kitajske ustaše. Sedaj zahteva japonska vlada, da mora Kitajska prositi za odpuščanje in plačati Japonskej odškodnino.
Kitajsko ministerstvo inostranih del želi, da bi se zadeva poravnala potom razsodišča, toda Japonska o tem neče ničesar vedeti, dokler Kitajska ne oprosti imenovani parnik in ne da zadoščenja za baje razžaljeno japonsko zastavo.
Parnik Tatsu Maru je odplul baje popolnoma redno iz Kobe nakrcan z orožjem in streljivom v portugalsko luko Macao. Zaplenili so parnik, ker so bile kitajske oblasti prepričane, da je orožje namenjeno kitajskim usfca-šem. Portugalski poslanik Pekingu trdi, da so Kitajci zaplenili parnik v portugalskem vodovju, kar trdi tudi Japonska.
Tukaj se zatrjuje, da bode Kitajska končno ugodila japonskim zahtevam. Uradoma se zatrjuje, da Japonske še ni poslala Kitajski ultimatum, vendar je pa že Japonska križarka Idzumi odplula v Hongkong, kar porn en ja, da bode Japonska Kitajsko prisilila ugoditi njenim zahtevam.
Peking, 2. marca. Danes se naznanja, da je kitajska vlada sklenilV. zaplenjeni parnik Tatsu Maru izročiti zopet japonskej vladi. Imenovani parnik je izkrcal več tisoč pušk in mno go streljiva. Kitajski vladini uradniki trdijo Še vedno, da je imenovano orožje namenjeno ustašem na Kitaj skem. dasiravno tega ne morejo ,do kazati. Vsled tega se je morala kitajska vlada udati japonskim zahtevam.
ZOPET JAPONSKI OGLEDUH.
Prepodili so ga v Texasu, kjer je pre gledoval nove utrdbe.
Galveston, Texas, 29. febr. Iz Fort Crocketta so prepodili japonskega in-ženerja Kvoiehi Akija, ki je pregledoval tamošnje nove utrdbe. Japonec trdi, da je inžener in da je v slu žbi japonske vlade, ktera ga je poslala semkaj, da prouči dela pri obrežju in ob rekah, kakor tudi druga dela ob vodi. Baterije tukajšnje trdnjave so nedavno postavili, toda v novih utrdbah še ni vojakov. Ja ponec je obiskal vse iztočne obrežje.
Anarhistinja Ema Goldman bode de portirana.
Chicago, 111., 29. febr. Tukaj se zatrjuje, da bodo zaprli in poslali v Evropo znano anarhistinjo Emo Goldman, kakor hitro pride v Chicago. Tukajšnji naselniški uradniki namreč naznanjajo, da je Ema v mi nolem letu ostavila Zjedinjene države in potovala v Evropo. S tem je zgu bila vse zveze z našo republiko in vsled tega je naselniška uprava že izdala ukaz, vsled kterega se mora Emo Godman poslati nazaj v Evropo. Uradniki sedaj še ne vedo, se li v resnici mudi v Zjed. državah.
Umor starčka.
Springfield, Mass., 29. febr. Danes je bil tu ustreljen 631etni Clark Lillibradge, posestnik tukajšnjega trgovišča. Zaprli so njegovega vslu-žbenca Antona Neumana. Lillibridge je bil ustreljen na svojem domu in pri njem so dobili sosedje Neomana, ki je držal Be revolver v roki. Ko je policija Neumana zaprla, je bil Čisto zmešan. Neuman je star 70 let in je bil rojen v Nemčiji.

V SMRT OBSOJENIH SEDEM TERORISTOV NE BODO POMI-LOSTILI; TUDI VJETI ITALIJAN MORA UMRETI.
Ministerski predsednik S to ly pin je bil 29. januarja v smrtnej nevarnosti.
POMILOŠČENA JANČEVSKAJA.
Petrograd, 1. marca. Šef generalnega štaba general Hasenkampf je potrdil smrtno obsodbo, ktero je izreklo vojno sodišče proti sedmim teroristom, kteri so nameravali umoriti velikega kneza Nikolaja Nikolajevima in pravosodnega ministra Seeglovito-va. Tudi smrtna obsodba misterijoz-nega Italijana Calvino je potrjena.
Za obsojence je zagovorništvo predlagalo novo obravnavo, češ, da razsodba ne more biti pravnoveljav-na, kajti "vojno stanje" v Petrogra-du je vlada že v januarju odpravila.
Nadalje je italijanski poslanik Me-legari prosil da se obsodba odloži v kolikor pride v poštev Italijan Calvino. Sedaj je pa italijansko poslaništvo nehalo se zanimati za obsojenega Italijana, ker se je izkazalo, da ni pravi Calvino, kajti slednji živi v Ita-liji. -
Petrograd, 1. marca. Obsodbo proti 17Ietnej deklici Jančevskaji, ki je bila obsojena v lSletno ječo, so spremenili v lOletno ječo.
Petrograd, 1. marca. Danes se je zvedelo, da je bil ministerski predsednik Stolypin dne 27. januarja v smrtnej nevarnosti. Umoriti ga je nameraval baš oni Italijan, ki se je izdal za Cal vina in ki je sedaj obsojen v smrt.
Petrograd, 2. marca. Onih sedem teroristov, kteri so bili obsojeni v smrt, so včeraj zjutraj na polotoku Lisji nos nasproti Kronštata obesili. Med ostalimi so obesili tudi onega Italijana, kteri se je izdal za Calvi-nija, oziroma poročevalca raznih italijanskih časopisov. Med obešenimi teroristi so bila tudi tri dekleta, stara od osemnajst do devetnajst let.
Iz Avstro-Ogrske.
Češki uspehi.
NEMCI NA ČEŠKEM SO ZGUBILI SVOJO ZADNJO POSTOJANKO; ČEŠKA ZMAGA V BUDJEJOVICAH.
Avstrija ni zadovoljna z angleškim predlogom glede imenovanja governerja za Macedonijo.
ODPRAVA LOTERIJE.
Razne novosti
iz inozemstva.
ZOPET BOMBA V TEHERANU; DVA DELAVCA UBITA; ČESTITANJE ŠAHU.
Francozje v Maroku so Arabce na-# napadli, ne da bi pričakovali prihoda pomožnih čet.
VOLITVE NA PORTUGALSKEM.
NAŠE VOJNO BRODOVJE OSTA-VILO PERU.
Vojne ladije so odplule iz Callao, Peru, v zaliv Santa Magdalena, Mežico.
Callao, Peru, 1. marca. Vojno bro-dovje Zjedinjenih držav je včeraj dopoludne odplulo v kolonah iz tukajšnje luke proti severu. V luki in na obrežju se je zbralo na tisoče Iju-dij, kteri so se burno poslovili od brodovja. Zunaj luke je brodovje plulo memo predsednika Pardo, ki je na ta način vzel zadnje slovo od gostov iz severa.
Brodovje pluje sedaj v zaliv Santa Magdalena v mehikanskej Californiji, kamor pride 14. marca. Pot od Callao do imenovane luke je dolga 3,102 milje.
Praga, 1. marea. Pri volitvah v češki deželni zbor so Nemci zgubili svojo zadnjo postojanko v južnej Češki, kajti mesto Budjejoviee, ktero je bilo dosedaj v nemških rokah, je postalo češka last. Nemci se sedaj v svojej jezi pritožujejo, da so se češki uradniki zavzeli le za Cehe na škodo Nemcev. Pritožbo so vložili pri namestniku Coudenhove v Pragi in pri svojem ministru rojaku Pražaku na Dunaju, ne da bi se kedo na njihove pritožbe oziral.
Volilno razburjenje v Budjejovicah je bilo velikansko in nemški župan v imenovanem mestu je moral bežati.
Dunaj, 1. marca. Strah, kteri je vladal v Avstriji radi balkanskega vprašanja, se je nekoliko polegel in vsa zadeva se sedaj razmotriva iz mirnejšega stališča, tako da se ugodi ruskim zahtevam in željam.
Tukajšnja vlada ni zadovoljna z angleškim predlogom, kteri določa, naj se imenuje generalnega governerja za Macedonijo, koji naj bode od sultana povsem neodvisen; po avstr. zatrdilih je baje to neizvedljivo, ker v to sultanu ne bode mogoče privoliti.
Dunaj, 1. mare" Proračunski odsek poslanske zbornice je vlado pozval naj loterijo za deset let odda in za jedno takozvano malo loterijo odpravi. kajti to je za ljudstvo najbolj škodljiva naprava.
Budimpešta. 2. marca. V ogrsko-hrvatskem državnem zboruje postal položaj še bolj zamotan, kakor je bil dosedaj, kajti glede poslovnika nika kor ne more priti do sporazuma, tako da je položaj postal kritičen. Ivošuto-va stranka se bode najbrže razdvojila. Vsa dosedanja posredovanja so bila zaman, dasiravno so skušali celo n^-kteri ministri posredovati. S tem je najbrže koalicija končana.
Dunaj, 2. marea. Avstrijska vlada je vsem svojim zastopnikom v inozemstvu ukazala, naj naznanijo dvorom, da želi cesar Fran Josip, da ostanejo oni vladarji, ki nameravajo priti v Avstrijo, da njemu čestitajo povodom šestdesetletnice njegovega vladanja, raje doma. kajti cesarjevi zdravniki so svetovali, da se mora cesar čuvati, ker še vedno ni popolnoma zdrav. Kljub temu pa prideta na Dunaj angleški kralj in nemški cesar.
VELIK POŽAR V TAMPI, FLA.
Zgorelo je 308 poslopij in škoda pre-seza $600,000.
Tampa, Fla., 2. marca. Včeraj je v tukajšnjem mestu divjal grozen požar, kteri je v severoiztočnem delu mesta razdejal 308 poslopij in napravil za $600,000 škode. Zgorela so vsa poslopja na zemljišču, ki je veliko 55 oral. Med razdejanimi poslopji so štiri velike tobačne tovarne, mnogo restavrantov in saloonov ter nad 200 zasebnih hiš, v kterih so stanovali večinoma delavci. Goreti je pričelo v prenočevališču Antonia Di-aza na 12. Avenue. GaSenje je bilo brezuspešno, kajti gasilcem je primanjkovalo vode, tako da je gorelo, dokler je bilo kaj gorljivega. Neko Ženska je zgorela.
Teheran, Perzija, 1. marca. Včeraj zjutraj se je v tukajšnjem mestu razletela v nekej stranskej ulici bomba. Pri tem sta bila dva delavca ubita. Vsled razstrelbe je zavladalo v mestu veliko razburjenje. Je li bila sedanj a bomba v zvezi z napadom na šaha, ni mogoče dognati.
Včeraj je deputacija poslancev obiskala laha in mu čestitala, da je srečno ušel smrti. Zvečer je bilo nic-sto vsled tega razsvetljeno.
Casablanca, Maroko, 1. marea. Poveljnik francoskega vojaštva v Maroku, general d'Amade, je pričel z napadom na sovražne Arabce iz rodu Chaounia. Včeraj je več ^rancoskih kolon, ne da bi pričakovale obljubljene pomoči, napredovalo prot* rodu Madagra pri Fidalahu, kteri rod je v minolem mesecu Francoze večkrat napadel.
Lizbona, Portugalska. 1. marea. — Kralj Manuel je izdal dekret, s kte-rirn določa, da se vrše nove volitve dne 5. marca in da se skličejo kortesi dne 29. aprila. Istodobno je kralj razveljavil vse odredbe bivšega ubeg-lega ministerskega predsednika — Franco.
Madrid, Španska, 2. marca. Uradoma se naznanja, da pričakuje kraljica pomnožit ve kraljeve rodbine v juliju.
Paris, 2. marea. General d'Amade poroča iz Maroka, da je prišlo med francoskim vojaštvom in Arabci iz rodu Madakra do vročega boja, ki je trajal od osme ure zjutraj do jed-najste zvečer. Francozje so imeli pri tem 11 mrtvih in nekaj nad 30 ranjenih. Francoska kolona ni prišla daleč od svojega taborišča, ko so jo domačini od \seh strani napadli in jih potem ves dan napadali. Arabci so med dnevom enkrat že obkolili francosko konjieo. toda jezdeci so se s pomočjo mečev izseka 1 i iz arabsikih čet. Končno so se Madakri umaknili, nakar so jih Francozje par milj daleč zasledovali.
Berne, Švica. 2. marca. Blizo vasi Nopen Stein je včeraj velik snežni plaz razdejal velik hotel in ubil 13 osob, dočim je 15 ranjenih. Zračni pritisek je poškodoval tudi pošto in policijsko poslopje.
POSLOVANJE KONGRESA.
Na dnevnem redu so sami dovolitveni predlogi.
Washington, 2. marca. Tekom tega tedna se bodo bavili v kongresu pred vsen» z dovolitvenimi predlogi. Aldrichev predlog glede reforme financ najbrže ta teden še ne bode rešen in pride drugi *eden na vrsto.
V zbornici se bodo najpreje bavili s predlogi za zvezino pošto, za ktero se zahteva več nego 200 milijonov dolarjev. ^
Danes bode najbrže sprejet predlog, kteri dovoljuje, da bodo nasel-niške oblasti preiskale delavske razmere na jugu.
o
Tuje vojne ladije pri Hawaii. •
Honolulu, Hawaii, 2. marca. Tukaj se je včeraj zatrjevalo, da so se v bližini pojavile štiri tuje vojne ladije, vsled Česar je zavladalo po vsem otočju veliko razburjenje. Ljudje so se dančs že pomirili, kajti o kakih ladijah ni nikjer kacega sledu. Sedaj trdijo ljudje, da so na horizontu videli najbrže oblake, kteri so bili podobni vojnim Iadijam, o kterih se je naravno mislilo, da so japonske.
O NESREČI V ROVU PRI CARINAS V MEHIKI.
Dosedaj so izkopali 46 trupelj.
San Antonio, Texas, 2. marca. Is Cabinas v Mehiki se poroča, da so dosedaj iz tamošnjega premogovega rova, v kterem se je pripetila rus-strelba plinov, izkopali 46 trupislj ubitih premogarjev. Rešilna dela napredujejo zelo počasi, kar pa nilai-kor ni obžalovati, kajti povsem izključeno je, da bi bil še kedo v rovu živ. Trajalo bode še več dni, predno bodo izkopali vsa trupla.
HITRA KRIŽARKA.
Križarka Chester vozi z brzino 86 vozlov na uro.
m
Rockland, Me., 29. febr. Nova poizvedovalna križarka Chester je da-nes napravila svojo preizkuševalno vožnjo. Pri tem je dosegla rekord. Največja hitrost, ki jo je dosegla, je bila 26.21. To je jedna najhitrejših križark, kar jih premore naša mornarica. Chester je pr^a ameriSfca križarka na turbine. • V gradnji no še dve križarlri istega sptema.

"GLAS NARODA"
(Slovenk; Daily.)
Owned and published by the SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
(•corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VAIJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business- of the corporation and addressee of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N- Y.	_
leto velja Canado . >1 leta .
Za leto velja list za Ameriko in ^
L 50 4.00 •2.00
vropo za vse leto.....-*.50
pol leta.....2.50
>1	rt	>1 1*-" r	,
■Vtrt leta - . - - 1 •' ° »» »» t» l~*ri lcin . . ...
V Evropo puAiljauio skupno tri števil se.
pol
leto za mesto New York .
E>1 leta za meeto New York vr
"GLAS NAROKA" izhaja \>ak dan iz ^ vzemsi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
—- "Voice of the People") Issued every dav, except Sundays and Holidays. * Subscription yearly $3.00.
^Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in oeobnort; ho,ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati jk> Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi preJAnjc bivuilACc naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: '•1LAS NAKuDA"
10» Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Ke< tor.
Sic semper.
"bit* semper uranuis!" se glasi geslo pod jrrbom države Virgin i je, ki predstavlja svobodo, ki postavlja tiranom nogo na vrat. "Tako se godi tiranom!''
**In vedno!" Lepa obljuba je. ki se žal pri nas le redko sj»olnuje, ker ima vsakdo, ki čuli le nekoliko moti v sebi, po|H>lno gosiMnlstvo nad dru-gimi. Odgovoren je sam sebi. Odgovoren je svoji volji, svojemu dobičku in svojim tovarišem. Od iz-vosčka do predsednika korporacije. Vsi so enaki; od ne|xnneuljivega vaškega mavorja d«> člana postavodaje, sodnika in izvrševalue ohlasti. Ker hoče vsakdo ustreči le svoji volji, ne oziraje se na dobrobit in čulstva drugih.	• -
Toda če ljudske mase izrečejo sodbo nad tiranom, ki se odlikuje s sramotnim izdajstvom in hlinstvom lastnega prepričanja, da deluje za svoj lastni dobiček, potem morajo sami priznati, da so krivi in da jim velja: "Sic semper."
To je uvod k poročilu, da je prejšnji guverner države Kentucky podlegel v boju za senatorsko čast in da ]>ošil.ja demokratična postavodaja države Kentucky v zvezini senat je-puhlikanca. ki je bil svoje dni tudi guverner. To je Bradley. Čudno dejstvo, da pošilja demokratična država v zvezini senat republikanskega zastopnika, dasi se mu je upiral demokratični vodja Brvan. Dokaz, da demokratična stranka pod Brvanom nima nobenega vpliva.
V časih prohibicije, v kterih živimo, in ko nasilni reformatorji skoro neomejeno vladajo, je poraz kentu-ekvskega kandidata za senatorsko mesto. Beekhama, dvojnega pomena. Beckham je imel toliko zaupanje v svoje pristaše, prohibicijoniste, ki so mu obljabovali senatorsko čast, da se je dal zapeljati v izdajo svojih načel in zlorabo svoje uradne dolžnosti.
Zaman so bile Beckhamove določbe, s kterimi je par tisoč trgovcev svoje države prisilil, da ob nedeljah zapirajo svoje trgovine; s tem je le zgubil dohodke, ki so bili neomejeno potrebni, da se pokrijejo državni izdatki ; medtem, ko je tisočim državljanom prepovedoval pijačo, je imel sam vedno vsega v izobilju. Obstoj tisočih družin je žrtvoval svojemu lastnemu dobičku in to je storil, ne da bi bil prepričan, da zatira s to določbo škodljivo trgovino, ali da koristi spložnej javnosti. Volilci so ga la plačilo pognali tja, odkoder se ne bode vee prikazal, v politično temo.
Kentuckvjci so se zadnje Čase razburili in pričeli uničevati nasade tobačnega trusta. Pri tem postopajo skoro po starem indijanskem načinu. So pač čudni ljudje ti prebivalci Kentuckyja. Toda svoje slabosti so poravnali, ko so podrli pri volitvah nasprotnika ožje svobode, Beekhama. Postavili so vzgled, kako je postopati t vsemi političnimi hinavci, iz-dajniki in tirani. "Sic semper"! — Vzgled, ki zasluži upoštevanja tudi is ven mej kentuekyjske države.
Tš?em mojo sestro J0SIPIN0 DEBELAK. Prišla je s svojim možem meseca jnnija lanskega leta v Zje-dinjene države in ne vem, kje sta se nastanila. Kdor izmed rojakov ve za njnn naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mn bodem zelo hvaležen. — Louis Benčina, Box 21, Oak Ridge, La. Orittman Camp.
<28-3-«)	.XJB
Peticija za Roosevelta.
List "Evening Bee", ki izhaja v Sacramento, Cal., je razposlal na prebivalstvo peticijo, ki je naslovljena na predsednika Roosevelta, v kte-rej se zahteva, da je dolžan ostati še v nadalje v uradu predsedništva, kljub svojim prejšnjim obljubam, j Kakor se sporoča, je peticijo podpisala že ogromna množica držav-' ljauov. Iznenadila bi nas trditev, da je bita peticija izdelana na povelje iz Washingtona. Neovrgljivo dejstvo pa je, da je prišel tretji termin predsednika Roosevelta zopet v po-števanje. In sicer je zadnje čase zopet narastlo število onih, ki zagovarjajo Roosevelta. Radi tega se mora predlog, ki ga stavi časopis v Sacra-mentu. vedno še upoštevati. Znamenje za pomen te peticije se že kaže v dejstvu, da .take peticije sploh še prihajajo na dan. Če bi bilo to domnevanje izključeno, bi take peticije splon ne zagledale nikdar svetlega dneva. Vsak, ki bi stavil enak predlog, bi se osmešil v javnosti. Pa še ena okolnost je, ki imenovanej peticiji prisoja veljavo. Je nekaj lju-dij, in sicer vplivnih, ki še vedno rojijo za sedajnim predsednikom. Seveda norci imajo vedno polna usta besed. Toda čudno je. da ravno mož. ki ga zadene ta peticija, o njej trdovratno molči.
On?
Novi življenski znaki* kamore.
Rop pri kapitanu Fabbroniju. -Ukradeni dokumenti o '' Mala vita * *. — Policijski agen-tje — tatovi.
Najprvo vprašanje: Kaj je "Mala vita''.' Pod izrazom "Mala vita" razumejo po celi Italiji zločinsko življenje v splošnem pomenu. V južno-italijanskih provincah znači "Mala vita"' (hudobno življenje) posebno ime za skrivne zveze kamore in mafije. za organizacije, ki so zelo razširjene ter imajo svoje privržence v vseh ljudskih slojih. In namen, kte-rega te organizacije zasledujejo? Glavni namen teh organizacij je: izvršiti različne zločine in ako le mo-got-e tako. da «»stanejo izvršitelji nekaznovani. I>a se to bolj gotovo zgodi, za to skrbe že policaji. Policija ? Seveda, saj je del policije pri teh organizacijah ter ima dobiček od teira. Prav italijansko!
Toda k slučaju! Pred nekaj časom so člani teh organizacij vlomili pri kapitanu orožnikov Fabbroniju. ki je prisegel, da hoče popolnoma iztrebiti kamoro. Vsled vloma ni imel velike škode; ukradenih mu je bilo le nekaj srebrnih žlic. Toda ravno ta nenavadna okolščina je vzbudila sninnjo. Odkrili so namreč, da vloma niso izvršili iz dobičkoželjnosti, temveč so ?e hoteli polastiti dokumentov, ki jih ima v posesti kapitan. Velikega pomena so ti dokumenti v procesu Cuocolo in zelo kompromitirajo policijske agente in mnogo drugih osob, ki uživajo v Neapolju velik ueled.
Namera se jim se posrečila, če tudi ne v zaželjenem obsegu. Posrečilo se jim je namreč odnesti le nekaj kopij iz protokolov. Par dni kasneje je bilo vrženih v nabiralnike več ukradenih, na Fabbronija naslovljenih pisem. To samo na sebi še dolgo ne bi privedlo na sled vlomilcem. Dne 2. januarja je našel nek uradnik v bližini luke več spisov; on jih je pobral, pregledal ter spoznal, da so protokoli, ki jih je sestavil "ma-resciallo" orožnikov v Castellantare Somella. Uradnik je takoj sporočil svojo„ najdbo " maresciall^' Milano, ki je takoj obvestil Somella. Ta je hitro odšel v Neapolj ter si dal pokazati mesto, kjer so bili spisi najdeni. Preiskava je dognala, da je ondi pustila spise neka konfidentinja pri kvesturi. Nek policaj ji je za to uslugo ponudil dve liri, kar je pa ona odklonila. Vsled tega odkritja se je prepad med orožniki in policijo še bolj povečal. Mogoče, da se posreči naporu orožnikov, ter organizacije polagoma iztrebiti. Kajpada je malo upanja, da se to posreči.
NAZNANILO.
Pošta nam je vrnila 3 zavitke Mohorjeva knjig, ktere smo regfstrova-no poslali, in sicer na: Rudolf Rem-lak, Forbes, Golo., Frank Fnrlan, Valley Junction, Wash., In Josip Jadan, Manner, Pa.
Kdor od teli rojakov želi imeti svoje knjige, mora nam 80 centov v poštnih znamkah poslati ktere tmo morali sa vrnenje registrovane poifljatve v znamkah na dotttnl urad podati
Upravništvo "Glasa Naroda".
Francoski spisal Guy de Maupassant.
Ljubi prijatelj, tebi se zdim nepojmljiv? Razumem to. Ti me imaš za blaznega? Morda sem malo; vendar ne iz vzrokov, ki jih navajaš ti.
Da, jaz se oženim.
In vendar se moje misli in moja prepričanja niso izpremeuila. Še vedno smatram zakonito združenje za neumnost. Gotov sem, da od deseterih mož jih je osem ogoljufanih od svojih žen. In ne zaslužijo boljšega, ker so bili tako neumni, da so priklenili svoje življenje in se odpovedali svobodni ljubezni, edino veseli in dobri stvari na svetu, ter čuvstvu, ki nas žene neprestano k vsem ženskam, pristrigli peruti.
Jaz sam se čutim zdaj bolj nego kdaj nezmožnega, da bi ljubil eno žensko, ker imam vedno vse druge preveč rad. Hotel bi imeti tisoč rok, tisoč ustnic in tisoč temperamentov', da bi objel istočasno celo množico teh dražestnili in tako nepotrebnih bitij.
In kljub temu se oženim.
Dostaviti moram, da deklico, ki bo od jutri naprej moja žena, komaj poznam. Videl sem jo še le štiri- ali petkrat. Vem, da mi ni zoprna, in to mi zadostuje v namen, za kterega jo potrebujem. Majhna je, plavolasa in bujna. Pojutršnjem bom poželel najbrže veliko, rjavo, vitko žensko.
Ni bogata. Iz srednje rodbine je in je dekle, kakor jih najdeš na tu-ente; dobra za možitev, brez posebnih dobrih ali slabih lastnosti. Ljudje pravijo o njej: "Gospodična La-jolle je prav čedna", in jutri poreko: "Gospo Raymond je prav čedna." Skratka, ona spada v legijo mladih dostojnih deklet, ki jih človek z veseljem vzame za ženo. dokler ne najdemo nekega dne. da so vse druge ženske boljše od njo, ki smo si jo izvolili.
"Čemu se torej oženiti?" vprašaš. —
Skoro si ne upam izpovedati ti Čudni in neverjetni vzrok, ki me sili k temu nesmiselnemu koraku. Oženim se. da ne bodem sam. Xe vem. kako se ti najbližje, raz-umljivejše izrazim. Imel boš ali z menoj sočutje, ali me zaničeval, v takem žalostnem duševnem stanu se nahajam...
Nečem biti ponoči sam. Čutiti hočem pri sebi. poleg sebe bitje, bitje, ki zna covoriti. karsibodi že.
Hočem, da se morem prebuditi iz spanja in jo vprašati kaj — kaj ne-umnega, samo da slišim kak glas, fin ("•titim. da moje stanovanje ni prazno, da vem. da bdi živa duša, da vidim, kadar najrlo prižgem svečo, poleg sebe človeško obličje, ker... ker (ne upam se skoro priznati} me je strah, kadar sem sam.
Še me ne boš umel. Ne bojim se kake nevarnosti. Če bi prišel noter ropar, brez trepeta bi ga usmrtil. Tudi se ne bojim strahov. ker ne verujem na nič nadnaravnega. Ne bojim se mrtvih. Verujem na popolno uničenje slehernega bitja, ki izgine.
Torej?... Da, torej! Strah me je pred menoj. Strah me je pred strahom; strah me je krčev mojega razburja jočesra se duha; strah me je strahotnega občntenja nezapopadljive groze.
Smejaj se, ako ti drago 1 Grozno je, neozdravljivo! Strah me je pred zidovi, pred pohištvom, pred znanimi predmeti, ki se za-me često nekako izpreminjajo v živa bitja... Strah me je zlasti groznega nemira mojih misli, strah moje pameti, ki mi večkrat. zmleta od skrivnostne nepojmljive plahosti. uhaja kakor pesek...
Čutim najprvo, kako se čuden nemir plazi v mojo dušo in mi poliva mrzlo zono po hrbtu. Pogledam okoli sebe. Nič! In hotel sem vendar najti kakšen vzrok. Kaj očitnega. Kajti strah me je le, ker ne poznam vzroka svojega straha.
Govorim! Strah me j© lastnega glasu. Hodim! In strah me je nepoznanega za vratmi, za za grin j al i, v omari, pod posteljo. In vendar vem, da ni nikjer ničesar.
In hlastno se obrnem ,ker me je strah tega, kar je za menoj, dasi ni nič, in jaz to vem.
Razburjena se, čutim, kako narašča moj strah in se zaklenem v svojo sobo; hitim v postelj, se skrijem pod odejo in stisnjen zaprem oči ves obupan in ležim tako neskončno dolgo časa z mislijo, da Se gori moja sveča na nočni omarici in da jo moram ugasniti. Ne upam se.
Ali ni strašno tako življenje? Preje nisem občutil nikdar ni« takega.
Prihajal sem vedno mirno domov. Hodil sem po svoji sobi gor in dol, ne da bi motila najmanjSa stvar vednosti moje dole. Ako bi mi bil povedal kdo, kaka boleeen, kaka neaa-popadljiva, neumna In strašna
me ima popasti nekega dne, bi se bil pač zasmejal na glas; takrat sem še odpiral v največji temi mirno vsaka vrata, brezskrbno sem legal v postelj, ne da bi zaklenil duri, in nisem vstajal sredi noči, da se prepričam, ali so trdno zaprti vsi izhodi iz moje sobe...
To vse se je začelo še le lansko leto na čuden način.
Bilo je mokrega jesenskega večera. Ko je bila moja postrežnica, potem, ko sem povečerjal, odšla domov, sem se vprašal, kaj naj počnem zdaj. Šel sem parkrat gor in dol po sobi. Čutil sem se zelo trudnega, brez vzroka potrtega, nesposobnega za nobeno delo, da, niti brati se mi ni ljubilo.
Droben dež je škropil na okno; bil sem žalosten — ves prevzet tiste neutemeljene žalosti, ko bi se človek najrajši zjokal, in ko želimo, da bi mogli govoriti s kom, samo da bi vrgli od sebe pezo svojih misli...
Čutil sem se tako samega. Moja soba se mi je zdela tako prazna, kakor je nisem čutil še nikoli. Neizmerna, bridka samota me je obdajala. Kaj naj počnem ? Usedel sem se zopet.
Nervozna nestrpnost mi je šinila gor po nogah, vstal sem in sera zopet pričel hoditi okoli. Morda sem imel tudi malo vročinice; roke, ki sem jih imel sklenjene na hrbtu, kakor delamo, kadar se počasi izprehajamo, so me pekle. Naenkrat pa me je izpre-letelo mrzlo po hrbtu; zdelo se mi je. kakor da prodira mokrota od zunaj v mene noter, in sklenil sem, da zakurim v kaminu.
Storil sera to; bilo je prvi pot v letu. Usedel sem se zopet in sem strmel v plamen. Kmalo pa sem čutil, da mi je čisto nemogoče sedeti na miru: moral sem iti kam ven. se raz-t rest i, poiskati kakega prijatelja.
Sel sem torej. Obiskal sem tri tovariše. ki jih nisem dobil doma. Potem sem krenil na boulevard s trdnim namenom, da bom iskal tako dolgo, dokler ne dobim kakega znanca.
Bilo je povsod žalostno. Moki i trotoarji so se svetili in težka vlaga neprodirnega dežja je pritiskala na ulice in zdelo se je. kakor bi utrujala plinove luči in jih zatemljevala.
Počasi sem stopal po boulevardu iu sem si ponavljal vedno le: "Vendar ne bom našel nocoj nikogar, ki bi mogel govoriti z njim."
Preiskal sem večkrat vse kavarne oil la Madeleine do predmestja Poissoniere. Povsod sera videl potrte ljudi sedeti pri mizah, kakor bi niti ne imeli moči, da povžijejo svojo pijačo...
Tako sera blodil dolgo časa okoli; še le o polnoči sem se odpravil domov. Ril sem popolnoma miren, toda sil no truden. Vratar, ki gre sicer ob enajstih k počitku, mi je odprl čisto proti svoji navadi takoj, in mislil sem si: "Tu je moral pač ravno pred menoj kakšen drug iz hiše priti domov. ' *
(Konec prihodnjič.)
Črtice iz ruskega živ-jenja.
Volkovi na Ruskem.
Ruskemu prebivalstvu po deželi, ki se mora itak že trdo boriti z grla-dom in mrazom, nalaga stroga letošnja zima novo strašno izkušnjo, novo nevarnost: volkove.
Iz zasneženih šum prihajajo sestradane zverine v nepreglednih tolpah, sila jih žene iz njihovih skrivališč, kterih se drugače ogibljejo in skrbno zadelavajo kmetje vrata in hleve, kadar se razlega pod noč strahotno tuljenje lačnih volkov čez stepo.
Od ladoškega jezera že prihajajo vesti, ki poročajo o tisočih in tisočih volkov, ki se klatijo okoli vasij, napadajo neštete sani in raztrgavajo nesrečne potnike. A to ne pomeni nič proti žrtvam, ki jih zahtevajo te zverine v krajih, kjr so še danes gospodarji, v ruski Aziji. V Turke-stanu na primer doseže silno redko-kedaj kaka karavana svoj cilj, ne da bi je bili napadli med potoma volkovi in da bi ne bila prestala z njimi pravcate bitke. In še danes pogine v Sibiriji vsako leto kakih 500 osob pod zobmi volkov.
Tudi za časa msko-japonske vojne so se volkovi v Mandžuriji dobro gostili. Marsikak patruljni jezdec, ki ga je v samotnem kraju ranila sovražna kroglja. je postal tedaj njihova žrtev.
V neki januarski noči leta 1905 je napadla več kot stoglava tolpa volkov pet finančnih paznikov/ ki so strašili železniško progo Mukden-Harbin. Tri so zveri takoj raztrgale; ostalima dvema se je posrečilo, da sta plezala vsak na en telegrafski drog. A volkovi se niso umaknili. Celo noS sta visela flnan-earja gori na drogovih, na pol srn. njena in brez upanja na rešitev.
Proti jutru sta čutila, kako jima pešajo posledne slabotne moči. Četrt ure še, morda celo dvajset minut potem pa padeta dol in v žrela zverin, ki so tulile spodaj in čakale gotove žrtve. Tu je sam Bog vedi kteri slučaj pripeljal mimo kozaško patruljo. Financarja sta bila rešena, a jeden njiju je kmalo nato umrl na posledicah prestanega strahu.
Roman ruske revolucijonarke.
V majhni krčmi pariškega predmestja je izvršila pred kratkim mlada Rusinja pod tragičnimi okolnost-mi samomor.
Pred dvema mesecema je prišla v Paris in se vpisala v hotelsko knjigo za "Katarino Mille". Oblečena je bila borno in živela je skrajnje revno. Kmalo pa je bila njena ubožna sobica shajališče mnogih ruskih dijakov, kjer so imeli burne politične debate. Vsled tega je postala policija na mlado Rusinjo pozorna in je dognala, da je dekle član nevarnega terorističnega društva. Bila je hči bogatega trgovca na Litavskem in je morala radi revolucijonarnega delovanja pod tujim imenom bežati iz domovine. Stariši so ji pošiljali mesečno 1200 frankov; ona pa je razdelila vsak mesec denar do majhnega ostanka, kterim se je preživljala, med svoje rojake, kterih bedo in pomaj-kanje je bila spoznala. A to človekoljubno delovanje jej najmanje ni zadostovalo. Poročila, ki jih je dobivala iz Rusije, so jo vznemirjala vedno bolj.
Naenkrat se je obrnila do pariškega odbora teroristov in zahtevala, naj ji poverijo nalogo, kjer bi mogla tvegati življenje. Dobila pa je odgovor, da mora ostati zazdaj na Francoskem in čakati nadaljnih ukazov. "No dobro!" je rekla pogumno. "potem usmrtim samo sebe! Sita sem trpeti še dalje brez haska in korist i. . . " — Ko je bila porazdelila svoj poslednji denar med prijatelje, se je zaprla v svojo sobico in napisala mnogo pisem, v kterih je opisala svoje revolucijonarne ideje in vzroke svojega obupa. Potem se je ulegla v postelj in proti jutru se je ustrelila. —
Prijatelj mlade Rusinje, ki jo je poznal bližje, je pojasnil žalostno za-gonetko: bila je srčna prijateljica neke dmge mlade revolucijonarke, ki je bila v Petrogradu pred kratkim zasačena z bombo v roki in kmalo nato obešena. Vest o tej drami je gospodično Mille tako pretresla, da je blodila od tistega trenotka kakor blazna okoli. Hotela je na Rusko, da bi maščevala prijateljico, in prepoved revolucijonarnega odbora v Parizu jo je potrla popolnoma.
Slovensko katoliško
JOHN VENZI3L, 1017 E. 62od Street, N. E., Cleveland. Oblo izdelovalec 'kranjskih in nemških'.
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Iz* delujem tudi plošče iz aluminija, nikeija ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
Naravno in fino Concord vmo prodajam galon po 50 centov.
Za obilo naročil se priporočam, ter vsakteremu zagotavljam dobro postrežbo.
Frank Šali
Box <5^3 Nothingham, O.
fc ter v! | postr
L*
I
VALVAZOR ▼ nanje vezan, skoraj no*, j« na ] daj. Več pove
Upravništvo "Glasa Naroda'
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
trmo vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred, tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati.
_ .Money Spoštovanjem
Nik. Radovich,
194 VanMt St, Su Francisco, CaL
lfAZNAKILO. Rojakom ▼ Brmddockn, Pa, in okolici naznanjamo, da j« sa tamoftnjo okolico nai zastopnik
Mr. IVAH VABOGA, 1006 Wood Alley, Braddock, Pa DotfSnlk je pooblaščen pobirati naročnino sa "(Ha* Naroda" In je s nami ▼ rori, vsled Saaar ga to0to priporočano.
podp. društvo
svete Barbare
iCledlnJene države Severne Ameriko.
Sedež; Forest City9 Pa«
'dn«3I. januarja I902 v državi Pennsylvanljb
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVEEL, P. 0. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN 0BERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. 0. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenue, Bn4-dock, Pa.
FRAN ŠUNK, EH. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake sirom Amerike, posebno pa mojega brata Matija Koščaka v Lowellville, Ohio. Na zdar!
New York. 29. svečana, 1908.
Ivan Koščak.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa mojega strica Antona Skraba v Lorainu, O., in Franja ter Terezijo Meglic v Lowellville, O., in vsem skupaj kličem: Živili!
New York, 29. svečana, 1908.
Fran Skraba.
Pred no se bodem podal na parnik, prav lepo pozdravim vse znance in prijatelje po širni Ameriki, posebno pa mojo soprogo Antonijo Lokošek, Antona, Josipa in Franja Radišek ter mojega brata v Minnesoti. Vsem skupaj kličem: Bilo srečno!
New York, 29. svečana, 1908.
Anton Cermelj.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance po Zjedinjenih državah, posebno pa mojega brata v Delagua. Colo.
New York, 29. svečana, 1908.
Leopold Arko z družino.
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, stanujočim v Spokane, Wash., kakor tudi semkaj potujočim priporočava edino slovensko gostilno
THE ELECTRIC HOTEL, i 0418 Monroe St., Spokane, WaslL, i kjer imava na razpolago čez 40 sob, j slovensko kuhinjo in board. Vsakdo ' bode skrbno postrežen.
Za obilen obisk se priporočava John Novljan in Peter Omejc, lastnika.
(10x 3x n ted)_
POZOR SLOVENCI IN HRVATL
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi. 111., in okolici svoj dobro urejeni
—: SALOON. :—
Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, j ako dobro domače vino, razne likerje t ar prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preskrbujem pa-' robrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V sveži sem z banko Frank Sakser v New Yorku. Svoji k svojim! i Z v eles pošto van jem
JOSIP KOMPASE, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, HL
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa one v Scofieldu, Utah.
New York, 29. svečana, 1908.
Louis Rozman.
A VSE BOLNE
Slovence v Ameriki
ZASTONJ!!!
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa one v Chishol-mu in Calumetu, Mich., in vsem skupaj kličem: Na zdar!
New York, 29. svečana, 1908.
Mat. Deržaj.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam rojake in rojakinje širom Amerike, posebno pa one v Milwaukee, Wis., kakor tudi mojo soprogo in brata. Z Bogom!
New York, 29. svečana, 1908.
Anton Hribernik.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance v Cuhahy. Wis., posebno pa Franja, Ivana in njegovo soprogo ter Mihaela Fon. Živeli!	*	|
New York, 29. svečana, 1908.
Fran Fon.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znanee sirom Amerike, posebno mojega brata in njegovo soprogo v Evelethn, Minn. Z Bogom!
New York, 29. svečana, 1908.
Ivan Petek in žena. ——
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake po širnej Ameriki, posebno pa v Trestle, Pa., brata Ivana Vidmar, sestro in svaka Marijo in Ivana Šusteršiča ter v Pittsbnrgn, Pa., Matijo Šval in nje-govo soprogo, kakor tudi vse tiste, ki so me spremili na kolodvor. Na zdar!
New York, 29. sveSana, 1908.
Josip Vidmar.
Zastonj!
Zastonj!
ROJAKOM NA ZNANJE. Is Slovenskega smo dobili i« nekoliko PratOc, s kterimi porf-«— lahko onim rojakom, ktarl jih ilnma ilaj it niso lanttL
Predno se Vi kje do kakega zdravnika aii zdravilnega zavoda obrnete, pišite na nas in nam povejte, na kateri bolezni trpite. Ml Vam pošljemo praktično i lust rova-no knjigo, kjer je Vala bolezen opisana, katera se imenuje
"Spoznajmo se"
Ravno tako dopošljemo vsakemu, ka"eri na tajni bolezni trpi, naSo veliko knjigo
"Venus in Njegovi Grehi"
ZASTONJ.
Te knjige se dopošljejo samo tistim, ki na tajni bolezni trpijo zdravi ljudje iste ne dobijo.
Pri nas uživate popolnoma vednostno in vsekakor pošteno postrežbo.
Mi nismo Zaravilni zavod, ampak na nas obrnjene osebe so zdravljene z po celi Europi najboljše znanimi
"Zdravilnimi Sredstvi
OROSI "
\saka bolezen je od
TREH SIOVECIH ZDRAVNIKOV
! preiskana tako, da ste lahko zagotovlje-1 ni, da je diagnoza prava. Eden sam zdravnik se lahko moti, ampak trije zdravniki nikakor ne morejo zgrešiti.
Pišite Se danes na nas v VaSem maternem jeziku in pošiljajte pisma na
AKADENICNO ZDRAVNIŠKO DRBSTYQ
Dr. ROOF,
specialist za spolne bolezni.
Dr. KNIGHT,
specijali5t za notranje bolezni. Dr. SPI LUNGER, specijalist za diagnostiko.
% America Europe Co.
(OROSI)
2128 Broadway
NEW YORK.
mki nikakor ne morej<
EiiUHf
w m
RsHksi
:•• .Hi




Inkorporirana. dne 24. janu»ija 1901 v državi Sedež v ELY, ^MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Pran Med oš, »478 Ewing Avenue, So. Chicago, HI. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-ifcirg, Pa.	|
Glavni tajnik: Jurij L. Broiii, Box 424, Ely, Minn Pomožni tajnik: Maks Kržižnik. L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minw
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Brad doc k, P*. Alojzij Yirant, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. iLotram, Ohio.
Ivan Primpžič, HL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn
POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich.
Ivan Keržižnik, IL nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Qosar, HL porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N, J. Vrhovni *d ravnik: Dr. Martin j. Ivec, 711 North Chicago Street, ifoliet, HL
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Tatvina v tolerančni hiši. Teodor Kotz-beck, kamnotiskar naposled v Ljubljani. je prišel dne 4. januaija zvečer v sobo prostitutke Kristine Frank pod pretvezo, da bo tam prenočil. Ko se je ta za četrt ure odstranila, porabil je Kotzbeck priliko tei; iz zaprtega predala izmaknil 323 K denarja in na 160 K se glaseči zastavni list ter neopazen pobegnil. A ni se mu denar še dobro v žepu pogrel, že je bil v neki kavami aretiran. Kotzbeck pravi, da je to storil v stanju polne pijanosti, kar pa priče zanikajo. Obsojen je bil na še*t mesecev težke ječe
Očeta udaril. Janez [.ah. drvar v Mojstrani, si je domneval, da odkar je prišel njegov brat Miha. ki je služil za hlapca, domov, da ga z očetom prezirata. To je bilo vzrok, da je štiri dni popival. Dne 17. dec. we je med njim in bratom vnel prepir .zaradi nekih jabolk, ktere je imel obdolženec shranjene v svoji skrinji. Ker se je oče zavzel za sina Miho, ga je Janez Lah z lesenim svečnikom po glavi udaril in lahko poškodoval. Obsojen je bil na tri mesce ječe.
Prazgodovinska najdba. Pri Rastne k u pri I^ašrkem so našli pred kratkim dober meter globoko v zemlji na nekoliko vzvišenem kraju lonec nad pol metra visok, v kterem je bil pepel :Ln ostanki človeških kosti. Tudi bronasti okraski so bili v njem. Pred leti so našli tam v bližini več takih loncev, ktere so pa vrgli proč.
Vlak je povozil med Borovnico in Logatcem pomožnega čuvaja Antona Zavrla.
Najdeno truplo samomorilca. Ze
dolgo pogrešanega Al. Cundra vulgo Ovscovega Lojzeta iz Spodnjih Domžal, ki je skušal pred tremi leti usmrtiti svojega očeta in mačeho ter tudi oba težko obstrelil, so našli 18. t. m. ▼ gozdu Somberku subljad zbirajoči otroci mrtvega. Samomorilec je po storjenem poskusu uboja očeta in mačehe pobegnil v gozd in se je tam u-tttrelil. t Poleg njegovega okostja so našli denarnico, v kteri je bilo 1 K 74 v denarja.
-tilno. Bianchini je v Trstu pokazal Kunčiču, kje naj si kupi karto do A-merike. Vrnivši se, je ostrmel. Izginila je med tem tudi Kunčiceva služkinja Marija Kanajzlerjeva in mu odnesla zlato uro in še več drugih re-či. Kunčič je ostal dolžan celo brivcu in rekel, da bode plačala dolg Kanajzlerjeva. Policija v Trstu je, kakor se poroča, obadva izsledila in pri njih našla baje 4000 K. Kunčič pa bode kmalu imel priložnost priti v Ljubljano v spremstvu in bode sedaj morebiti povedal, kako pregnati ljubljansko meglo na barje.
PRIMORSKE NOVICE.
Slovenski jestvinarji v Trstu. Na
zborovanju zadruge jestvinarjev v Trstu je prišlo do burnih prizorov. Lahi niso pustili govoriti slovensko. Ker so pa Slovenci spoznali situacijo in nakane vladajoče stranke, je Ivan Prelog stopil k predsedniški tribuni in zahteval "besedo", česar pa mu predsednik Robba ni hotel dovoliti. Prijela ga je jeza, da je zgrabil za papir čitajočega tajnika, mu ga potegnil iz rok in ga raztrgal. Tu pa se je zgodilo nekaj nečuvenega. Slavni Dioni--u). ki živi od slovenskih Bržkic i a ima svoje prodajaln ice v ulici Barrie-ra vecchia št. 24 in ulici Sette Fon-
pil bat, ko je bila v kuhinji. Pokradel je iz omare 32 n apoleon dorjev in 22 funtov šterlingov. Odšel je spet čisto previdno. Moral je biti z domačimi razmerami dobro znan.
Samomor. V Trstu se je vrgel 70-letni kovač Franc Vidmar čez neki zid in obležal z razbito glavo mrtev.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Okrog Vojnika imajo ljudje še vedno v mnogih slučajih influenco. Tudi ošpice razsajajo med otroci.
KOROŠKE NOVICE.
Zopet žrtve vrbskega jezera. V
vrbskem jezeru sta zopet utonili dve osebi, in sicer mesar Petermann in neki kmet. — Utonil je tudi brovski pomočnik Safesberger iz Celovca. Kljub svarjenju si je upal na prostor, kjer je bil led pretanek, da bi držal drsalca.
Z zidarskega odra je padel v Celovcu delavec Ivan Dobernik in se smrt-nonevarno pobil.
HRVATSKE NOVICE.
Volilno gibanje na Hrvatskem
Vlada je postavila dosedaj 14 kandidatov. — Srbski radikalci so imeli z banom Rauchom pogodbo, da nikjer ne postavija svojih kandidatov proti vladnim. Sedaj pa so proti vladinov-cu Vasi Popoviču, ravnatelju Toko-lyjevega zavoda, postavili protikandidata v osebi odvetnika Radivojeviča iz Zemuna. — "Budapester Abend-blatt" prorokuje banu Rauchu, da s svojimi pristaši ne dobi niti 15 mandatov. — "Reichspost' meni, da pride v sabor k t najmočnejša Starčevi-čanska stranka. Bana Raucha da pri teli volitvah niti uradništvo ne bo podpiralo, o prihodnjih pa da bo že
plesalo, kakor bo on žvižgal. _ Ce
bo imel še piščalko v rokah I
Nesreča. V električni centrali v Zagrebu je moji terja Moškoviča ošvrk-nil električni tok 5000 voltov in vrgel med stroj*, ki so bili v teku. Težko ranjenega in nezavestnega so takoj potegnili ven.
Jezikovno vprašanje v Dalmaciji.
'Ilasom uradnih virov je odgovoril ministerski predsednik Beck na interpelacijo viteza Vukoviča o jezikovnem vprašanju v Dalmaciji. Priznal je. da so se razvile v Dalmaciji razmere v upravni službi tako, da jih je treba urediti. Že prejšnje vlade so \ to svrho delale nekake priprave, a v poslednjem zasedanju deželnega zbora je vlada v resnici obljubila. <d% priobči dotičnim činiteljem načela, po kterih sodi, da bi se dalo rešiti to zares kočljivo vprašanje. Ministerski predsednik nikakor nima namena, da
•bi ne izpolnil dane obljube. Ako se dosedaj v tem oziru ni ničesar storilo, čeprav se v takih stvareh more postopati le z vso opreznostjo in v mejah možnosti, na tem je, žalibog, kriva bolezen namestnika Nardellija. Ministerski predsednik pa da nikakor ne izpusti te zadeve izpred oči. — K temu je pripomniti, da je bil dalmatinski namestnik že bolan, ko je bil dvorni svetnik Tončič nedavno, — baš vsled tega, ker je Nardelli na Dunaju obolel. — poklican tjekaj, ter se kmalu vrnil z izjavo, koncipirano v ministerstvu, s ktero vlada obljublja predložitev načel za ureditev jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Izgleda torej, da je baron Beck v bolezni Nardellijevi našel le slab izgovor. Sicer pa se je sedaj osebno zavezal, da zadeve ne izpusti izpred oči, s Čemer je pa pri tako kočljivem vprašanju jako malo obljubil.
stari profesor ter srdito zaklieal: "Halbrechts — marš!" Zaradi tega je bil poklican pred sodišče, češ, da je razžalil uradno osebo. Tam se je izgovarjal s svojo kratkovidnostjo ter citiral neštevilno latinskih in grških rekov iz Homerja, Sofokla, Tacita, Virgila, Horaca itd., a vkljub temu je bil obsojen na 10 K globe.
Lastnega moža oropala je 25 let mlajša žena po desetletnem zakonu: Nesrečni mož je Aleksander Kolemen iz Velikega Varadina. Žena je čakala že leta in leta, da bi umrl. Sedaj ga .je počakla s tremi fanti na cesti. Pobili so ga na tla ter mu vzeli večjo vsoto denarja. Kolemen je nezavesten obležal na cesti. Ženo so zaprli.
RAZNO TEROSTI.
Brzojav skozi Saharo bode v kratkem postavila Francija, -da zveže na ta način Alžir s svojimi kolonijami na zapadnih obalih Afrike in v central ni Afriki. Telegrafska zveza med mestom Oran in Beni Abbes, kakor tudi med Alžirom in Timmimonu Že obstoji. Te linije se bodo podaljšale do Bourrena. Cela linija bode dolga 1400 km. Žice bodo pritrjene na železne kole. Ob liniji bodo v oddaljenosti 70 do "140 km ena od druge postavljene male trdnjavice z vojaškimi posadkami vvarstvo brzojavne zveze: Stroški bodo znašali samo dva milijona kron; delo bode v 18 mesecih gotovo. Tudi železnico skozi puščavo pridno zidajo ter bo mnogo prej gotova nego se je mislilo.
Centralno vodstvo ogrske socijalne demokracije je sklenilo ostro nastopiti proti stanovanjskemu oderuštvu. Ako ne bodo oblastva ničesar storila proti temu izkoriščanju delavcev in ako se stanarine do l. maja ne zni-i žajo, bodo delavci vstavili s 1. majem plačevanje stanarin ter bodo kampirali v glavnih ulicah Budimpešte.
Kratkovidni profesor. V ne-ki trgovini na Dunaju so nedavno zalotili neko damo pri tatvini. Ko so jo prijeli. je povedala, da se imenuje Štefanija Hell, a pozneje se je izkazalo, da se imenuje Bohm. Ko je povedala, da stanuje pri svojem očetu, upokojenem profesorju dr. L. Scharfu, je šel policijski agent ž njo v očetovo stanovanje, da izvede hišno preiskavo. Profesor Scliarf. ki je zelo kratkoviden, je mislil, da prihaja s b'erko njegov zet ter mu prisrčno stisnil roko. Navidezni zet pa ni poznal šale, pokazal je svojo službeno kokardo ter začel preiskovati. Tedaj pa je vzkipel
VSI BOLNIKI SE ZAMOREJO — OZDRAVITI —
Ako se obrnejo na veliki in po celem svetu slavni UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
od Dr. V. SBORDONE-a, kateri je ustanovljen tu v New Yorku,
da bode v pomoč vsim slovencom v Ameriki, ter da jim priteče na pomoč in da iih ozdravi od boleznih, katere drugi mali zdravniki
VABILO NA NAROČBO
MOHORJEVIH KNJIG
Do 20. marca sprejemamo naroČbo knjig družbe sv. Mohorja za 1. 1909. Udnina s poštnino vred znaša $1.00.
Naročniki prejmejo knjige svoje-časno po pošti registrovano. Družba izda za 1. 1909 sledeče knjige:
1.	Zgodbe sv. pisma, 15. zv.
2.	P res v. Srce Jezusovo, molitve-nik.
3.	Simon Gregorčič.
4.	Umni Čebelar.	'
5.	Slovenske večernice, 61. sv. •
6.	Koledar za leto 1909.
Mi naročimo običajno več knjig, toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družebenem koledarju tiskana. Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče.
UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA*, 109 Greenwich St., New York, K. T PODRUŽNICA: • 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio.
Kje je ANTON SVETE? Doma je iz Rakeka na Notranjskem. Pred 8. leti bila sva skupaj v državi Mississippi. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti. — Louis Bencina, Box 21. Oak Ridge, La.
Kje je moj brat IVAN TOMAZINt Doma je iz Gorenjega Logača na Kranjskem. Slišal sem, da se nahaja nekje v Canadi. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Frank Tomazin, P. O. Box 438, Jenny Lind, Ark. (24-2—3-3)
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
:f
tane št. 481, je skočil k Prelogu, gaj v tukajšnjih krajih netnorejo popolnoma azdraviti
zagrabil za vrat in ga hotel daviti. Ali slabo je naletel mož. Kakor na povelje so priskočili Slovenci ter oslo-bodili svojega vodjo iz rok Dantejevega kulturonosca, nakar se je pridela na odru predsedništva prava bitka. Vladni zastopnik je dal predsedniku nalog, naj razpusti občni zbor.
Poskusen samomor. Zaradi domačih prepirov se je hotela usmrtiti v Trst u 2GIetna omožena Marija Kola-rič, ki je skočila v morje, a so jo še pravočasno rešili.
Hud pijanec je 481etai Daniel Cig-
ler v Trstu. Noč in dan je pijan, za svojo družino ne skrbi pa prav nič. Ko so ga nedavno našli na cesti popolnoma pijanega in se je potem na stražnici prespal, šel je nato domov, kjer je iskal žganja. Hitro je pograbil steklenico ia izpraznil, misleč, da je žganje v njej. Pa je bila karbolova kislina. Cigler je jako nevarno poškodovan in so ga prepeljali v bolnišnico.
Smrt v vodnjaku. Iz Sežane pišejo dne 13. febr.: Danes so našli tu v
Preganjalec ljubljanske mogle, so-	vodnjaku na vrtu Galattija mrtvo dovičar Ivan Kunčič, ki je svoj Čas	truplo čevljarja Frica Tončiča. Siro-kandidiral za državnega poslanca in	maku se je zmešalo v glavi in si je v prerokoval, da bode pregnal ljubi j.	tem stanju končal življenje. Bolehal meg-lo in pravil, da se bode znosila	je kake tri dni in je le na pol oble-na barje v vrečah, je pobegnil (kakor	čen utekel iz postelje, da ga ni bilo tirno že poročali) iz Ljubljane s svojo	možno več najti, da bi ga bili spravili ^lužkinjo Marijo Kanajzlerjevo, za-	na dom ali pa odvedli v bolnišnico, postivši za seboj nešteto dolgov. Kun- Velika tatvina v Tržiču na Primorci*, ki je še nedolgo kupil hišo na	skem. Neznan tat je odnesel iz stano-Riraški eesti št. 17, je začel gostilni-	vanja Marije vdove Baldassi. krčma-žiko obrt in jemal na kredit, koder je	rice v Tržiču, zlatnine za 1400 K — kaj dobil. Nekoliko časa je Slo dobro,	Gospa se ves dan nahaja v krčmi, in ko pa je denaT potekel, začeli so se	to okolnost je uporabil lopov, ki je pustni časi in prišlo je do rubežni.	menda domačin.
Parček se je časih spri, a vse to jih Poneverjenje. Trgovski potnik
ni rs združilo. KunČiČ se rubežni ni	H. D. ▼ Trstu je poneveril 2000 do
"Bratje Slovenci"
Xi Vam treba nadalje bolevati, ker ake trpite na kaki kronični ah drugi bolezni, naj si bode kakoršnega značaja da hoče, obrnite se takoj pismeno na Dr. V. SBORDONE-a, kateri je veliko let bil v bolniSnieah delujoč in kakor tudi v naj višjih šolah ter preučeval posebno take bolezni kateri drugi zdravniki niso mogli ozdraviti m sedaj se pa nastavil tu v New Yorku da tudi tistim. Slovencem tu v Ameriki pomaga do popolnega zdravja, kateri ga do sedaj niso mogli si pridobiti od strani drugih tukajšnjih zdravnikov. »
TAJNE MOŽICE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Zdravi s naj večjo gotovostjo in popolnoma, ter s naj moderni-pm načinom in naj bolji zdravili Dr. V. SBORDONE-a in zato se obnite s zaupanjem in otprto na njega in on Vam bode v vsakem oziru nuj bolje svetoval, kako da se bodete hitro in popolnoma ozdravili.
Na stotine zahvalnic so nam na razpolago Vsaki dan.
Mi želimo da Vsi ljudje predno se obrnejo na Dr. V. SBORDONE-a pišejo na sledeče naslove naših rojakov, kateri so se zadnje dni pri nas ozdravili in katere drugi zdravniki nikakor niso mo«di ozdraviti.	°
ANTON HREBINEC, P. O. Rockvale, Colo. Ozdravljen v osmih dnevih od raznih bolezni po celem telesu.
IVAN PAVtflČ, Meclans Camp No. 2, North Bend, Wash. Popolnoma ozdravljen v osmih dnevih od kronične bolezni v želodcu
M. PETKOV H*', Box 21, Pryor, Colo, ozdravljen v petnajstih dnevih od kroničnega katara v nosu.
M. STOJČIČ, 3112 La Salle Street, St. Louis, Mo., ozdravljen v
dvaijsetih dnevih od več letne bozjasti in bolevanju v križu MILAN PREBILIČ), 4924 Orchard Stseet, Smelter, Tacoma, Was ozdravljen v petnajstih dnevih od kronične in nevarne bolezni.
"ZATO BRATJE SLOVENCI"
Ako ste bolni ali ako Vam je treba kake zdravniške pomoči predno da se obrnete na kakega drugega zdravnika pišite na .
Veliki in povsod slavni Universal Medical Institute,
da se Vam pošlje knjiga v kateri so vse bolezni opisane, kakor tudi taJne možke in ženske bolezni. Ta kjiga je jako obširna in bodete lahko Vašo bolezen sami sprevideli in ravno zato ima ta kniiea tudi jako veliko vrednost za vsako družino kokor tudi samca m ni kdo nesme zgubiti te priložnost da piše po to koristno knjigo Pišite brez kakega prikrivanja v VaSem materinem jeziku i
nicmn nnilifa nn ■
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mesta. . Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma'' napravljenega vina in dobre smodke.
I*a razpolago imam čez 25 urejenih aob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejelca kuhinja!
Za obilen poset se priporočam utlani Božo Gojsovlč,; Johnstorn, Pa.
se zastou j razdeli med — Slovence.
"ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža In ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega komore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojalti, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK. N. Y.

ftojaki, naročajte m na "GHm Ha rod*", največji in najcenejii darraik.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO
* * _ _ __ « «
ktere 'e varjeno iz naibcliiega .n portiranega češkega hn ela. Ladi Ujn naj n;kUo ne zan ud: poskusiti ga v svojo lz^tr.o korist, kakor tudi v korist svoje družine, avojih prijateliev 'n drugih.
Lei>y pivo ie najbolj priljubljeno ttr se dobi v vteh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zve>«.e pri Geo. Tra^ oikar-ju 6102 SL tlair Ave. N.V.
Kter? Vam diapcvulit* vse pojasni.
THE ISAAC LE15Y, BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O.
I
AVSTRO-AME RI KANSK A ČRTA
(preje bratje Cosuiich.)
^s Hajpripravnejša io najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv-
m
se rubežni ni n. u. v_____
mt fc „ m kaj zambili, je ta- 7000 K denarja" in	Hodil je ' pisnTo pošU^n1*
l:oj drugi dan zopet prodal, a ker so po Koroškem in prišel v Zaoreh lrW '	. , « _ _ _
»»• ^"i« tu te ga „ » „ prijeti. sS „iS?1 v 8bordqne'8	Universal Medical Institute
is ^rč ~ tw.™Mi.T30WEST29th	^^ *sw TO**, N. T.
teorem odhod, pr«„ti t hiii go- »t.nov.nj« Filomen. Stri«. Ttihot^	7 «**.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO
Gene vožnih listkov iz NEW YORKA za III. razred so do:
Vk spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA.
V mesecih maju in jnnijn se bodeta zgoraj navedenemu brodovju pridružila ie dva droga nova potniška parnika.
TRSTA..............................................$28.__
LJUBLJANE........................................§28.60
REKE..............................................$28»_
ZAGREBA..........................................$29.20
KARLOVCA........................................ $29.28
II. RAZRED do TRSTA ali RE KE...................................$55.—
Parobrod "EUGENIA" odplnje 12. Marca 1908. Parobrod "LAURA" odplnje 25. Marca 1908.
—iivi.il. vupiujQ M>( 111CHV« X JVO,
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street«
h
NEW YORK.


Rodbina. Polaneski'n.
Soman, poljski spisal H. Sienkiewicx, poslovenil PodravtkL
TRETJA KNJIGA.
(Nadaljevanje.)
"Hvala ti iskrena! A sedaj še eno prošnjo. Na obe gospe imaš velik upliv. Verjameta ti vse, kar porečeš. Brani me v prvem hipu nekoliko proti moji ženi. Pojasni ji, da je kaj drugega nepoštenost in kaj drugega nesreča. Jaz, za Boga, nisem tak lopov, za kakršnega me bodo imeli ljudje. Vidiš vendar, da bi bil lahko tudi ženo potegniFv brezdno; toda nisem je potegnil. Lahko bi bil s tem pridobil še nekaj tisoč rubljev, a vendar tega nečem storiti. To ji lahko razložiš, in verjela ti bo. Ali se strinjaš s temf "
"Da," odgovori Polaneški.
Maszek si še enkrat stisne z rokami glavo in jame ponavljati zateglega lica, kakor bi ga telesno bolelo:
"To je ta prava izprijenost! Tole me boli najhuje!"
Trenutek kesneje se jame poslavljati in ga pri tem iznova zahvaljati za prijateljstvo do žene in za njegovo prihodnje varstvo.
Polaneški odide obenem z njim, sede v koleselj ter se odpelje v Bučinek.
Spotoma je premišljal o Maszku in njegovi usodi, toda zdajci si je ponavljal: "Jaz sem tudi bankerotnlk!"
In to je bilo res. Vrhutega ga je mučil že nekaj časa nejasen, neraz-ložen nemir, ki se ga ni mogel otresti. Okrog sebe je videl prevaro, izgubo, izprijenost — in ni se mogel ubraniti občutkom, da je tudi zanj vse to le svarilo in grožnja za bodočnost. Dokazoval si je sicer, da se podobne bojazni ne daJo opravičiti logično, navzlic temu pa mu ta bojazen ni nehala tlčati nekje na dnu duše. Ali ko ®i je zopet dejal: "Zakaj bi bil jaz edini izjema?" se mu je krčilo srce, kakor bi že slutilo nesrečo. Bilo je to
huje, nego Le glavičarice, ki so jih zasajali vanj zelo naklonjeni ljudje % marsiktero besedo. Sploh so njegovi živci trpeli v poslednjem čajsu tako, da je bil že škoro praznoveren. Vsak dan se je vračal v Bučinek z nemirom, ali se ni ob njegovi odsotnosti zgodilo doma kaj hudega.
To pot se je vrnil po Maszkovi krivdi pozneje nego navadno, in bila je že popolnoma tema, ko je dospel. Zapustivši koleselj pred hadiščem na peščeni eesti, ki je zag-lušila ropot koles, je ugledal skozi okno Marico, gospo Emilijo in profesnrfar sodeče pri mizi sredi salona. Marica je razkladala karte ter očividno pojasnjevala gospe Emiliji njih pomen, obračala se je ]( njej z glavo ter se s prstom dotikala kart. Ko jo je Polaneški ugleda!, si je domislil tecra, kar ei je bil ž- nekaj časa ponavljal neprestano in kar ga je obenem polnilo z občutkom sreče ter še z večjim uporom do sa-n.ega sebe: To je najčistejša duša izmed vseh. kar sem jih srečal v življenju! S temi mislimi je stopil v sobo.
"Danes si >e 7. a pozni],'' mu je rekla Marica, ko je pri sestanku dvignil njeno roko k ustOm. "toda čakala sem te z večerjo."
"Maszek me je zadržal," odgovori Polaneški. "Kaj je novega?"
"Kakor po navadi. Vse dobro."
"A kako ;e tebi?"
"Kakor ribi v vodi/' mu odgovori veselo ter mu ponudi čelo v poljub.
Nato <ra jame vpraševati po Zawi-lowskem. Polaneški se je po neprijetnem razgovoru z Maszkom sedaj prvič oddahnil svobodneje. "Zdrava je in dobro ji je," si je mislil začuden. In res se je počutil dobro v tem svetlem salonu poleg te najbližje duše, ki mu je bila tako dobra in zvesta. Čutil je, da je tukaj vse, česar je treba za srečo; obenem pa je tndi čutil, da je zanesel v to čisto ozračje prvine izprijenosti in zla — ki pa nima pra-viee bivati pod takšno streho.
XVII.
Sredi septembra so na-stali dnevi tako hladni, da se je rodbina Pola-neških preselila iz Bueinka v svoje mestno stanovanje, ki ga je dal Polaneški v pozdrav ženi iznova urediti in ozaljšati s cvetkami. Zdelo se mu je sicer, kakor bi bil izgubil pravico, da jo ljubi, toda izgubil je samo nekdanjo malomarnost glede nje; i.uto pa je bil morda zategadelj proti njej dokaj bolj pozoren in spoštovalen. Pravice do ljubezni ne deli nihče in je ne more vzeti nihče. Toda člotek, ki je padel, sc utegne glede duše, ki j plemenitejša, čntiti nevrednega prav te daše. Zato pa ljubi pokorno in svojih občutkov ne sm« imenovati • pravim Imenom. Polaneški so je res iznebil svoje samostalnosti, energije, in stare prostosti v občevanja z i j no. Sedaj se je časih t njijn dotiki eelo pojavljal t»V ton, kakor bi bila ona fte gospodična Plawieka in on njen iroW. ki še ni potov svoje usode.
Toda ta njegova negotovost je bila časih videti kakor hladnost. Naposled so bile njiju razmere navzlic večji pozornosti Polaneškega dokaj bolj dalj-nje, nego so bile prej. "Nimam pravice," si je ponavljal Polaneširi ob vsakem živejšem genutju srca. Marica je naposled zapazila, da živita sedaj nekamo drugače, toda pojasnjevala si je to z različnimj razlogi.
Pred vsem drugim sta imela goste, in vpričo njih se je moral« zmanjšati vzajemna preprostost. Drugič je prišla ona nesreča z Zawilowskim, ki je mogla Polaneškega prestresti in dati njegovim mislim drugo smer, a naposled se je Marica že navadila različnih izprememb v Stankovem vedenju ter jim nehala pripisovati toliko pomena, kolikor ga jim je bila pripisovala prej.	/
Prebivši dolge ure žalosti in pre-mišljanja, je bila naposled prepričana, da so v prvi dobi, dokler se značajem ne obrusijo izvestne neravnosti in nekaki robovi, take različne izpre-mene in sence v skupnem življenju potrebne, toda minljivo« Da je odkrila to resnico, ji je pomagal zdravi razum gospe Bigielove, ki ji je dejala nekoč, ko je Marica povzdigovala njene dobre razmere z možem:
"Oh, to ni bilo kmalu tako. Izpo-četka sva se ljubila skoro strastno, toda dokaj manj sva pristojala drug drugemu; časih je slednji vozil na svojo stran. Seveda sva bila oba odkritosrčna ter imela dobro voljo. Gospod Bog je to videl in naju blagoslovil. Po prvem otroku je šlo vse kar najbolje — in danes ne bi dala svojega starega za vse zftklade sveta, dasi se mi preveč redi in neče nič storiti, kadar mu prigovarjam, naj gre v Karlove vare."
"Po prvem otroku?" vpraša Marica nemalo radovedno. "Aha! Takoj sem si domislila, da je to prišlo po prvem otroku.''
Gospa Bigielova se spusti v smeh. "In kako je bil čuden, ko se nama je rodil prvi deček! Prvi dan ni rekel ničesar, nego samo dvigal naočnike na čelo, ga ogledoval kot nekako zamorsko čudo in potem stopil k meni ter mi poljubljal roke."
Nada na otroka je bila tudi vzrok, da si Marica ni gnala preveč k srcu nove izpremene. ki jo je zapazila na Stanku. Najprej si je obetala, da ga dodobra očara z otrokom — o kterem je bila pred vsem drugim prepričana, da bo nekaj naravnost fenomenalnega — ter s svojo lepoto kot mlada mati, a drugič je sodila, da sedaj ne sme misliti niti nase, niti izključno na Stanka. Sedaj se je ukvarjala s tem, da pripravi prostor bodočemu gostu, kakor v stanovanju, tako v duši. Čutila je, da je treba odeti takšno stvarco ne le s pernico, nego tudi z ljubeznijo. Kopičila je torej potrebno zalogo. Govorila si je takoj, da utegne biti življenje dveh oseb drugačno, življenje treh oseb pa ne more biti nič drugega nego sreča in izpolnitev pričakovane milosti in ljubezni božje.
Sploh je zrla v bodočnost nenavadno živo. Ako je bil Polaneški nekaj časa proti njej drugačen, nekamo obreden in nekamo oddaljen, ji je kazal zato nežnost, kakršne še nikdar prej. Skrb in utrujenost, ki ju je videla na njegovem licu, je pripisovala naklonjenosti do Zawilowskega, za čigar zdravje se že ni bilo več bati, tudi njegovo nesrečo je čutila sama s svojim ženskim srcem, umevajoča, da more trajati vse življenje. Ta nazor je provzročal marsikteri žalosten trenutek ne le njej, nego tudi Bigielo-vima in vsem, ki so imeli Zawilowskega res radi.
Takoj, ko sta se Polaneška vrnila v mesto, so dospele tudi iz Ostenda novice, ki so grozile z novimi zadregami. Nekega jutra pade Swirski na-lik bombi v pisarno, pozove Bigiela in Polaneškega v stransko sobo in jima reče s tajnostnim glasom:
"Ali vesta, kaj se je zgodilo? Bil je pri meni Kresowski, ki se je vrnil včeraj iz Ostenda. Osnowski se je ločil od žene in toliko da ni ubil Kopo wskega! Gorostasen škandal! Po vsem Ostendu govore samo o tem."
Pod vtiskom te novice obaj umolkneta; naposled reče Polaneški:
"Do tega je moralo priti prej ali slej. Osnowski je bil slep."
"Vendar tega ne morem umeti," omeni Bigiel.
"Nezaslišana historija!" reče Swirski. "Kdo bi si bil to mislili" "Kaj pravi Kresowski f" "Kresowski pravi, da se je Osnowski dogovoril z nekimi Angleži, češ, da pojde z njimi v Blankenberg streljat delfine. Toda prišel je prepozno k tramvaju ali k vlaka. Ker je imel še uro časa, se je vrnil domov in dobil ondi Ko] owskega. Premislite, kaj je moral videti, da se je dal tako miren človek premagati jezi, da je izgubil glavo in tako brezobzirno pobil Kopo wskega, da leži sedaj bolan."
"Bil je tako močno zaljubljen ▼ ženo, da je mogel celo zblazneti ali jo ubiti,'' reče Bigiel. "Kakšna nesreča je to zanj!"
"Da, take so ženske!" zakliče Swirski.
Polaneški je molčal. Bigiel, ki je

V slučajih nesreče
I zvije n j a udov, ako skoti kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller.
Oil suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na eti-
.T.keti.
V vseh lekarnah po r 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,	New York.
močno pomiloval Osnowskega, je jel hoditi po sobi. Naposled je obstal pred Swirskim, vtaknil roke v žep in rekel:
"Toda vendar ne umejem ničesar.'
Ali Swirski mu ni odgovoril, nego se je obrnil k Polane§kemu in dejal:
"Ali se Še spominjate, kaj sem govoril o njej v Rimu takrat, ko sem slikal portret vaše gospe? Stari Zawi-lowski je imenoval Osnowsko 'čopastega škrjanca'. Sedaj umejem, kako dobro je pogodil s tem izrazom, zakaj beseda 'šmieeiucha' pomeni tudi smr-dokavro. To je ženska! Vedel sem, da ni velike cene, toda nisem si mislil, da utegne priti tako daleč.... A s takim Kopowskim____ Sedaj vidim različne reči jasneje! Saj je Ko-powski neprestano posedal pri njiju; se delal, kakor bi se pogajal za gospodično Castellijevo, potem pa za gospodično Ratkowsko, a očividno sta se raJtumela in si izmišljala skupne izgovore. Vendar ta poba ni bil glup! Castellijeva za obed, a Osnow-ska za malico!
(Dalje prihodnjič.)
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati t staro domovino.
BRZOPARNIKI
francoske družbe, severonemikega Lloyda in Hamburg- ameriške proge,
kteri od plujejo iz Nefw Yorka v Evropo kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA SAVOIE odpluje dne 5. marca ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje dne 12. marca ob 10 Avp. LA TOURAINE
odpluje dne 26. marca ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 2. aprila ob 10. uri predpol.
LA PROVENCE odpluje 9. aprila ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje IG. aprila ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 23. aprila ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje dne 30. apr. ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje dne 14. maja ob 10. uri dop.
LA TOURAINE * odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje dne 28. maja ob 10. uri dop^
LA PROVENCE odpluje 4. junija ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 11. junija ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 18. junija ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. uri dopol.
V BREMEN (severonemški Lloyd):
KAISER WILHELM II. odpluje dne 3. marca.
KRONPRINZESSIN CECILJE odpluje dne 17. marca.
KRONPRINZ WILHELM odplnje dne 24. marea.
KAISER WILHELM IL odpluje dne 31. marca. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 7. aprila. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 14. aprila. KRONPRINZ WILHELM
odpluje 21. aprila. KAISER WILHELM JL
odpluje 28. aprila.	<
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 5. maja. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 12. maja. KRONPRINZ WILHELM
odpluje dne 19. maja. KAISER WILHELM XL odpluje dne 26. aprila. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. junija. KRONPRINZESSIN CECHIE^" odplnje 0. junija.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 16. junija.
KAISER WILHELM II. odpluje 23. junija. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 30. junija.
V HAMBURG-(hamburško-ameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje dne 30. aprila.
DEUTSCHLAND odpluje dne 28. junija.
Za vsa pobližna ali natančna pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
Dalje so ie krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplnjejo kakor sledi:
V	HAVRE (francoska proga):
LA BRETAGNE odpluje dne 19. marca ob 10. uri dop.
V	BREMEN (severonemški Lloyd):
BARBAROSSA odpluje dne 12. marca.
MAIN odpluje dne 19. m»rea.
BARBAROSSA odpluje dne 9. aprila. GROSSER KURFUERST odpluje 7. maja. MAIN odpluje dne 14. maja.
BARBAROSSA odpluje dne 21. maja.
NECKAR odpluje dne 30. maja. GROSSER KURFUERST odpluje 11. junija.
BREMEN odpluje 18. junija.
FRIEDR1CH DER GROSSE odpluje 20. junija. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 25. junija.
BARBAROSSA odpluje 27. junija.
V HAMBURG (hamlrarško-ameriška oroaa):
AMERIKA odpluje 7. marca. PENNSYLVANIA odpluje dne 28. marca. PATRICIA odpluje dne 4. aprila.
AMERIKA odpluje dne 9. aprila. KAISERIN AUGUSTS VICTORIA odpluje 23. aprila. PRESIDENT LINCOLN odpluje 25. aprila. PRESIDENT GRANT odpluje 2. maja. AMERIKA odpluje dne 7. maja.
BLUECHER odpluje dne 14. maja. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 21. maja.
AMERIKA odpluje dne 4. junija.
BLUECHER odpluje dne 10. junija. PRESIDENT GRANT odpluje dne 13. junija. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA 0 odpluje dne 18. junija.
V TRST ALI REKO
(Ansfero-American Line): EUGENIA odpluje 12. marca. LAURA
odpluje 27. marca. ALICE
odpluje 14. aprila. _
ARGENTINA odpluje dne 23. aprila. MARTHA WASHINGTON odpluje dne rnja.
V ROTTERDAM (Holland-American Lina):
POTSDAM odplnje dne 4. marca ob 0. uri ^fataj.
NOORDAM odpluje dne 11. marca ob 12. opoldne.
STATENDAM odpluje dne 18. marca ob 10. uri dop.
NIEUW AMSTERDAM odpluje dne 25. marca ob 10. uri dop.
RYNDAM odpluje dne 3L marca ob 4. uri pop.
POTSDAM odplnje 8. aprila ob 10. uri dopoL
NOORDAM odpluje dne 15. apri. ob 4. uri zjutraj.
STATENDAM odpluje 22. aprila ob 10. uri dopol.
NIEUW AMSTERDAM odpluje 29. aprila ob 4 mi zjutraj.
RYNDAM odpluje dna 6. 'maja ob 9. uri dopol.
POTSDAM odpluje 13. maja ob 2. uri popoldne.
NOORDAM odpluje dne 20. maja ob 8. uri dopol.
STATENDAM odpluje 27. maja ob 10. uri dopoldne.
NIEUW AMSTERDAM odpluje 3. junija ob 8. uri zjutraj.
RYNDAM odpluje 10. junija ob 1. uri popoldne.
POTSDAM odpluje 17. junija ob 7. uri zjutraj.
NOORDAM odpluje 24. junija ob 2. uri popoldne.
V ANTWERPEN (Red Star Line):
KROONLAND odpluje dne 7. marca.
FINLAND
odpluje dne 14. marca.
VADERLAND odpluje dne 21. marca.
ZEELAND odpluje dne 28. marca.
KROONLAND odpluje dne 4. aprila.
FINLAND odpluje dne 11. apr.
VADERLAND odpluje 18. aprila.
ZEE LAND odpluje 25. aprila.
KROONLAND odpluje 2. maja.
FINLAND odpluje dne 9. maja.
VADERLAND odpluje dne 16. maja.
ZEELAND odpluje dne 23. maja.
%	KROONLAND
odpluje dne 30. maja.
FINLAND odpluje dne 6. junija.
VADERLAND odpluje dne 13. junija.
ZEELAND odpluje 20. junija.
KROONLAND odpluje dne 27. junija.
V SOUTHAMPTON (American Line):
PHILADELPHIA odpluje 7. marca.
ST. PAUL odpluje dne 14. marca.
NEW YORK odpluje dne 21. marca. »	ST. LOUIS
"v odpluje 28. marca. PHILADELPHIA
odpluje dne 4. aprila.^
ST. PAUL odpluje dne 11. aprila.
NEW YORK odpluje dne 18. aprila.
ST. LOUIS odpluje dne 25. aprila.
PHILADELPHIA odpluje dne 2. maja.
ST. PAUL odpluje dne 9. maja.
NEW YORK odpluje dne 16. maja.
ST. LOUIS odpluje dne 23. maja.
PHILADELPHIA odpluje dne 30. maja.
o-
Ako kda želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih pamikih, naj ee z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
PRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in poetrežen bode vsakdo vestno in hitro.
Vsa kteri potnik naj si uredi tako. da pride en dan pred odhodom par-nika v New York.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri zteleznici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbemec na postaji, dovede k nan v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko u postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po
Vsa.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St, New York.
Pozor Rojaki 1
Novoiznajdeno garantirano mazilo ta pleiaate in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.501 Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c., da le to resnica se jamči $500. Pri na-roCbiblaj .....
Compagnie Generale liaosatlaotlpe.
(Francoska parobrodna družba.)
"V . • ' - . :v a j 1 • t * . ^ ■ ;	f'-SSfpSp■ L "-! ' •'•.;• iv- % Si -.-■'•J
•: v ' ,. ■ •	i • -.v f f --'a. V, . >.;*. •: , #•-V'-Tj-Z*: - ■ * - i ■ ■■ . . -
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUANL
Poštni parniki so:' -
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,ooo konjskih moč:,
'LaSavoie" „ ......................13,000 „ 25,0<>0 '
La Lorraine" » „ „ .................12,000 „ 2r,,000
. P1!011™1116" » " " ..................10>0o° » 12,»i00 ,
- gs » -
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NE.W YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoindne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. Y,
*LA PROVENCE	9. apri. 190(t
*LA LORRAINE	16. apr. 1908.
*LA TOURAINE	23. apr. 1908.
*LA SAVOIE	30. apr. 1908.
*LA PROVENCE	7. maja 1908.
Parnika z zve/do zaznamovani imajo po dva vijaka.
2VI« W# K(3zrninski, g^nemlni agent za zapad
71 L)euv>orn St.. Chicago, 11»
*LA SAVOIE riiuv LNCE .a Bretagne LA TOURAINE LA SAVOIE
5. marcs 19& 12. marca 190« 19. marca 190*. 26. marca 2. aprila 190*

Rojakom
naznanjam, da je za tamošnji okraj moj
edini pooblaščeni zastopniK za vse posle«
4824 Blackberry Alleys
Pittsburg, Pa.1 '
Uradne ure: vsak dan od £7. do $8. ure, ter ob sobotah do ^ 8. ure zvečer.	* ►
iWjbMMii gh eopJ* priporočam.
Frank Snlc&er. «\ mHr mili* »PNII	><

a i- .■ •
i
>S»W. f-jStF?-' iti
MARKO KOFALT,*
249|So. Front St, STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, kiere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prods jem parobrodne listke za v stari kraj za vse br ljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse\ posle in g a r<j-jakom toplo priporočaino.
FRANK SAKSER CO.
ROJAKI, NAROČAJTE SE »A "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Order
PostMon
iljati.
Jakob Wah£i£,
P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO.
Telefon 1279. Rector, N. Y.
Fr. Sakser Co.
(Inkor-porirana v državi New York.)
109 GREENWICH STREET,	NEW YORK.
6104 ST. CUIR AVE. N. E. CLEVELAND, 0.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Vlog-e izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budapešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko is^fr.* plača. Potnike počakamo na železniški postaji ako i^aaani aol^o in jih spremimo na parnik.
Kdor hoče biti aolidno in brzo postrežen, naj seizvest uo obrne le na
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, O.
ft