Poštnine plačana v gotovini. Leto XVL, št. 218 Ljubljana, petek 20. septembra 1935 Cena 2 Din o prav mat vo; Ljubljana. Knafljeva Ulica a. — reieton St. 8122, 8123. 3124. 3125, 812& inser&uu jddeiea: Ljubljana, Selen-Durgova tU. 8. — Tet 8492, 2492. Podruimca Maribor: Gosposka ulica •t. U. — leieton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt, a. — reletOD št 190. Računi pri pošt. če K. za voditi: bjubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, W4pti «t 105.241. Naročnina znaša mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. i'eieton 3122. 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65 Rokopisi ее ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Upadek in dvig vsaka velika ideja je podvržena pri-rodnemu zakonu, da v svojem razvoju doživlja razne faze, da se kaže v javnem živijenjuv različni intenzivnosti in da po vsakem silnejšem zagonu s pri-rodno nujnostjo nastopi pri njej čas navideznega upadka, ko jo skoro prerastejo razna gesla bežnega, komaj enodnevnega pomena. Tudi velika misel našega narodnega edinstva lahko že beleži faze svojega viška in upadka. Ako se ozremo samo na zadnje četrtstoletje, vidimo, da je ta misel izvršila silno delo s tem, da je skovala politično edinstvo naših treh jugoslovenskih vej. S tem je tudi ustvarila osnovo za popolno narodno edinstvo, s katerim bi pojem Jugoslavije dobil šele svojo pravo vsebino. Akcija za realizacijo narodnega edinstva je vzbudila reakcijo, ki pa nikakor ne bi mogla zavzeti tako močnega razvoja v dani smeri, da je niso ojačile notranje neurejenosti in težave deloma čisto tehnično-upravnega značaja in da ni vrh vsega udarila sveta še silovita gospodarska stiska. To so poleg stranskih glavne komponente, ki so navidezno ustavile pohod jugoslovenske misli in povzročile, da je ta osnovna ideja, na kateri je bila ustvarjena naša država in ki bo za vse bodoče čase tudi nje temelj, izgubila med množicami na svoji probojnosti in udarnosti. Naglasiti pa je treba, da je ta pojav le prehodnega značaja, kajti proti idejnim osnovam države se ne more trajno obdržati nobena politika. Videli smo že, da nekateri obupno iščejo novih formulacij, ki naj bi nas Slovence ideološko izločile iz jugoslovenske narodne skupnosti. Uspeh njihov je bilo pri nas globoko razočaranje med vsemi trezno mislečimi, ki spoznavajo, da bi Slovenci padli na položaj neznatne, komaj osemodstotne narodne manjšine, ako bi obveljala teza, da smo samo državno politično Jugosloveni, v ostalem pa narodna manjšina v državni tvorbi, ki je s vojimi tremi četrtinami srbsko-hrvatskega življa v očeh vsega sveta prava narodna država. Zgodilo bi se nam. da postanemo tujci v svoji državi, da postanemo drobec, ki bi si moral morda celo na mednarodnih popriščih iskati pravice in po tem nehvaležnem potu moledovati za one zahteve, ki so nam sedaj privržene same po sebi. Dejali smo, da je dinamika osnovne ideje trenutno v upadku, toda to žalostno stanje ne more trajati dolgo. Znak ozdravljenja se vidi že v tem, da so osnovno misel zatajili mnogi, ki so ji bili le v breme, in se oteli v tabore, kjer se jim obetajo boljši izgledi. Ostali pa so zvesti misli narodnega edinstva sto-tisoči, Id so z zadoščenjem pozdravili možato pohorsko resolucijo in pogumno izjavo starešinstva SKJ. V današnjih naših prilikah je bilo treba res poguma in možatosti, da sta zagledali beli dan neodvisno druga od druge pohorska resolucija in izjava so-kolekega starešinstva. Kaj bi bilo lažje, kakor da se tvorci pohorske resolucije opredele za ta ali oni tabor, ki bi jih gotovo sprejel z odprtimi rokami? Kaj bi bilo lažje, kot to, da bi bilo vodstvo Sokola molčalo in ne dalo v javnost svoje znane izjave? Vrednost njihovega nastopa je podvojena prav s tem, da je linija, za katero so se izjavili, ogrožena od leve in desne ter zaradi naših razdrapanih razmer pri volilcih ne posebno popularna. Razumljivo je, da so zagrebški separatisti v »Obzoru« nazvali prizadevanje »pohorcev« za intrigo, znamenje časa pa je, da je glasilo radikalste zajed-nice za Slovenijo morda z velikim veseljem iz Obzora ponatisnilo pasus, ki označuje ustvarjanje jugoslovenske fronte za spletko, ki se ne bo posFe-čila. Znamenje časa je tudi, da se priznanim domoljubom nadeva očitek gpietkarstva samo zato, ker so znova potrdili, da njihovo politično udejstvo-vanje sloni na onih temeljih, ki jamčijo obstoj naše države. Očitek spletkar-stva P o borcev ne doseže. Med njimi so izključno možje čistih rok. možje, ki si v dolgi dobi svojega političnega delovanja nisc nagrabili imetja, ki se niso riti najmanj okoristili s korupcionistič-ro konjunkturo pretekle dobe. Pohorska resolucija je program, okoli katerega se po zdravi selekciji zbirajo iav-ri delavci čistega slovesa, ki jim nikako obrekovanje ne more zmanjšati pridobljenega ugleda. ŽENEVSKA BO PREDSTAVA KONČALA S TRAGEDIJO Mussolini bo odklonil tudi predloge odbora petih za mirno poravnavo itali jansko-abesinske ga spora in grozi z mobilizacijo dveh milijonov vojakov Ženeva, 19. septembra, d. Delo odbora petih je bilo včeraj končano, vendar njegovih predlogov še niso objavili, da nudijo tako obema sprtima strankama možnost, da zavza-meta prej svoje stališče in sporočita svoje pridržke, o katerih bi se potem ponovno razpravljalo. Snoči ob 18. je predsednik odbora petih Madariaga obvestil voditelja italijanske delegacije barona Aloisija in voditelja abesinske dele« gacije Tekla Havar ata o vsebini predlogov, zvečer pa je bil izdan za javnost naslednji komunike: Odbor petih je določil besedilo pobud, ki morejo tvoriti podlago za nova pogajanja. Predsedn'k Madarisga je bil p'>tbla-ščen, naj stopi takoj v zvezo z delegacijama obeh sprtih vlad. Madariaga je svojo dplomatsko akcijo že začel. Kakor trdijo, se predlogi odbora petih opirajo na to, da je treba Abesiniji nuditi finančno in upravno pomoč pod okriljem Društva narodov. Društvo narodov naj bi določilo abesinskemu cesarju svetovalca z najširšimi pooblastili. Med drugim naj bi mu bila dodeljena tudi mednarodna poHcija. Svetovalec DN in člani pol cije pa ne bi smeli biti narodno« sti držav, ki meje na Abesinijo. Abesinija naj bi dob4a pristanišči Džibuti in Zeila, zato pa bi odstopila Italiji pokrajini Oga-den in Danakil. V Ženevi so splošno mnenja, da bo Abesinija predloge odbora petih sprejela, I:а 'n mor a tudi Franc1 ja, če bi Italija pričela vo:no. Vse pa kaže, d a namerava Itali'a vztrajati v Ženevi do kraja, čeprav samo negativno !n pasivno kakor doslej. Italija bo mobilizirala dva milijona vojakov Rim, 19. septembra, n. Politični krogi eo prepričani, da bo edini odgovor, ki ga bo dala Italija na predloge odbora petorice, mobilizacija dveh milijonov italijanskih vojakov. Splošno mobilizacijo fašističnih sil, ki so jo pred dnevi napovedali, pa bodo opustili, da ne bi preveč vznemirili javnosti v Italiji in inozemstvu in da se ne bi zdelo, kakor da se Italija nahaja v nevarnosti. »Moje upanje r zmago miru in pravice se je v zadnjih dneh na podlagi poročil ii Rima vedno bolj manjšalo. Naj se zgodi karkoli, Abesinija bo branila svoje ozemlje in svoio neodvisnost.« Največje nade goji abesinski cesar sedaj samo še v to, da bo Velika Britanija še pred izbruhom sovražnosti preklicala prepoved izvoza vojnega orožja v Abesinijo in je zato tudi že otvori.1 .svojim predstavnikom v Evropi obilne kredite za nabavo orožja. Z eritrejske meje Pari«, 19. septembra. AA. V italijanski Eritreji so cest« proti meji v glavnem dograjene. Italijanske čete se nahajajo za utrjenimi črtami. Med posameznimi utrjenimi poetojankami in mejo so razvrščeni manjši strežni oddelki in neredne enote domačinov, ki jim poveljujejo italijanski oficrji. Te čete opravljajo eedaj ogledno službo. Obmejna reka je zaradi zadnjih nalivov ta- bo narasla, da italijanski tovorni avtomobiK ne morejo preiti na drugo stran. Tudi Abe-sinci so utrdili svoje postojanke, odkoder bodo nudili odpor. V Adui in Axumu, ki sta izpostaviieni letalskim napadom, so postavili na višje ležeča mesta straže, ki naj v nevarnosti zažgo kresove. Francoska zaščita abesinske železnice Addis Abeba. 19. septembra. AA. Abesifi-ska vlada demantira, da bi bila v Parizu protestirala proti zahtevi, naj franoqske čete MŠčitijo železniško proso iz Addis-Abebe v Džibuti. Abesnska vlada nasprotno skrbno proučuje ta francoski predlog, vendar se glede tega še ni odločila. Angleško poslaništvo v Addie-Abebi je izdalo potrebne varnostne ukrepe. Več poslopij je opremljenih s strojnicami proti letalom. Koncentracija angleškega vojnega brodovja Obsežni varnostni ukrepi Velike Britanije na Sredozemskem morju — Koncentracija vsega domačega vojnega brodovja London, 19. septembra, d. Angleško evropsko vojno brodovje se razen bojnih ladij »Nelson«, »Rodney«, »Royal Sovereign«, križarke »Leander«, matične ladje za letala »Furious« ter nekaterih zastarelih rušilcev zbira v Sredozemskem morju. Gre za eno izmed največjih koncentracij angleškega brodovja po svetovni vojni. V lukah Aleksan-drije, Port Saida, Malte im Gibraltarja se nahajajo 2 oklopnici, 2 bojni ladji, 3 matične ladje za letala, 9 križark, 6 podmornic, približno 40 rušilcev ter mnogoštevilne pomožne ladje. Celotno angleško brodovje na Sredozemskem in Rdečem morju cenijo na 144 enot. V Gibraltarju grade z vso naglico močne in obsežne utrdbe. Posebno živahna je delavnost v dokih, pa tudi v drugih delih luke, ki je prenapolnjena z vojnimi ladjami in hidroplani, da zavarujejo Gibraltar pred sovražnimi napadi. Obrambni svet v Gibraltarju zboruje skoro neprestano. Pretekli torek sta prispeli v Gibraltar angleški bojni ladji »Hood« (42.000 ton) in »Renown« (32.000 ton), nadalje drugo brodovje križark ter šest ladij 6. brodovja rušilcev. Štirje ru-šilci so prispeli že prejšnjega dne v Gibraltar. Ko odredbi admiralskega sveta kroži nad Gibraltarjem in drugimi angleškimi vojnimi oporišči v Sredozemskem morju večje število izvidniških letal, ki skrbijo, da bi sovražnik ne presenetil angleških vojnih ladij. Jutri in pojutrišnjem prispejo v Gibraltar nove eskadrilje letal. Bojazen, da ne bi kdo nenadoma napadel angleška pomorska oporišča v Sredozemskem morju, je tem večja, fcer ie prišla r Gibraltar vest. da so se v neki španski luki pojavile italijanske podmornice. Listi priofočujejo tudi vest, po kateri je 1Ä Italijanskih podmornic na poti proti jugu preplulo Sueški prekop »pod budnim nadzorstvom angleških rušilcev, ki tamkaj patrulj i rajo«. Angleške pošiljatve v Malto in Egipt se nadaljujejo. Včeraj je odpotoval iz Anglije v Egipt 7. huzarski polk. Varnostni ukrepi Italije B>m, 19. septembra, d. italijanska vlada zasleduje gibanje angleške vojne mornarice na Sredozemskem morju z največjo pozornostjo in je odredila strogo pripravljenost nadzorstvene službe ob vsej svoji obali. V zadnjih dneh pošiljajo "a strateške postojanke tudi mnogoštevilne žaromete, aparate za prisluškovanje, topove za obramb» proti letalskim napadom in obalno topništvo. Pred velikimi italijanskimi lukami križarijo neprestano patrolni čolni. E»kadri le lovskih letal, ki se pojavljajo tudi nad Rimom, krožijo od časa do časa v posameznih odsekih vojaške obrambne službe. V Neaplju so izvedli že priprave za morebitno evakuacijo dela civilnega prebivalstva. Ti ukrepi bodo razširjeni tudi na draga pristaniška m^ta. Ogroženo delo diplomacije Pariz, 19. septembra. AA. Vojaški ukrepi Velike Britanije so zbudili v tukajšnjih političnih krogih večjo pozornost kakor razvoj italijixuskoabesinskega spora v Ženevi. »Tempe« smatra, da je seja ang&e£ke vlade, ki so se je udeležili vsi merodajoi ministri, zadosten dokaz, da bo VeKka Britanija izdala vse potrebne ukrepe. To pa ne pomeni, da hoče pospešiti dogodke in postavifbv na kocko svoj svetovni položaj, kar bi po zadnjih izjavah Mussolmija^ privedlo do vojne. Velika nervoza italijanskega javnega mnenja zaradi ukrepov Velike Britanije resno ogroža delo diplomacije. V Italiji pridobiva misel o spopadu na Sredozemskem morju čimdalje več prstašev. Tudi Amerika se pripravlja Washington, 19. septembra. AA. Mornariški minister Swans<>n je izjavil, da bodo Zedinjene države Postale evoje vojne ladje s Pacifika na Atlantski ocean, da zaščitijo ameriške trgovinske iaxije, öe bi med Italijo in Abesinijo izbruhnila vojna. Bazen premestitve je bilo tudi odre je. no, da se večje število ladij preuredi v križarke, poškodovane vojne ladje pa čimprej popravijo. Predsednik Roosevelt bo zaradi napetega mednarodnega položaja izpremenil svoje prvotne načrte in &e bo še pred kon-i cem svojih počitnic vrnil v Washington, j Po povraMatin«, bo Anglija na francosko noto odgovorila že ob koncu tega ali ob začetku prihodnjega tedna. Listi se za sedaj omejujejo na ugibanja, splošno pa so skeptično razpoloženi. Verjetno »e, da Anglija ne ho hotela prevzeti nikakili določenih jamstev za primer kakšne agresivne akcije v srednji Evropi, naglasila pa bo le. da ostane tudi v tem pogledu zvesta načelom Društva narodov. Angleži so mnenja, da bo takšna pavšalna izjava popolnoma zadostovala. general Božič, rumunski poslanik na našem dvoru Guranescu z gospo, odpravnik poslov rumun&kega poslaništva Jonescu, upravnik dvora polkovnik Leko in upravnik mesta Beograda Dušan Filipovic, Po prihodu vlaka je prvi stopil iz vagona Nj. Vel. kralj Peter П., za njim Nj. Vel kraljica Marija s kraljevičema in svojimi gosti. Po pozdravu so se člani kraljevskega doma odpeljali v dvor na Dedinju. Vlada izdeluje zakon proti korupciji Beograd, 19. septembra, p. poroča, da v notranjem ministrstvu pripravljajo med drugimi tudi zakon proti korupciji. Načrt zakona se pospešeno izdeluje in bo kmalu gotov, nakar bo izročen ministru za pravosodje Miškulinu, da ga predloži ministrskemu svetu. List pravi, da bo ta zakon značilen po svoji rigoroznofti. tako je pričakovati, da bo z njim izkoreninjena vsa korupcija. Zakonski načrt določa med drugim tudi odgovornost ministra za primer korupcije. Zakonski načrt bo takoj predložen ministrskemu svetu v odobritev. Jules Cambon f Pariz, 19. septembra. AA. Davi je umrl znani francoski diplomat Jules Camboa, ki je til ob izbruhu svetovne vojne francoski poslanik v Berlinu. Jules Cambon je bil rojen v Parizu 1845. Sodeloval je v vojni leta 1870/71. V kolonialni upravni službi je naglo napredoval za generalnega guvernerja Alžirja. S tega mesta je bil imenovan za francoskega poslanika v Madridu. V špan-sko-ameriški vojni 1898. ga je kraljica Marija Kristina kot regentinja pooblastila, naj posreduje med Španijo in Zedinjenimi državami zaradi mirovnih pogajanj. Ц 1907. je postal francoski poslanik v Berlinu in je v tem svojstvu 1. 1911. vodil znana pogajanja z nemško vlado o ureditvi maroškega vprašanja, ki je ogrožalo evropski mir. Pri pogajanjih je pokazal velike sposobnosti, pa tudi spretnosti, ker je moral svetovati svoji vladi, naj odstopi Nemčiji del Konga za nemški umik iz Maroka. V Berlinu je Jules Cambon ostal do izbruha svetovne vojne. Med vojno je bil eden najuglednejših diplomatskih svetovalcev francoske vlade. V tej lastnosti je pospeševal soglasje med zavezniki in pripravljal mirovno konferenco, na kateri je igral zelo vidno vlogo. Pokor »Pravda« I nik Je bil reden član Francoske akademije. Odlikovan je bil z velikim križem častne legije in z mnogimi tujimi odlikovanji. Mednarodni invalidski kongres Beograd, 19. septembra. AA. Danes dopoldne so se odpeljali delegati mednarod* ne zveze vojnih invalidov m bivših bojevnikov pred grobnico branilcev Beograda, nato pa na vojaško pokopališče, kjer počivajo bolgarski, italijanski, biva avsitroogr-ski, francoski in nemški vojaki, ter ta«a položili venec pred spomenike. iazdelltev Litve? Po vesteh francoskih listov se pripravljata Nemčija in Poljska za razdelitev Litve Pariz, 19. septembra, n. Po prvih informacijah o vojnih pripravah na vzhodu Evrope, ki jih je objavila »Information«, so se danes pojavila že dolga poročila po vseh francoskih listih Splošno poročajo, da so se v Berlinu že pričela pogajanji za razdelitev Litve med Poljsko in Nemčijo. Poljski poslanik Lipski je danes obiskal zunanjeaa ministra Neuratha. Litva naj bi se razdelila tako, da bi Nemčiji pripadla Klajpeda. ostali del litvanske republike pa Poljski. V Vzhodni Prnsiii se Nemci že pripravljaj-» za vojaško ekspedicijn proti Litvi. Listi poročajo nadalje, da je Poljska tudi ie v Londo- nu sondirala teren za izvedbo teh načrtov. Baje so Angleži pokazali zanje mnogo razumevanja. Berlin, 19. sept. n. Ob koncu meseca bo Hitlerjev zaupnik Ribentropp odpotoval v Vairšavo. Povod za to mu nudi povabilo na lov v sliöni obliki, kakor ga je svoj-čas dobil pruski ministrski predsednik Görin g. Ker bodo 29. septem/bra volitve v Klajpedi in bo Ribentropp istočasno obiskal Varšavo, se širijo v političnih krogih govorice, da se med Nemčijo in Podj-sko vršijo pogajanja, ki se tičejo Litve. Beležke Splošno žalovanje ob smrti dr. Voje Marinkoviča Sožalne Izjave prihajajo ne le iz Jugoslavije, marveč lz vse Evrope — Pogreb bo izvršen na državne stroške Prerana smrt velikega jugosloven-ekega državnika dr. Vojislava Marinkoviča je globoko pretresla ne le njegove prijatelje v Beogradu ter na ozemlju predvojne Srbije, nego je izzvala iskreno obžalovanje v vseh krogih sirom države, ki se zavedajo, da je z njegovo smrtjo izgubila naša država uda-nega služabnika jugosloven. misli. Posebno bolno je odjeknila Marinkovičeva *mrt v požarevskem srezu, kjer je bil skoraj trideset let nepretrgoma narodni poslanec ter navezal kljub svoji bolehni naravi osebne stike s skoro vsemi vo-lilci. Ob njegovi krsti se zbirajo tudi nekdanji prijatelji iz demokratske stranke, ki so ostali po razcepu pri Davi doviču, pri čemer dajejo polno priznanje pokojnikovim velikim sposobnostim ter plemenitosti njegove duše. Vest o smrti dr. Voje Marinkoviča je pretresla tudi našo Gorenjsko, katero je pokojnik tako vzljubil. S posebnim spoštovanjem se ga spominjajo naši ljudje iiz begunjskega kota, kjer je preživel ob vznožju naših planin nekaj počitnic ter pri tem stopil tudi v neposredni stik s tamošnjim prebivalstvom. S posebnim obžalovanjem pa je bila sprejeta vest o tem, da je preminul dr. Marinkovič, v krogih Društva narodov, kjer si je ohranil kljub temu, da že nekaj let ni več aktivno posegal v j svetovno politiko, najlepši spomin kot !j eden najsposobnejših balkanskih diplomatov, ki je bil znan kot poseben po-bornik panevropske zamisli pokojnega predsednika Brianda. Z nič manišim obžalovanjem ni bila sprejeta vest o smrti dr. Marinkoviča tudi v Parizu, kjer je veljal kot eden najvernejših prijateljev francoskega naroda, ki je znova utrdil in poglobil tradicionalno prijateljstvo in neporušno zavezništvo med francoskim in jugoslovanskim narodom. Globok Vtis je zapustila smrt dr. Marinkoviča tudi v vseh prestolnicah Male antante, v Pragi in Bukarešti, kjer si je stekel dr. Marinkovič s svojim delom za utrditev Male antante celo vrsto odličnih in velikih prijateljev. Beograd, 19. septembra, p. Danes se je ob mrtvaškem odru dr. Marinkoviča poklonilo zelo veliko število njegovih prijateljev in znancev. Njegovi vdovi so med drugim izrazili svoje sožalje ministrski predsednik dr. Stojadinovič, vsi ostali člani vlade in člani diplomatskega zbora. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in rumunski zunanji minister Nikola Titulescu sta poslala Marinkovi-cevi soprogi sožalni brzojavki. Ob 11.30 je bila na borzi komemora-cijska seja, ker je bil pokojni dr. Marinkovič tudi dolgoletni predsednik beograjske borze. Podpredsednik g. Djurid je imel govor, v katerem je navedel zasluge velikega pokojnika za beograjsko borzo. Na sinočnii seji ministrskega sveta je bilo poleg drugega sklenjeno, da se umrli 'državnik pokoplje na državne stroške. Danes se je sestal pod vodstvom pomočnika zunanjega ministra Momčila Jurišiča poseben odbor, ki je izdal že vse potrebne odredbe za pogreb jutri dopoldne. Sožalje kraljevske vlade Beograd, 19. septembra. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je s svojo soprogo in v spremstvu svojega kabinetnega šefa Ga-š;ča pr šel v stanovanje pokojnega Vojk slava Marinkoviča in izrekel njegovi vdovi m ostali rodbini sožalje kraljevske vlade in svoje lastno. o znižanju prejemkov Novi osebni dodatki za državne vpokojence Beograd, 19. septembre. AA. V zvezi z uredbo o znižanju prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev je finančni minister g. Dušan Letica dal danes popoldne zastopnikom listov daljšo izjavo, v kateri je m*'d dugim rekel: Malone vsi naši državni proračuni so imeli zadnja leta tole obliko: neizmerni osebni izdatki napram materijalnim izdatkom. To je pojav, ki se javlja tudi v proračunu za leto 1935/36. V njem odpade na osebne izdatke 51, na vse materialne pa le 49 odstotkov. Osebni izdatki znašajo 5.2 milijarde dinarjev. Iz tega zneska plačujemo kakih 210.000 državnih uslužbencev, okrog 62.000 upokojencev in okrog 70.000 osebnih in rodbinskih invalidov, skupno kakih 350 tisoč oseb. Znižanje prejemkov samoupravnih in državnih uslužbencev, ki ga je vlada sklenila, je korak, ki se je bilo zanj težko odločiti. Vendar pa ga je bilo nujno treba sprejeti. л Usti m, da ni potrebno navajati razlogov, ki predpostavljajo redukcijo osebnih izdatkov redukciji števila državnih uslužbencev. V tem primeru bi z odstranitvijo enega izdatka državne blagajne ustvarili še težje novo vprašanje. Vlada g. dr. Stojadinoviča si je postavila z.a nalogo, da obnovi in okrepi narodno gospodarstvo in da s tem vzporedno obnovi in okrepi tudi državne finance. Sredstva, ki naj bi napravila red v državnih financah, je kazalo izbirati oprezno, da ne bi ovirala obnove narodnega gospodar-st\ a. Novo zvišanje davkov v času, ko se naše narodno gospodarstvo še vedno nahaja pod udarci svetovne gospodarske stiske, bi pomenilo delati iste napake, kakor so Beograd, 19. septembra, р. V dvorani finančnega odbora Narodne skupščine so se včeraj ob 18. sestali narodni poslanci vladne večine. Sestanek je bil sklican na pobudo namestnika ministra za socialno politiko Komnenoviča, ki je poročal o' na» črtih vlade za prehrano pasivn h krajev in izjavil, da se bo vprašanje skušalo urediti na tr.i načine: 1. z javnimi del', 2. s podporo v blagu in 3. z zn-žanjem tarif za prevoz hrsne, najprej котиге, potem pa še pšenice in krme. Prometni minster dr. Spaho je poro (Salda ее bo znižala železniška tarifa za prevoz žita v korist pasivnih in Onih krajev, ki so oddaljeni nad 500 km od žit .»rodnih pokrajin. Nadalje je naštel рго;ле, ki se bodo gradde. da se omogoči ljudem v pa* sivnih krajih primeren zaslužek. Med temi v dravsk- banovini ni nobene. Po finančnem zakonu je poblaščen. da najame 300 milijonov Dn posojila pri DHB, od česar se bo 200 milijonov porabilo za mezde, 100 milijonov pa za nabavo mater jala. Končno je še sporočil, da se bo delavcem, ki se vračajo s sezonskega dela do železnici domov, dovolila najbrže brezplačna ali pa 75°'o znižana voznin®. Min ster za gradbe Bobič je poročil o javnih delih, ki se seda i gradijo. V gradnji so javna dela za skupni znesek ?20 milijonov Din. Vseh banovin doslej n; bi» lo mogoče zadovoljiti, ker je primanjkovalo kreditev. Skušal bo izposlovati 200 milijonov Din za zgraditev mednarodne ceste Subotica — Beograd — Niš — Cari-brod. Napovedal je tudi večje reforme v svojem resoru. Kmetijski mnister Stankovič je glede na jih delali dozdaj m ki smo jih poznal po njihovih posledicah. Z izvajanjem davčnih razbremenitev in davčnih reform se bo okrepila davčna sila ljudstva in e tem tudi plačilna sposobnost državne blagajne. S sedanjim sklepom kraljevske vlade bo državna blagajna razbremenjena za 400 milijonov. Ta ukrep je bil potreben, da bo mogla država točno 4 vršiti svoje obveznosti S tem naziranjem mora soglašati vsak nesebični rodoljub, ki smatra dobrobit. Ne moremo predpostaviti, da bi drugače mislili a tudi naša inteligenčna eRa, naši državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci. Prepričan sem, da ne bi dovolili, naj se radii ohranitve njihov iti dosedanjih prejemkov udari na gospodarstvo z novimi davki, ki bi neizogibno preprečil njegov napredek. Prav tako bi odklanjali, da se državna blagajna še naprej zadolžuje in da se na ta način ogražajo njihovi prejemki. Rzen tega vedo državni uslužbenci in upokojenci prav dobro, da zadolževanje državne blagajne radi kritja proračunskih osebnih ' izdatkov, ni noben produktivni izdatek. Zato sem prepričan. da bo uradni atvo te fiskalne ukrepe razumelo kot neobhodno potrebne v sedanjih razmerah in kot edino mogoče. Ti ukrepi so v neposredni zvezi z obnovo našega narodnega gospodarstva. Zdrave državne in eamo-pravne finance so samo tam, kjer je zdravo narodno gospodarstvo. Samo v solidnih državnih im samoupravnih financah lahko imajo dTŽavni in samoupravni uslužbenci m upokojenci sigurnost za redno in točno prejemanje svojih prejemkov. govorice, da se bo zaradi suše povišala cena krmi poudaril, da je vlada zabranila izvoz krme iz države in da se zaradi tega povišanja cen m treba bati. Nato se je razvila debata, v katero je poleg drugih posegel tudi narodni poela» nec dr. Lovrenčič, ki je poudarjal potrebo, da se tudi dravska banovina všteje med pasivne kraje. Beograd, 19. septembra. AA. Na koncu debate, ki se je sinoči vršila v klubu poslancev vladne večine o prehrani pasivnih krajev, je povzel besedo minister za telesno vzgojo prebivalstva in zastopnik ministra za socialno politiko Mirko Komneno-vič. V glavnem je dejal: Mislim, da lahko rečem, da se vel'kan« ska večina poslancev strinja z znižanjem prevoznih cen za žito za 50°/o. Slišala se je le pripomba, da bi bilo želeti, da bi to znižanje znašalo do ?5°/o. Glede prehrane same je večina gg. poslancev mnenja, da se mora prehrana vezati na javna dela. Večina ni za to. da bi se žito brezplačno dajalo, temveč zahtevajo le, da se da prebivalstvu prilika za zaslužek, da se bo moglo preživeti. Slišala se je tudi pripomba, da bi bilo dobro v srezih začeti graditi banovinske in občinske ceste. Glede oskrbe tistih, ki niso sposobni za delo in bi jröm bilo treba dati brezplačno hrano, so nekateri pripomnili, da znesek 10 do 12 mlijo-nov, za kolikor je ministrstvo za socialno politiko zaprosilo finančno mimsTstvo, ne bo zadoščal in da razdelitev tuga kredita ni ravno posrečena Trudi! se bom, da se ta kredit poveča na 25 niPj >nov. Pri razdelitvi sam; se bom rav.ia! pn predlogih, ki sem jih slišal pri tej debati. Konferenca JNS v Maribora Včeraj popoldne «e je vršila v Maribora ▼ mali dvorani Narodnega doma konferenca JNS, katere so ее udeleži ki delegati, odnosno zaupniki »trank iz obeh mariborskih in ie prevaljskega sreza. Zbranih je bilo 120 nacionalnih javnih delavcev. Sestanku je predsedoval podpredsednik senata dr. Ploj, ki je uvodoma iskreno pozdravil navzoče delegate zlasti pa dr. Kramerje ter narodne poslance Prekorška, Lukačiča in Doberška. Minister dr. Krämer se je ▼ uvodu ▼ toplo občutenih besedah spominjal preminulega velikega državnika dr. Vojislave Marinkoviča, nato pa j« v izčrpnem, globoko zasnovanem in — kakor se je izrazil ob zaključku sestanka predsednik dr. Ploj — z državniškim duhom prepojenem referatu podal sliko trenobnega političnega položaja. Pozval je vse navzoče k vztrajnemu delu za uresničenje smernic in ideologije Jugoslo-venske politike, kakor jo je orisala pohorska deklaracija. Navzoči delegati so z odobravanjem in veliikim aplavzom sprejeli izvajanja dr. Kramerja. Za dr. Kramerjem so podali nekaj konkretnih misli glede političnega dela med narodom poslanca gg. Lukačič in PrekorSek ter mestni svetnik g. Kejžar. Po zanimivi debati so ее zborovalci soglasno itn z navdušenjem izrekli za iskreno jugoslovensko politiko v smislu pohorske deklaracije. Odložene konference Konference JNS, sklicane za danes v Celje, za soboto v Zidanem mostu ki za nedeljo v Ptuju, so zaradi pogreba prvega podpredsednika JNS dr. Vojislava Marinkoviča za nefkaj dni odložene. Novi datum se bo naknadno objavil. Sestanek slovenskih poslancev Z« soboto 21. t. in. je skücana konferenca slovenskih poslancev, ki »o člani kluba vladine večine. Konferenca se bo vršila ob 10. dopoldne v Ljubljani v restavraciji Miklič. Glavna točka dnevnega reda je razgovor o političnem položaju. Po zatrjevanju vodilnih članov te poslanske skupine je pričakovati, da bodo sprejeti na konferenci zelo dalekosežni skiepd. Program slovenske opozicijske fronte »Edino tedensko glasilo slovenske fronte izvenparlamentarne opozicije«, kakor se na novo označuje bivše glasilo bivših bojevnikov, sedaj skupine g. Staneta Vidmarja, združene z Miška Kranjca >Ljudsko pravico« in slovenoborsko »Sodobnostjo«, objavlja v zadnji številki ideološki uvodnik o ciljih te nove skupin«. Uvodnik nosi naslov: »Smo slovenski narodni pokret!« Po razmišljanju o časih, ko smo še vsi južni Slovani govorili en sam jezik, prihaja do ugotovitve, da je prišlo do Jugoslavije tudi s sodelovanjem Slovencev. Po citiranju mnenja češkega znanstvenika Kadleca o vlogi Skr vencev ▼ Jugoslaviji izjavlja »Bojevnik«: »Mi Slovenci smo v Jugoslaviji in tn hočemo in moramo ostati; tn edino Je naša rešitev in edino tu je mogoč naš kulturni m gospodarski napredek«. Citirali smo dobesedno to načelno izjavo, ki эе docela strinja s tem, kar propovedu-jemo jugoslovenski nacionalisti že desetletje slovenskim ljudem. Ko smo iz te resnice izvajali logično nujne posledice, smo prav iz krogov, ki so se sedaj združili okoli »Bojevnika« v eno skupino, neprestano želi očitke, da smo »izdajalci slovenstva«, »izkoreninjenem i. t d. Po tej načelna izjavi pravi »Bojevnik«, da je c&lj njegove skupine »združiti vse Slovence brez razflfke prejšnje strankarske pripadnosti ln svetovnonazorskega razlikovanja. Smo slovenski narodni pokret in nimamo ničesar opraviti e hrvatskim. Prav tako ее ne mislimo podredit! tem« poelednjemn. Pri пае je treba spregledati in pravočasno obrniti v pravi tir ki ga terja narod. Toda nihče nam ne ho mogel preprečiti, da bomo sodeloval! s Hrvati za uresničenje našega narodnega programa.« Proti koncu svojega članka pravi »Bojevnik« : »Slovenci bodo pri konsolidaci. ji države sodelovali, kakor zahteva narod, če je to котя prav ali ne. Tucfi nikdar ne bomo dopustili, da bi se pri пае v vprašanjih naše notranje Uredtitve smatralo za kako narodno manjšino, ampak hočemo ostati državni narod to to samo poleg Srfo0v in Hrvatov«. Ta pašne je naperjen očV.dao proti pi_ sanju »Nov© Evrope«, ki smo ga овпепШ in zavrnlH že v »Jutru«, Demant! dr. Mačka Z ozdrom na vesti, da se je vršila v torek 17. t m. konferenca Mačkovih poslancev na domu pred&edin ika dr. Mačka, objavljajo zagre/bSkd listi clemanti, v katerem zatrjuje dr. Maček, da se nri vršila pri njem nobena konferenca poslancev. Pač pa potrjuje, da ga je ob priliki odkritja spomenika pokojnemu don Buliču obiskalo večje število njegovih poslancev, s katerimi se je razgovarjail tudi o političnih vprašanjih. Ban dr. Natlačen v avdienci pri knezu namestnika Bohinj, 19. septembra. AA. Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen je bil danes ob 11. dopoldne v avdi-jenci pri Njegovem Visočanstvu knezu Pavlu. Trgovinska pogajanja z Madžarsko Beograd, 19. septembra. AA. Na današnji seji mešane jugoslovenskosmadžarske komisije so sklemH ustanov ti dva pododbora. Eden od njiju bi imel nalogo proučiti vprašanje superkontdngentov. drugi pa vprašanje plačilnega prometa. Odbor za superkontigemte bo začel zasedati danes popoldne odbor za plačilni promet pa ju« tri dopoldne ob 11. Grški plebiscit Atene, 19. septembra. AA. Ministrski svet je sklenil, naj se plebiscit o vzpostavitvi monarhije vrši 3. novembra. VčemJ objavljena »Uredba o odBanJn osebnih prejemkov državnih ln samoupravnih nameščencev« odreja tudi nove osebne in rodbinske doklade za državne ia samoupravne upokojence. Kakor za aktivno uradništvo, tudi vpokojence spremembe izvedene na ta način, da so Postavljene nove številke v tabele, ki jih vsebujejo uredbe o reguliranju dra-ginjskih dokJad iz meseca marca 1932. Uredba »a vpokojence je izšla v »Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije« dne 1'5. marca 1932, v »Službenem Listu« banske uprave v Ljubljani pa dne 25. marca 1932. Nove postavke во v glavnem naslednje: Starovpokojenci Pri eta.rovpokojencilij ki so bili vb)j. kojeni в preko 20 službenimi leti so mesečne doklade odvisne od višine' priznane letne pokojnine. Nove postavke во (prva, odnosno prvi dve številki značita priznano letno Pokojnino, zadnje tri številke pa doklade po draginjskih razredih): do 2999 Din 1300, 1100, 990; od 3000 do 49Ö9 Din 1600, 1300, 1100; od 5000 do 6999 Din 1750 1600, 1300; nad 7000 Din 2000. 1750, 1500. Pri vpokojencih z manj ko 20 Službenimi leti ao postavke naslednje: do 2939 Din »SO. 860 750; od 3000 do 4999 Din 'llOO, 960, 860; od 5000 do 6999 Din 1320, 1100 850; od 7000 Din navzgor 1540, 130Ö, 1100. Doklade za zvaničnlke in »lužitefje znašate ne glede na leta službe po draginj, Лет razredu 660, 550, 500 Din. Starovpokojencem, ki prejemajo kot Pokojnino popolne prejemke Položaja, s katerega во vpokoj«ni pripada po višini priznane letne pokojnine naslednja osebna doklade.: Uradnikom: do 2999 Din 1600 1400 1®00; Od SOOO do 4909 Din 1870, 1540, 1320; od 5000 do 6999 Din 2200, 1760, 1430; od 7000 do 899® Din 2300 1980, 1050; preko 9000 Din 2450, 2100, 1760. zvaničniki ne glede na ve3Sk<**t pokojnine 850, &00, 750; «loži tel ji ne glede na vel&oet pokojnine 750. 700, 650. Novovpokojenci Vpdkotfencem, ki jim je odrejena pokojnina po zakonih, M so dobffi obvezno moč po 31. avgustu 1923, a jim ni bila šteta za pokojnino tudi službena, odnosno po-ložajna doklada, pripada osebna doklada v odstotku, у katerem jim je odrejena pokojnina. Nove postavke so naslednje: pri pokojencib s pod 20 leti službe: a) T L, IL i ta П. skupini L kat 0, 0, 0 b) v Ш. a skup, L kat. Din 100, 0, 0 e) v Ш Skup. L kat. » 220, 0, 0 d) T IV a Skup. L kat. » 340, 100, 0 Beograd, IS. septembra p. Sinoči ao prispeli preko Ljubljane v Beograd delegati naših izseljencev iz Vestfalije pod vodstvom predsednika g. Bovhe. V delegacij, ki Šteje 15 članov, до zastopniki naših nacionalnih društev v VestfalijL S kamionom, ki Jiim ga stavil na razpolago naš vojni minister, je dedegadja odpotovala na Oplenac, kjer Je položila na grob velikega kralja venec я trakom у nacionalnih barvah in s парюот »Svojemu kralju — vestfalski StovencL« Po povratku v Beograd jim Je zasbop- Odlikovanje dveh uglednih mož v Zagorju Zagorje, 19. septembra. Zagorski gostilničarji so te dni počastili г diplomama svoje organizacije dva svoja člana, ki že nad 50 1 izvršujeta svojo obrt. To sta g. Mihael Ino ▼ Zagorju in. g. Jakob Hribar v Izlakah. Gostilničar Ino je iz vrševal svojo obrt do leta 1923 ▼ Potosk; vasi, potem pa se je preselil v Zagorje. Rodil se je leta 1859 in je бе vedno čil m zdrav. Pred vojno je bfl kotredešlci župan, dolga leta pa'občinski odbornik. Zna-čajnega in dovtipnega moža imajo povsod zelo radi. Gostilničar Hribar, ki je star 73 let, pa ima svojo gostilno v Izlakah že od leta 1882. S svojo pridnostjo si je ustvaril lepo domačijo in uživa veliko zaupanje. Krasni dplomi je izdelal uöitelj g. Adab bert Potočnik. Slavljenca sta biLa deležna iskrenih čestitk z željo, da bi srečno prežr« vela jesen svojega življenje. Avtomobilske nezgode španskega poslanika Osijek, 19. septembra, p. Španskemu poslaniku v Sofiji de Mirandi se je pripetila na potovanju po naši državi kar v dveh krajih avtomobilska nesreča Potoval Je s svojo soprogo m šoferjem iz Italije preko Jugoslavije v Bolgarijo. V Dogem sehi je avto zadel v neki kmečki voz in se pevrnil. Pri tem Je bila posdanikova soproga lažje poškodovana. Avto so takoj popravili, in je poslanik z malo zamudo lahko nadaljeval vožnjo. Pri vasi Josipov cu pa se je pokvaril vodan in se je avto drugič prevrnil. Vsi trije potniki so bili poškodovani. Marali so dolgo zaman čakati na pomoč, nazadnje pa je poslanik sam peš odšel v Osijek, odkoder je z vozom portal po soprogo ta šoferja, nakar so potovali dalje z vlakom. Izvoz naših jabolk v Francijc Beograd, 19. septembra, p. Francoska vlada je sklenila ponovno povečati kontingent jabolk, ki se uvažajo v Francijo iz Jugoslavije. Od 10. oktobra dalje se poveča kontingent naših jabolk za nadalj-ntfih 38 odstotkov. e) v IV Skup. L kat » 460, 220, 120 f) v V. skup. L kat. tn L a skup H. kat. > 520, 280, 180 g) ▼ VL skup. L kat. in L skup. Q. kat. » 580, 340, 240 h) v VIL sicup. L kat. ta IL skup. IL kat. 640, 400, 290 i) v VIEL in IX. skup. L kat. v HL IV. m V. eßcup. IL kat in v vseh sSoup. UL kat. > 680, 440, 340 j) zvaničniki > 620, 490, 430 k) služitelji > 4в0, 420, 380 Pri vpokojencib z nad 20 l»ti službe; a) v I. Ha in H skup, L kat. 870. 700, «00; b) v Ш in Ша skup L kat 760, 550, 450, c) v iva, IV in V skup. I kat ter Ia skup. II. kat Din 870, 6&0 550; d) v VI, VS3 in 'лап 'skup. L kat., v I. H in III skup. П. kat. ter v I stenp. 1Ж kat. Din 880, 660, 560; e) v IX 6kup. 4 kat», IV. За У skn**. Ж kat. ter IL 1П in rV. Skup. IE kat Din 840, 620, 560; f) zvaničniki 620, 600, 430; g) služitelji 4S0, 42?0, 380. Vpokojencem po zakonu is teta 1923., ki se jkn je v penzijo vštela službena doklada во odrejene po r*>vem [naslednje doklade: a) I, fla in И ekirp. I kat Dla t, I, t; b) v Ша skup. I. kat. Din 100, 100, 0. 0 C) v 3—2 skup. » 220, a 0 d) v 4—1 sikup. > 340, 100, 0 e) v 4—2 skup > 460, 220, 120 f) ▼ 5 skup. > 520, 280, 180 g) v 6 skup. > 580, 340, 240 h) v 7 skup. > 640, 400, 290 i) v 8, 9, 10 skop. > 680, 440, 340 j) zvaničniki > 650, 480, 440 k) služitelji » 520, 420, 400 Važna je tudi sprememba člena 15. „ ki določa za koga pripadajo rodbinske doklade. Kakor za aktivne uradnike, je tudi za vpokojence črtana dosedanja rodbinska doklada za ženo, rodbnske doklade za otroke pa znašajo po 110 Din, ako ima vpokojenec 3 otroke, ter po 120 Din, ako ima nad 3 otroke. Samo starovpokojenci dobivajo še v bodoče po 120 Din dok^a de za ženo. nft ministra za socialno politiko in nerodno zdravje minister Kcmmesnovid priredil banket Posetili go Narodno Odbrano, kjer so jih sprejeli uniformirani člani, kar je napravilo nanje zelo lep vtis. Pozdravili so jih predsednik Бја Trifuno-vič, podpredsednik Mile Pavlovič in generalni tajnik Belič. Nato so posetili Sokol-ski savez kjer so jim priredili tudi prav lep /sprejem. Sprejel Jih je tudi zastopnik ministra za socialno politiko minister' Komnenovič. Zvečer so odpotovali nazaj v Ljubljano. Povratek dr. Spalajkoviča v Beograd Beograd, 19. septembra, р. V Beograd je danes prispel bivši poslanik v Parizu dr. Spalajkovič. Napredovanje iieograd, 19. septembra, p. Napredovala sta Ivan Zagradnik za višjega monopolske-ga oficiala pri tobačni tovarni v Ljubljani in učitelj Rudolf Horvat v Škofji Loki iz 7. v 6. položajno skupino. Zahteve lesnih trgovcev Beograd, 19. septembra, p. Narodni poslanec dr. Ivan Lovrenčič je včeraj obiskal min stra za šume in rudnike in mu predložili zahteve naših lesnih trgovcev, sprejete na zborovanju Zveze trgovskih združenj 15. t.m. v Ljutomeru. Dobil je zagotovilo, da se bodo z Italijo v kratkem priela pogajanja in da so potrebne odredbe že pripravljene. Težave v lesni trgovi« ni z Italijo so nastale, ker se naša država ni priključila tako zv^nemu rimskemu sporazumu, ki je bil sklenjen med Italijo, Avstrijo in Madžarsko lani 17. marca. Porast cen žita Buenos Aires, 19. septembra, g. V pričet ku tega tedna so se na borzi dvignili tečaji žita. Porast pripisujejo mednarodni politični situaciji v Evropi, pripravam za novo vojno v Gran Chacu in suM. Vremensko poročilo . .Evropa: Močan ciklon z burnim vremenom vlada nad severno polovico Evrope, slab ciklon s hladnim in deževnim vreme nom nad Balkanskim polotokom, visok pritisk nad jugovzhodno in srednjo Evropo pa povzroča jasnitev vremena. Temperatura je padla v srednji in jugovzhodni Evropi. Jugoslavija: oblačno z dežjem po vsej kraljevini razen skrajnega jugovzhoda, kjer prevladuje jasno vreme. Zjasnilo se je na seve-rozapadu, Kalinovik 7, Skoplje 82. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa danes; Postopno leple vreme, zlasti na severozapa-du in severu. Lokalne padavine mogoče še v gorskih krajih. Zmerno toplo. Dunajske vremenske napoved za petek: Deževno vreme. Prehrana pasivnih krajev Sestanek narodnih poslancev vladne večine 4 Delegacija naših VestSalcev na Oplencu kraii In ljudje Narodna In obrambna društva onkraj Mure Več zanimanja za javno delo v Prekmurju Lendava, 19. septembra. Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Lendavi. Podružnica ima le dve leti dela za seboj, o katerem ne moremo reči sicer, da je širokopotezno, temveč je omejeno zgolj na delovanje njene knjižnice. Tudi to je mnogo, za narod koristno in potrebno, tiho in ustvarjajoče delo. Srednje močne knjižnice se ljudje kaj prida poslužujejo in s tem vrši podružnica važno kulturno in tudi nacionalno nalogo. O obstoju ali o delovanju drugih podružnic v srezu in sploh v Prekmurju se v javnosti nič ne sliši. Pred leti so obstojale tu in tam podružnice, ki so pa prenehale obstojati ali so pa samo na papirju. Družba je poslala v Prekmurje precej knjig za javne knjižnice, ki so ле žal ponekod porazgubile. Tudi je darovala šolam in učencem mnogo šolskih knjig in je podprla večerne jezikovne tečaje. Vse to delo pa bi imelo mnogo več odmeva in koristi, aiko bi se vršilo preko podružnic, ki bi se naj v to svr-ho ustanovile Delovanje podružnic bi moralo biti med seboj povezano in sistematično, vodeno po enotnem načrtu, kjer naj bi bil narodnoobrambni značaj temeljito poudarjen, kar naj bi obmevalo širom cele pokrajine. Pomembno je, da obstojajo v Prekmurju najrazličnejša nacionalna društva, kakor Sokol, NO, nadalje Jadranska Straža, Strel-skt družine, Soča itd... Največ teh društev in podružnic je v obeh središčih, V Soboti in Lendavi; nekatera, kakor Sokol in Strelske družine pa obstojajo tudi po drugih manjših krajih. V vodstvu vseh teh društev in organizacij, kakor tudi med članstvom, srečujemo ene in iste ljudi. Iz tega vidimo, da narodni živel j hoče delati in ustvarjati, da je mnogo dobre volje in tudi požrtvovalnosti; sile pa so razcepljene in vsega dela ne zmoremo. So kraji, kjer so posamezniki včlanjeni v vseh v kraju obstoječih društvih in če se vpošte-va, da so to še večinoma uradniki, se vidi, koliko narodnega davka plačujejo v obliki članarin poleg drugega dela v društvih, pri čemer jih vsekakor vodijo nesebični in idealni nagibi. Pribijemo tudi lahko, da drže vsa ta društva pokoncu nacionalni ljudje, dočim drugi izhajajo brez vsega tega in koncentrirajo vse svoje delovanje v einem pravcu, ki služi njihovim interesom m vendar se baš s te strani zmeče največ blata na nacionalni element, ki da je skrajno pokvarjen. Tako je v središčih in tako je po vaseh, kjer leži teža vsega dela na učdtelj-stvu in to na delav.nem učiteljstvu, od katerega vsakdo pričakuje, da mora biti povsod in delati v vseh mogočih društvih in organizacijah. Nekoč so se že pojavili glasovi, da je treba narodna društva skrčiti na manjše število in v teh zastaviti vse moči, da bo njih delo tem bolj koristno in uspehi obilnejši. V prvi vrsti je odpraviti obveznost članstva pri raznih društvih, kar povzroča največ nevolje. Nato pa bo treba tudi izmed ostalih društev izbrati ona, ki so splošna narodna in v njih stopnjevati nacionalno, narodnoobrambno im kulturno delovanje do najvišjih možnosti — in med najširšimi plastmi vsega naroda Prekmurje je že od nekdaj tvorilo enoto v vsakem pogledu. Ta enotnost bi morala priti tudi sedaj do izraza v vsem javnem življenju in udejstvovanju, saj ima iste potrebe in veljajo zanj isti cilji. Resnica pa je, da sta si oba njegova centra sila tuja. Ni nikake povezanosti niti v kulturnem, niti v nacionalnem in tudi ne v gospodarsko političnem oziru. In vendar, ako hočemo Prekmurje objeti s svojim nacionalnim čustvovanjem in ga v vsej njegovi bit-nosti pridobiti za se, moramo pri vseh na-oionailmih podvigih, pri vsem nacionalno vzgojnem in narodnoobrambnem delu korakati roko v roki. To duhovno oddaljenost mora zamenjati zbližamje in strnjenost vsea narodnih sil vsega Prekmurja. Družba sv. Cirila in Metoda je marodno-obrambna organizacija, katere delovno torišče mora biti Prekmurje v mnogo večji meri, kakor je bilo doslej. Ni razumeti teh besed kot zlohotno kritiko, ampak kot klic iz Prekmurja sedaj, ko obhaja ta naša vele- zaslužna družba svojo petdesetletnico. Baš Družba sv. Cirila in Metoda naj bi bila ena tistih vsenarodnih organizacij, katera naj bi imela v vseh večjih krajih svoje podružnice, ki bi ji dali več svojih moči na razpolago. Ce kje, je narodnoobrambno delo potrebno v Prekmurju! Zato smemo pričakovati, da bo stalo Prekmurje v ospredju dnržbinega zanimanja m delovanja, ki bo našlo na primeren odziv tudi г druge strani. V nacionalne organizacije bo potrebno uvesti več smotrenosti, strniti delovanje na manjše število važnejših narodnih društev in povezati Prekmurje kot celoto v eno delovno torišče v tesnem sodelovanju vseh v poštev prihajajočih činiteljev, to bo dalo nacionalnim stremljenjem mnogo več pridobitev. Pri vsem tem pa se mora čutiti večje zanimanje zaledja za obmejne pokrajine. Dve sodbi o prireditvi Rdečega Obisk ni zadovoljil, a spored Je bil prvovrsten Prejeli smo : Pododbor Rdečega križa za Ljubljano je priredil 18. t. m. v proslavo tedna Rdečega križa v Delavski zbornici akademijo z ji?ko izbranim programom Sodelovala je vojaška godba 40. pešpolka pod osebnim vodstvom kapelnika, nadalje iz svojih nastopov v Delavski zbornici že dobro znana Koncertna pevka ga. Štefanija Frankovska ter 3 priljub ljeni ljubljanski pevski zbori (Bežigrajski pevski zbor, »Tabor« in Pevski odsek narodnega železničarskega glasbenega društva 4 'loga«). Vsa izvajanja so bila izvrstno podana ter so prišli poslušalci povsem na svoj račun. Žal je pa bilo nffhovo število tako maihno, da ti ostala dvoranica v Delavski zbornici skoraj prazna, ako je ne bi zasedli ravno sodelujoči pri omenjenih društvih. Navzoč ni bil noben zastopnik raznih uradov, pa tudi ne društev in korporacij, katerim je društvo Rdečega križa izkazalo že mnogotere usluge s svojim samarjanskim odredom, tako o priliki sokolskih izletov in evharističnega kongresa Že za vse te ak. cije, predvsem pa za podporno akcijo, mora imeti društvo dohodke tudi od svojih prireditev in bi bila pač dolžnost vseh, da društvo podpirajo s svojimi skromnimi prispevki v obliki vstopnine k akademiji. Tako bo pa po naših informacijah izguba neizogibna in namesto, da bi ljubljanski siromaki dobili v hudem zimskem easu podporo, bo šel del v nedeljo nabranih prostovolj- nih prispevkov za kritje pravkar omenjene izgube. Od druge strani nam pišejo o isti prire» ditvi: Spored akademije Rdečega križa je bil bogat in lep, le da je dež pokvaril obisk. Vojaška godba je igrala koncertne skladbe, da je občinstvo poslušalo z užitkom. Peli so • v -*ori :>ev=;keL'3 društva »Bežigrad« in pevski zbor nSloge« in >Tabora«. Koncertna pevka Štefanija Frankovska je zapela tri solospeve Reči moram, da je gospa Frankovska pevka velikega formata in je škoda, da jo tako redko slišimo. Je učenka znane profesorice petja ge. Lohove. Straus-sovo skladbo »Lastovkam pomladi« je zapela s takim občutkom mladosti in lahkote, njene kolorature so bile tako čiste, zvočne, toplo božajoče, da je poslušalcem igralo srce. Aplavz kar ni hotel prenehati. Pevski zbor >Tator« je pokazal, da je na višku zborovskega petja. Harmonično, dinamično je bil kakor orgle, vokalizacija dobra. Istotako zbor »Sloge«, da ne vem, kateremu bi prisodil prvo oceno. Pevsko društvo »Bežigrad« je pelo dobro, peč pa bo treba še precej vaj in nekoliko lažjih pesmi. Konci stavkov morajo izzveneti lepo harmonizira-no in ne bojazljivo. Kakor rečeno, dež je bil kriv, da nI bil boljši obisk. Ali pa slaba volja državnega namešeenstva. Kajti zgodile so se baš take stvari, ki ne vzbujajo dobre volje... Zdravilno zatišje ob Savi Najbolj vroči radio aktivni vrelec v Sloveniji Bilo je pred 28 leti, ko eem se prvič resneje zanimal za zdravilišča, zlasti za ona, ki zdravijo revmatična in podobna obolenja. Ne zaradi sebe, ker je moje zdravje, hvala .Bogu, bilo zadovoljivo, pač pa zaradi oseb, ki so mi bile in so mi še danes drage. In takrat sem. pršedši na priporočilo 7n"ncev im prijateljev v Cateške toplice, doživel zanimiv primer: naš znani, zdej že pokojni nacionalni in obrtniški prvoboritelj Ivan Rebek iz Celja je tako hudo obolel na rev-matizmu. da je deli časa skoor nepremično moral ležati v postelji. Z velikimi težavami eo ga pripeljali v Čateške topl'ce. v kopeli so га morali nositi in tudi nazaj v posteljo M kopeli. Po dovršeni veetedenski kuri v »težkih toplicah pa je sam na svojih no?ah lahko odpotoval nazaj v Celje in je potem še cela desetletja snet 'zvrševal svoj poklic in se tudi v ia^n-o^ti udetetvoval. Od taikrat imam pred Čaiteškemi toplicami velik re-spekt. Letos eem po daliSero. mmocro1 ernenn presledku snet imel prilko p? ogledati to zdravilišče. Kakšna sprememba! Od si1 a preprostih kopaliških nanrav pred FeMstolet-jem, ko so vodo dvigali zi zemlie še z napravami m> ročni pogon, ko ni bilo še prav nobenega komfora v prenočiščih, sev^e tudi ne elektrüka, od tedaj se je kopališče razvilo z fagrradsnb večiega števifa novih Poslopij im pavil ionov s čedno нгејетттп? «nba-m'i, modernimi koralnimi Ья7.°п? bi kfbtaa-mi, z dviganjem vode na električni oogom im tako dalje. Seveda ее še vedno ne M primerjati z ramami moderr'mi кг*рг>1:г>??. г-як'-бтя so Rogaška SWima. Dobrna, Bled. Tembolj т>а je to zatišje oh Savi. dale-?» «tran od Snrnq ?n hттпя poslowiegw sveta (saj je najbližja železniška postaja Dobova oddaljena 3 do 4 km, Brežice celo 7 km!), ka>kor nalašč ustvarjeno res za bolnike, ki iščejo poleg učinkov zdravilne vode tudi miru. miru, spet le miru. Zanimivo je vsekakor, da imajo Čateške toplice danes menda najbolj vroči radioaktivni vrelec v dravski banovini, saj znaša radioaktivnost vode 6.48 Macheovih enot, vročima vode m doeega 54.5°C. Za revmatične v sklepih чг> nvšičevju, za protimske bolezni, za nevralgiona trganja, za išias. ne-vrasteniio, ohromelost, za ženske bolezni, za regufeciio krvnega obtoka, za ublažen je krvnega tlaka — za vse te im še razne druge bolezni ее je izkazala voda Čateških toplic kot blagoslov. ' Letošnja sezona je pokazala, da ее vedno več Hud! zauroa zdravilnim učinkom vode Čaiteških tonlic v zvezi z dejstvom, da gospodarska detpreei ia vendarle popušča. Za mali obseg, v katerem morejo ČVatešk» top-h>e damee zadostiti gostom elede »ob. je število 900 bolnikov, ki en se v letonŠii sezoni prišli zdravit, vsekakor zelo zadovoljivo. sai üb je Vlo 200 vež ko lani. Toolic se poslužuje io večinoma jugoslovenski državljani. iz mowemstva jrh je bilo Мое 40, največ i-7 Avsitri ie. drugi pa i® Italije, češkoslovaške. Po1i«ke. Unrava zdravilišč*. Vi je b«t orofa Attem-ea kot la«tir>nca graščine v Brežicah in ta-m^iih pooeotev, fe v dobrih rokah. V rn-teresn gootov na izrekam eno žel jo: na i bi se sikueilo odo^av'iti ali vsaj zmanjšati ogromne in nT>ri ?e"tne rmi-o*ire komarjev. Vi so za go«te т»пч?ч Snba božja. Ли jem. d« M nasadi en-Valinhr«« im ameriških orehov ▼ pogWn Vili zelo koristni. Posktw gotovo ne bi VI predrag m bi ga trebalo vsekako tvegati. KINO SLOGA Ljubljanski Dvor — Telef. 27-30 Premiera glasbenega ffln» po znameniti oderaki opereti OSKARJA NEDBALA Ani Ondra, Svet i stav Petrovič Danes ob 16, 19 V4 In 81 % nri Nov zvočni tednik ki krasen dopolnilni spored Predprodaja vstopnic od 11—y2 IS in od 15- ure dalje Smastral sem za potrebno, napisati te vrstice ne zaradi reklame, eaj ее toplioe že z zadnjim dnem tega meseca zapro do nove sezone, pač pa se da pred našo javnostjo pokažejo tudi uspehi naših malih zdravilišč, kri delajo brez velike in bučne reklame, ki e;cer nimajo na tisoče gostov kakor razna mondene kopališča in zdravilišča, ampak ki sprejemajo res prave bolnike, jim pa tudi omogočajo, da se z obnovljenimi telesnimi im duševnimi silami vračajo v svoje poklice. V. S. Upadek tajskega prometa Kamnik. 1Ä. septembra. Letošnja tujekoproenetna eeaooa ▼ Kam" niku beleži v primeri e številkami lz lanskega leta znatno nazadovanje. Kamnik je obiskalo v poletni sezoni 636 gostov, ki во tu prenočevali 10.661 noči. Za leto 1934 kažejo te številke znatno razliko, namreč 612 letovi6ča.rjev s 16.169 nočt#-nami. Po letošnjih številka* sodeč, se je tujski promet v Kamniku premaknil nazaj na lečo 1932, ki je kdtazak> približno tati obisk. Zanimivo je, da je Število inozemskih gostov (124) ostalo na isti vi-žki: kakor Lani. Z gotovosto lahko sklepamo, da je imela na padec tujskega prometa v Kamniku odločilen vp > v odločba ministrstva, po kateri je bil Kamnik črtan iz seznama gorskih letovišč. Ta odločba je prav gotovo krmčna in Se do danes kljub prošnjam in interven. cijaim ni popravljena. Medtem ko imajo bogataši, ki poseöajo Bled, po 7 dnevnem bivanju pri povratifcu popust na železni-cajb( ga srednje eituirani slojii ki Obiskujejo Kamnik in druga enaka letovišča, ne morejo dobiti, ker teži Kamnik metrov nižje, kakor pa je v paragrafu navedena nadmoreka višina. Kamnik Je јв-hodišče za vse Kamniške planine ta. leto-viščarji ga posečajo predvsem zato, da deGaJo iz njega planinske tare ter prebijejo večino svojega letovanja na planioaih. mnogi pa ostanejo dailj časa v planinskih pesnsionih v Kamniški Bistrici, Veliki planini ali pa na Krvavcu. Deset dni mrtva v stanovanju Dva samoumora v Maribora Maribor, 19. septembra. V Mariboru se je danes hitro raznesla vest o strašnem odkritju v drugem nadstropju Smetanove ulice 59. Tam je stanovala 58-letna miloščinska upokojenka Kristina Jerepinova. Sosedje je že več dni n:so videli. Danes popoldne pa je prispela iz Avstrije k Jerepimovi njena sestra Jožefa Fleckingerjeva. Našla je stanovanje zaprto in mislila je, ia je sestra kam odšla Zato se je podata v mesto, da k. poišče. Toda, ko se je čez čas vrnila, je našla vrata spet zaprta. To se ji je zdelo sumljivo in poklicala je ključavničarja, ki je odprl vrata z vetrihom. Ko sta s ključavničarjem stopila v stanovanje Jere-pinove, se jima je nudil strašen prizor: na tleh je ležala ob oknu mrtva in pokrita z odejo njena sestra, a kraj nje je bila na tleh tričetrtl i Ьегака steiklenica s solno kisdino. Takoj je bilo jasno, da je Jerepinova izvršila samomor, o tem je bila obveščena policija ia prišla je komfelja: zdrarmik dr. Zorjan, policijäki višji nadzornik Canjko in en stražnik. Zdravnik je ugotovil da je Jerepinova umrla zaracfi zaetrup 1 jen ja že pred 7 do 10 dnevi. Sosedom je Jerepinova pred 14 dnevi pripovedala, da pojde za daij časa k sestri v Avstrijo. Zato se jim tudi ni čudno zdelo, ker je ni bilo na spregled, v ostalem pa je Jerepinova popolnoma sama stanovala v drugem nadstropju. Že pred mesecem dni je sosedom pripovedovala, da si bo končala življenje, a nato nihče ni polagal važnosti. Vse kaže da je Izvršila ta korak v živčni razrvancstL ★ Danes popoldne si Јв pognal te lovske puške več strelov v gtovo 20-letni posestni, kov sin Jernej Likovec, doma iz Trčove pri St. Petru prt Mariboru. Вв je takoj mrtev. Prepeljali so ga v mestno mrtvašnico. Vzrok samomora je bila najbrž nesrečna ljubezen. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prtrodne Franz Josef o ve grenčlee Registrirano od ministrstva za soc. politiko ln nar. zdravje 8. br. 16.485 od 25. V. 1985. Danes stopi Ivan Šusterič pred sodnike Maribor, 19. septembra. Za razpravo proti 43 letnemu krojaškemu mojstru Ivanu SuSteriču. ki bo jutri, v petek, stopil pred mariborski veliki senat, vlada nenavadno veliko zanimanje. še bolj kakor o podrobnostih njegovega zagovora ugibajo ljudje, kakšna kazen bo doletela moža, ki je z veliko lahkomiselnostjo grenil življenje svoji ženi Ivanki in je naposled zastrupil njo in hčerkico Slavko z ogljikovim okisom. Ta svoj peklenski načrt je, kakor je pač vsej naši javnosti še dobro v spominu izvršil letos v noči na 1. februarja. Mater in hčerkico so naslednje jutro našli mrtvi v njunem stanovanju v Gregorčičevi uL 7. Vse okoliščine so pač hitro pokazale, da je strašni zločin zagrešil Ivan Sušte-rič. O poteku senzacionalne razprave bomo podrobneje poročali. Čudež v Vrpolju Slavonski Brod, 19. septembra. Že več kot dva meseca je malta vas Vrpolje blizu Slavonskega Broda polna romarjev od blizu in daleč. Vas ima, kakor je »Jutro« že poročalo, svoj čudodelni studenec. Romarji so prepričani, da se v njem pojavlja podoba Matere božje in da ima voda tega studenca čudodelno moč. Duhovniki in javni organi so poizkusili že vse mogoče, da bi ljudem dopovedali, kako se je čudež rodil samo v domišljiji. Vsa taka prizadevanja pa so brezuspešna, ker je pač domišljija prevneta in ker jo podpihujejo tudi mnogi, Iki imajo od velikega praznoverja lepe koristi. Marijino podobo na dnu vodnjaka je videl naprej neki 8-letni dečeik, za njim neka starka in jim tudi mnogi romarji zatrjujejo, da je čudovita podoba prikazala. V dveh mesecih je obiskado čudoviti studenec že okrog 20.000 ljudi. Dnevno prihajajo cele procesi je iz Podravine, a tudi iz Banata in Dalmacije. Okrog studenca posedajo veflike skupine, molijo in prepevajo ter čakajo na čudovite pojave. Mnogi, ki sicer še ndso videli Marijine podotoe-za.trju jejo, da so opazifli v vodnjaku blesteče zvezde in sedaj pač prihajajo spet in spet, da bi zagledali podobo in doživeli kak čudež. Oblasti so pred teckii naročile gasilcem, naj izpraznijo voctajak in tafco ljudem dokažejo, da ni nobenega čudeža. Romarji so gasilce takoj razgnalL Poleg studenca so postavili veliko korito, v katero vlivajo iz studenca vodo in se njo umivajo čudeža pričakujoči bolni romarji. Mnogo jih je, ki zatrjujejo, da so se s tem umivanjem iznebiM raznih bolezni. Nihče se ne zmeni za svario zdravnika, ki ljudem na vso moč dokazuje, da se z umivanjem te korita prenašajo kožne in razne druge bolezni Veliko korist od romanja imajo vaški gostilničarji Prej eo komaj životarili, sedaj pa živijo v izoböju in so jim krčmme že davno postaie pretesne. Kar poleg sbtudenca so postavili šotore, ki so oblegani od lačnih in žejnih romarjev. > Filmsko predavanje • Skrlatinki in sličnih nalezljivih boleznih s predvajanjem najnovejšega filma priredi pododbor društva Rdečega knža v Ljubljani kot zaključek tedna Rdečega križa v soboto 21. t. m. ob 20. v Delavski zbornici. Predaval bo g. primarij dr. Valentin Meršol, šef infekcijskega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani. Za kritje stroškov dvorane se bodo prodajale vstopnice za sedeže po 2 Din, stojišča so prosta. Šolska vodstva prosimo, da opozorijo na to svoje učence. Popotni vtisi iz Sicilije Enakomerno brni avtomobilski motor svojo železno pesem. Mimo nas hiti sd-ciiska campagna. Raste in pada temno-siva betanirana kača med nizkimi griči, nanizanimi ob nogah mogočne Momtag-ne, kakor domačin naziva Etno. Med debelimi zvitimi trtami, olivami, palmami in alejami hiti naše vozilo. Prehitevamo ogromne kaktuse, ki čepe potuhnjeno ob cesti kakor zaprašeni berači. Mimo posameznih hiš z nizkimi strehami in raznobarvno prepleskanim pročeljem. Pa tudi mimo večjih skalnatih gnezd z ozkimi vijugastimi ulicami, če damo lahko tako imenitno ime ozkim prehodom, tako ozkim, da se komaj lahko prerije skozi naše vozilo. Njih tesnost je pripisovati namenu, da bi skalnata stena hiš varovala prebivalce pred pekočim južnim solncem. Med obema stranema ulic se prepleta cela mreža vrvi, na katerih se suši še vednočr-mo perilo, spodaj pa se igrajo gruče otrok, brodeč v umazanih potočičih vode, po kateri plavajo ostanki melon, sadja in ostalih nečistih smeti, ki so jih polne v mestih Sredozemskega morja. Za sabo puščamo nizke dvokoleene vozičke z majhnimi okrašenimi konji. Nad nami pa je razpeto brezoblačno nebo in toplo jesensko solnce sipi je v izobilju svoje žarke na smejočo se pokrajino. Ne uživajo zastonj ti kraji slovesa, obljubljene dežele solnca. Na levo pod nami pa se širi v nepregledni modrini lesketajoče Tirensko morje. Drdramo preko zgodovinskih tal prastare grške kulture in mitologije. Prihajali in odhajali so osvojevalci rn narodi. Si/kuli itn Fenščani, Kartažani in Rimljani, Goti in Bizantinci, Saraceni, in Normani, Španci in Francozi. Vsak izmed njih je hotel vladati nad temi zlatimi obalami, dobre vedoč, da ima njih gospodar v rokah ključ do Sredozemskega morja. Vsak izmed njih je ostavil tudi za sabo sledove svojega gospostva. Toda vsi njwhovi sledovi izginejo v primeru z onimi, ki jih je pustila tukaj stara grška kultura. Griči, med katerimi se vozimo, imajo še danes imena po starih grških bogovih. Ulice malih mestec, ki jih puščamo za sabo, nosijo še danes imena Via Apollmea in slično. Bohotno ši-rečo se zeleno divjo trto, kd krasi hiše in prepleta terase in katere rdeči in rumeni grozdi vise v strmini kakor lam-pijoni pred vrtom, kjer se ima vršiti kaka ljudska veselica, naziva kmet še danes «barba di Giove», Jupitrovo bra- i do. A ratar, ki hodi za svojim starin- skim lesenim plugom kakor njegovi grški predniki pred dva in pol tisočletji preko njive, posute z lavo, zadeva pre-često na krove hiš nekdanjih grških kolonistov. Pot se vije v lepih ključih ob vznožju Etne. Danes pač ni težko priti na goro. Krasna Via Etnea pripelje" turista na 2000 metrov visi/ne, odkoder je potem pravzaprav še samo kratek izpre-hod do vrha Če je pa kdo posebno udarjen na leno stran, si še za ta del nabavi mulo. Nobene triglavske stene ni treba preplezati, treba je imeti le par dobrih čevljev, da lahko gaziš po strugah, zasutih z gostim pepelom in pa ostrih robovih lave, s katero se je treba vedno huje boriti, čim bliže si vrhu. Sicer je pa danes krotka ia mirna ta strašna Montagna, ki je pokopala ob svojih nogah nešteta naselja, nepripravljena na izbruhe njene jeze. Le lahek dim se vali iz njenega ogromnega žrela in izpod zemlje je čuti od časa do časa pritajeno zamolklo bobnenje, podobno rohnenju spečega leva, kar daje novo zanimivost lepoti pokrajine. Imamo že davno za sabo Taormino in pot nas vodi ob obali proti jugu. Oziramo se, ali ne bi mogoče ugledali kje Kirko ali celo mogočnega Podifema Posebno slednji ne more biti prav daleč, saj leži še vedno pod nami onih sedem skal, И jih je zagnal razjarjen pirati j Odiseju, ko ga je oslepil. Znabiti se pa kopljejo kje ob skalah Ooeamde, ali celo lepa Kalipso, ki je tod nekje prežala na ladje, jih zažigala in potem zadržala lepe mornarje v sedemletni ljubezenski sužnostL Toda tiho je, nikjer se ne gane nič, ob morju, čigar ultramarinska barva se leskeče še vabljivejše v popoldanskem solncu, le nalahko pljuskajo valovi ob obalo. Le ko zdrčimo preko reke Aci se nam zdi, kakor da čujemo tožbo nesrečnega Acisa, ki je plačal z glavo, da ga je imela lepa Nimfa Gala-tea rajša nego Polifema. Zato pa jeGa-lartea dzpremenila Acisa po njegovi smrti v reko, da je lahko za vselej ostala ob njegovi strani. Acireale, ki je nastal kasneje na njegovih bregovih, ima pravi izgled srednjeveškega mesteca: nizke kamenite hiše, kavarne z belimi arkadami, patricijski domovi, bizantinske kupole, stisnjene med razvalinami narxnansküh kaste lov in arabskih gradov. Vsenaokrog so griči poraščeni z limonami in oranžami, katerih vonj nosi lahek val vetra po zraku, kakor duh kake velike pariške parfumerije. Limone in oranže so edini nasledniki nekdanje rimske žitnice Sicflije. Saracemska sekira je podrla nekdanje velike orehove gozdove in zanesla s svojim opustošenjem tudi hudo sušo, ki je pobrala nekdanjo rodovitnost. Majhen otočič zakriva Sirakuzo, danes malo mestece, nekoč milijonsko ■ metropolo Sredozemja. Njene starine in I izkopanine privabljajo turiste vsega sveta. Posebno aedaj jeseni je čuti po ulicah vse mogoče jeažke. Spomnim se krutega Dioniza, ki je vladali tod pred toliko in toliko leti in ki smo se o njem v gimnaziji učdili davno pozabljeno nemško pesem. Njegovo ogromno uho lahko občuduje še danes tujec. Je to nad sto metrov dolga votlina, visoka kakih 30 metrov, znamenita po svoji čudežni akustiki. Beseda, šepetana na enem koncu ogromnega prostora ali lir stšč, ki pade na tla se čuje na drugem koncu. Premeteni Diooiz je vporabljal to votlino za vohunjenje svojih nasprotnikov in jetnikov iz majhne v skalo izsekane sobe nad votlino. Napi-jemo se iz studenca Kiane, v katerem preživlja nimfa Kiane svojo kazen, ker je prelila preveč solza' za Ргоиетрию, ko jo je ukradel Pluto. Solnce zahaja za Evriakxm, ki во ga svoj čas nagrmadili giganti Impozant-no se dviga v padajočem mraku kaste! Maniace, zgrajen na povelje Karla V. iz ogromnih blokov Dionizijevega am-fiteatra. Poslednji žarki padajo na globoko sinjino valov, spredaj na obrežju pa stoß veliM sin Sirakuz, Arhimed, v marmorju, z lečo v roki in oprezuje za rimski brodovjem v lukL S. J.' Domače vesti • Trije novi kanoniki. Po objavi ljub-tjtunekega škofijskega lista je biü prezen-tiraai za kanonika Lambergovega kanoni-kata pri ljubljanski stolnica dr. Alojzij Zupan, profesor verouka na L drž. klasični gimnaziji v Ljubljani, a s papeško bullo sta bila imenovana za kanonika dr. Gregor Žerjav, profesor verouka na drž. učiteljišču v Ljubljani, za kanonika Codel-Sijevega kanonika ta, uršulinski spirituai Josip Šimenc iz škofje Loke pa za kanonika Cemažarjevega kanonikata. • Cehoslovaki na pravniškem kongresa. »Slovensky denikc poroča, da se bodo udeležili kongresa jugoslovenskih pravnikov naslednji delegati iz CSR: Za zvezo sodnikov predsednik dr. Pražak in blagajnik dr. Caslavsky, za zvezo odvetnikov CSR dr. Reuman, za pravniško zvezo na Slovaškem pa znani pobornik sodelovanja češkoslovaških lig z jugoslovenskimi pravniki dr. Barinka, odvetnik v Bratislavi. Isti liet od 17- t m. prinaša tudi obširnejši članek o kongresu jugoslovenskih pravnikov v Beogradu s poudarkom uspehov dosedanjega dela pravniških kongresov. • Za zdravniški kongres v Beogradu od ae t. m do 2. oktobra veljajo vozne olajšave' o katerih je »Jutro« že poročalo, od 24. t m. do 15. oktobra Poleg kongresistov, ki so v državni službi, imajo pravico do četr Mnske vožnje tudi inozemski zdravniki, ki se bodo udeležili kongresa. Člani zdravniškega društva, ki шэо v državni službi, člani njihovih rodbin in člani rodbin zdravnikov iz inozemstva pa imajo polovično vožnjo. Vse informacije o kongresu daje Jugoslovensko zdravniško društvo, Beograd, Zeleni Venac 1-3. V nedeljo ob 3* vsi * v visoki sbarostj 81 let je umrl v ljubljanski bolnišnici g. Ivan Pulko. K večnemu počitku ga bedo spremili jirttf 0tt pol 15. — V Florjan s ki uiici 27 v Ljubljani je umrl g. Kari Schl«han, inšpektor monopolske uprave v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. — V Zagrebu je umrla gospa Marija Inkretova, pocestnica in trgovka iz Maribora. Prepeljali jo bcnclo v domače mesto in bo Pogreb jutri ob pol 16. iz mestne mrtvašnice na Po-brežju. — V Ponikvi ob južni železnici je umrl g. Martin Zdolšek, posestnik, gostil:« čar in mesar. Bil je ugleden mož, znan po svoji pridnosti in poštenosti. Njegovo smrt objokujeta sin Tine, ki bo nasledil očeta na domu, 'in odvetniški koncipjent Jože; soproga pa je umrla že pTed leti. Blagega Pokojnika bodo danes ob 11. spremili k večnemu počitku.— Pokojnim lep spomin, žalujočim naše iskreno soželje! * Smrt najstarejše Zagrebfanke. V zavetišču >Dom Milosrdja« v Zagrebu je umrla 1021etna Antonija Turnerjeva, ki je bila najstarejša Zagrebčanka. Rodom je bila sicer iz Karlovca, v Zagrebu pa je preživela polnih Э0 let. Prvič je bila poročena г nekim zdravnikom, drugič pa z zagrebškim obrtnikom Turnirjem, ki je že pred dolgimi leti umrl. Starka je bila do zadnjega čila in vedra in usoda ji je naklonila lahko smrt Zvečer je zaspala in se ni več prebudila' »tujoea razstava na morju. Centrala ribiških zadrug v Splitu urejuje na svojem parniku »Nehaju« potujočo razstavo, ki bo obiskala vse kraje ob obali in na otokih. Razstava to vsebovala najrazličnejše predmete. ki so potrebni ribičem in poljedelcem Dalmacije in ki so važni tudi v turističnem pogledu. Razstava bo posebno važna za ribiče, ker jim bo razkazovala najrazličnejše orodje. Od Sušaka do Ulcinia bo parnik obiskal kakih 200 krajev in bo potovanje tra-jailb najmanj pet mesecev. * Višja islamska verska šola v Saraj^n. Sarajevska šeriatska šola je dobila nalog od prosvetnega ministrstva), naj vpiše gotovo število dijakov v I. razred svoje šole, ki bo preurejena v višjo islamsko versko šolo. Vpisati se smejo samo dijaki, ki imajo gimnazijsko maturo ali pa vse izpite kake druge srednje šole. Doslej so v to šolo spreje-maii dijake, ki so dovršili nižje srednje šole. Učni načrt nove šole še ni sestavljen, šola pa bo dobila stopnjo fakultete in bo to prva višja islamska verska šola v naši državi. Doslej so morali naši muslimani obi-skavati tuja vseučilišča. * Rumunske šole v Jugoslaviji. Na podlagi konvencij, ki so bile pred dvema letoma letoma sklenjene med našo državo in Rumunijo, je rumunski državni preparandi-ji v Vršcu dovoljeno, da vpiše v svoj prvi razred letos 25 dijakov in 16 dijakinj rumunske narodnosti, ki jih bodo poučevali učitelji iz Rumunije, ki so že pred nekaj dnevi prispeli v Vršac. Na ta način se bo pretvorila v štirih letih dosedanja državna preparandija s srbohrvaškim učnim jezikom v čisto rumunsko preparandijo. Za enkrat bo otvorjena kombinirana jugosloven-sko-rumunska preparandijä, kar bo odgovarjalo nacionalnim potrebam prebivalstva. * »Planinski Vestnik« za avgust in september je izšel s precejšnjo zamudo radi tarifnega gibanja v tiskarnah. Obseg je mnogo večji kot ob čajno. Za uvod je prispeval Alojz Gradnik meditacijo: Na Grintavcu. Leo Baebler končuje svoj zanimivi članek: Plezalni preizkusi v Dolomit h, ki je opremljen s krasnimi ilustra* cijamri. Vladimir Brezar opisuje plezalni vzpon na desno rebro glavnega stebra Skute. Pavle Kemperle si ka plezalno turo čez zapadno steno Planjave. Z Hollosy opisuje v obširnem članku: Prekmurje— Zermatt—Matterhorn svoj vzpon na tega gorskega velikana. Ing. Vašič Aleksander se peča v svojem članku: Sa 5ат Planine i Koraba na Ohridsko jezero z lepota- mi Balkana. Stanko Lupine je prispeval kratko črtico: Montaž ali Polški Špiki. Zelo zanimivi so članki pokojnega dr. Turne: Paberki iz. Bohinja Naš kotiček je iz» polnjen s kratko razpravo K.J.: Krm kot planinska postojanka ter Obzorom m društvenimi vestmi, ki prinašajo mnogo zanimivega. Zelo poučen za planinsko literaturo je: Razgled po planinskih časopisih. Zadnja številka planinske revije ima priključek, na 40 straneh tiskano društveno izvestje SPD v letu 1934. ki prinaša poročilo o delovanju osrednjega društva in po* družnic. Vsebinsko bogato čtivo krasita dve umetniški prilogi, foto Kunavra Jožeta: Bohnjsko jezero in Skerlepa Janka slika: Triglavski ledenik s Kredarico. — Planinci ki še niso naročeni na svoje glasilo, naj se požurijo. ker so še na razpolago nekatere prve številke letošnjega letnika, da bodo imeli popolno zbirko planinske revije. Planinski Vestnik naročajte v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova ce* sta 4. * Ptuj vabi. Le še nekaj dni nas loči od velike kmetijsko obrtne razstave, ki bo v Ptuju od 28. t. m. do 6. oktobra. Razstava bo obsegala vse panoge kmetijstva in obrti: sadjarstvo, kletarstvo, čebelarstvo, živinorejo, itd. a tudi žlahtna kapljica Haloz in Slovenskih goric bo imela svoj oddelek. Razstavljeno bo tudi najboljše sadje in grozdje, da si ga bo lahko vsak nabavil v poljubni količini po nizkih cenah. Razstavi bo prvič priključena velika lovska ln gozdarska razstava. Iz smrekovega in borovega gaja, kjer imajo fazani svoja bivališča nas pelje pot na livade z jerebicami in spet v druge kraje lepih lovskih trofej. Obiskovalci razstave bodo imeli priliko za občudovanje lepot Haloz in Slovenskih goric. Povsod se bodo odpirale prekrasne razgledne točke. Lepi kraji, kjer ljudstvo tekmuje v prijaznosti in gostoljubnosti, bodo vsem ostali v najbolj-lih spominih. Odzovite se vsi vabilu na veliko razstavo v zgodovinskem Ptuju. Klopot- TOMBOLA ci po bogatih goricah vas vabijo. Za povratek je dovoljena polovična vožnja, če pa dobi razstavni odbor kako drugo rešitev svoje prošnje, bo to takoj razglasil v listih. Obiskovalci se lahko poslužijo tudi weekend voznih listkov iz vseh krajev do 260 km. * Planinske koče osrednjega društva SPD so redn,0 oskrbovane do vključno nedelje 22. t. m. Uvedba weekend.voznih listkov omogoča planincem obisk planinskih postojank od sobote na nedeljo ob zmernih izdatkih za voznino. Od ponedeljka 23. t. m. dalje bodo zaprte: Krekova koča na Ratitovcu, Orožnova in Malnarjeva koča na Črni prsti, v Julijskih Alpah Stamičeva koča, Aleksandrov dom, Vodnikova keča dn Koča pri Triglavskih jezerih, v Kamniških planinah Češka koča pod Grintav;:em, Cojzova koča in Koča na Kanurškem sedlu. Do prihodnje nedelje 29. t. m. bodo še oskrbovani: Triglavski dom na Kredarici Spodnja koča na Gol:ci ter Erjavčeva koča, ki pa bo nato oskrbovana ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevih p*-ed prazniki. Aljažev dom v Vratih bo izletnikom nudiil vso oskrbo do 6. oktobra. Krasen je izlet mimo Perdčnika skozi pi= sane gozdove v jesenski obleki. Nadalje in stalno tudi preko zime bodo oskrbovane postojanke: ob Bohinjskem jezeru »Sv. Janez« in »Zlatorog«, ki bo važno izhodišče k novemu planinskemu domu na Кош-ni; Dom na Krvavcu in Koča na Velika Planni ter dom v Kamniški Bistrici, kjer se bo vršil 6. oktobra slavnostni ogled nove pešpoti * Pred veliko kulturno proslavo v Križev-eih. Nekdanje gospodarsko-gozdarsko učili-šee', sedaj srednja poljedelska šola v Kri-ževcih proslavlja od 28. do S), t. m. 751etni-co svoje ustanovitve. V proslavnih dneh bodo v šolskem poslopju odkrili spomenik pokojnega zelo zaslužnega profesorja gospodarske šole dr Gustava Bohutinskega, velikega botanika in narodnega gospodarja. Lepe proslave se bodo gotovo udeležili tudi nekateri Bolgari, ki so nekdaj obiskovali ta zavod. Šola v Križevcih je menda najstarejše jugoslovensko učilišče, kjer so se Jugo-sloveni in Bolgari znašli kot sošolci ter dokaj let preživeli v najlepši harmoniji. Starodavna šola v Križevcih je bila na Balkanu prvi učni zavod za gozdarstvo in je imela zaradi tega precej dijakov iz nekdanje Srbije in iz Bolgarije. Ko je bila gozdarska •šola leta 1898. preseljena v Zagreb in priključena filozofski fakulteti zagrebškega vseučilišča, so mnogi bolgarski dijaki v Zagrebu nadaljevali svoje študije. Bolgarski dijaki so ostali v Križevcih v najlepšem spominu. * Tudi v Dunavn je zlato. Več let je že od tega, kar so neki privatniki začeli izpirati pesek Dunava, da bi našli v njem zlato. Pomembnih uspehov ni bilo, ker je bilo izpiranje peska zelo primitivno. Velik uspeh pa imajo poizkusi na češkoslovaškem delu Dunava, ki so bili pred nekaj dnevi izvršeni z modernimi pripomočki. Uspehi so bili senzacionalni. Iz 500 stotov dunavskega peska so dobili okrog 120 gramov zlata. Takoj je Lilo v ČSR ustanovljeno delniško društvo s kapitalom okrog 5 milijonov dinarjev, ki bo iskalo v Dunavi zlato. Dobro bi bilo, ako bi se tudi pri nas napravili novi poizkusi z modernim orodjem. To delo bi Imelo naj-ve uspeha južno od izliva Drave v Dunav, ker so tudi primitivni poizkusi pred leti imeli tam še največ uspeha. * Tujsko - prometno društvo v Ulcinju. Banska uprava na Cetinju je začela v Ulcinju graditi moderen hotel, ustanovilo pe se je tam tudi tujsko-prometno društvo. Izvolili so pripravljalni odbor kateremu pred SREČKE ZA NOVO KOLO DR2. RAZR. LOTERIJE SO DOSPELE Prvo žrebanje se bo vršilo 9. in 10. oktobra. Segajte po srečkah, Ш prinesejo v vsakem kolu mnogim blagostanje in izdatne denarne pomoči. Srečke morete kupiti v vseh poslovalnicah »Jutra« to v podpisani hranilnici ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. Z- O. Z. LJUBLJANA — SV. PETKA CESTA 19. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Očka, ne prodaj me! — prosi mala SHIRLEY TEMPLE MATERE! Ali hočete videti najganljivejšo pesem otrokove ljubezni? „sanghaj - Newyork - Paris" Samo še danes ob 4, 7.15 in 9.15 zvečer ! ! ! seduje ravnatelj solarne. Akcija ima velik uopeh in se bo te dni vršil že ustanovni občni zbor najmlajšega, a zelo potrebnega tujsko - prometnega društva v primorskih krajih. Ulcinj s svojo razsežno in krasno plažo izpolnjuje vse pogoje dobro obiskanega morskega kopališča * Odkupovanje zemljišč za železnico Va- raždin_Koprivnica. Lastniki zemljišč, pre ko katerih gre trasa proge Koprivnica— Varaždin zahtevajo, da bd se jim takoj izplačajle 'tri četrtine odkupnine, ki je bila priznana pred nekaj tedni, šef sekcije za graditev proge je sporočil, da je prometno ministrstvo odredilo, naj se dajo potrebne vsote za odkup zemljšič takoj na razpolago okrajnim davčnim uradom v Koprivnici, Ludlbregu in Varaždinu. Tri četrtine odkupnine bodo lahko izplačane že v prihodnjih dneh, preostala četrtina pa bo izplačana po dograditvi proge. Lastniki zemljišč bodo tudd še ta mesec dobili posebno odškodnino za nasade. * Sestanek »Mlade Bosne«. Pred 20 leti je avstrijska juetioa poslala za dolga leta v temnice mnoge člane predvojne nacio-naJno-revolucionarne orgonizacije »Mlade Bosne«, kii je imela svoj tajni sedež v Sarajevu. V Beogradu se je ustanovil o^bor iz vrst idealistov, kü so pre*»'veli kruto trpljenje, ter pripravil vse potrebno za tova-riški sestanek, loi se bo vršil 4. 5. in 6. oktobra v Beogradu. Med še živimi žrtvami avtrijskega nasilja v Herceg-Bosni je največ učiteljev in javnih delavcev. » Benjamin Franklin, iznajditelj strelovoda, je bil izdelovalec mila in zelo spreten v svoji stroki. Izpopolnil je način raflniranja mila s soljo, tako zvano »izsolenje«. Ta način rafiniranja je še danes v navadi, samo da ga velike tovarne mila še povečajo z raznimi kemičnimi sredstvi. Tako n. pr. gre pri Albusovih izdelkih material skozi štirikratno in petkratno rafiniranje in je zato milo Albus eden od najčistejših in najpopolnejših izdelkov svoje vrste. v KRANJU i/2 žel. voznina z nedelj, kartami * Tavčarjevi spisi v izdanju vseučiliške-ga profesorja dr. Prijatlja so prava zakladnica pristnega slovenskega pripovedništva. Ali jo imate v svoji knjižnici? Če ne, nabavite si jo nemudoma pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16/1. Vseh šest zvezkov s kritičnimi uvodi prof. Prijatlja stane vezano 586 Din. v usnju 634 Din. Pri prevzemu cele zbirke 30% popust in možnost obročnega odplačila. * Tovarna JOS. RBICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Univerza dobi novo lice. Zadnje dni so začeli v Gosposki ulici postavljati lesen oder in zdaj so pobelili fronto univerze vzdolž Gosposke ulice. Univerza bo dobila lepo prijazno lioe, da bo monumen-talnost tega poslopja še bolj prišla do veljave. u— špel®tič©va hiša v Trnovem pada. Ko se je pred leti začela regulacija Tr-novegia, ki ga je mojster Plečnik spremenil v najlepši del našega mesta, je bila pri regulacijskem načrtu v napoto vogalna špeletičeva hiša na Emonski cesti pred trnovskim mostom Ta h/ša je ovirala ves promet, zastirala Pa tudi pogled na trnovsko cerkev. Zato se je lani mestna občina odločila^ da jo poruši. Pogo. dila se je z njenim "lastnikom špeietičem, kateremu je v zameno odstopila drugo hišo v bežigrajskem okraju. Vogalno hišo So začeli Podirati že pred nekaj meseci, vendar je šlo delo počasi od rok. zdaj so se pa resno lotili rušenja in čez nekaj dnri ponižne hišice ne bo več. Že zdaj se vidi, koliko bo pridobila z njeno odstranitvijo Emonska cesta v prometnem kakor v estetskem pogledu. u— ZKD kin0 predstava. Danes otvoritev sezone. Na programu je velefilm >P e -sem pomladi«, v katerem poje slavni tenor Rihard Tauber nebroj očarljivih pesmi Opozarjamo cenjeno občinstvo, da bodo letošnje predstave izredno pestre in izbrane. Na programu je mnogo prekrasnih filmov iz vseh področij. Tudi otroci in mladina sploh bo prišla na svoj račun. Črtane šale in pripovedke bodo kot nalašč za nje. Jutrišnja predstava se z as čne ob 14.15 uri in to radi izredne dolžine filma. Vstopnina znaša 3.50, 4J0, 5.50 n 6.50 Din. u— Glasbeno predavanje. Delavsko glasbeno društvo »Zarja« je začelo z glasbenimi predavanji Člani »Zarje« imajo dostop. Prvo predavanje je bilo v sredo ob 20. Predaval je k&pelnik dr. ÖEREN o razvoju naše notne pisave od leta 1000, o nevmah, kako so se razvile v menzuralno notacijo in kako je ta men-zuralna notacija prešla v moderno pisavo, kjer se je leta 1780 ugta-'ila in ni odtlej nobenih važnih izprememb. Razvoj je bil 9 tem končan. Govoril je o različnih kljluičdh in o tabulaturah. Posebno je zanimala posluSalce razlaga o tabulaturi za lutnje, ki leži v kapucinskem samostanu v škof j i Loki. Pokazal je poslušalcem fotografije skladbe, ter prepis tega mi-nueta iz lutnje tabulature v moderno notacijo, ki jo je priredil predavatelj. Poslušalci ao büi hvaležni za lepo uspelo predavnje in njihova želja je, da bi se predavanja nadaljevala. Delavsko glasbeno društvo »Zarja« bo to željo izpolnilo. u— Zveneči signali trobentača na avtomobilu, na katerem bo vihral prapor Rdečega križa, bodo danes dopoldne med 9. in Ji. ter popoldne med 16. in 18. po ljubljanskih ulicah naznanjali, da je nabiralni avto že prešel in že čaka na svež nje s ропоб'епо obleko, perilom, pokrivali, obutvijo, odejami in podobnim, ki so Jih dobrosrčni' Ljubljančani pripravili za Rdeči kr!4 da ta porazdeli za zimo med resnično potrebne ljubljaneke siromake in brezposelne kar bo te dni — v Tednu Rdečega križa — zanje nabraL Ker bo (nabirali* avto mogel prevoziti vsako ulico samo enkrat, prosimo, da gospodinje odnosno njih služkinje nekoliko popazijo. n_ Samo še ей dan nas loči od velike senzacije za Ljubljano. Prvič bo videla Ljubljane slavnega hudožestvenika V. R. Gardina v največji filmski drami sezone. »Gospoda Golovljevi«. To delo je biser rusko-sovjetske filmske umetnosti, eno največjih umetniških del povojne Rusije. V. R. Gard n in njegova skupina so ustvarili umetnino, vredno 'mena velikih ruskih umetn.kov. Ta film si mora ogleda» ti vsak, ki hoče spoznati globino slova,nske duše, ki zna pokazati življenje v vseh odtenkih tako kot nihče drugi na svetu. u— Občutljive obleke niso več luksos, ker jih v 15 minutah lahko operete, posu» šite in zlikate, tako da so spet kot nove. Kako se to napravi, boste zvedeli zastonj v Radion posvetvalnicd na Mestnem trgu št. 23 nasproti rotovža. Prinesite s seboj obleko, pa se Vam bo nazorno pokazalo, kak boste v bodoče take stvari sami doma uredili. u— Zakaj so podaljšali jadransko razstavo? Tega vprašanja si pri пая ne zastavlja nihče, kdor je že videl edinstveno razstavo. Nihče ni pričakoval, da bo razstava tako bogata obširna in popolna kakor da je prirejena kot stalna razstava. Zato je bila podajšana na splošno željo, toda samo za tri dni. Prireditleji hočejo ustreči še tistim, ki niso imeli prilike videti razstave v času velesejma ko je bila nekoliko višja vstopnina. Zdaj je vstopnina minimalna, samo 5 Din, za šolske skupinske obiske pa samo 1 Din za obiskovalca, zato pač ne bo nihče zamudil lepe prilike, ki se mu ne bo več nudi'a. Kdo ve, če ni ta prva pomorska razstava pri nas tudi zadnja? Ko bi prireditelji vedeli, koliko žrtev jih bo stalo ogromno delo, bi se najibrž premislili. Tudi z vzdrževanjem razstave so veliki stroški zato nI podaljšana zaradi tega da bi imeli prireditelji kakšen dobiček, temveč predvsem zato, da al jo lahko ogledajo najširši sloji saj je namenjena vsem. L dobitek AVTO ЕЭ1 u— Zveza gospodinj opozarja na predavanje o konzerviranju sadja na električnem štedilniku, ki bo jutri v soboto ob 16. na Bregu št. 8. Vstop je prost. u— Sokolsko društvo Ljubljana — Šiška otvarja drevi ob 20. sezono kulturnih predavanj v zvezi s filmom. Ob otvoritvi predava br. Bučar o postanku Jugoslavije. Po predavanju film: j Moderni Robinzon«. Vstopnina 3 Din. u— Dijaki! Obiščite knjižnico »Tiskovne zadruge« na Miklošičevi cesti Št. 16/1. Tu si lahko ogledate številne edicije te založbe in dobite vsa potrebna pojasnila o izrednih popustih in drugih olajšavah, tako da si tudi Vi nabavite lastne knjižnice. u— Pri žganjekuhi se je ponesrečil. Jeseni je sezona žganjekuhe in tega Posla se je lotil tudi 7*6 leto', užitka^ France Za-bukovec iz Vinice pri Sodra žic L Menda je starček pregloboko pogledal v kozarček, ali Pa so ga omamil duhovi vrelega žganja in spanec; nenadoma je omahnil na žerjavico Dobil je hude opekline Po vsem životu in so ga morali prepelja-t»i v bolnišnico. Iz Celja t e— Repertoar celjskega gledališča. Dramski abonm obesega 15 predstav, in sicer 12 gostovanj ljubljanske drame in 3 vprizoritve domačega ansambla. Dramski repertoaT je naslednji: Slovenska dela: Kranjc: Direktor čampa (drama). Gola: Bratomor, (drama). Župančič: Pugelj, Lipah, Šorli: Štiri enodejanke (komedija). Srbohrvatska dela.: Begovič: Med včeraj in jutri (drama). Vesndč: Putem iskušenja (drama). Nušč: Ujež (komedija). Ruska dela: Gogolj: Revizor (komedija). Skvar-kin: Tuje dete (drama). Iz tuje literatur®: ^alsworthy: črteta božja zapoved (ljudska igra). Rosegger: Vesela Velika noč (ljud* ska igra). Fekete: Trifika (komedija). GoJ-doni: Sluga dveh gospodov (komedija). Ka-sična dela: Sofoklej Kralj Oedipus (drama). Event. sprememba repertoarja pr dr-žana. Operni abon. obsega tri gostovanja ljubljanske op. in sicer: G. Puccini: Madame Butterfly (opera). J. Massenet: Manon (opera). Jara Beneš: Sveti Anton, vseh zaljubljenih p&tron (opereta). Koncertni abonma obsega štiri koncertne prireditve in sicer: Gostovanje kvarteta Zika, gostovanje Zagrebškega kvarteta in dva koncerta Glasbene Matice v Celju s sodelovanjem zunanjih gostov Abonenti iz lanske sezije imajo do 20. t. m. prednost pri re* zerviranju sedežev. Prijave za abonma se sprejemajo v knjigarni »Domovini« na Kralja Petra cesti in bodo zaključene 30. t. m. Aboneti imajo 10 odstotkov popusta. Interesentom za abonma priporočamo, da pohitijo s pr javami. Redna gledališka sezona bo samo, če bo odziv za abonma povoljen. e— Položaj v cinkarni Je nefepreme-njen. Splošna stavka traja dalje. Delavci so zbrani v tovarni in dobivajo hrano od dom« nekateri pa iz gostiln. е^- V Savinjskih planinah ostanejo vse planinske koče odprte Se ves september. Kocbekov dom na Korošici se zapre 1. oktobra. Frischaufov dom na Okrešlju bo oskrbovan do 1. oktobra stalno, v oktobru pa samo ob sobotah in nedeljah. Planinška Zvočni kino Ideal Dane« ob i, 7. in 9% zvečer (ЖАТОЕ FUCHS poje v opereto PRIPO VEDETE O POMLADI Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Dia V nedeljo ob y-,11 matineja DVA SRCA — EN UTRIP Vstopnina 3.50 Din. postojanka v Logarski dolini je oskrbovana poleti in pozimi, vse leto sta oskrbovani tudi Mozirska to Celjska koča e— Mestno parno tn kadno kopališče začne v torek 24. t. m spet obrartorati v neomejenem obsegu. Kadno tn pršno kopališče bo odprto ob torkih, sredah, četrtkih in petkih popoldne in ob sobotah ves dan, parno kopališče pa za moške ob torkih to četrtkih popoldne in za ženske ob sredah in petkih popoldne. e_ Napad s kolom. V Zrečah pri Konjicah sta delavec Martin Cernec in posestnikov sin Avgust Erglez iz Zreč napadla 22-letnega posestnikovega sina Ivana Kropeja iz Radane vasi pri Zrečah s kolom to mu zlomila desnico. Kropej se zdravi v bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 16Л) to 20.80 velefilm »Rdeči cvet« (Jakobinci) to zvočni tednik. Iz Maribora a_ RadvanjčanJ želijo evojo občino. Akcija nabiranja podpisov za odcepitev Radvanja od Studencev je našla svoj odmev tutii да zadnji seji studeniškega občinskega odbora. Obč. odbornik Ropre je v imenu Rad van JČa nov podal izjavo, da ne pomeni nabirane podpisov nikak&ne nezaupnice sedanjemu studoniškermi občinskemu odboru. V teku izčrpne debate ee je konstatiralo. da želijo tako Sttai-denčani kakor tudi Radvanjčani svojo samostojno občino a— Studenške novice. Domovtosko pravico e dio-r«! g. Franc Podgoršek, upokojeni eodni oficial v Novi vasi, zagotovilo pa inoaenuca Aloji' j S тек in Maks Brökl. Tudi se je na predvčerajšni seji občinskega odbora dovolila parcelacija Maksu Kotoiku v Studencih in g. žiunku v Rad-vanjiL a— V teeensko šolo ao j&i epravttt. Na periferiji brvše tezenske občine je nastala pravcata kolonija, obstoječa iz številnih hišiic in barak, ki spadajo v hoč_ ko občino. Namah se je pojavilo vprašanje kam e šolsko mlač no iz te kolonije. V kočah al jih niso želeli in bogve. kako bi bilo z obiskom šole v primeru slabega vremena. Radi tega jih je — 44 po številu — sprejela tezenska šola, četudi trpi ваш pomanjkanje prostorov. a— Gradbena akcija . Gradnja pravoslavne cerkve lepo napreduje in so tlorisne konture bodoče cerkve "že jasno vidne. Z gradnjo obeh novih šoi v mag-dalenskem okraju So priče>: včeraj zjutraj. — Nova Batj^lova štirinadistropna stavba na Aleksandrovi oesti bo te dni pod streho. a— Simpatično sliko bo dobila mariborska avenija z novo ureditvijo в peskom Posuite proge vzdolž in po sredi avenij-skega cestišča. Proga, ki je sedaj posma s peskom, ©e bo izpolnila z rdečkastim?; ploščami ki bodo dale aveniji zelo okusno sliko. a— Mostič©k je gotov, ki gre čez rad-vanjski potok iz Studencev v Rad vanje-Cesta je z gramozom posuta in bo te dira izročena prometu Stroški so znašali preko 4000 dinarjev. a— Posestna izprememba. Induatrijca Fric Bierman in Kturt Frank sta prodala Posestufici Franji Brezovnikovi hišo v dr. Rozinovi ulici 9 za 1SO.OOG Din. a— Odobrena bilanca. V sredo zvečer «se je na seji ravnateljstva M!P sprejete, in odobrila bilanca za 1j9&4. Brianca za leto 1S34 izkazuje napram bilanci leta 1S&3 razliko za 46-2.2^6.60 dinarjev, bilanca za leto 19-34 pa izkazuje poslovni prebitek v iznos« &9.0&1.39 dinarjev. a— Za mariborski spomenik kralju Ue_ dinlteiju »o prispevale nerodne šole: Beltinci 12Ю, Marija Snežil« 108, Reka Ю0, Lehen na Pohorju 9Д, Laporje 81, Sv. Boi-feenk na Kogu 80, Kančevei 62, Crešnji-ce 56.75, Križevci pri Ljutomeru 50 Zreče 50, šent Vid pri Grobelnem 50, Йогav-ei 48* Motvarievei 48, Pečice 47,' Kobi$Je 4в, Krupijivnik 44, Moščanci 4&, Sv. Mer. ttn pri Vunbergn 40 Din. a— Za strahovalce*na Maribora bi okolice je napravila mariborska policija temeljit lov. Gre za nevarna vlomilca Коба j пса in РаЈтаПа, ki sta se zatekla najbrže preko meje, kjer во pa tudi že na njun morebitni p.Putnika<£ g. Pfeifer. Da je teCaj teKo lepo uspel, gre predvsem zahvala restavra terju g. Berliču, kakor tudi predavateljem gg. Klasku, dr. Vrečku, zadružnemu nadzorniku Založniku, veterinarju Lešniku, dav čnemu nadupravitelju Primcu, prof. Vojsku, upravitelju ekspoziture OUZD Vadnjalu, podravnatelju Pfeiferju in magistratnemu ravnatelju Zavadlalu. Tečajniki so bili ob zaključku pogoščeni. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film /, Blair 72 bL, 8% Blair 80—8L50, 7»/o Drž. hip. banka 75—77, &»/, begluške 63.26—64.2« PAB 232—233, Trboveljska 100-—110. ' Beograd. Vojna škoda 368.50—36© (369) 7% invest 82.25—83 (82.75), 7% stab. 81—82 (81.50), 7% Blair 70.50—71.75, 7% Drž hip. banka 66.75—67 (67), 6% begluške 66.75—67 (67), Narodna banka 5900—6000, PAB 232.50—233.50 (233). Blagovna tržišča HMELJ + žatec, 19. sept. Nakup novega hmelja se pri mirnem razpoloženju nadalje гая. v rja. Okvir cen je o^tal nespremenjen od 1600 do 1S00 Kč za 50 kg, vendar se kakovosti rigorozneje presojajo. V uete-škem okolišu je prodanega okoli 50«/» letošnjega pridelka. Z& prvovrstno blago plačujejo 1300—1360 Kč za 50 kg (4« do 50 Din za kg), srednjevrstno blago pa ae trguje po 1200 do 1300 Kč. (44.50 do 4% Din za kg). «ITO + Chicago 19. sept Začetni tečaji: Plenica: za eept 96.50, aa dec. 100. za maj 101; koruza: za «epi. 82.25, Ze dec. 59.60, Za maj 59.60, -f Wjnnipeg 1». eept. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 96, za dec. 96, aa maj 99.715. -f- Novoeadska blagovna bona (19. t m.) Tendenca čvrsta. Promet srednji. Pšenica (78 kg): baška 138—142; baška ladja 140—142; baška, ladja Begej 142.50 —145, slavonska 134—136; sremska 134 142; banatska 138—142. Oves: baški sremski in slavonski 110—112.50. Ječmen: baški in sremski 64 kg 122.50—125. Turičica: baška in sremska 94 — 96, banatska 92 — 94. M«ka: baška in banatska, »Og« in >0gg2« 185—205; >5« 165—185; »67« 120—130; »8« 102.50— 107.50. Otrobi: baški, sremski in banaitartd beü + Bodhnpektaneka temtfneka bon*. <30. trn). Tendenca etabfe. Pšenica: яа okt 16.54—16.55, za maj 16.35—16,36; koruza: za eept 16.30. BOMBAŽ + Liverpool jä. «ept Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za oktober 5.90 (prejšnji dan 6.7«), za dec. Бј&1 (6.66X -f- Newyork 18. sept Tendenca čv»ta. Zaključni tečaji: га sept 10.63 (10.43), za dec 10j65 (10.46). Židovska verska občina v Varazdinu VaraAHn, 19. septembra. Od vseh židovskih venskih občin v naši državi je najstarejša ona v Varaždina. Letos je 150 letnica цјепе ustanovitve, židovske verske občine во se začele v naših krajih ustanavljati po takoavanem patentu o verski toleranci, ki ga je cesar Jožef XL izdal 25. oktobra 1781. S tem patentom je bila proglašena svoboda veroizpovedi in enakopravnost članov vseh kon-fesij. židje, ki do tedaj niso imeli nobenih svobodščin, so takoj po izdaji patenta začeli z vso vnemo organizirati svoje cerkvene občine, otvarjati pod nadzorstvom oblasti svoje šole, ukvarjati pa so se začeli tudi-z obrtjo in oblačiti so se smeli ka~ kor ostalo prebivalstvo. Pred cesarskim pat.ep.tom v Vsraždinu sploh nd bilo Zidov stalnega bivališča in poklica. Prihajali so v mesto samo kot potujoči trgovci. V starih mestnih listinah je o njih naslednja zabeležba pravnika Imbre Domina: «Niti videti ее dato vu horvatske i Slavonske zemlje tja do Jožefa П. ni im bilo svobodno». — Patent pa je povzročil pritok Židov v varaždinaiko mesto in židovska verska občina je bila ustanovljena že leta 1785, dočim so se 2i-dje v Zagrebu organizirali v svoji verski občini šele leta 1806. Te dni je imela varaždinska židovska verska občina svoj občni zbor in volitve odbora. Občinarji so bili razdeljeni v tri skupine, Mete odbornikov pa so se razlikovale samo po nekaterih osebnostih. Versko občino varaždinskih Židov vodi 28 odbornikov ta 14 namestnikov. Volilno pravico imajo vsi polnoletni in samostojni moški m ženske. Redki gostje iz tujine Trbovlje, 19. septembra. V noči od torka na sredo se je zapletel med električne žice v Agnesu mal balonček, na katerem je bila pripeta nekaka dopisnica s francoskima besedilom. Balonček je odmotal strojnik Gajäek. Iz besedila je razvidno, da je balonček prispel Iz Marseille.. Na dopisnici je tudi prošnja, naj jo najditelj s svojim natančnim naslovom odpošlje nazaj. Vremensko poročilo Številke sa označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2, stanje barometra, S. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, в. «blačrnoet 0—10, 7 padavine v mm, 8. vrsto padavin. Temperatura; prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 17. eepteambra Ljubljana 7. 761.2. 13 94 SW1, 10, Ljubljana 14. 768.9, i7.8, 6«, S2 d — Maribor 7. 761.0, 10.0, 90 O, 0, — —; Zagreb 7. 7«l.lt 11, 90, WINW1 10, Beograd 7. 760.6 15.0, 80, W2, 5 —, —; Sarajevo 7. 76ПЛ 14.0, 90 O, 10, deS 4Л; Skoplje 7. 7Ö8.4, 20.0, 60, O, 8, —^ —; Kurnbor, Split Bab: Ni - depeš; Bog. Slatina 7.' —. 11. 99, Wl, lödei, 6.0; Temperature: Ljubljana. 19.5, 12.4; Ma-i»b(or 17Л (9.0; Zagreb .20.0. 11.0; Beograd 29.0,' 15.0; Sarajevo 21.0, 13; Skoplje 30.0, 10.0; Split 26.0; Rog. Slavo„t h kritičnih razmotrivanjiih в pravilnega stališča, da bodi javen eokolski telovadni nastop nekaj takega, kar naj v polni meri pokaže ne sajmo vse bogastvo in izdatnost sokolske telesne vzgoje, temveč naj služi tudi kot propagandno sredstvo. V prvem kakor v drugem pogledfu marajo biti eokolekt javni telovadni nastopi tako pripravljeni, da nudijo občinstvu vedno kaj zanim vega in privlačnega in ne puste vtiska dalgočas nosti. Dogaja se da so si vsi javni nastopi raznih dru&tev leto za letom tako podcfbni kakor las lasu ter lahko opravičeno vzbujajo kritiko, da ее ničesar po društvih n« stari za raznovrstnost vzpet, reda, četudi bi to bilo lahko itevedljvo-Zlasti opoearja piee« članka na celo kopico raznih sestav prostfh vaj za vee ka» tegorfje, ki izpolnijo navadno *U programa in morajo na vsak način utnwSrti tu_ h telovadb, temveč mine par let od zadnje, ga nastopa. Poleg tega so programi skrbno izbrani in nudijo gledalcem resn»'čen uižiltek, pokažejo sokoQs'«r način telesne vzgcjje vsestransko in služijo dejansko kot ja ko propagandno sredstvo. Kar ее da doseči pri nekaterih društvih, ее da doseči pni vseh, ako во resnična sokoleka društva, ki goje v prvi vrsti telesno in moralno vzgojo sv°jega članstva in na_ raščaja. Je pa stvar strokovnega znanja in razumevanja, da ее slednjič zflouii в tradicionalnimi, /stereotyp:«'mi programi in nudi gledaletvu ono kar želi videti iz Nastop jezdnega odseka na Gomilskem Gomilsko v Savinjski dolini, 18. sept. Sokol uvaja pri telesni vzgoji kot viteška organizacija vse, kar uri spretnost, utrjuje telo, vedri duha, obenem pa služi praktičnosti krajevnih razmer. Tako n. pr. sokol-ska župa Celje že propagira kolesarjenje in je pred kratkim priredila skupen izlet kolesarjev v šmarskem okrožju. Savinjska dolina pa se odlikuje z rejo izredno lepih konj. Konji во tu ponos gospodarjev, zato imajo kmetovalci težke, močne, a tudi negovane konje. Konjereja je zlasti razvita v srediSču Savinjske doline, na Gomilskem in v okolici, kjer je v prejšnjih časih gra-•ščak Haupt kot predsednik konjerejskega društva dajal dovolj pobude za rejo konj. Dosegel je tako lepe uspehe, da so konji iz naših krajev dosegli prve nagrade celo pri ocenjevanjih v Gradcu. Ker ima tukaj vsak kmetovalec konja, je ' potrebno in praktično, da se mladina pri-uči jahanja. Zato so tudi sokolska društva j uvedla večkratne jahalne vaje. V nedeljo. : 22. t. m. to na Gomilskem s pričetkom ob I 15. na obširnem vaškem pašniku prvi nastop i jezdnega odseka, na katerem bo tudi jahalna tekma. Ker je br. župa Celje priporočila udeležbo vsem društvom v župl, Je zanimanje veliko. Prijavljenih je že mnogo tekmovalcev, pri nastopu samem bomo pa morda lahko pozdravili tudi brate jezdnega odseka sokolske župe Ljubljana. Prireditev bo zanimiva, obenem pa tudi pomembna, kajti Savinjska dolina, ki se ponaša z izredno lepimi konji, naj jih pokaže pogosto tudi pri nastopih, jahalnih tekmah In dirkah. Sokolsko društvo štepanja vas priredi v nedeljo 22. tm. popoldanski pešizlet «a člane in članice v Sostno^Zadvor-Friško-veo^štepanja vas. Zbirališče pred eokol-skim domom. Odhod točno ob 1. uri. Obleka civilna, znak. Uprava. lataHi пава юЫ i KOLYNOS-сип Videli boete kak« aagio tadobite belin« ta blesk, uradi katerik it« m toliko iivili drugim Videli boete, kako bo Kolyaoe polepial rab »obe k«t noben ini izdelek. Prepričali и beste r aajkrajien вам, v kolike w »ae postali «obje bol) beli Poekti«» • KOLYNOS-om. pofeali t daoaiajla KO LYN OS PASTA ZA ZOBE 6 PeUS, 30. aeptembra 3935 Zemlja ni preobljudena Prehranila Ы lahko dvajset do štirideset milijard prebivalcev, ne pa siromašni dve milijardi, kolikor jih ima danes У Eritrejo odha)a$o Cesto öujemo trditev, da je zemlja e svojima dvema milijardama lju-dn že preobljudena in da jih rti sposobna prehra-niti še več. Ta trditev je zmotna. Ce za milijone ljudii danes ni kruha, je tega kit v le slab sistem, s katerim si znajo ljudje razdeliti delo in jelo, zemlja sama pa bi bila sposobna prehramti še n©pri_ merno večje število zemljanov. Da je temu res tako, sd lahko izračunamo po preprostem prenasleku: človeku do danes ni nepeLo toi mu mor goče tudi nikoli ne bo uspelo, da bi se hra nil anorgarjčuo, t. j. s snovmi te nežive narave. Organska hrana je dvojna: rastlinska in živalska, slednja je pač le neka bolj razvita oziroma predelan« oblika rastlinske hrane. To nam je tedaj v prvi vrsti upoštevati pri našem računu. Rastlinski svet ima dve me*"-, ki ju ne more prekoračiti: to sta sončna energija in zemeljska površina- Rastlina je potreb, na za to, da predela anorganske zemeljske snovi v organske. Število rastltn ali točneje zelenih listov ki vršijo to predelovanje, ее da pomnožiti le v toliko, v kolikor je na razpolago svetlobe, toplote, zraka in realnih «oli. Večji d«l kalorij, ki jih sonce oddaja zemlji, se izkoristi za ogret je zemlje za ohranitev bakterij, kd so prva stopnja za razčlenitev anor-ganičn«ga, in za dviganje redilne tekočine v rastlin i- Samo manjši del sončne energije nekako petnajstina, izdeluje iz Nova francoska podmornica „Junon" rastlinske redilne tekočina organske eno. vi, torej človeško hrano. I>a izdelajo do-ločeno količino organskih snov*, potrebujejo rastline določeno količino eončne energije, ta količina pa ее ne da povečati. To je isto. kakor s pretvarjanjem vodnih sil v električno energijo- Na zemlji je prittčno za 450 milijonov k. e. vodne sile. Preko te količine človek ne bo mogel iti A kakor so v vodnem gospodarstva is. računa И vse razpoložljive milijone konjskih sil, tako lahko nekega dne kakšen botanik izračuna na podlagi razpoložljive sončne energije na kopnem, delovne zmogljivosti rastlinskih Listov in količine hrane, ki jo potrebuje človek za svoje življenje, kolikšno je lahko število Hudi, ki jdh zemlja lahko prehran/.. P0 nekih cenitvah gre tukaj za 20 do 40 mffl. jard ljudi, ne pa za 2 тШјагпг"., ko'Skor jih je danes na 6vetu. Vsekako bi danes ne Imeli prav za prav nobenega vzroka vpiti, da je zemlja preobljudena Italijanska ladja »Saturnia« v trenutku, ko je v Neapelju odrinila od brega s 4000 miličniki. Slednji vihtijo deske s citati iz Mussolinijevega govora, da ni več mogoče ustaviti fašističnega pohoda v Vzhodno Afriko Ogenj v gledališču Rešilni primer odrske prisebnosti Prihitel je lnspdcijent, ki fis velel spaatttl železen zastor, obenem pa so z rampe po-zvali gledalce, naj mirno in digciplirano odidejo iz drvorane. To se je zgodilo, zato ni prišlo nikjer do gneče. Občinstvo je v reciu zapustilo gledališče, kjer so se medtem zbrali gasdlci z brizgainami. Ogenj se je v tem času že precej razširil. Zgorele so kulise in mnogo sceniioe opreme, čez dvajset minut, ko je bil požar zacku šesn. so ugotovili, da je škoda prav znatCÄ. Ogenj je nastal zaradi kratkega stika. Prezižent Filipinov Kakor poročajo z Manile, jo bil izvoljen predsednik ondotnega senata Manuel el Quezon za prvega pi-ezidenta Filipinskih otokov. Svojo novo funkcijo bo prevzel letos 15. novembra Doslej je vladal Filipinom amerilkl ga-verner, zadnje ljudsko glasovanje pa se je izreklo za neodvisnost čemur so Zedinje-ne države takoj ugodile. Popolna ločitev Filipinov od Amerike pa bo šele deset let, 15. novembra 1945. Dotlej bo ime-la Amerika na Filipinih še generalnega guvernerja, ki bo obenem višji komisar Z edin j^nih držav. Dvanajst medvedov proti delavski koloni Na ruski postaji Kažancevo blizu Harbi-na je napadel trop, broječ dvanajst medvedov, delavsko kolono, ki je bila zaposlena na progi. Delavci so bili k sreči oboroženi s puškami in so streljali na kosmatince, ki pa niso bili zaradi tega njč manj drzni. Sele potem, ko je pnšel delavcem na pomoč oddelek oborožene vojske, so jo medvedi pobrali v gozd. Enega kosmatina so ustrelili. V Bližini Harbina niso takšni medvedji obiski nič redkega, zato imajo vsi delavci v teh krajih poleg lopate, krampa aH sekire vedno pri roki tudi karo-binko. Nogomet V turingiškem mestecu Struthu sta se v nedeljo merili dve nogometni moštvi iz Christemsa in Strutha. Občrstvo, ki je gledalo tekmo, pa je bilo tako nedisciplin,:ra« no, da ga je moral sodnik pozvati k redu. Zaradi tega je končno velel tekmo pred časom prek;n ti. Med gledalci pa je zavoljo tega izbruhnila zmeda, začeli so se ravsati in pretepati. Nekega nogometaša 90^ tako pretepli s palicami, da je v bolni šri ca umrL ANEKDOTA Osi, Senator Kornel Stodoia ima s s6-boj vedno knjižico z naslovi zaupnikov svoje stranke Ker ve, kako agiiaorjsko moč imajo njegove razglednice, tudi pridno piše svojim pristašem z vsakega tvojega potovanja. Nekoč je stal pred eo. ditočem volilec iz Stodolovega okraja in vse je kazalo, da bo obsojen. Ko ga je sodnik vprašal, da—4i Ima kako olajševalno okclnost, je obsojenec potrdil ; n jo takoj potegnil iz žepa. Bila je ena izmed Stodolo'vih razglednic, ki pa na sodnika ni napravila posebnega vt.sa. daj pa je kmet ponosno zatrjeval: »To je od gospoda senatorja Steide. To j« izredno moder in mogočen gospod, če bi bil jaz zločinec, bi se tak gospod ne do-I«'soval z menoj. Vendar je bčl obtoženec obsojen in po-sihmal Stcdolove razglednice nimajo več prejšnje cene. Abesinska strategija Dopisnik pariškega »Petit Parisiena« je imel razgovor s turškim generalom Ve-hib pašo, ki zavzema v abesinski vojski mesto šefa generalnega štaba Vehib paša je izjavil, da se bo abesinska vojska osredotočila samo v gozdovih, kjer je ne bodo mogli obmetavati z bombami iz aeropla-nov. Plinski napadi bodo zaradi tega brez učinka Vehib paša si obeta posebno dosti od gveriljske vojne, v kateri so Abegincd neprekoslji/vi mojstri. V provinci Ogaden stoje abesinske pred-straže samo tisoč metrov pred Italijani ter imajo močno zaledje. V ozemlju, ki meji na Eritrejo, se Abesinci ne bodo spuščali v odprte bitke, proti Somaliji pa bodo skušali razviti svojo ofenzivnost. Vehib paša pravi, da abesinske čete že težko čakajo na srečanje z Italijani. V praškem Stanovskem gledališču je nastal te dni pri večerni predstavi ogenj, ki bi lahko izzval usodne posledice, da se ni našla oseba ki je že vznemirjene poslušalce pozvala k poslušnosti ter jih s tem rešila sigurne panike. Igrali so francosko veselo igro »Ljubek slučaj«, v kateri je nastopala kot gl-anma igralka Mila Pačova, soproga čsL prosvetnega ministra Krčmafa, kot soigralka pa Eva Vrchlioka in kot igralec Zvoni mir Rogoz. Pačova bi bila morala v svoji vlogi pravkar pozvati SkLgo Didier a. Komaj je izustila njegovo ime, pa je opazüla, da med kulisami suklja plamen. Gledalcev se je polastilo vznemirjenje. Igralka pa ni izgubila prisebnosti. Videča, da ljudje iztegujejo roke proti kulisi, kjer je planil ogenj, je glasno dejala: »To Je ogenj, ki spada k igri!« Medtem so opazili ogenj tra£ za odrom. Parada nemških tankov Belgijski kolonialni sen V zvezi e sedanjim italajansk o-abesin-ekim konfliktom poročajo iz Bruslja prav zanimiv načrt, ki ga je imel pokojna belgijski kralj Leopold Ы., utemeljitelj Belgijskega Konga. Ta mož, ki je bil zelo prekanjen tn zvit, si ni umel s treznim preudarkom pridobiti samo Kongo, marveč je sanjal tudi o tem, kako bi pod- Medeni tedni Kralj Leopold II. je hotel združiti Belgijski Kongo z Abesinijo in ustvariti kolonijo, ki bi segala od Atlantika do Rdečega morja in Indijskega oceana Jarmil zase бе Maroko, Kanarske otoke, FSHpone, Egipt im Vzhodno Kitajsko. " Tudi Ahesini ja Je bila v njegovih načrtih Prvič ge je porodil ta načrt v kraljevi glavi L 1SS7. Vladar je bil dovolj moder, da nI niti mislil na to, da bi šel nad dežele, ki so mu dišale, z oboroženo si>kx Nasprotno, začel se je pogajati e poglavarji posameznih plemen. Nekaj časa je imel v načrtu tudd finančno sodelovanje drugih evropskih držav. Njegov načrt Je Ml ta, da bi združil Belgijski Kongo z Abesinijo tn tako ustvaril kolonialno velesilo, ki bd segala od Atlantika do Rdečega morja in Indijskega oceana L. 1895., eno leto preden so se Italijani epopadH. z Abesinci pri Adui, je kralj Leopold začel pogajanje. z Italijani. Pogajanja Je vodil v njegovem imenu neki bruseljski advokat. Po italijanskem porazu pri Adud je skušal Leopold 'П. izrabiti vojaški neuspeh napadalcev za gvoje namena Skušal Je odtrgati Eritrejo od Ita-Mje, tn sicer tako, da bi vzel to deželo v najem Tozadevna pogajanja je vod A z Rudinijevo vlado general dal Vemu. Dne 30. novembra Je rnterpeHral general dal Vernn ttaHjansko vlado, da bi doznal njene namene v Eritreji. To vprašanje pa je bilo tako netaktno, da Je pogodilo v živec italijansko ljudstvo, ki ее je takoj uprto nakani belgijskega kralja Leopold П. ее nd poslej nikoli vpč dotaknil te kočljiv« zadeve pogebno še zato ne, ker je k mahi nato Izb ruh nil upor Bortetelov v Konga ki ga Je prisilil, da Je odložil svoje kolonialne načrte za vedno v stran. V Benetkah preživljata medene tedne danski grof Haugwitz von Reventlow in bivša princesa M d i v a n i, rojena Barbara Hutton. Slednja je kljub temu, d» je bila že ponovno omožena, še vedno mlada in mikavna Ogenj uničil radio postajo Te dni je nastal v veliki radio postaji v Paredi blizu Lizbone ogenj, ki je izbruhnil zaradi kratkega stika Del tehničnih aparatov so gasilci rešili, vse drugo Je zgorelo. Skoda je ogromna. Žalne znamke s sliko belgijske kraljice Belgijska vlada ie sklenila izdati žalno znamko « sliko pokojne kraljice Astride. Df nar, ki ga bodo izkupili pri prodeji te znamke, poide v fond protituberkulozne lige v Belgiji. O priliki norimberškega kongresa narodno socialistične stranke so vozili 50 mestnih ulicah prvi nemški povojni tanki, ki so jih zdaj odkrito pokazali domači in taji javnosti Uboj med zračno vožnjo Nenavaden doživljaj v ameriškem letalu Igralec baseballa, Mrom Amerike znani Köneke, je v ponedeljek najel v Detroi-tu letelo z naročilom, da ga morajo nemudoma odpeljati v Toronto. Letalo se je kmalu dvignilo v zrak in bi bilo normalno pristalo, da se ni zgodilo tik pred ciljem nekaj, česar še ne pomni zgodovina potniškega letalstva. Malo pred Torontoin je začel Кбпеке, ki je bil močno vinjen, razgrajati in napadati pilota pri krmilu ter nekega skakalca s padalom, ki ga je bil povabil s seboj na vožnjo po zraku. Zato sta skušala moža z združenimi močmi ukrotiti pijanca. Ta pa še vedno ni dal miru Pilot, ki ga je Köneke ogražal pri krmilu, je zato prijel v roke aparat za gašenje ognja in udaril z njim Könekeja v silobranu po glavi. Po tem razburljivem prizoru se je vrnil h krmilu, za kar je bil že zadnji čas, ker je letalo padalo proti zemlji, Aeroplan je slednjič občutno poškodovan pristal na to-rontskem letališču. Ko pa sta hotela pilot in potnik s padalom potegniti Könekeja iz kabine, sta opazila, da je igralec basebal-la mrtev. Oblasti so uvedle strogo preiskavo in obtožile piloti in potnika s padalom uboja. Tristo ljudem je rešil življenje Jubilej prijatelja svojega bližnjega V Haagu ie obhajal Piet Ostenburg te dni svoj osemdeseti rojstni dan. Ob tej priložnosti so bile v holand*kem vojaškem pristanišču Den Helder velike svečanosti, ki so veljale staremu Pietu. Mož je bil namreč reševalec in je vtem svojstvu rešil gotove smrti nad 30O ljudi. Prvič se je udeležil reševalne akcije 30. Sef italijanskega gen. štaba v Parizu novembra 1886. Pomagal je na varno posadki angleške ladie -лВгатЫеУ«. Ostenburgova služba je bila tem napor-nejša, ker je Severno morje znano kot zelo nevarno, kadar se začno na njem viharji. Stari Piet je videl z lastnimi očmi nešteto tragedij pomorščakov Pred njim so utonile ladje Premuda, Renown, Apollo in Condor. Videl je pa tudi druge velike ladje, kako so se zibale v borbi med življenjem in smrtjo. Neštetokrat je postavil stari Piet lastno življenje na kocko, da je rešil svojega bližnjega. Pred petimi leti je šel v pokoj in njegovo rodno mestece mu je ob tej priliki poklonilo v dar malo hišico, v kateri preživlja zdaj jesenske dneve svojega življenja. Maršal Badoglio je položil te dni na grob francoskega Neznanega vojaka spomini venec italijanske vlade. Poleg maršala koraka vojaški poveljnik Pariza, general Gouraud Čudna mobilizacija Guverner province Harar je pozval prebivalstvo svojega okrožja, naj se vsi то» ški, ki se čutijo sposobne za orožje, javijo vojaški oblasti. Osebe, ki bi se skušale odtegniti vojaški dolžnosti, bodo prijeli, jih oblekli v žensko obleko, jh vlačili po ulicah Hararja ter jih naposled izročili krvniku. Sam se je obglavil V madžarski občini Bicske si je na neobičajen način vzel življenje 68 letni posestnik Jurij Krašovic Obtežil je koso s kosi svinca in zgradil nekakšno giljotino. Naprava 'e bila tako skonstruirana, da je delovala na pritisk gumba Ko Je starec videl, da naprava deluje, je položil svojo glavo na tnalo, pritisnil na gumb — in glava je odletela. VSAK DAN ENA >Nu, ali ste zdaj prepričani, da щ v tej hiši nobenega 27. nadstropja ?« (>Everybodys weakly«) Abesinija iz bližine Druga največja naravna trdnjava na svetu — Vpliv razredčenega zraka na dežele nevajen organizem Z izjemo Tibeta ni narava nobene de. tele na svetu napravila ze takšno trd. njavo kakor Abesinijo- Ta visoka ravmi-ca e skoro neprehodnim goratima predeli je kakor ustvarjena, da kljubuje Sovražniku. Vojaški strokovnjaki, ki poznajo njeno ozemlje pravijo, da bi v tej deže. 11 zadostovalo 50.000 moderno opremljenrih mož, k?' bi lahko popoinome zahrandli tujcu vstop vanjo. Hanibalov pohod čez Alpe je ЬП pravcata igrača v primeri z ovirami, ki jih nudi zavojevalcu Abetind-ja. Tri dni trajajoča vožnja i® Džfbttttja do AdcYs Abebe ki ležd 2400 m nad morjem, popolnoma prepriča potnike o nedostopnosti vladavine črnega cesarja Evro-pec, ki ni navn;>n tako nagle spremembe. zboli ob prvem obisku teh krajev. Na visoki raVn>ci mu začne hitreje utripati Sila, poloti pa se g« tudi naduha. Vse to povzroča močno razredčeni gorski zrak. Vožnja z železnico odpira tujcu obup. ne ОооШ niti kapljice v-0<5e. Vmes pa rase bodeče grmdčje. V •^таћ жг-net raizs^l.fav} rebra globo- ki prepada, med katerimi mora tujec mukoma iskati poti naprej. Huidourn/lki drevi jo e takšno silo v doline, da ne obstane zaradd njih noben most in nobena brv. Zato ne bodo Omeli z Abesinijo lahke-ga dela Samo napadalci, ampak tudd filmske ekspedicije, kd se jih je zaradd bližnje vojne prečej zbralo na abe*-n-ekem оввтЏп* Bojna črta bo ležala približno 500 do 700 km od prestolnice. Z običajnimi prometnimi sredstvi! bi zavojevalci prišli v Addis Abebo najprej л urven do treh tednih. Toda dejstvo, da bo treba pred četamii in za nj;mri rr^diti ceste, izravnati pota, jfti oskrboval a hrano in vodo, to bo nalogo zavojevalcev še bolj otežkočMo, povečalo Pa bo tudi ekspedicdjske stroške za koloaljalno vojno. ki so jo spustili v morje te dni pri Le Uavru Kulturni pregled Mariborsko gledališče dobi vrtilni oder Iz razgovora z upravnikom dr. Brenčičem PORT Drugi razred in juniorji Drugo Kolo IL razreda — Zanimive tekme Junlorjev Ljubljanski drugi razred je odbil v nedeljo drugo kolo, ki zaradi Korotanovega posebnega sporeda ni bilo kompletno; srečanje Korotan—Sloga je bilo treba prenesti na poznejši čas. Drugo kolo je iimel0 v Jadranu proti Slovanu precejšnjega favorita, tembolj ker je Slovan dober del svojega prvega moštva poslal na odsluženje kadrovskega roka. Pa je Slovan Trnovčan^in priredi! nemilo presenečenje, s 3:0 jih je vrnil v Trnovo, da se za bodoče tekme bolj pripravijo. Izid bitke Grafika—Mars je bil v naprej odprt, ker spadata obe moštvi v elito drugega razreda. Odločila je enajstka v korist Grafike, dasi so bili Marsovci zlasti v prvem delu igre precej pridni in agilni. Le v zaključnih potezah jim je zmanjkalo sape, kaj ne bi. ko so pa štiTje napadalci igrali že zjutraj juniorsko prvenstveno tekmo z Ilirijo. Ta taktika se Marsu že sedaj maščuje, če je ne bo spremenil, se mu bo še hujše maščevala; ne gre s pob drugim moštvom na en dan odigrati dve ' prvenstveni tekmi! Saj se s tem igralci sami ubijajo! Na Viču je bila Reka proti Svobodi visok papirnat favorit, dosegla pa je samo 1:0 in še to pičlost po veliki zaslugi Svobodinega vratarja. Nemara se je Svoboda precej popravila, toda gredo tudi glasovi, da je Reka za prav toliko pad'a v foTmi. Sicer smo šele na začetku tekmovanje, toda mar9;kdaj se zgodnje napake ne dado popraviti s poznejšimi napori. Kar je pod streho, je na varnem, in če kje, velja tukaj: boljše je drži ga,, nego lovi ga! Po teh tekmah je v drugem razredu nastal tak položaj: Slovan Grafika Sloga Jadran Maj» Reka Svoboda Korotan 2 1 1 0 3:0 3 2 1 1 0 1:0 3 1 1 0 0 2Ю 2 2 10 1 53 2 2 10 1 2-2 2 2 1 0 1 2:2 2 2 0 0 2 0:3 0 1 0 0 1 0:5 0 Drobiž nadaljuje svoje pomenke s polno paro. V tretjem kolu je absolviral vseh pet tekem po sporedu. Rezultati so bili z večine tesni, če vpoševamo tako tudi 3:0 Primorje z Reko, edino .Marsovci so si privoščili nekompletne belo=zelene in jim nametal: 8:0 v mrežo. Svoboda je Korotance odpravila s 3:2, Hermes im Mladika sta si točki z 2:2 delila Slavija pa je trnovski drobiž tesno porazila z 1:0. Po tem kolu se je tablica, razven v vrhu, ki je ostal čvrst, bistveno spremenila in je sedaj taka: Mars 3 3 0 0 16:1 6 Primorje 4 3 0 1 13:3 6 Korotan 3 2 0 1 8:5 4 Slavija 3 2 0 1 4:4 4 Reka 3 111 55 3 Mladika 3 111 5:5 3 Svoboda 3 111 5:10 3 Hermes 3 0 1 2 2:8 1 Ilirija 3 0 0 3 1:16 0 Jadran 2 0 0 2 0:2 0 Prihodnjo nedeljo se obrat nadaljuje v polnem obsegu. Na sporedu drugega razreda so srečanja: Jadran—Mar«;. Slovan— Korotan, Svoboda—Grafika in Sloga—Reka. Od teh štirih tekem sta odprti Jadran—Mars in Sloga—Reka, v ostalfh dveh bosta nemara obe točki pobrala Slovan in Grafika. Sicer pa, kdo ve? Drobiž pa ima ta spored: Primorje—Korotan, Svoboda—'Hermes. Reka—Ilirija, Mars—Jadran, Mladika— Slavija. O.C. Zopet sem se zglasil pr»l upravniku dr. Brenčiču, da ga povprašam Zaradi novega vr;Unega odra. Bil je sklonjen nad svojo mizo> globoko zamišljen v neko pisanje, ko sem vstopil v njegovo delavnico. »Gospod upravnik, zanimalo bi me, kaj je x govoricami, da dobi naš teater vrtilni oder.« »Gola resnica. Poglejte, bili smo ob pripravah za novo eezono * v nemali süsk. Odločili smo ee za »Brate KaiamaZoVe«. Ko pa je naš prvi režiser Joško Kovič p-*.čel razmišljati o tem, kako bi 6e odrska izvedba posrečila tako, da bi publik; prihranili čim več neprijetnega čakanja med številu mi pavzami, mu je šinila v glavo rešilna misel o vrtilnem odru. Pa sem se odločil. Gmotno sicer »smo v tak snem položaju, da smo se z lahkoto k te. mu odločili Imam pa neko 6krito upanje, ki ga nočem izdat/, da bom stroške lahko kril. Novi vrti.;-«' oder bo stal kakšnih 20.000 dinarjev. Pa mi ni za denar nič težko, ker vem# da bo «občinstvo za to prav hvaležno.« »Kateri specialni razlogi so še bili me-rodajni, da sTe se ravno ob pričetku letošnje sezone k temu csiločili.« »Najprej »KaramaZovi.« Potem pa še nekaj drugega. Pomanjkljivost našega gle daliišča je predvsem dvojna. To smo vedno čutili, da nam nekaj manjka. Ni foyeja, k/ je pri vsflkem gledališču nekako družabno središče. Kaj bi z našim predpro-storjem? Tudi ni običajnih kuharjev, kjer se občinstvo med pavzami lahko naspre-hodi in mu čas med odm0i«; hitreje poteče-Na našem temnem hodniku pa morajo ljudje postajati in jim to dolgočasno Postajanje dela odimore še daljše kakor so v resnici. Sedaj pa porrr'slite, kako bi naše občinstvo ob teh okoliščinah preneslo neštete pavze pri »Bratih Karamazovih«. »Kakšna bo konstrukcija novega vrtil. ne9a odra?« »Po ljubljanskem vzorcu. Konstruika'ja novesa cd га ш popolna, marveč gre le яе konstrukcijo demoritabilne, odetranlji. Francozi imajo za oliko besedo savoir-vivre. Dva spojena glagola: savoir (znati) in vivre (živeti) označujeta pojem, ki o njem izhajajo debele knjige. Savoir-vivre ie tudi to, čemur pravijo pri nas bon ton. V resnici je mnogo več: olika pomeni način življenja, a življenje se ne omejuje samo na družbo in njene konvencije, marveč sega tudi v človekove najsamotnejše trenutke. V dobri knjigi o oliki je vedno tudi kos življenske filozofije. V slovenščini loči omiko in oliko samo ena črka in res sta si oba pojma blizu, čeprav imamo omikane ljudi, ki niso olikani in celo olikane, ki so malo omikani. Bon ton je prav kakor sanjske bukve pogosto štivo slabo omikanih oseb, ki mislijo, da je človek popoln šele takrat, ko kaže iz knjig naučene družabne forme; v tem je vedno znak zele-njaštva ali parvenijstva. Pri oliki ne gre za gole, po opičje posnete družabne oblike, marveč za vprašanje, kdo si in kaj si, zato je olika nujna izpopolnitev osebne omike in spričevalo okusa; prav zaradi tega ne ne more biti bon-ton zbirka togih predpisov. ki bi bili do pičice za vse enaki. V pravi knjigi o savoirvivre se družijo etična, dušeslovna, estetska, higienska in še druga vprašanja. Vnanja eleganca brez notranje, duhovne in posebej še srčne kulture in brez osebnega okusa je reč, ki lahko zadovoljuje samo podeželsko gospo Bovaryjevo in filistra lekarnarja Homaisa. Dokaj skromna zbirka slovenskih sbon-tonov« je pravkar dobila prirastek:0sipa Še>ta »kar po domače« (Ljubljana 1936 (!) Izdala založba »Žena in dom, str. 124). Pisec, višji režiser ljubljanskega gledališča, je o teh rečeh že ponovno predaval; vprašanja družabne olike so mu blizu tudi kot režiserju, kajti kaj je družabna olika drugega kakor dobra režija vloge, ki jo moraš igrati med ljubimi bližnjimi? Nemški modroslovec Müller Freienfells je pisal о »Dramaturgie des Lebens,« združujoč psi' hološke spoznave o človeku s starimi resnicami, ki so jih že zdavnaj zapisali modri ljudje. Prof. Šest je dovtipen arbiter eleganti-aruin. Dandanes, ko so pričeli podjetni profesorji pisati humoristične učne knjige za jezike in celo za matematiko, je kar naravno, da dobimo tudi humoristični bon-ton. Tembolj, ker celo najresnejse spisana knjiga o lepem vedenju učinkuje šaljivo, saj si živo zamišljaš ljudi, ki delajo baš narobe; na tem področju je namreč razdalja med vzvišenim in smešnim nevarno majhna. Velika prednost spisa prof. Šesta je v tem, da je po obliki originalen, sestavljen na osnovi osebnih življenjskih izkušenj in prilagojen naši sredini. Čitaš ga z lahkoto, ker se zabavaš z dovtipnim kramljalcem, ki ti kaže kakor v zrcalu ne-oliko drugih, da te tako lažje prepriča o Tvojih lastnih robatostih. Z druge strani je prikupno piščevo pojmovanje bon-tona. Predvsem gre Šest širše kakor razni posnemovalci starega Knig-geja: njegov spis je v marsičem nauk o savoir-vivre v dobesednem smislu. Pisec je dober poznavalec ljudi, posebej še nas Slovencev, ki smo preblizu kmečki naravnosti, da bi imeli visoke družabne forme takorekoč v mesu in krvi in ki prav zaradi pomanjkanja družabnih tradicij v naši družbi le prepogosto zdrknemo na nižino, ki ne pristoja omikancem. Prof. Šest je kot arbiter elegantiarum prikupen relativist, to se pravi: človek, ki ne obtiči pri samih predpisih i a se ne ustraši misli, da tudi eleganca ni pri vseh narodih in ljudeh ista. skar po domače« pomeni pri njem: nikar se preveč ne pačimo, toda pojenl domačega kajpak ne dopušča nevzgojenosti. umaza-nosti in neokusnosti. Okus "nad vse! Okus je pa oseben in ga moraš sam najti; nikar ne misli, da se ga naučiš iz knjig. Pisec le namiguje, svetuje, včasi svari; splošno opazne napake, slabosti in pomanjkljivosti obrne na šaljivo stran, misli pa resno. V njegovi knjisri so stavki, ki se iskrijo ka-kor aforizmi francoskih moralistov; so dov-tipi. ki se jim od srca nasmeje! in vzameš iz njih resno jedro Knjiga ie v enaki meri priporočljiva ljudem, ki kažejo malo olike in ki je kažejo preveč, kajti pomanjkljivost ve okrogle plošče s kroglj-čnjm ležajem v sredini »Ali ne bo, gospod upravnik, radi montaže vrtilne odrske plošče trpela odrska prostornost?« »Niti najmanj. Prostora bo točno na razpolago kakor doslej.« »V kakšnem obsegu bodo možne sce-nične menjave na novem odru?« »Kakor ee bo pokazala potreba. Vrtilna plošča bo razdeljena na šestnajst sektorjev. Uporaba prostora je odvisna od vsa_ kokratne scene. Lahko se p i' pravi scena na polovici prostora vrtilne plošče in se osta«- del razdeli na dvoje četrtin, ali poljubno. Lahko na tri tretjine itd. Vsekakor upam, da smo s tem ustregli že.j« . naše publike, ki se je mnogokrat zares nahajala v težkih čakalnih preizkušnjah. Kaj smo hoteli. Sami bi bili radi čimpreje končali, Pa ni šlo. Kolikokrat sem med dolgimi pavzami opazoval, s koliko nestrpnostjo in umljivo nervoznostjo je občinstvo prenašalo pavze. No, s pričetkom letošnje sez0ne bo boljše.« >ln če boste potrebovali veliko prostora, recimo pri mnoštvenih nastopih in prizo. rih?« »V kratkem času odmnontiramo vrtilno ploščo, pa je v hipu ves problem rešen.« »Tudi okrožnem horizontu se govori, gospod upravnik.« »Vam pa zares ne more ostati nič prikritega. Ideja o vrtilnem odru je čisto nova in se Je nujno sprožila ob problemu uprizoritve jBratov Karamazovih.« Glede nadomestitve sedanjega ozadja s krožnim horicontom, pa sem že lani govoril z inž. Stupc0, ni pa žal prišlo do izvedbe Sedaj 'Imamo Posla z vrtilnim odrom,.potem pa pride na vrsto krožni horicont. Upam, da bomo sredi sezone tudi to lahko izpeljali.« »V teh težkih časih je treba zares koraj. že za nove investicije, gospod upravnik.« »Rad vse napravim in vse riskiram, da bj le nudil čim več našemu občinstvu, Po-misÄ'te. da smo v državi tretji ali četrti, ki se bomo lahko Ponašali s prednostmi vrtilnega odra. —с in pretirano pačenje, ki je blizu glumaš-tvu, sta na tem področju enakovredna dokaza neokusnosti. Iz spisa »kar po domače« bi lahko izpisali stolpce citatov, toda ob pomanjkanju prostora naj se omejimo na kulturne probleme in sicer na tale času in okolju primerni migljaj: Gotovo los dobro vozil z umetnikom. Če boš: a) pohvalil njegovo sliko, pesem, vlogo; b) dejal, da je njegofo zadnje delo velik napredek od predzadnjega. To naredi vselej dober vfisk in te nie ne stane, c) izjavi tu pa tam, da šo kritiki heved-nejši in tepci. V tej točki ti bo vsak umetnik prav gotovo pritrdil; d) z resnim obrazom govori o njegovem delu, katerega je kritika odklonila, češ de ga ne razumejo. Lahko tudi pripomniš, da je njegovo delo naše razmere časovno prehitelo. Veljal boš za velikega inteligenta in poznavalca prilik in umetnosti; e) gledališkemu umetniku, igralcu, igralki, režiserju lahko o priložnosti poveš, da so njegove kreacije poduševljen izraz metafizične inkarnacije avtorjevih intencij; f) gledališkemu umetniku lahko tudi zaupaš, da si gledal znamenitega Krainza v tej in tej vlogi, čeprav je umrl že takrat, ko si hodil šele v četrti razred Osnovne šole, in da ni bila Kainčeva kreacija nič boljša od njegove. Taka hvala je prijetna... Zares: prof. Šest pozna ljudi, in njegova vrlina je, da jih ne ceni ne previsoko ne prenizko. Iz nje je potekel njegov »savoir-vivre«. — 0. Zapiski Vinko N. Gaberc — Gaberski. Brez slave. Spomini na svetovno vojno. Pisatelj pravi o sebi, da je eden 'Izmed milijonov, ki ga je uso>da potegnila v vojni vrtinec. Kar паяп pripoveduje, niso senzaa'je, preračunane na vzburljive živce. To eo opravili morda za vselej že drugi pred njim. V kratkih poglavjih, nalik impresionističnim slikam, nam prikazuje ob svojih doživljajih & k ciro vse važnejše pojave, kakor jih je rodila svetovna vojna. Mnogo je videl, saj jo je okusili od začetka do konca, še več je vedel ko je bil vodja te-legrasskx>telefonske službe pri diviziiski komandi, kjer je lahko bolj za vetrom vse sproti zap'saL Beseda mu teče prijetno ter se nasmehnemo njegovemu humorju pa nas preseneti z bistro sodbo, vedno nas pa potegne za seboj, da mu voljno sledimo do konca. Zadnji; dve Poglavji, dogodki ob prevratu, imata zgicdo* nsko vrednost. Vredno je omeniti, kako je bil Vinko Gaberc kot novinar ob koncu storil domovini nemalo uislugo, s tem, da je 1. novembra 1918 spravil v nemške Mete vest o prihodu Angležev v Ljubljano. Skromno govori o eebi, ni si p izboril sfla-ve, dasi je kot narodnjak gotovo mnogo dobrega storil. Dr. A. Dolar. Akademična izdaja dela .Leva Tolstega. »Journal de Mosoou« poroča, da bo proslava stoletnice rojstva Leva Tolstega naknadno zaključena s popolno izdajo njegovega dela v ediciji Akademije in v redakciji VI. Čertkova. Izdaja bo obsega 95 zvezkov leposlovja, esejev, dnevnikov in korespondence. Poleg splošno znanih spisov bodo v nji objavljeni tudi nekateri dragoceni dokumenti, kakor na pr. načeti in n^končani spisi, članki in literarne skice, ki bodo v tej izdaji prvič natisnjeni. Samo dnevnik Tolstega bo dal skupaj z opombami trinajst zvezkov, saj obsega zapiske Tolstega za dobo 60 let njegovega življenja. Korespondenca doseza 10.000 pisem in bo zavzela 32 zvezkov Za romane, povesti in filozofske spise je določenih 45 zvezkov Za raziskovalce Tolstetja bodo posebno zanimive variante, izmed katerih zavzemajo variante »Vojne in miru« 320. >Ane Karenine« in »Vstajenja« pa 210 strani. Izdaja Akademije bo potemtakem najpopolnejša izmed vseh dosedanjih in o='ane 73 dolso dobo največji literarni spomenik jasnopoljanskega umet- j nika in misleca. Pereč problem našega nogometa Iz nič ni nič — stara modrost! Mnogo pritožb je slišati o razvoju našega nogometa, o razvoju, ki nikakor ne mara zavzeti smeri navzgor. Ne samo, da se ne more dvigniti, še celo v nazadovanju se nahaja Ta ugotovitev ne drži samo za naše lokalne prilike, velja tudi na sploh za vee jugoslovenski nogometni šport, skoro brez izjeme. Na gotovi višini se drži edino be« ograjsfci nogomet, in ne bo težko ugotoviti zakaj. V sedanjih časih se ob тагп h tekmah polnijo samo še beograjska igrišča, im seveda imajo tudi samo beograjski klubi na razpolago sredstva, da držijo svoja moštva na gotovi višini. Daleč za Beogradom je ostal n.pr. Zagreb, ki je nekoč v lepih časih prednjačil, zato bodo razumljivi obupni napor', ki jüih dela v zadnjem času vodstvo Gradjanskega, da povrne one zlate čase. Vprašanje je samo, kaj ie vzrok, kaj je posedica: da li so zagrebška moštva padla zaradi izostanka publike, ali je pa publika izostala, ker mo« štva n;so več na oni višini? Mutatis mutandis velja isto za ljubljanske prilüke. V Ljubljani je prihajalo včasi na tekme neprimerno več ljudi. Temu primerni so bili tudi utržki večji, pa se je dalo uporabiti nekaj za trenerje, nekaj za igrišča itd. A sedaj? Ligaške tekme, ki so letos za nami, so bile v svojem končnem in skupnem efektu globoko pasvnel Kdo naj vzdrži v takih pogojih obrat naših vodilnih nogometnih klubov? Saj bo v nedeljo publika gotovo napolnila zopet igr šče. Za srečanje med Ilirijo in Primorjem je še vedno toliko zanimanja, da se zdramijo tudi taki, ki so sicer že dali slovo našim igriščem. Toda. t0 je en sam termin, ki se kvečjemu v "spremenjeni prilikah ponovi v drugič na leto in potem vse leto? Temu nasproti pa je opažati n.pr. po čeških velikih športnih središčih čisto drug položaj. Za finalno tekmo med Sparto in Ferencvarošem je bil novi Masarykov stadion mnogo premajhen, in v njega gre okoli 60.000 ljudi! Tudi Brno, Bratislava, Plzenj in druga mesta se postavljajo Pr' tekmah za državno prvenstvo z gledal-stvom, ki gre ne samo v tisoče, štev Ike se vzpenjajo preko 10.000! 'Ali se je treba potem čuditi, da doživlja bratski češki no* gomet renesanso in da si je priboril v svetu tako ogromen ugled? Pri nas pa ne bo iz nič — ntö, če se razmere korenito ne spremenijo! Jadran : Mars V nedeljo dopoldne ob 10.30 ee bo odločevalo na Jadranovem igrišču v Kole-zijr". o nadaljnem placementu v prvenetve. ni tablici И. razreda med Marsom in Jadranom. Oboje moštev je pokazaflo Pri startu za prvenstveno tekmovanje lep napredek, ki se bo gotovo izpopolnjeval, ako bodo igrači upoštevali trud »'n gmotne žrtve, ki jih doprinašata zanje vodstvo obeh klubov. Ob tej priliki apeliramo tudi na športno občinstvo, zlasti pa n« prijatelje obeh klu. bov, da s svojo udeležbo pri tekmi pod-pro moralno in gmotno, požrtvovalno delo mladih športnikov. Tekmo ®odi g-Sketl Službene objave LNP (6. seja p. o. 18. septembra 1935) Popravijo se v »Jutru« dne 16, t. m. pogrešno objavljene verifikacije igralcev, ki se imajo pravilno glasti: s pravico nastopa 21. septembra t. 1. za Celje: NLkoKč Rajko: za Dravo: Jeremič Ivan; za Svobodo—Tržič: Ude Vinko, Kramar Andrej, Jakopin Franc: za Slavijo: G ju« ran Janez: za Moste Skoda Franc, Trfcnik Franc, Sajbitz Franc; za Muro: Szepesy Elemer. S prav:oo nastopa 21. septembra in 11 decembra t. 1. ter 11. marca 1906 za Slavijo: JanežJič Anton, Müller Oskar. Vse ostalo je točno objavljeno. Prvenstvene tekme dne . 22. septembra 193>: V Ljubiiani, igrišče Primorja ob 9.30 Svoboda—Hermes^ ob 10.45 Reka— IPrrr obe iun.. službujoči dr. Dou^an, vsak klub Po dva red tel ja. blagajna Ilirija, ob 13.15 Primorje=>Korotan jun., ob 14.30 Svoboda-Grafika, ob 16. Primorje—Ilirija, službujoči Petrič, nadzor nad blagajno Jugovec, Ilirija in Primorje po 5 rediteljem. Igrišče Jadrana ob 9.30 Mars—Jadram jun. ob 10.30 Jadam—Mars, službujoči Logar, vsak klub po 3 reditelje. Igrišče Slovana ob 9. Slovan—Korotan, ob 10.30 Sloga—Reka), službujoči Malovrh, vsak klub po 3 reditelje. Igrišče Mladike ob 10 Mladika—Slavija jun., s'užbujoči Pfundner, blagajna Slavija, vsak klub po 3 reditelje. Igrišče Most ob 10. Moste—Zalog, službujoči Šailamon, Moste 10 rediteljev. V Št. Vidu ob 15.30 Sla« vi ja—Brod, službujoč^ Jenko, vsak klub po 3 reditelje. V Domžalah, igTišče Domžal ob 15.30 Domžale—Disk, službujoči Strah, vsak klub po 5 rediteljev. V Radomljah ob 15.30 Radomlje—Mengest službujoči Krištof Stane, Radomlje 10 rediteljev. V Škof ji Loki ob 15.30 Sora—Radovljica, službujoči Šega, Sora 10 red tel jev. Na Jesenicah, igrjšče Bratstva ob 15JO Bratstvo —Svoboda, službujoči Langus, Bratstvo 10 rediteljev. V Čakovcu, igrišče ČSK ob 15.30 ČSK—'Maribor, službujoči prof. Jela-č:č. у Mariboru, igrišče Viktorije ob 15.30 Viktorija—Rapid, predtekma rezerv, službujoči Fischer. V Ptuju, igrišče Ptuja ob 15.30 Ptuj—Gradjtanskš, službujoči Vuga. V Murski Soboti, ob 1530 Mura—Lendava, službujoči Senica. iPreložfiita se tekmi Pirimorje—Celje in Korotan—Kovinar, določeni za 22. septembra t. L Rezervira se 20. september Krškemu SK za proslavo 10-letnice in se dovoli športni dan. Odobri se športne dan Amaterja 21, in 22, septembra t. L Službeno iz S.O. pri LNP. Strogo obvezni plenarni sestanek vseh ljubljanskih nogometnih sod m'kov v petek ob 20. v po-seb~r sobi pri ySlamiüu« Na без tanek во vabljeni tudi vej prijavljeni sod. kanett-datje. LZSP (Službeno). Seja upravnega. о<8ю_ ra videti da je pod zelo dobrim vodstvom. Posebno se je odlikovala stara vrsta članov, ki Je nastopila na drogu in krogih ter izvajala naravnost vratolomne vaje. Veselični del je zaradi tragiičmo preminule s. Fa-nike Pečnfflrove odpadel ter se je vršil samo grečoilov s prav lepimi dobitki. RADIO Petek, 20. septembra: 12.00: Poskušajmo tenorje na pka&oah; — 12.45: Vreme, poročila; _ 13.00: Ca®, Obvestila; <— 13.15: Po naših narodnih' stezicah! r. o- — 14.00: Vreme, borza; — 13.00: ženska ura: Olika in higijena (dr. Am. šimec); _ 13.20: Klavirski koncert na ploščah; — 13.40: Pereča pravna vprašanja: O kmečkfi zaščiti (dir. Voršič); — 19.00: Nac. ura. Pred proslavo svet-sfoog dana štedinje (dr. M. Nedeljkovič B. g. d.). — 20.00: &krjanček poje, žvrgcii (večer alov. narodne pesmi, koncert pev-ekega društva »Ljubljanski zvon); — 20.45 Kmečki titol — 21.15: Valčkova ura, radijeki orkester; — 28.00: Сая vreme, poročila, spored; — 23.15: Operetni napev. pojeta gdč. Dragica Sokova in g. Jean Franzi s spremljevanjem radijskega ork. Beograd 16: KlavinsM koncert. — 20: Narodne pesmi,— 20.50: Plošče.— 21: Prenos iz Zagreba.— 2i2.20: L«hka godba. Zagreb 12.10: Plošče__17.15: Orkester. 20: Komorna glasba.— 21: Koncertna ura— 2i2.15: Ples.— Praga 20.40: Pevski koncert.— 21.20: Orkestralen koncert. 22.30: Plošče.— Varšava 20: Lahka glasba__21.15: Simfonični koncert.— 22.30: Plesi.— Dunaj 12: Lahka glasba__16.05: Plošče.— 17.35: Klavirske skladbe.— 19.30: Prenos opere i'z gledališča.— 22.20: Lahka in plesna glasba.— Berlin 20.15: Pevski koncert.— 20.55: Vojaške koračnica— 23: Griegove skladbe-— München 20.15 .-Prenos iz Berlina-— 21: Prenos iz Varšave.— 23: Brahmeove skladbe__ Zelo se čudijo ■НИЯМЯЩННЩЦ starejše perice bo vidijo btoSCeS» befto perilo nia-cfiii napewkrih peric Ы goepodmj, ki perejo a tfli vi er a Cerpettfmcrtm imVom, ki ie izdeluio во podlagi olivnega оба Bmtipm arbiter elegantiarum H. E. Werner: r.TStorsien hoče boj! Roman «Kakor izvolite!» Wessentin je bü videti nad zavrnitvijo svojega svarila nekoliko užaljen. Lahno se je priklonil in stopil na hodnik. Regina je šla za njim. Takoj nato so zaškripala vrata v sosednji oddelek. Thorsten je počasi in obotavlja je se vstal s svojega mesta in sedel Gloriji nasproti- Niti besede ni rekel; s priprtimi očmi je strmel vanjo, dokler ni spustila magazina na kolena in smehljaje se vzdignila obraza. «Nu, prijatelj, ali mi imate kaj povedati?» «Ne,» je odkimal. «Vsekako ničesar takega, da vam ne bi bil že tisočkrat povedal, Gloria!» Smehljaj okoli njenih ustnic se je prelil v otožnost. «Le zakaj morate spet in spet govoriti o tem, Thorsten? — Ali vam moje prijateljstvo ni dovolj? Vidite, leto dni se že poznava od tistega večera v Newyorku, 'ko sva se srečala v Metropolitanski operi — m v tem času —» «Leto dni.» Pokimal je kakor sam pri sebi. «Leto dni ste mi dajali svoje prijateljstvo v tolažbo za tisto, česar mi nočete dati.» «Ali nama to prijateljstvo ni pripravilo mnogih veselih ur?» Ni ji odgovoril. Nenadoma se je nagnil k njej in ujel njeno roko, ki mu jo je rada pustila. «Gloria, sami veste, kako malo je prijateljstvo v primeri s tem, za kar vas spet in spet prosim — da bd mi postali žena.» «Vaša žena?» Odvrnila je obraz in pogledala skozi okno na zelena pomladna polja. Višnjevi dirkalni voz je še vedno brzel vštric vlaka. Bilo ji je, kakor da bi ji tlačilo dušo tuje ukletje, ki bi ji jemalo vso moč. «Thorsten — tolikokrat sem vam že rekla, da ni mogoče — in verjemite mi. da ni prijetno spet in spet ponavljati tega odgovora!» «A zakaj, Gloria, zakaj? Nikar se zmerom ne izmikajte mojemu vprašanju! Zakaj nočete biti moja žena? — Mar ima kdo drug več pravic do vas?» Smehljaj se ji je spet prikradel na usta. «Ali moram odgovoriti oa to vprašanje, prijatelj? — Sami veste odgovor, takisto kakor jaz!» «Vem?» Pobesil je glavo. «Kaj pa vem o vas, Gloria?» «Vidite — takole dvomite o meni — pa me proeite, naj vam postanem žena! S tem nezaupanjem v srcu naju hočete zvezati za vse življenje?» «Ne, Gloria — ne z nezaupanjem! — To je samo nemoč spričo tistega nečesa, M stoji med nama kakor stena in nama ne da priti drugemu do drugega. Povejte mi, Gloria, kaj je to?» Ustnice so ji vztrepetale- Vlažen blesk je bil njenih temnih očeh. Nato ga je naglo pogledala in zmajala z glavo: «Ne vem, kaj mislite, Douglas!» Težak molk je legel med njiju. Ropot koles je neusmiljeno trgal tišino. Nato je Gloria spet spregovorila. Govorila je tiho, z zaetaja-jočim glasom: «Zakaj me spet in spet mučite s temi vprašanji — mene in sebe, dragi prijatelj? Ali naj se res skesam da sem ustregla vaši želji im vas spremila v Evropo? — Prosim vas — obljubite mi, da ne boste nikoli več začeli govoriti o teh rečeh!» «Ne _ tega ne obljubim!» Njegov glas je bil čudno hripav. «Ne morem vam obljubiti, Gloria — ne morem!» Senca ji je izpreletela obraz. «Douglas — saj ne veste ...» «Česa ne vem?» je vprašal s pritajenim razburjenjem. «Ne — nikar!» Mahoma je vstal in stopil pred njo. Rahel drget mu je trzal okoli ustnic. «Zakaj mi ne zaupate, Gloria? — Tako rad bi vam pomagal!» Pomolil ji je roko. Naredila ее je, kakor da je ne vidi. «Vse, kar govorite, mi Je popolnoma nerazumljivo!» je s težavo odvrnila žPočasi je pobesil glavo. S tihim vzdihom je umaknfl roko in Jo vtaknil v žep. «Nu — pojdiva zdaj tja — da kaj prigrizneva!» Njegov nasmeh je bil poln muke. Nato je odrinil vira ta in sto-pil čez hodnik v sosednji oddelek. Wessentiai in Regina sta bila pravkar pogrnila dve odklopni mizici Thorsten jima je ravnodušno pokimal. Obotavljaje se je iznava stopil na hodnik. «Gloria, pridite, prosim!» «Takoj!» se je oglasila In res je prišla Razburjena rdečica ji je pokrivala obraz. Thorsten jo je s priklonom spustil mimo sebei n vstopil tik za njo. «Tako — in zdaj, kakor veste in znate!» se je zasmejal a Regina ter podala Weseentinu vinsko steklenko. «Imate kak izdirač ?» «Seveda!» je prešerno pokimal «Tukaj.. .» Ta mah so zaškripale zavore. «Kaj je to?» Thorsten je nagrbančil obrvi Z nenadnim sunkom, ki je vse prevrnil, je vlak obstal Nato so nekje loputmila vrata. Thorsten in njegovi spremljevalci эо ra.-čuli korake izprevodnika, ki je vse dotlej sam sedel v sprednjem oddelku. «Nekdo je potegnil zavoro za silo!» Uradnik si je razburjeno gladil brke. «Zavoro za silo___» «Razumem!» mu je Thorsten nenavadno togotno segel v besedo. «A kdo— in kje?» «Takoj bomo videli!» Izprevodmk, ki sta ga spremljala Thor-sten in Wessentin, je hitel iz oddelka v oddelek in se povsod hlastno oziral v strop, odkoder so moleli skrbno plombirani držaji zavor. «Tukaj ne — tukaj ne — in tukaj tudi ne!» Vrata zadnjega oddelka so se treskoma zaloputnila. Vsi trije so se osuplo spogledali CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k V si ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—» Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« JJ£|| odgovor, priložite 3«* v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. BeviJa : Oin JaveU * D«n. za 5ifro ali 4aianie a«lova 5 Din. Najmanjši 'oesek 17 Oin. 2 pletiljska pomočnika (iei) za stroja 9 in 10, sprejmem takoj. Ponudbe poslati na: Ivan šinituc, Vinkov oi. Pomočnika iščem. -tarega 19—4П let. za trgovino i nešanim blagom na leželi Mesečna ! plača m kampanjon pri žitni trgovini Potreben kapital Din 35.000. Ponudba na »gl. odd. Jutra ood »Dvojni zaslužek» 20921-1 Dekle pridno iti polten**, sprejmem k dvema otrokoma : 8—6 le"-". Načelnik. V slučaju, da bi ob določeni uri ne bilo navzočih zadostno število članov, se vrši eno nro pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem številu navzočih članov. 31052-31 V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Akademik, Absolventka, Bodočnost, Brezposelna, Centralna lega, Crn trn. Dve odrasli osobi, Dobra vzgojiteljica, Društvo, Dežela, Dobra postrežba 4, Delavnica. Gotovina VSO, Gotovina, Hotel, Izvrsten -gotovina, Komfort, Kom-!>re?or. Leica. Ljubljana 10, Ljubljane 14 let. Maria, Mlada. Mlada kuharica. Mirno. Motorček. Nudim gotovina. November - lokaj. Novo osnivanje. Nujno rabim. Osigii ran a eksi--»t^nca, Priknnljiva. Plačam, Pomočnik 100. Pocestnica, Po možnosti v bližini tehnike. Beden plačnik. Suho, Svetlo. Samostojna kuharica. Simpatično dekle, STeča ali ne-; sreča. Samsko. Seno » j Abesinijo. Slo^ sreča. Sama. Samo gotovina. Snažno, Šivilja 306. Тобпо plačujem. Točen plačnik. Ugodno prodam. Varčna, Večer 14. V«rfna in točna. Zračna. Zadovoljna, Za Beseda 1 Din, davek 3 Din, Dražbe dal4So dobo, Znamka, 30S, 14.000. Telebn ?M9 Suha drva. premog, karbopakete dobite pri Я I. POGAČNIK Bohoričeva ul. it 5 za šifro ali dajanje naslova i Din. NajmanJSi znesek 17 Din. Dražba Na javni dražbi bo prodana 34. sept- ises ob U. uri v »obi št. 8 okrajnega sodišča Sevnica, velika trgovska hiša z gospodarskimi poslopji v trgu Sevnica. s pripadajočimi zemljišči. Pojaenila jjlede plačilnih pogojev itd. daje Hranilnica m poeo-jilnica v SevnicL 30651-38 ! -j ■ i. i S ш Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod I Я f Umrl nam je danes nenadoma naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat. stric, tast in svak, gospod KARL SCHLEHAN, inšpektor monopolske uprave v p. Pogreb bo v petek, dne 20. septembra 1935. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Florjanska ul. 27, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Lille, dne 19. septembra 1935. Hilda, Herta por. Beneš, Frida — hčerke; Elia Sc hl e hart roj. Neuhäuser —- soproga in ostalo sorodstvo. ттшт Stanovanje dveh »ob, kuhinje in pri-tiklin, iščem za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik — točen plačnik«. 31062-31* Knjižice vseh zavodov kupim po najvišji cent Sporočite zavod znesek in eenn oa n» slov GRASEK JOŽE (м-stopnik »Financter«; Ljub Ijana. Gledališka 4 Telefon 33-04. 20874-16 шшвт Beseda 1 Din. Iavek 1 Din. za šifro ali dalante naslova 5 Din. Naimanjši zneeek 17 Din Pisarniški ali ordinaciisld prostori se oddajo v Dalmatinovi ulici. pritličje. Poizvedbe- Gradbena pisarna, Rimska cesta št. ?/T. 31060-19 Sobo opremljeno, e vparlranlm vhodom, oddam stalnemu gospodu. Knafljeva 13/11. 20621-28 1 ali 2 sobi vezani, opremljeni, sončni, s posebnim vhodom iz stopnišča, skupaj ali posamezno oddam. Napoleonov trg 6/П. nad. 21065-23 Opremljene sobe r posebnim vhodom, sončne, zračne z 1 ali 2 posteljama Din 100 do 300 ali g hrano od Dim 450 naprej, oddam blizu tramvaja. Sp. šiška, Cernetova 31. ai066-33 Beseda t Din. davek 3 Din. za šifra al) dajanje naslova S Oin. Naimanjši zne eb V Oin. Senarirano sobo ▼ centru, ižče simpatičen, situiran fant. pri prijazni »tranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačnost«. 21075-238 Opremlieno sobo z vso oskrbo, išče dama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena nav?dpna«. 31068-23» 1 Svojo neumorno življenjsko pot je končal naš dragi ata ZDOLŠEK MARTIN, posestnik, gostilničar in mesar Predobrega pokojnika spremimo v petek, dne 20. septembra ob 11. dopoldne k večnemu pokoju na Ponikvi. Ponikva ob južni železnici, dne 19. septembra 1935. Sinova Tine in Jože» In ostalo sorodstvo. Ksilolitsii tlak za kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne itd Je edino primeren, sodoben ln poceni. Izvršuje ga МАТГ1)1ЛТ^ LJUBLJANA A A t I\ 1 n L TyrSeva 36/a INSERIRAJ V „JUTRU" Koho sem sc v 60. leto rešila gi ,,.IN KAKO SE MI JE POSREČILO, DA IZGLEDAM 20 LET MLAJŠA »Dosegla sem starost 60 let, torej starost, ko žena največkrat ne stremi več га tem, da bi bila privlačna. Vendar sem iz gole radovednosti hotela preizkusiti na svoiem razoranem in ostarelem obrazu delovanje kreme Tokalon, braniva za kožo. Premislite moje presenečenje, ko so mi že po enomesečnem uporabljanju kreme začeli govoriti: »Vi se pomlajujete!« Te opazke so me opogumile, da sem vztrajala in po petih mesecih se je izvršilo čudo. da mi zdaj vsakdo, ki me vidi pravi, da izgledam kot žena z največ 40 do 45 leti. Moja Dolt ie svetla in nežna, priietco rožna, a gube so se vse izgubile, komaj je naiti sled za njimi. To ie čudovito! Ko bi torej hotele vse žene uporabljati kremo Tokalon, hranivo za kožo, ne bi bilo več stark«.. Pripomba; Dama ki nam ie poslala to pismo. nas je prosila, naj njenega нпепа ne objavimo. Vsakdo pa lahko vid- njen lastni rokopis. Krema Tokalon, hranivo za kožo, vsebuje nenavadne hranilne sestavine, ki se najskrbneje tn najpazljiveje pripravljajo in ki so po zatrdilu najboliših specialistov neobhodno potrebne koži. da ohrani svojo sve-žost in čvrstost in da ostane svetla in brez najmanjše gubice. Uporabljajte kremo Tokalon, nranivo га kožo, rožne barve vsak večer preden greste spat kremr Tokalon bele barve pa ziutrai in čez dan Čudili se boste, kako se Vam koža popravlja in kako se izboljšanje kaže že po eni sami noči_ f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj ljubljeni soprog, stari oče, svak, gospod IVAN FULKO v 81. letu starosti po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto ob pol 3. uri popoldne iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. septembra 1935. žalujoča žena: Otilja Pulko; sinovi: AdoU Pulko, banč. urad. Leibnitz; Herman Pulko, strojni mojster, Maribor. Naznanjam) vsem sorodnikom prijateljem ta znancem tužno vest, da je moja nadvse ljubljena soproga, ozir. teta, gospa MARIJA INKRET posestnica in trgovka v četrtek dne 19. septembra 1935. po kratki mučni bolezni v Zagrebu izdihnila svojo blago dušo. Truplo blagopokojnice prepeljemo v Maribor, kjer se bo vršil pogreb v soboto dne 21. septembra ob pol 16. uri iz mestne mrtvašnice v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 23. septembra ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. Krčevina pri Mariboru, dne 19. septembra 1935. ЛЧККЕТ ANTON, soprog. konzorcij »Jutra« AdoU Ribnika*. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc JezerSek. - Za Inaeratnl del Je odgovoren Alojz Novak. «Val * Ljubljani.