200. štev. k V Ljubljani, sobota 21. avgusta 1920. l’(lS‘"ina p|a“na * jjl jej0> Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — —--------- —Rokopisi se ne vračajo. ......... Velja v Ljubljani in po pošti: teto leto ... K 240--»01 leta . . „ 120*— tetrt leta . . „ eo-— vi mesec . . , „ 20 — Za inozemstvo: celo leto ... K 400 — 901 leta. . „ 200 — četrt leta . . . „ 100 — U mesec H 35'— Za Ameriko: lai celoletno . polletno , četrtletno. tr*ak0 8 dolar, . . 4 dolar]« . . 2 dolarja U naj pošiljaj« po nakaznici. se zaračunajo po em proštom In sicer visok tei 55 mm prostoi za enkrat 2 K za večkrat popast. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Nemci obupujejo nad plebiscitom. Celovec. 20. avgusta. (Izvirno poročilo.) Delna odprava demarkacijske čr_te in prost osebni ln blagovni promet med obema plebiscitnima conama. za ktftera so se Nemci toliko borili, ie celovške vodilne kroge brtko razočarala. Spoznali so. da so se v svoiih računih temeljito prevarali. Sedai že odkrito priznavajo, da iim odprta meia več škoduje kakor koristi. Plebiscit ie v današnjih razmerah za nje izgubljen. Edino njihovo upanje so se Italijani, ki naj bi zasedli plebiscitno ozemlie. Zato so se vnovič vrnili k prvotnemu načrtu: izzvati v coni A nemire in s tem doseči italijansko okupacijo. Ruski pogoji za mir. Zmaga zmernega stališča. LDU Moskva. 20. avgusta. Predsednik rusko-ukraiinskeea mirovnega odposlanstva Daniševski ie naznanil danes ooliski mirovni delegacij« v Minsku pregled ruskih mirovnih oogoiev. po katerih 1. priznavata Rusiia »n Ukrajina ooooino neodvisnost in svobodo ooliske reoubli-e in slovesno Potrjujeta popolno pravico poliskeva naroda. da si sam določi svoie življenje in si postavi obliko vlade Po svoii želif: 2. Rusii* in Ukrajina se odrekata vsaki obliki vojne odškodnine: 3. definitivna vzhodna meia Poliske bo približno ista. kakor ie bila navedena v rini: lorda Curzona od 11. iuliia. vendar oa dobi Poliska več ozemlja vzhodno ob Bialistoka in Choltna: 4. Poljska bo svoio oboroženo silo brez izjeme znižala na 50.000 mož enega letnika za poveljniška in upravna mesta ie dovoljenih vrhtega 10.000 mož. to oboroženo silo bo podpirala dižavlianska milica, ki bo obstajala iz delavcev ln ki so določene za vzdrževanje reda in varnosti prebivalstva: 5. do podpisu pogodbe bo Poliska začela demobilizirati in končala demobilizacijo en mesec po podpisu; 6. Poliska obdrži ono orožje, ki io potrebno za opremo v točki 4. navedenih čet: vse drugo orožje. SKLICANJE NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Ministrstvo notranjih del razglaša': Scia narodnega predstavništva bo 25. t. m. ob 4. uri popoldne in se eospodie poslanci vabilo, da so do tega časa v skupščini. DEMOKRATSKA PODPREDSED-SEDNIKA V PARLAMENTU. Zagreb. 20. avgusta. »Riieč« poroča iz Beograda, da bosta oba podpredsednika narlmenta demokrata ter da bo poleg dr. Ribaria izvoljen za podpredsednika Slovenec Ribnikar. MINISTER ZA KONSTITUANTO. i ZaKreb, 20. avgusta. »Ju- trami list« Doroča iz Beograda, da bo danes bržkone predložen regentu v podpis ukaz o Imenovanju d. La- M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. (Dalje.) »Odgovorim vam tole. Bogastvo, s n tl, 5* Ponuiate. je nakradeno: va-iiitnijpn^1118 bi bila kuPl'ena za h ukradene« kDrr0”iSaskfa^ potemtakem nai združim svoleV™ Ijenjc z življenjem tatii. Ne. gospod kdor hoče zaoeliati mene. niora ?nn' ti več nego krasti!« Concini ie škrtnll z zobmi ter zlezel vase. Toda brž se ie vzravnal. »Dobro, pustiva to.« le deial. di-haie z naporom. »Tat sem. Dobro, kot tak' ostanem ori svolem poslu. Vzamem vas. kakor iemliem zlato, s katerim bom plačal svoio kneževino. Preden pa položim roko na vas. vam novem še tole: vaš oče le v moii oblasti. Priznal ie. ua ie snoval zaroto zoper kralievo živlienie. vštevši ono.: ki se nahaja v arzenalih in skladiščih vse Poliske. se bo tekom enega meseca no podpisu nremiria izročilo ruskim ln ukraiin-skim oblastim in do tedal ostalo pod nadzorstvom ruskih in ukrajinskih komisJi; 7. Poliska se odreka izdelovanju orožia in voinoga materiiala: 8. Poliska ne sme na svoiem ozemlju trpeti nobenih združevanj, ki bi bila sovražna Rusiji ali Ukrajini ali njunim zaveznikom; 9. sovražnosti se ustavijo 72 ur 00 podpisu te pogodbe: 10. po končani mobilizaciji poliske armade in do izročitvi orožia in materiiala sme ostati samo 200.000 mož v nevtralnem pasu: 11. Poliska mora vrniti ves odpeljani voinf materiial. zopet postaviti razdejane mostove in hiše; 12. Poljska bo z zakonom odredila razdelitev proste zemlje. in sicer predvsem rodbinam onih poljskih državljanov, ki so bili v voini ubiti ali ranjeni ali poškodovani na zdraviu: 13. Rusiia in Ukrajina dol ' a polno pravioo svobodnega prevoza za osebe In blago vsake vrste preko poljskega ozemlja. med tem ko ostane Črta Wolho-wysk-Biallstok-Grejovvo v polni posesti in polni kontroli ruske republike: 14. Poliska bo izdala popolno politično ln vojaško amnestijo. zaria Markoviča za ministra za kon-stituanto in da bo dr. Markovič takoi nato zaprisežen. ZAČETEK STVARNEGA DELA RAZMEJITVENE KOMISIJE. Maribor. 20. avgusta. (Izvirno poročilo.) Razmejitvena komisiia danes ni imela seie. Nekateri člani komisije so si danes ogledali meio vzhodno od Spilia. V pondeliek se podalo tehnični zvedencl na začasno meio pri takozvanem »Kaonner-koglu« nad Dravogradom, kjer ie vsled svoie naravne lege pripadnost ozemlja nesporna. Tukaj se bode pričelo oregledavanie meie. Po končanem delu tehničnega odseka se poda cela komisiia na lice mesta da pregleda celo meio. Pri.hodna seia komisije še ni določena in se bo razglasila. kadar bo zanio pripravljeno dovolj gradiva. NAPREDOVANJE POLJSKE PROTIOFENZIVE Dunai. 20. avgusta. (Izvirno poročilo.) Na avstrijski državni urad za zunanle posle so dospele Iz Varšave vesti, po katerih ie posneti, da poliska protiofenziva na celi črti uspešno napreduje. Ne samo Varšava, temveč tudi Lvov sta izven nevarnosti. da iih zasedejo Rusi. PRED NASO OKUPACIJO CARI-BRODA LDU Beograd. 20. avgusta. Ker ie Izvršena ratifikacija mirovne pogodbe z Bolgarsko, se ie sestavila komisija. ki nai bi določila melno črto med našo državo in Bolgarijo. Z ozirom na določila mirovne oogodbe so dobile naše oblasti v Pirotu in drugih obmeinih kraiih naročilo, nai iz-v^še pripravo za okupacik) Cari-broda. DEBARSKI OKRAJ ZOPET V NASlII POKAH. LDU. Zagreb. 20. avgusta. »Narodno Djelo« poroča iz Beograda, da ie do poslednjih vesteh uspelo našim četam priboriti vse zavzete postojanke v dolnjem debarskem okraju. Vzpostavljeno ie popolnoma prejšnje stanie. Na drugih mestih so napadi še vedno resni ter se nadaljujejo ostri soopadi. Naše sile dobivajo neprestano oiačenia. ker sc morem pričakovati še vedno novi napadi. RENNERJEVE IZJAVE. 19. t. m. ie fanel avstrijski Icancelar dr. Renner v odseku za zunanje zadeve eks-poze o zunanjem položaju, v katerem je glede odnošajev do Jugoslavije opozarjal zlasti na dve točki, ki se morata šc rešiti, namreč narodnostno In prometno opraša-nje. Omenil je pridobitev nemškega obmejnega mesta Radgone ter začetek delovanja plebiscitne komisije m Koroškem. Pri tem je Izjavil: Morda se posreči obmejni komisiji ali na njen predlog zvezi narodov, razjasniti, da se je pri določitvi lužnih mej Avstrije premalo oziralo na gospodarske, narodnostne In prometne potrebe Avstrije ln da so zaradi tega te meje skoraj nevzdržljive. Morda bo mogoče potom dogovorov z Jugoslavijo omejiti narodnostne in prometne težkoče. Razen teh sporov so odnošajl med Beogradom ln Dunajem dobri In dosedaj sklenjene gospodarske pogodbe se morejo smatrati začetek popolnega gospodarskega približanja V GORNJI ŠLEZIJI VZPOSTAVLJEN MIR. Berlin, 20. avgusta. (Izvirno poročilo.) V Katovicah je zopet vspostavljen mir. Po mestu patruljirajo varnostne straže In od časa do časa vojaštvo v oklopnem avtomobilu. V mesto so dospele tudi Italijanske čete. J utr i sc začne proces proti njemu. čez štirinajst dni bo obglavljen Recite besedo, in vrata njegove teče se odrro.« Dolg drget ie izpreletel Gizelo. Toda iskra uDania v maršalovih očeh se ie zasvetila zaman. »To ni najhuiše zlo,« Je odgovorila Gizela s tragičnim dostojanstvom. »Bolie ie. da položi voivoda Angoulčmski svoio glavo pod rabljevo sekiro, nego da bi to sklonil pod bremenom sramote...« Concini ie vzplamenel od gneva. Planil ie k vratom in iih odpri. Na niegov migliei ie pritekla paznica iz Predsobe. »Koga so privedli davi sem?« ie kriknil maršal. »žensko, svetlost; blazno ženo. ki pravi, da Ji ie ime VJoletta. Zaor-baš nnd to sobo.« . »Mati!« ie zaiečala Oizela v svo-icm sicu ter omahnila od groze. »Bclfegor!« ie zavpil Concini iz-nova. Oriaška Nnbiičeva postava se ic poiaviia med vrati. Izvoz. Kar so se pojavili lepaki, da začne mlajša struja demokratske stranke Izdajati svoj lastni dnevnik, je »Slovenski Narod«, ki je bil dosedaj kljub pogostim ekstratu-ram dr Tavčarja in njegovih adjutantov, vendarle glasilo demokratske stranke, očl-to spremenil svojo taktiko. Očlvidno se čuti vsled Izhajanja novega glasila odvezanega svojih dolžnosti do stranke, pa bere demokratom levite skupno s »Slovencem« In »Večernim listom«. Boj se suče predvsem okrog Izvozne, ga vprašanja. Kakor znano so zahtevali demokrati prost Izvoz žita, dočlm so radikalci In klerikalci zahtevali, naj se Izvoz monopolizira In poveri znani »Sredlšnjl zadrugi«. Ta spor jo bil poleg agrarnega vprašanja glavna ovira za rešitev zadnje krize in je vedno znova zavlačeval sporazum. Naposled je bil dosežen kompromis; dovoljen je v principu prost Izvoz, omejena pa množina, ki se sme izvesti ln sicer na 15.000 vagonov pšenice, ki pa se mora zmleti že v naših mlinih. Srdita borba pa kljub beograjskemu sporazumu še ni končala ampak se nadaljuje v strankarskem časopisju z vso zagrizenostjo, ki je v navadi v boju naših političnih strank. Očitki Izdajstva na kon-zumentlh, Izdajstva na producentih, Izvoz-nlčarstva In korupcije lete sem, lete tja. Mi smo vse te spore dosedal le beležili, poročali o njib le kratka In nepristransko. Ker pa je podoba, da postaja vprašanje parola za volilni boj in ker dobivamo tudi od svojih dopisnikov In čltateljev v tej zadevi dopise in vprašanja, hočemo podati nekaj objektivnih intormacij. Mnenja smo, da se j» Izvozno vprašanje zelo izrabljalo ln da sc to še danes. Ml smo v principu za Izvozni monopol. Ne samo vsled današnjih izrednih razmer, ki ogrožajo prehrano prebivalstva, ampak res Iz programatičuega načela, da je treba privatna velekapitallstična podjetja nadomeščati z državnimi. Drugo vprašanje pa je, če je ta Izvedba v današnjih razmerah tako koristna In potrebna, da nastajajo vsled tega krize. Mislimo, da ne. Imeli smo že vse mogoče načine izvoza živil v tujino in preskrbe domačih pasivnih pokrajin. Izvažali in prevažali smo že v svobodni ln vezani trgovin), z Izvoznicami ln brez njih, po Centralni upravi in Sredlšnjl zadrugi, — ml navadni zemljani nismo opazili In čutili nlkake razlike. Draginja je naraščala, živil je bilo vedno manj, pa naj se je kupovalo In prodajalo tako al) tako. In očitkov ni manjkalo nikdar. Centralni upravi so očitali Izvoznice In druge kšeite, Sredlšnjl zadrugi milijonske dobičke njenih privatnih delničarjev; poleg tega bakšiš v ministrstvih za listine, ki so potrebne v svobodni ln vezani trgovini, ln bakšiš na železnicah za vagone, ki so še bolj potrebni, pa če prevažaš z izvoznico ali brez nje. Korupcija sem, korupcija tja. Za to zlo ne nudi leka niti radikalno-klerikalna, niti demokratsko-egrarna lor-mula. Ne ta ne ona ne bo rešila konzumen-tov, ne (zveličala producentov ln ne spremenila dinarjev v dolarje. Politiki, ki Imajo dobro voljo (n še pošten značaj, naj posvetijo vso energijo boju proti korupciji, naj poskrbe za red In poštenost v ministrstvih, pri železnici ln carini, potem bomo lahko še le stvarno razpravljali, kakšen sistem je ugodnejši ln koristnejši za državo In državljane. NOV MADŽARSKI VPAD V AVSTRIJO. l.DU Dnnaj, 20. avgusta. Danes je dobil državni urad za vojno ob 10J0 dopoldne naslednjo obvestilo od poveljnlštva tretjega bataljona I. pehotnega polka: V noči na 20. t. m. ob štirih zjutraj so južno od Helmburga pri Prellenklrchenu vdrli čez mejo oboroženi madžarski vojaki, osemdeset po številu. Hoteli so odnesli vojaško upravo In druge predmete, ki so bili konilsciranl in deponirani v Prellenklrchenu. Poveljništvo 9. stotnije v Helm-burgu je bito o tem obveščeno. Došlo Je na lice mesta In preprečilo rop ter poizkušalo zadržati Madžare, dokler ne bi prišlo oja-čenjo. Še predno pa je prišlo ojačenje so se Madžari umaknili. LDU Dunaj, 20. avgusta. Današnja »Wiener Mitagszeltung« prinaša pred zaključkom lista brzojavko, da so davi madžarske čete vpadle v Deutsch-AItenburg. Iz Brucka ob Litvi odposlane čete ljudske brambe In orožnlštva so popolnoma odpovedale. Oliclelno vest od urada za zunanje stvari še ni potrjena. Ravnateljstvo vzhodne železnice Izjavlja, da je prejelo brzojavko iz Brucka, da so Deutsch-AItenburg danes zasedle madžarske čete. MONARHISTIČNI DNEVNIK NA DUNAJU Dunaj, 20. avgusta. (Izvirno poročilo.) 8. septembra prične na Dunaju Izhajati prvi nemško - avstrijski monarhistični dnevnik, Pri listu bodo sodelovale osebe, ki so bile nekoč cesarju Karlu zelo blizu, med njimi tudi bivši Karlov osebni zaupnik Scbager in znana politika Pantz In Wiesner. List razpolaga z velikim kapitalom. BORZA. LDU Zagreb, 20. avgusta. Devize: Berlin 202—204, Italija 480—485, London 320, New York 95—97, Pariz 690—095, Praga 165—170, Dunaj 40.25-40.50. Valute: dolarji 95—96, avstrijske krone 40, carski rublji 134—136, francoski franki 680—690, napoleondor 360—370, nemške marke 198—200, leji 198—200, Italijanske Ure 465, angleški funt 330, češkoslovaške krone 167—169. Dunaj, 20. avgusta. (Izvirno poročilo.) Zagreb 238—258, Budimpešta 99—114, Praga 395—420, Varšava 88—98, čehoslovaške krone 393—417, dinarji 975—1025. Curlb, 20. avgusta. (Izvirno poročilo.) Berlin 11.90, New York 602, Milan 27.60 do 28, Praga 9.75—10, Zagreb 6—6.20, Budimpešta 2.70—2.75, Dunaj 2.70, avstrijske žigosane krone 2.70—2.75. »Belfecor.« ie velel maršal, opazujoč Gizelo s krvavimi očmi. »poidi v ztrornio sobo...« Gizeli ie bilo. kakor bi io prijemala blaznost. Bližalo se je nekaj strašneišega od croze same. »Se pravi,« ie Povzel Concini. »ne v sobo: ustavi se pred vrati in čakai. da ti zakličem: vstopi! Kakor hitro pa izrečem to besedo, skoči noter , .« Začul se ie Jek. Doln strašne 2a-lobe: maršal fe videl, kako ie padla Oizela na kolena, z obličicm spačenim od croze. Nasmehnil se ie in nadaljeval: »Skoči noter, primi žensko za lase. vzemi svci meč in ii odsekaj glavo... Razumeš? Odsekaj ii s;lavo. prinesi io doli ter io vrzi v naročje temu dekletu!« Strahoten krik ie planil iz Oize-linih ust. Pobrala se ie z nadčloveškim naporom. hoteč Planiti k maršalu in Belfetrorju. Toda že ie bil črnec izej-nil! Bil ie na not- k materi! Concini si ie obrisal mrzli znoi. ki mu ie te- kel po obrazu. Sklonil se ie h Gizeli. De da bi se te doteknil. »Fovei kaktj se odločiš? Ali sl moja? Tvoi oče in tvola mati ostaneta živa; kneginja boš... Mari nočeš? Minuto ?e in kesala se boš pred krvavo sclavo svote matere!« Gizela se ni več zavedala, kie se nahaia. niti kdo ie ta človek, niti česa hoče od nie. Nekai nedoumno strašneca io ie goltalo v svoi vrtinec. ln zdaici se ie zvrnila znak ter obležala brez zavesti. Iz njenih zaprtih oči oa so se iele utrinjati neme solze in curliati diiura za drugo po bledih licih. Goncini ie pokleknil k nii. noerabil io za ramena, stresel io in zavpil: »Govori! Povej, ali nai zakličem Beifesrorju. da nai vstopi?« Maršal ie icral podlo komedijo: niti voivoda Angoulčmski niti Vio-letta nista bila v nieeovi oblasti! Oba sta bila svobodna! Toda Concini sc ie bil vživel v svoio vloeo tako. da ie veriel samemu sebi: pozabil ie. da laže .. Kakor fci res izrekel smrtno obsodbo, ie planil k vratom, da bi kriknil črncu krvavo povelje... Tedal pa ie odskočil. okanienelJ Na praeu le videl dve ženski... Prva ie bila Leonora Galieai. markiza d’ Ancre -- niecova žena!... In druga?... Mariia de Medicis, kra-liica-mati — niecova liubica! ♦ Mariia de Medicis — markiza d* Ancre io ie imenovala kratko in po domače Marijo — ie bila pravkar prekoračila štirideseto 'leto. Bila ie žena velike lepote, ki te čas dotlej ni bil moeel razdeiati. Liubjla ie umetnosti in celo sama rezala v baker. V vseli drueih rečeh pa ie bila mrzla, računaioča egoistka. In vendar te nosila v svoiem trdem srcu že d-oleo iarem liubezni. kateri se ie sama čudila. Bila ie v tistih nevarnih letih, ko se izvrši v ženskih poslednja izprememba in so nekatere izmed niih zmožne sleherne norosti. Mariiina norost te bij Concini. Stran % >— 2 Na gentlemenstvo apelirajo. Na Vrbskem Jezeru. 19. avst. ’ Nemci so ves čas trdili, da ie ljudstvo v coni A na nlihovi strani lin da Je niHi zmaga čisto gotova, ako se Hm dovoli odortie demarkacijske črte »zwecks freier Aussprache«. Črta se ie odprla in nemška laž le »ostala 'danes očitna: Nihče lih ne mara! »Vaš denar ni nič vreden, za Nemce nimamo kruha, živela Jugoslavija!« tako doni iz vseh strani. Nemške agi-tatorie s praznimi nahrbtniki ie danes sram. še boli sram pa te nemško gosnodo v Celovcu, ki ie. zanašaioča se na informacije svoiih zaupnikov, doživela tako bridko razočaranje. Nič iim ne pomaga »freie Aussprache«. — obupani, zbegani In osramočeni tavaio naokrog. Kaf sedaj? Ena strula postala llu-bezniiva, češ »es wfire wohl schon im Frieden zusammen zu leben«. Druga struia. ki ve. da našega pro-bnieneea naroda z nobenimi sredstvi ni več mogoče vkleniti v stare suženjske soone. bi rada vspostavila stanie. kakršno ie bilo za časa zloglasne ameriške komisiie. V ta namen skoro vsak dan izide v *FreIe Stimmen« kako odprto pismo na in-teraliirano komisijo. Zadnla številka prinaša na uyodnem mestu obširno pismo univ. prof. Dwofaka. (Kake is zašel ta med Nemce?) Mož se Jezi. ker se v coni A. ki ie že skoro dve leti' ood iugoslovan. upravo, agitira za Jugoslavijo. Kakor da bi profesor ne vedel, da ie ravno toliko časa cona B pod nemško-avstriisko upravo, kier se vrši agitaciia za Nemško Avstrijo in se Slovence na nečuven način pregania! Zastopnikom velesil se laska na vse načine in apelira na ni4h velikodušnost in pravičnost. O Angležih pravi, da so gentlemani. Francozi da stavliaio nad vse čast naroda in. no. italiiani da se kot potomci starih Rimljanov zyesto drže pogodb! (Das Ehrenv ort der franzčslschen Nation. .v/elche die nationale Ehre liber alles st elit. das Ehrenwort Englands. der lleimat der Oenllemen. und das Eurenvvort Italiens. des Sprossen des alten. die VertrSge als Heiligtum verehrenden Rfihmertumsl). Kdo se vspričo teh besed ne prl-nie za trebuh? Osobito Italijane le profesor dobro karalcteriziral. Spo-niiniam se. kal so NemcL predvsem koroški Nemci. Dišali o teh treh narodih. Pri rokah imam časopise in irazglednice. ki prostaško sramote Angleže. Francoze in Italiiane. Poslednje. ki iih imaio sedal tako radi še prav posebno. Tem potom ooziv-liam roiake in roiakinte. da zberelo ves tozadevni materlial in ga pošljejo na naslov: A. Brancin er — Loga-vas. da ga pošljemo antantlnl komisih v Celovec, da se. ako tega še ne ve* na lastne oči prepriča, kako so na-stooali za časa volne korošk! Nemci, kateri se danes kar cede antantofil-stva. In mi koroški Slovenci smo morali trpeti, bridko trpeti, ker nismo hoteli ž nilm! vred tuliti Doti antanti. v katere pravičnost ln poštene namene smo takrat še verovali. Danes. ko so na tleh. bi nas Nemci s po-močto onih velesil, proti katerim so z vso strastto in besnostlo štiri leta vodili boi In Uh nesramno blatili v govoru in tisku, oo stari šegi zooet radi zatirali — zatirali s pomočjo drugih, ker sami niso več v stanu. 'Antanta nai b! prevzela upravo, to se pravi, v rokah bi to pravzaprav imeli Nemci in s pomočto Istega apfe ejl m mmammmmmmmmmmmmmmmmmmm rata. kakor za časa ameriške komi* sile. bi nas tiščali k tlom. Hoteli so imeti prostost v občevanju prebivalcev oone B s prebivalci cone A. Dobili so io. Sedal neovirano lahko hodilo sem In tla in agitiralo in še iedo povrhu: kliub temu niso zadovolini. ker nč ne opravilo kalti naše ljudstvo iih ie že davno oroklelo. Preostala iim še edino upanje: antantina komisiia. od katere pričakuielo. da vsnostavl preišnie stanie. Ker ista številka »Frele Stimmen« poroča o elaboratu za Interna-ciionalizaciio sodišč plebiscitnega ozemlla. ki ga bale izdeluie komisiia in ki bi zadal naši upravi hud udarec, zahtevamo od naše delegaciie točnih poiasnil. kai ie resnice na tem. Dose-danie izkušnie nas uče. da so Nemci imeli zmirai precel dobre lnforma-clle. Nismo boiazliivcl. tudi v naihui-šem slučaiu ne izgubimo ravnotežia. Ali oravico imamo Doyedati svoie mnenje I Vsi dosedanji ukreni v Celovcu dokazuieio. da zasleduje antantina komisiia to taktiko, da nam pojagoma. kos za kosom zrule. če že ne celo. pa vsai važen del naše uprave.. Naši delegati se tega naibrž niti ne zavedalo. Ako se v tem varamo, smo srečni in bomo krivico, ki to s tem delamo naši delegaclii. radevo-lic in z veseljem popravili, jse enkrat povdariamo: brez našeea dovolienJa nikaklh k one e sli! Amerika in sovjetska Rusija. Ameriške Združeue države so pred kratkim poslale Italiil noto. v kateri washingtonska vlada pojas-niuie svoie razmerje do sovletske vlade v Moskvi. V. noti povdarla Amerika, da ne more priznati ruske sovietske vlade, ker H ni mogoče akceptirati boliševiškega režima v Rušili, ki zanikuie vsako čast. dobro vero in vollo do sporazuma. Sedanii ruski režim ni sezidan na temelju soglasja in zaupnih odnoša-iev med narodi. Odgovorni vodiielli tega režima so dovoli često dokazali da iim ni do sporazuma s tutimi državami. Boliševfkl zanikuleio vrednost in obstoi pogodb, ki trtso sklenjene Izrecno med boliševiškimi vladami. To trdi vsai boliševiška teorija. in praksa nam le pokazala, da se predois tudi izvafa. Zagovorniki boljševizma »o se mnogokrat uradno iziavili da so ore-pričanl. da ima boljševizem v Rušili obstanek samo tedai. če se iim posreči Izzvati orekuclie v vseh velikih državah, tudi v Ameriki. Naloga teh revolucii le vreči sedanie vlade in postaviti na nlihovo mesto sovlete. Za dosego teh dliev boliševlki ne izbiralo sredstev: ooslužulelo se celo zauo-niških mest dlolomatišklh zastopnikov. Razen tega Da te nemogoče prizna« rusko, bollševiško vlado tudi radi tega. ker ie podvržena kontroli samo ene politične stranke. W dobiva podporo iz lavnih sredstev, s katerimi razpolaga boliševiška vlada v Moskvi. Amerika smatra, da se ne more stopiti v stik hi vzdrievatl poštene odnašale z državo, ki se bori za svol cbsto! z nedopustnimi sredstvi. Pred tako vlado ni mogoče hnett nobenega spoštovanja. Če bi se z vlado take države podpisale pogodbe ali obveznosti. bi iih ob času. ko bi iih tre-balo Izpolniti, boltševiškl voditelll cinično odklonili. Zato vlada Združenih držav ne priznava sovletov. ki Ruski begunci v Carigradu. Ruskih beguncev }e v Carigradu na tisoče Med niimi so bogatini in reveži. Mnogi od nlih so prodali vse kar so prinesli iz Riusiie ln sedal Il-.ve od miloščine. Drugf so se vsl-'drali v različnih podietiih. ln sl tam služiio kruha kot Drodalalci. služabniki 1. t. d. Bohemi so se zbrali v posebne skupine ln prirejalo zabav* ne večeie. V Peri so begunci očko* piii mnogo hotelov in restavracij. Tako žive tudi od gostilničarske obrti. Službo v takih lokalih opravljajo po navadi mlade ženske. Mlade so. lepe. in vse hodilo v svili. Med niimi te mnogo dam visoke ruske aristokracije. Id Doslužuleto uostfc pod vodstvom starih gospodov, bivših dvorianikiov. Čudna usoda ta w dec z nalvišiega družabnega mesta v caristiČnJ Rušil! na nivo natakaric v Turčili! Možje, ki zahalaio v te prostore, imaio pred damami iollko spoštovanja, da pollubllaio natakaricam roke. y. nekem drugem restavraiiibkcm imato v svolem programu tudi prevrat v Ameriki. Združene države sicer sooštuieto ruski narod in ne nasprotujejo meiam. ki sl Jih bo uredil: ne morelo pa prizna« vlade, ki dela ravno nasprotno kar 11 veleva dolžnost. \ Predrznost Murska Sobota, 16. avgusta. Prekmurske »Novlne« so priobčile dne 8. avgusta »vlogo« Sakovlča Jožeta ln tov. na vliti Šolski svet; v vlogi beremo med drugim: Prekmurje se le britko varalo v svojem upanju na odrešenje. (!) Prekmurci so se upali, da so tz Slovenije po duhu ln srcu bratje prišli k njim, kateri njihovih svetih čutenj ne bodo žalili. Zdaj pa morejo vldltl, da so v Prekmurje prišli ljudje tujega duha in nečutljlvega srca, zagrizeni protlvnlkl krščanstva: uradniki , odvetniki In posebno učitelji, kateri tnkaj hočejo svoje novopo-ganske Ideje razŠIrjavatl. Prekmurci se tem hudobnim nameram kar najenerglčncj proti-postavljalo In zahtevajo za sebe pravico samoodločbe (t), po kateri oni sami hočejo odločevati, kakšnim učiteljem bodo oni svoie otroke na vzgojo dalL In nikakor ne bodo trpeli takšnih učiteljev, kateri svoje svetovno naziranje Iz brutalno . antlkrlstljan-skega »Učiteljskega Tovariša« zajimljejo. — Zato ml podpisani člani Okrajnega šolskega sveta za Prekmurje, da ohranimo prekmnr. ske krščanske otroke proti tem nltramoder-nlm, a v svoji omiki Jako slabo »naprednim« učiteljem. Višjemu Solsk. Svetu za Slovenijo predlagamo v nujno ugodno rešitev sledeče zahteve: 1. Naj se takoj ustavi nadaljna prldell-tev učiteljev k prekmurskim šolam Iz onkraj Mure. 2. Naj se vse dnevnice ali Izvanredne doklade, katere se plačujejo učiteljem, ki so prišli Iz onkraj Mure, ali pa vsem učiteljem v Prekmurju brez razlike nakažejo- 3. Naj VIŠJI šolski Svet odobri, da bodo šolski stolči v Prekmurju vse učiteljske službe razpisali I po svobodni votltvl učitelje namestili (!), In da VIŠJI Šolski Svet tako Izvoljenim učiteljem postavno pl3Čo takoj bo nakazal. Za državne šole In za dve meščanski šoli v Prekmurju bo Okrajni šolski Svet razpisal službe in volil učitelje. (!) 4. Učni Jezik na vseh slovenskih ljudskih šolah v Prekmurju naj bo prekmursko narečje (t): pismena ali kntževna slovenščina na! se kot poseben predmet u6t. (tl) Zato Je potrebno učne knjige prepisati v prekmursko narečje, kaj naj Višji Šolski Svet takoj odredi. 5. Naf se tu predložene zahteve tekom 14 dni brezpogojno za nas ugodno ra-iljo. (!) Zato prosimo gospoda civilnega komisarja za Prekmurje, da ta naš predlog nujno odpošlje Višjemu šolskemu Svetu t Ljubljani. Ce se pa naše pravične zahteve ne M ugodno rešile, naznanjamo, da se v mesecu septembru v Prekmurju začela bode pasivna reztstendja (!) proti vsem liberalnim, brezvernim učiteljem In otroci k tem učiteljem ne bodo hodili v šolo. Dano na sedmi seji Okrajnega šolskega Sveta za Prekmurje v Murski Soboti 23, junija 1920. Podpisani: Oodlna, ev. larar v Petrovdb, Šiftar Karol, bodonskl larar, Klek! Jožef (ki Je seveda tudi farar, čeprav ni pripisal tega), Sakovlč Jože!, Božidar Sever. Bašša Ivan.« Ta ščuvanja ne Izvirajo mogoče Iz ljubezni do krščanske misli, temveč Imajo na men braniti madžaronske prekmurske učitelje, ki se morda Iz taktike kažejo prekmnr sklm »lararjem. kot klerikalno misleči mož-Je. Iz Istega vzroka tudi zahtevajo prekmurski »lararj!« patent na prekmursko šol-stvo, da bodo prekmurski madžaronskl uči. telfl lahko prostejšlh rok ščuvali proti državi kakor doslej. Om*. civilnemu fcoudsarlu svetujemo, naj vrže prihodnjič podobne »vloge« v kol, proti madžaronskha gg. lararjem in učiteljem Pa naj ukrene odločne korake! Beležke. Metode utedinienla. Vzemite v roke »Službene Novlne kraljestva Srba. Hrvata l Slove-naca« izredno številko (133 a) z dne 19. lunila t. 1.. ki prinaša uradni srbski prevod senžermenske oosrodbe. Odprite in berite! Iz člena 27.: »severo-istočno od VL laha; »severo - zaoadno od Klagen-furta: »na severo-istok Da do Curke«: Iz člena 49.: »severo- zapadna administrativna mesta sveža Felker-markta«; Iz člena 50.: »istočno od Rozega«: pa do zapadnoe kralnlee dela jezera Verta (Vrbskega!!!) na Jugu od VekJena«. V členu 27. čltamo tudi: »grebenom Karavank ena« (H), To ie menda Drvi stadij jugoslo-venščine z uradnim patentom ter obenem nailenši dokaz za to. da naše zunanie ministrstvo Slovenijo izredno dobro oozna. kar se ie sicer itak pokazalo na mirovni konferenci. Sestra volna. »Beogradskl dnevnik« Drinaša pod naslovom »Pravi brat« članek, v katerem piše o voditeljih srbskih radikalcev takole: »Vojna ie nekomu voina. nekomu sestra. Za večino našega naroda le bila res voina. strašna in grozovita. Radikalnim Drvakom oa te bUa sestra. Ljuba Jovanovič — Solunski, pred voino moralna nrooalica. zida sedai na Tončiderskem brdu vilo. ki ie nai-večia in nailepša med vsemi vilami v okolici Beograda. Mcmčilo Ninčič gradi peteronad-stronno palačo na svolem posestvu pri »Ruskem cariu«; pred volno se mu ni o tem niti sanialo. Marko Ojuričlč. pred voino moralna nrooalica. le vložil v krfstko podružnico Narodne banke 100.00(1 zlatih frankov. Stoian Protki sl te po vojni naba* vil pohištvo, kj je danes nalrazko& neiše v celem Beogradu: prinesla m« ga le vojna. Pašič je v Parizu ustanovil ban-ko. ki se le sedal Dreselila v nteeovo hišo v Beogradu. Pašičev sin. telesno zdrav, ki ni volne ni« videl, ima v tej banki službo, za katero preje? ma na leto 40.000 dinarjev pod pogojem. da se ne pritakne nobenega dela.« Taki so torel »ljudski« zastopniki Srbite, s katerimi se veže tudj Slovenska ljudska stranka. Poziv nroletariiatu Anatole France ie priobčil v listu »L’Humanitč« apel na proletariiat. Iz katerega navaiamo nekatere odstavke: »Kai smo storili s svolimi zavezniki? Kam so šli naši priiatelii? Niti enega nimamo več. Siti so vsi naše oholosti in naše bojevitosti. Kdo bi hotel še enkrat v krvavo voino? Samo mi (Francozi) bi radi. da bi šli narodi za nas na boine Doliane. Z zaničevanjem ln sarkazmi smo sprejeli ameriško politično doktrino, ki le naši tako nasprotna. V nobeni pogodbi se nismo ravnali po naukih, ki smo lih prepovedovali svetu med vojno. Zasovražil nas le ves orilent.« »... že tako Je bi! naš noložai izredno težaven. Sedai. ko smo priznali Wrangla. le pa postal naravnost strašen. Sedal smo končno popolnoma osamljeni. Kdo bo vertel. da fran-cosko-angleška zveza t>o tel diploma tični norosti SDloh še obstoji?« —> Mar gremo naproti novi vojni z Ru-siio. strah nas ie. kaiti pri nas v Franciji ne brani miru zaveden proletariat. ki bi znal uveljaviti svoio moč tako kakor na Angleškem. In vendar. Samo na proletariiat smemo računati, samo proletariiat nam more zasieurati oeoroženi mir. mir proti kateremu se bore kapitalisti in militaristi.« »Prdetarilat ima danes v rokah usodo Francije, usodo Evrope, usodo sveta. Položaj ie stahoten. Olohoko ganjen, z glasom sicer, Id ga Je oslabila starost, toda okallla skrb za iavni blagor, vzklikam r »Francozi rešite mdr svetal« Jugoslavija. Seja ministrskega sveta. LDU Beograd, 19. avgusta. Včeraj Je bila prva seja ministrskega sveta, ki Je trajala od šestnajstih do poldevetnajstih V glavnem se Je razpravljalo o situaciji nastali vsled napada na naše meje. Razpravljalo se Je tudi o drugih tekočih vprašanjih ki so bila na dnevnem redu, ali ki so došla kakor posledica sporazuma, na podlagi katerega Je sestavljena nova vlada. izvoz blaga ▼ Nemčijo. LDU Beograd, 19. avgusta. Finančni minister Je odredil, da se v bodoče izvoz blaga v Nemčijo dovoli, ako se zajamči protivrednost Izvoznega blaga v nemških’ markah, kakor tudi izvoz na češkoslovaško, ako se zajamči protivrednost izvoznega blaga v češkoslovaških kronah. Razna poročila. shajališču v Perl oskrbuleto službo bivši ruski častniki. Medseboi se kličete po činu. Tu te vse navskriž; gostom streže bivši podpolkovnik’ ali celo general. Službo Plačilnega natakaria pa opravlja podporočnik. Mnogo teh izgubljenih eksistenc ie bilo poorel v službi carice. Njihov sedanB soclialnl položaj lih prav nič ne ženira in z veliko spretnostjo in eleganco postavljalo na mize ored gesle butellke oive in Šampanjca, kavo. sladoled m druga hladila in krepčila. So pač v službi čudnega kozmooolitizma. Zavetniki protežirato to vrsto ruskih beguncev. Vsak antantln Konzuli! ima okolu sebe zbrano majhno rusko kolonijo. Vsaki od teh kolonij te naseljena na majhnem otoku. »Angleški« Rusi sio si izbrali nailep-šo Dozlctto. V njihovi okolici stoje nalrazkošnelše vile z vrti fn gozdiči. To le glasovit kral Primkip Francoska ruska kolonija se te naselila na Haletu italijanska na Antigoni, ame-rlkanska pa na Protilu. Vse (t. ruske kolonije, raztresene do tazIDuiH o’to-1 čičih imato celo lastno djniomatično I deiegvglo. Ta prebiva v> kcuaK.il stareca ruskega poslani št /a. Vedi jn >*eki h.ivši ruski general, ki už.va vse ug: d'j< sti ki se dovo'hile;o iac nismo dobro prebavili strmoglavljenja ravnatelistva državnih železnic v Liubliani. oa ie že Izšla zopet čudna naredba. in sicer, da se z 31. t. m. razpusti aorovizaciisko skladišče državne železnice v Liubliani. Ta razpust se izvrši, ne da bi se preie vprašali železničarji. če iim ie to prav in če ie snloli -že čas za to. Zelo čudno ie. da ie dovolil g. minister Korošec razpust, ker ie vendar svoi čas 7. uradnimi obiavaml v časopisih obiiublial. da se bo zavzel zlasti z.a železniške anrovizaciie. ob-lačihiiee in obuvalnice. Sedal le vse to zasnalo in železničar:! bodo boli kot kedai nrei izoostavlieni splošni draginii. Vsako Dodtetie skrbi vendar v prvi vrsti za aprovizacilo in preskrbo svoiih iiudi z obleko in obuvalom. železničariem oa se raznuščaio anrovizaciie. ki bi nrišle ravno sedal vsled zvišania železniških tarifov v npštev ker imaio brezplačen prevoz živil. Cas ie še. da se proti temu kai ukrene in da se naredba ne uveliavi. - Prizadeti. — Viši! šolski svet te dovolil v svoii zadnii seii vsem šolam, ki imaio šolski skleo koncem tega meseca da z ozirom na deleeacilsko zbora vanie učiteljske »Zaveze« ln sokolsko prireditev v Mariboru skleneio šolsko leto že 26. t. m. Učiteljstvo na šolah, kier traia šolsko leto preko 1 septembra in se udeleži mariborskih prireditev, ima za dotične dni dopust. — Statistika izseljencev. Pred voino ic bila uvedena točna In stroga statistika vseh izseljencev v Ameriko. Ta statistika se doslel v naši državi še ne izvaia in ni še nobene popolno zanesljive uradne kontrole. Kakor smo informirani, nrllavlia do-slci merodaini oblasti svoie amert-kanske potnike edino-le ena potovalna agentura. Čuiemo. da se neka cred voino zelo nemškutarska agentura sploh ne zmeni za te predpise glede statistike. Dalie le opažati, da temni elementi zlorabljalo potnike v svoie sebične namene ori izmeniavi raznih valut. Na oblastih le. da napravilo končno rd. -- Skrajšana vojaška služba. Po odloku vojnega ministrstva Imaio cta skrajšane voiaške službe nravico tu-di diiaiki linhlianske in splitske obrtne. saraievske tehnične in zagrebške graditeljske šole. — Dr. Korošec zbolel Minister prometa dr. Anton Korošec le obolel na influenci. Bolezen ie lahnega zna-Čaia. — Slovenski dijaški zadrug Iv Pragi ln Brnu naznanjata vsem članom agronomom •n veterinarjem, naj pošljejo prošnjo za Podporo naslovljeno na »Poverjeništvo za Kmetijstvo«, najkasneje do 5. septembra, za ska ces*ta Srečko Petrovčič, Rlm- Ijeva cesta T,: Ivan Hrovatin. Rešev a cesta 2o. ProSnie Bene, kakor one za poverjeništvo za uk In bogočastje. - S ovenska kmetijska družba to leto ne bo delila več podpor. — Vsi dijaki omenjenih strok iz drugih visokošolskih mest, naj vlagajo enako opremljene prošnje najkasneje do 10. septembra potom svojih društev ali direktno na »Poverjeništvo za kmetijstvo«. Zadrugi ponovno poživljata ostale člane, da pošljejo pravilno opremljene prošnje na omenjene naslove najkasneje do sledečih terminov: Mediolnci do 28. avgusta, tehniki, filozofi, konservatoriju in trg. akademiki do 1. septembra. Pozneje vložene prošnje ne pridejo v poštev. Nežlgosani eno- in dvokronski bankovci izgubijo v Avstriji s 1. septembrom i 1. svojo plačilno vrednost. Pri avstrijskih državnih blagajnah se bodo sprejemali S* do 18. septembra i 1. — Darovi. Kegljaški Idub »Lepi pot« Je daroval »Jugoslovanski Matici« svoto po 306 K ter za oslepele vojake znesek po 306 K kot čisti prebitek kegljanja. — Denar naj si omenjena društva vzamejo v našem upravništvu. — Tiskovni pogrešek. Med pokrajinskimi vestmi pod naslovom Braslovče« stoji nekako v sredini notice, da so pri sokolskem nastopu sodelovali tudi člani plzenskega Sokola, kar pa je tiskovna pomota, stati mora namreč: člani polzelskega Sokola. Braslovškl Sokol se zahvaljuje vsem gospem, gospodičnam ta gospodom, ki so pripomogli, da se je sokolska prireditev tako izborno obnesla. Zlasti se zahvaljuje g. Rojniku iz Spod. Oorč, ki je dal za prireditev na razpolago svoj prostor. Ljubljana. = Slnočnle preda vanie dr. Wil- fana v Unionu le v polni tnerl zadovoljilo žal ne preštevilno občinstvo. Predavanje ie otvoril v Imenu Ju-goslov. Matice dvorni svetnik Re-gallv. K oredavaniu se še povrnemo. = Pozdravni večer Emilu Adamiču priredi danes zvečer ob 21. uri v veliki dvorani »Narodnega doma« pevsko duštvo »Liublianski Zvon«. Vabimo vse občinstvo, zlasti oa nevska društva, pevce in pevke, da se večera v mnogobroinem številu ude-teže. Vstopnine ni. — Slovo! Nastopam tradicijonelno pot slovenskih gledaliških metnikov. Uprava slov. opere ,c snedla dano besedo in me prisilila s tem, da sledim svojim kolegom v svet. Marsikatera gleJatiska »korlfeja«, kateri sem med sezijo pretrdo stopil na jezik, se bode 3edaj oddahnila. Ako bi se pa klub temu še kje kdo našel, ki mu Je žal za menoj, njemu veljaj moj pozdrav. — Ljubljana, !9. avgusta 1920. Emil Rumpel, operni pevec. — Rcaktlvlran Je vpokojent poštni ofl-cljal Fran Zorec v Ljubljani In Imenovan obenem za nadoficljala. Koncert ruskega opernega pevca Du-brovskega. V torek 24. t. m. ob 9. url zvečer priredi glasovih ruski operni pevec (baritonist) Žorž Dubrovski) koncert v velik! dvorani Narodnega doma. Pri koncertu sodeluje tudi španska balerina Nil us Se-vlllana. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici ta pred koncertom pri blagajni. — Usodepoln! »marš«. Pred o! rajnim sodnikom stoji mlad uradnik trboveljske premogokopne družbe, ki se Je napram množici Izrazil o stražnikih: »V Avstriji ml niso »marš« komardirall, pa mi tudi v Jugoslaviji ne bodo.« Sodnik ga ie obsodil na 100 K denarne kazni. — »Pobirati premog na železniškem tiru Je dovoljeno«, tako se le Izrazil pred nedavnim časom neki železniški zastopnik pred sodiščem. Dve start Ženici sta se tega držali ln poslali malega dečka, sinčka ene teh dveh po »kolnček«. Zato sta se morali zagovarjati pred ljubljanskim okrajnim sodnikom, ki ju je pa na podlagi omenjenega Izreka oprostil napeljavanja k tatvini. — Odmer velikih draveljskih tatvin. Kakor znano je bil draveljski premikata! kolodvor za časa preobreta siiro natrpan raznega dragocenega ve' 'kega demobili-zacijskega materijala. Tam so kradli vojaki ta seveda tudi razni civilisti niso zamudili ugodne prilike, ter so odnašali bakrene ta medene predmete. Tako le Ferdinand Jeraj krade! dolgo časa medenino in ba-krenlno in jo dajal po svojem očetu Vincencu lz Viča prodajat nekemu kleparskemu mojstru Primožu J. Sin je očetu za to uslugo dal tu pa tam »kako cigareto«, sam pa je spravljal tisočake. Ljubljansko deželno sodišč« Je obsodilo včeraj: Ferdinanda na 3 mesece težke ječe, očeta Vincenca na 6 tednov ječe ta kleparskega mojstra Primoža J. na 590 K denarne globe. — Konji so se splašili. Na Gosposvetski cesti pri mitnici tik železniškega križišča so se te dni splašili konji konjskega depota v Tivoliju. Vojak - voznik Je skočil z voza, konji pa so v 'ivjem diru zdirjali proti Dunajski cesti ter pri Verovšku zadeli ob kandelaber. Mimoidoči učiteljici Pavla ta Milena Leskovec pri tem mestu nista mogli izogniti in sta bili vsled tega lahno poškodovani. Obenem trpita na obleki okoli 600 K škode. Vojak se izgovarja, da je bila konjska oprema preslaba, vsled česar ni mogel zadržati splašenlh konj. ~ Društvo brivskih ta lasuljarsklb po-močnikov v Ljubljani priredi v nedeljo 22. t. m. veliko vrtno veselico prf g. Slamiču na Q(incah. Spored: kabaret, solo-prizorl, Šaljiva pošta, ples itd. Začetek ob 3. uri popoldne, vstopnina 4 K. K obilni udeležb! vabi veselični pododbor. k — Prostovoljno gasilno drištVo ’V1-Glince priredi v nedeljo 22. t. m. v restavraciji »Amerika« na Glincah vrtno veselico, pri kateri svira tnmburaški klub »Svoboda^. Začetek ob 4. url popoldne. Vstopnina 3 K za osebo k Maribor. Nov dnevnik. Mesto dosedanjega mariborskesra elasila jugoslovanske demokratske stranke »Mariborski! Delavec« prične 26. t. m. Izhajati v povečani obliki nov dnevnik »Tabor. kot popoldanska izdala liublian-skesra »Jutra«. Zastopal bo politiko Demokratske stranke. Glavni urednik bo poslanec prof. Votrlar. Mestna komanda se ie preselila Iz svoietra dosedanjega noslopla v dravsko vojašnico, kamor se le že prei preselila tudi oukovska komanda. Obedve komandi imata skupno telefonsko št. 500. Ko se jugoslovanskega kruha spre-ohjedo, pa postajajo predrzni. Maribor ima vedno vse polno avstrijskih gostov, ki se po dalje časa zadržujejo v mestu, udrihalo neusmiljeno po Jugoslaviji, nazaj v sestradano Avstrijo pa se jim prav nič ne mudi. Te dni se je zgodil v Veliki kavarni skrajno predrzen slučaj: V navzočnosti članov antontine komisije je godba zaigrala neki jugoslovanski komad. Neki član te komisije vpraša članico te godbe, če je ona Jugoslovanka. nakar se dekle, ki le prišlo pred kratkim iz Avstrije, urno odreže: »Gott sel dank, dass ich kelne Jugoslavln bln!« — Čudno je res, kaj neki Iščejo avstrijski državljani pri nas, če jim pri nas ne prija. Naše oblasti bi morale malo strožje postopati in tujcem, ki jim diši sicer jugoslovanski kruh, ne prija pa naš narod, pokazati najbllžnjo pot v njihovo domovino. Nepojasnjen umor. 19. t. m. so našli v gozdu za opekarno DervuŠek v Lalteršper-gu mrtvo truplo nekega približno 40 let starega človeka — najbrže delavca. Na glavi ie ime! 20 ran, vsled česar se sklepa, da se je Izvršil zločin. Kako se neznanec piše, sc še ni moglo dognati. Na sebi je imel vojaške hlače iz črnega sukna, telovnik iz vojaškega sivega sukna, klobuk kupljen pri neki tvrdki v Trstu, čepni robec z monogramom P. A. Denarja je Imel pri sebi 13 K. Truplo so prepeljali na pokopališče na Pobrežju. Smrtna nesreča. Pred par dnevi so se igrali otroci na dvorišču hiše št. 26 v Mlinski ulici z zabojem. Pri tem Je padel zabo! 4letneu!u dečku Francu Dvoraku na glavo tako nesrečno, da Je takoj obležal mrtev. Koroško, Varnostne razmere so Drl nas vsak dan slabeiše. Odkar ie odprta demarkacijska črta. se ie oolavilo v coni A vse oolno temnih elementov — menda edino blavo. KI tra nam Avstriia zamore imnortirati. 10. t. m. so se ooiavin v Grabstainu zonet štirle od 24—30 let stari delomržneži bivši Volksvehrovci. ki so prodajali sukance in razne voiaške predmete. Ponoči na so vdrli v hišo slovenskega posestnika Kvitela in mu ukradli 3700 K v zlatu. 3000 K v srebru in za okroedo 45.0000 K drugih stvari. Potem lih ie vzela noč. Primorje. meso tudi na prosti stojnici vsakomur brez razlike, vendar pa nobena stranka ne dobi več, kakor en kilogram mesa. Vampe, pljuča in noge pa bo prodajala »Vrv, čcvabilca« na prosti stojnici po K 6 zn kg. Nakupovalna in razpečevalca zadruga mesarjev v Ljubljani bo prodajata od danes naprej vsak dan na stojnici Mihael Zajca v šolskem drevoredu goveje meso po 18 K I. vrste, H. vrste 17 K. Jugoslovenska Matica. K Jugoslovanski Alatlcl so pristopili kot redni člani: Uraduištvo Gozdarskega oddelka za Slovenijo, Gozdarskega nadzor-ništva, Ljubljana, Mestnega magistrata, Kreditnega zavoda za trgovino In obrt, Ko misije za preskrbo vračajočih se vojnf-kov, Goriške podružnice Slovenskega planinskega društva, Knjigovodstva deželne vlade, Državne poslovalnice za obleko. Osrednjega urada državnih moutanističnlh obratov za Slovenijo, Obrtno pospeševalnega urada, Žitnega zavoda. Min. za trgovino ln tndustr. oddelek za trgovino in obrt v Ljubljani, Komisije za začasno vodstvo ln likvidacijo kranjske deželne uprave, učiteljstvo ljudske šole na Ledini, nastavljencl Tobačne tovarne. Šport In turi stika. Plavalna tekma na Bledu 15. avgusta Je zelo lepo uspela. K tekmi je bilo prijavljenih v celem 42 tekmovalcev. Rezultati so sledeči: 50 m junlorji: 1. Hartman (Ilirija) 54.8 sck., 2. Lebar (L), 3. Vavpotič (Jadran). 50 m dame: 1. Angelca Černe (I.) 42.6 sek., 2. Ida Marčan (L), 3. Prida Kastelic (L). 50 m gospodje: 1. Lasič (Olimpija, Karlovac) 37.6 sek., 2. Pajallč (Olimp.) 3. Ravnik (I.) Skoki so bili najefektnejša točka programa. Vsak tekmovalec je imel predpisanih 5 skokov. Ocenjevala se ie izvedba ta težkoča skoka. 1. Kavšek (I.) 463 točk, 2. Vodišek (I.) 45.6 točk, 3. Na-vlnšek 45.4. 50 m gospodje na hrbtu: 1. Debelak (I.) 48 sck., 2. Ravnik (I.) 50 sek., 3. Utčar I.)600 m gospodje: 1. Resch (Vlc-torla, Sušak) 11 min., 19.8 sek., 2. Jakll (Olimpija) 13 :28.2, 3. Zupan (I.) 200 m dame, prsno plavanje: 1. Ida Marčan (I.) 4 :39, 2. Frida Kastelic (I.) 4 : 40. 3. Helena Zupančič 4 : 43.4. 100 m gospodje: 1. Pajallč (Olimpija) 1:29, 2. Resch (Vlctorla) I : 29.4, 3. Lašlč (Olimp.) 1 :30.2. Natančneje poročilo izide v sobotni številki »Športa«, Lahi kadilo naš tobak. Na cesti tned Loeatcem in Planino so zaplenili Lahi v zadniih 14 dneh našim voznikom nič več kot osem do deset velikih vreč našeea tobaka, katerega so iim prodali lotaški verižnimi. Seveda oolez tobaka so iim zaplenila tudi vozove in živino. Naše straže ori Locatcu in Vrhniki Kotovo sdUu ali oa iih SDloh ni. ničvredni verižniki in Lahi se Da nam smc‘eio v ticsi in kadiio naš tobak zastoni. medtem ko na moramo mi olačevati draeo kot žefran! Velike slavnosti se bodo vršile na dan Kodu Raiiianske kraljice Helene. Če bo ta dan odtekel tudi brez ene internaciic naših bratov v zasedenem ozemliu. Dorbčila ne novelo. Povratek h Albaniie. Na parniku »Bormida« se ie iz Albaniie vrnil v Trst arditski napadalni polk št. 58.. ki te bil svoičas v Postoini ter se le orvotno unrl pohodu v ozemlje Ški-Detoriev. Maloštevilna skupina »Zveze bojevnikov« ie brate ardite dočakala z velikim veseliem. Polk odpotuje v Palmanovo. Umrl ie bivši tolminski okr. glavar Karl baron Hohenbiichel. Pokojnika ima naše ljudstvo na Tolminskem v dobrem spominu. Uraduištvo trž. »Lloyda« ie radi službene praKmalike stavkalo en dan. Sedai ie sporazum med uredništvom in direkcijo dosežen, stavka Da končana. Awovizaci!a. n. O Govejo meso bo prodajala »Vnovčeval-nlca za živino ln mast« od sobote to je 21. t. m. dalje v svoji mesnici na Sv. Jakoba nabrežju vsem lastnikom vnovčevalnlčnlh legitimacij ter javnim zavodom ta korporacijam sprednje po K 18 za kg s priklado ter zadnje po K 20 za kg s priklado. Po isti ceni prodajala bo »YuoyčevpInica« govele Sokolstvo. Posebni vlaki v Maribor. Posebni vlaki iz Ljubljane dne 28. avgusta 1920: Odhod Iz Ljubljane ob 17 url 20 min. Zidani most 19 url, Celje ob 19 url 44 mitu. Pragersko ob 21 uri 10 min.., prihod v Maribor ob 21 uri 43 min. Drugi vlak Isti dan odhaja ob 18 uri 15 min. Iz Ljubljane, Litija ob 18 uri 56 min., Zagorje ob 19 url 16 min. Trbovlje ob 19 url 24 min., Hrastnik ob 19 uri 31 min., Zidan! most ob 20 url. Laško ob 20 url 25 min., Celje ob 20 uri 44 min., Pragersko ob 22 uri 10 min, Maribor ob 22 url 43 min. S prvim vlakom ob 17 url 20 min. se vozijo Gorenjci, Dolenjci ta ljubljanski telovadci, vlak se ustavi samo na omenjenih postajah ter ne sprejema d3 MEBLOVANA SOBA s HRANO se išče s 1. septembrom. Ponudbe na Upravništvo lista pod šifro »Jesen 1920.« __________________ _ _______________ 1523 STANOVANJE S HRANO za trgovskega učenca v boljši rodbini od 20. avgusta naprej Išče boljša rodbina. Cenjene ponudbe na M. Pirc, Kranj. 1524 ZAHVALA. Gosp. Ivanu Dekaniču, operaterju km. jih očes v garn. bolnici v Ljubljani, se najtopleje zahvaljujem za odstranitev istih skoraj brez bolečin ter ga vsakomur najtopleje priporočam. — Janez Ravbar. 1171