PRIMORSKI DNEVNIK ________________GLASILO OSVOBOPILNE Uto Vi . .Stent- OUQ 11 Q'37'\ Poštnina plačana v gotovini — OLgv- Spedizione in abbon. post. 1. gr. FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, nedelja 21. oktobra 1951 Cena 25 lir iSA^KO BABIČ: Vidalijeva enotna fronta \L®a.sPeriievo potovanje ' diskusija v ita-icu Parlamentu in i P° njegovi vrnitvi kampanja ita-Men vidnega in o-itolVovinisti£nega tiska vprašanju nam nekaj novih mo-linsC v orientaciji itali-tjtein nucionalistitne poli• *««,• la*kegavprašanja. l(rZlStrani se De Gasperi tore teTeka za razgo- ^Urn* dostavijo, za spo-^3°. rešitev trlaškega t» fcuZi?’ na drugi strani da ie takšen mogoč samo na tif m^.^nania tripartit- ni f0(e is »10 nar ca 1948 (te-/e. zaPaclne sile de-t(jj noti le odrekle). feie °~e Gasperijevo sta-osv°ii zbornica Ho a s posebno reso- k ,f obvezuje vlada, da k g*?*0 drži tega stali-k ^dejansko pomeni touieJ je? r° praktično Jfe |e ’ “a italijanski vladi tolittfn • da formalno ~ klejj ? zadosti neki za-krehi ® Pa istočasno vse mh do taksnega spo* ^ „e Prtde. iVa te:/ po- S lini °snouj :Sa^ ' frofj , £0,; fci jasno govori razvija danes - Ki šovinistični tisk "it. Tf prsnemu, sporazu-StL italijanski sovini-(vkljutivši kom-e. dn ■ ^ zagovarja sta- j;, ® Je splo/i nesmisel-hlS^nrnevati se z Ju-Sti i 0 triasicem vpra-\^r kakršen koli spo-i $ Za/ifco škoduje ' in* edtem ko obstaja- .“^es Tnr** *.• ■* tfobj Jnotnosti, da Ita- Ji 't) rjw! tržaški terito-n- ^ A. in B) kot mini- >c^eTO. fci / lani izdelal last. ni predlog za ustvaritev gibanja, ki niaj bi preprečilo novo agresijo; JEAN CASSOU iz Franci fe. edlsn najpomembnejših sodobnih pisateljev', ki je po obisku Jugoslavije leta 1949 odločno branil Jugoslavijo in se postavil po robu krivičnim sod. bam o njej; senator prof. FER- RUCCIO PARRI, znan dosledni antifašist, ki je bil že leta 1926 konfiniran, leta 1942 pa ga je obsodlilo posebno fašistično so-dišle, po 8, septembru 1943 je bil eden glavnih organizatorjev korpusa prostovoljcev za osvoboditev; M. NIEMOELLER iz Zahodne Nemčije, ki je znan protestanski pastor zagrizen nasprotnik Hitlerja ter zato preživel dolga leta v koncentracijskih taboriščih in je sedaj eden vodilnih pobomikov nevtralizacije Nemčije, hud kritik tako vzhodnonemškega kakor tudi zahodnonemškega režima ter vnet pristaš krepitve organizacije Združenih narodov; IGNAZIO SILONE, ki je bil poleg Togliattija ustanovitelj komunistične partije Ita- v torek 23. oktobra | obiskal danes predsednika abesinske vlade Makodena Endel Kape. Dr. Vilfana je nato sprejel abesinski cesar Haile Sela-sie, loi mu je izročil akreditivna pisma. V Ljubljani pričakujejo danes skupino francoskih novinarjev, ki bodo gostje Novinarske zveze Jugoslavije. Med njimi so predstavniki listov »France - Soir», «Le Monde«, «Franc Tireur«, «Paris-Presse» in drugi. Minister za finance Zvezne vlEide FLRJ Milentije Popovič je izjavil, da se ukrepi za neposredno uvajanje novega gospodarskega sistema in njemu odgovarjajočega plačlnega sistema, ki je bilo predvi eno za 1. november, odložijo s tem, da lije, iz k;;tere pa je leta 1930, i se bodo prej izvršila vsa po- ko je prišlo do spora v centralnem komitetu KPI, izstopil in kot «neodvisni komunist« v emigraciji napisal več knjig, romanov, esej v itd.; MARGARETA KISSL - BRUT-SCHY, predsednica socialnode. mokratične zveze švicarskih žena ter predsednica Mednarodne zveze socialističnih žena. Iz Adis Abebe poročajo, da je voditelj jugoslovanske misije dobre volje dr. .Jože Vilfan EGIPT B0 ZUHTEVHL podporo arabskih držaw? Razen manjših incidentov je tudi danes v Egiptu dan mirno potekel • Obsedno stanje v Kairu - Zavrnjen egiptovski predstavnik v Sudanu - Sudanska vladna komisija za* hteva od OZN, naj pošlje komisijo, ki bi za dve leti prevzela vrhovno oblast v Sudanu P be-ju, načelniku štab' f.jH*.ov9kih čet v Sudanu, da se vrneta v Harturn. Egiptovska vlada je danes objavila zapisnike pogajanj z angleško vlado v letih 1950-51 glede revizije anglo-egiptovsike pogodbe. Gre za sedem dokumentov, ki iih bo tisk jutri obširno objavil. Iz Damaska pa poročajo, da je Egipt zahteval nujno sklicanje političnega odbora Arabske lige. ki bi nr.j proučil anglo-egipitovsko krizo. Eg pt bo zahteval, naj arabske dežele pod-pro egiptovske zahteve. Vendar vest še ni potrjena. Posvet n Uit aovelinlkov o ;Al Sten BERLIN, 20. — Trije za iodni poveljniki Berlina so se danes sestali da bi razpravljali, kaj jim je storiti glede vprašanja predmestja Steinstuecken, ki ga je pred dvema dnevoma, \fUje , - k?o tepj^informistično PcL**.Vegova Vi-f*e Južniča v Tr-Jk, Poutil kominformi-Ku ie 0 Italiji in iSk ^laVOtitala danes pijanskega e G L oliatti °b~ Kw> gO?!"30’ da je i? s!* C?tsk0 Politiko !|Sanarwe'm *dtem }^ionmu suieni- M Brin Vo kolonijah, \Z in Tendo, Cktfh l]e’ Oovori o t?J Nn u^ah> Italije 'iiSn»ioCen ter na^ nasprotnik ‘ h t%. vZ°Tuma z a kamnania Proti Jugosla- PARIZ, 20. — Glavni tajnik OZN Trygve Lie je danes z letalom prišel iz New Yorka v Pariz, kjer bo pripravil vse potrebno za bližnje zasedanje glavne skupščine. Se pred svojim odhodom iz New Yorka je Lie izrazil upanja, da bodo ZDA mogle uspešno urediti vprašanje iranske nafte med Mossadeghovim obiskom v Wa-shingtonu. Lie je tudi poudaril važnost bližnjega zasedanja glavne skupščine OZN v sedanjem položaju in dodal, da upa, da bo zasedanje glavne skupščine končano do 15. januarja. Po svojem prihodu v Pariz pa je Lie izjavil dopisnikom, da čakajo glavno skupščino šte. vilne težke naloge, vendar je izrazil zaupanje v željo držav članic, da uredijo medsebojne spore z mirnimi sredstvi in sporazumi. Novinarji so ga tudi vprašali, kaj misli o včerajšnji trditvi ameriškega poslanca Lavvrencea Smitha. Češ da zadnje Lieovo poročilo «želi za ves svet totalitarne metode komunizma« Lie se je nasmehnil in odvrnil: «V vsakem parlamentu mora sedeti kak norec«. Medtem je OZN končala svoje delo v začasnem sedežu v Flushing Meadows, kjer je delovala skoraj pet let. Newyor-ška občina je hitro poskrbela, da »premeni veliko dvorano v drsališča kar je bila že poprej. Ko se bo OZN po pariškem za. sedanju glavne skupščine vrni- la v Ameriko, se bo vselila že v novo poslopje, ki ga zdaj dokončujejo. 24. oktobra bo francoska vlada . glavnemu tajniku Lieu uradno izročila palačo Chaillot, kjer se bo 6. novembra začelo zasedanje glavne skupščine OZN. Truman imenoval veleposlanika pri Vatikanu WASHINGTON. 20. — Predsednik Truman je danes prelomil staro ameriško tradicijo in imenoval generala Mark Clarka za veleposlanika ZDA pri Vatikanu. Clark je član protestantske episkopalne cerkve. Pričakujejo, da bo imenovanje povzročilo v parlamentarnih krogih precejšnjo opozicijo. ZDA so imele pred‘tavn ka pri Vatikanu samo v letih 1848 -1868; press of Australia«. Angleško vojno ministrstvo je sporočilo, da je kamion angleške vojske zašel v zasedo na egiptovski puščavski cesti; šofer je bil ranjen. Poročilo dodaja, da se je danes končal prevoz 16. padalske brigade s Cipra na področju Sueškega prekopa. Danes je prišel tudi 33. polk lahke pehote. Poročilo dodaja, da so angleške oblasti v Ismailiji odredile rekvizicijo poslopij, ki so »potrebna za stanovanje angleških čet, ki so o-stale v mestu«. Z Malte pa prihajajo nekatere enote angleške vojne mornarice. V glavnem pa je v Egiptu tudi danes vladal mir. Egiptovski zunanji minister Šalah El Din je izjavil, da je «Egipt odločen nadaljevati akcijo, ki si jo je zastavil* z odobritvijo parla menta in z vestno oceno vseh posledic, ki bi utegnile nastati« Šalah El Din je dodal, da se egiptovsko vprašanje tiče vseh arabsk/h dežel. Nato je govoril 0 poskusih posredovanja, o katerih so v zadnjem času začeli govoriti. Dejal je, da Egipt noče imeti nobenega opravka i Angleži, dokler ne bodo zapu stili področja Sueškega prekopa. V Kairu so danes zjutraj proglasili obsedno stanje. Iz Hartuma v Sudanu poročajo, da je komisija, ki ji je sudanska vlada poverila nalogo. naj pripravi tako reformo ustave, ki bi zadovoljila vse sudanske stranke, poslala QZN poziv, v katerem zahteva, naj Združeni narodi pošljejo komisijo, ki bi prevzela glavno oblast v deželi in pripravila vse potrebno za neodvisnost Sudana. Obenem poročajo, da je sudanska policija danes prisilila egiptovskega prosvetnega svetovalca v Sudanu Abdel Hadi be-ja, ki je prišel z letalom iz Kaira v Harturn. da se je takoj vrnil v Egipit. Kot znano, je generalni guverner Sudana včeraj sporočil kairskim oblastem, da «iz varnostnih razlogov« ne 1 bo dovolil niti Abdel Hadi be- kot znano, zasedla sovjet; ka policija, češ da je del sovjetske-ga sektorja. Ameriški poveljnik polk. Matthewson je danes izjavil, da je akcija nel.galna in da je zahodna poveljstva ne morejo dovoliti. Na kongresu zahodnonemške demokristjanske stranke v Karlsruhe je imel danes zanimiv govor porensko-westfalski ministrski predsednik Karl Arnold, predstavnik levega kri-13 v stranki, ki je zahteval ostre ukrepe proti neofašizmu in Se postavil na stran sind ka-tov v njihovem s^oru z zvezno vlado. Zavzemal se je za nacionalizacijo industrij, ki predelujejo surovine, za gospodarsko načrtovanje in za sodelovanje delavcev pri uprav; podjetij. Arnold je tudi p"ote t ral proti iz-očitvi velikih podjetij težke industrije star.m delniškim družbam. WASHINGTON, 20. — Predsednik Truman je včeraj podpisal predlog kongresa, da se konča vojno stanje med ZDA in Nemčijo. Razočarano pričakovanje Sceibovih izjav o Mann Itaiiianski notranji minister je nenadoma zbolel in danes ni odgovarjal na obtožbe opozicije v zvezi z Giulianovo niero RIM. 20. — Danes so z velikim zanimanjem pričakovali nastop notranjega ministra Scel-be v parlamentu. Pričakovali so njegov odgovor na včerajšnje obtožbe opozicije v zvezi z Giu-liaoovo afero. Obtožbe so bile zelo resn<“. govora -je bilo celo o parlamentarni preiskovalni komisiji. Vendar se Scebba na splošno začudenje danes ni pojavil v zbornici, temveč je poslal sporočilo, da je ((nerazpoložen*. Upajo, da bo govoril v torek. Nadaljuje se polemika med italijanskimi lastniki paroplov-nih družb in parlamentom. Kot znano, je v zbornici padlo nekaj ostrih besed na račun italijanskih plovnih družb, nakar so plovne družbe odgovorile v še ostrejšem tonu. Nekateri poslanci so zahtevali, naj parlament zaščiti svojo čast Minister za trgovsko mornarico Caippa se je danes poskušal izmazati iz nerodnega položaja, če§ da o vsej stvari ni ničesar vedel, dokler ni bral govora poslanca Mooticellija v časopisih. V rimskih političnih krogih so opazili v zadnjem času pre oejšnje zanimanje ItaUje za E-gipt. Ze De Gasperi se je v svojem zadnjem govoru v senatu obširno pečal z zadevo. Istega dne je podtajnik zunanjega ministrstva sprejel egiptovskega veleposlanika, danes pa ga je sprejel De Gasiperi na «normalen obisk«, kot pravi poročilo, ki dodaja, da je egiptovski predstavnik »izrazil hvaležnost svoje vlade za De Gasperi-jeve izjave v senatu o položaju v vzhodnem Sredozemlju«. O-pazitl je tudi. da je po De Ga-sperijevem govoru, ki je skrival prikrito aftglofobsko noto, tudi večina italijanskega tiska šla po isti poti. Listi gredo še dalje in poudarjajo, da je Italija «kot poklicana«, da ne le posreduje med Anglijo in Egiptom, temveč da ob tej priliki tudi zavzame svoj ((tradicionalni položaj« v Sredozemlju. trebna dela in da se bodo ukrepi začeli izvajati okrog z čet-ka novega planskega leta. Razlog zaradi katerega so ti ukrepi odloženi leži v tem, da je potrebno proučiti še mnoge konkretne podrobnosti, da bi se omogočilo, da nebo novi s.s em izzval velikih sprememb na tržišču. Minister Popovič je poudaril, da je borba za nrdaljrjo stabilizacijo na tržišču neobho-den pogoj za prehod na novi sistem. Lahko dodamo, da novi sistem označujeta dve stvari: 1. ločitev gospodarskega organizma države od državne uprave in njegovo samo«talno in svobodno delovanje in 2. samostojnost podjetij kot neposrednega proizvajalca proizvodov, kjer ono direktno s svojimi proizvodi nastopa na svobodnem trgu. Lani in letos so oblas'i pod-vzele vrsto ukrepov za st: bili. zacijo. Najvažnejši je ukrep o puščanju v svobodni prom t industrijskih proizvodov in dviganje njihovih cen do višine, ki je odgovarjala cenam kmečkih proizvodov. Na tej podlagi je prišlo do deflacije denarja. pri-tisk na cene. znižanje cen kmečkih proizvodov in njihova stabilizacija. Vse te operacije so bile izvršene tako, da povprečni standard ni padel. Seda' Pa s0 potrebni nadaljnji ukreni, da bi se nroces s‘abil;zacije dcvedel do stadija, da bi se v bodočem letu razmere ured le tako da bi omogočil’ prehod na novi gospodarski s stem in na svobodni trg. Tu bo najvažnejši ukrep zvišanje tarif v prometu in vseh vrstah uslug, ker se smatra, da so nizke tarife in usluge trenutno najslabši pojav na trgu. Dviganje cen in tarif bo izvršeno pri vseh vrstah prometa pri poštnih uslugah, pri razsvetljavi, vodi, kinu in gledališču in podobno. Najemnina za stanovanje pa bo ostala ista. Drugi ukrep je izmenjava bonov za svobodni denar v nominalni vrednosti. S tem se bo ustvarilo svobodno tržišče poljedelskih proizvodov, obenem pa normalni in zdravi pogoji za izboljšanje proizvodnje. In. dustrijski boni pa bodo še v naprej ostali v veljavi kot zaščita tržišča poljedelskih proizvodov, vendar jih bodo dobivale samo osebe v delovnem odnosu. Tretja skupina ukrepov pa predvideva znižanje cen sladkorja na 175 din in masti na 270 din. Znižana bo tudi cena tobaku povprečno za 25 odst., tekstilu za povprečno 10 odst. Od predvidenih ukrepov bo znižanje cen tekstila in tobaka začelo veljati 22. oktobra, nove tarife za promet pa od 23. oktobra. R. K. O zadnjih dogodkih, ni mohamedanskem Srednjem vzhodu, je netl#ho zapisal, da gre za »verižno reakcijo». t ere j za s-var, ki jo sicer poznamo iz atemske fizike: reakcija v enem atomu se prenese na drugega, s tega na tretjega itd.; tako nastane cela vveriga* atomskih reakcij. Tudi na Srednjem vzhodu_ je približno tako, le da je težko povedati, kje se je stvar pravzaprav začela, saj je to kotel, ki vre že celo stoletje, nekako od tukrat, ko je nekdaj mogočno turško cesarstvo začelo slabeti in razpadati. V ospredje svetovnega dogo janja pa je prišel vzhodni del Sredozemskega morja Oče izvzamemo Napoleonov neuspeli pohod pod piramide), ko je z zgraditvijo Sueškega preskopa ta prej odročni predel po.tal važna prometna pot. Za dežele okrog Perzijskega zaliva pa se je začel veliki svet zanimati šele, ko so iz podzemlja pri Mosulu, ki so Qa dotlej razkopavali samo arheologi v lovu na krilate bike, začeli črpati novo dragoceno surovino . naf. to. Od takrat so se « propadanje osmanskega impirijaz: čeli mešati interesi evropskih im-perializmov • francoskega in angleškega, ki sta se jima ka- kjo, ali prav tako malo prav.e* kot Angleži. Skraitku, zahteve po Sudanu izražajo že neko vrsto egiptovskega — čeprav ne novega — ekspanzionizma, in s tem 4 bi-jo naravne zahteve egiptovskega ljudstva, da se konča angleška vojaška okupacija aela egiptovskega ozemlja. So pj še druge stvari, ki te zahtev^ slabijo. Sem spada v prvi vrsti debeli kralj Faruk, ki ni znan samo po ljubezenskih aferah, temveč tudi po razsipno ti, ki ni v nobenem razmerju z gospodarskim položajem njegove, dežele. Angleži se seveda sklicujejo tudi na to in opozarja o, da utegne Faruk iti po poti svojega davnega pred' ika ke-diva Izmaela, ki je nekoč sp a-iril Egipt dobesedno na boben (med drugim je v sili predal tudi vse delnice Sue.kega prekopa, ki jih je pose.doval Egipt). Položaj v Egiptu je torej za sedaj negotov. Kairska vlada je odpovedala pogodbo iz le a 1936, ki je dajala Ang' ež m i*e-vilne pravice in prednost (da jih ne noštevamo posebej, bomo z nekoliko posplošenja rekli, da so uživrli Angleži v Egintu približno podoben položaj kot ga uživajo danes angle- 0 20 M) 6QKm ^Rort-Said iteS>rč fvad- l/ Mansura El Qant£ra Ismail m M AbuSutveir. eversoir CinFifa, SonelHE Poveljstvo RAF Letalsko oporišče PoriJaufitj Transportno oporišče Bombardersko oporišče CAIRO Angleške postojanke na področju Sueškega prekopa. Zakon o pomoči tojini končno pod streho WASHlNGTON 20. — Kongres je končn0 odobril zakonski načrt za pomoč tujini. Dokončna vsota je nekje n* sredi med tisto, ki jo je odobrila zbornica, in ono. ki jo je izglasoval senat, in znaša 7,328 milijonov. V to vsoto pa je vključenih tudi 100 milijonov za pomoč Španiji ki jih predsednik Truman ni zahteval. Kot znano, so prvotne Trumanove zahteve znašale 8 milijard in pol dolarjev. Urad za obrambno mobilizacijo je zahteval včeraj, naj «Columbia Broadcasting Sy-stem« začasno ukine široko proizvodnjo aparatov za barvno televizijo. To zahtevo so utemeljili s tem, da je treba varčevati z važnimi surovinami. Atllee o odnosih z ZSSR LONDON, 20. — element Attlee je danes zaključil radijsko predvolilno propagando v Angliji. Prvič v svoji volilni kampanji se je angleški ministrski predsednik dotaknil zunanje politike in predvsem polemiziral z Edenovimi napadi na vladno politiko v iranskem vprašanju. Glede odnosov z ZSSR ie Attlee izjavil: «Kakor hitro bo ZSSR hotela, sm0 pripravljeni pogajati se z njo; toda treba je da ima Moskva iskreno voljo za sporazum. Proces o Porčinju LUCCA, 19- — Včeraj smo poročali, kakšnih načinov se vse poslužuje zastopstvo civilne stranke pri gromadenju ob-težilnega gradiva, pri čemer ] skuša pokopati celo nekatere priče, o katerih meni, da bi mogle s svojimi izjavami kakor koli koristiti obtožencem. Ako-ravno je predsednik na včerajšnji razpravi zavrnil predlog, naj bi se kazensko postopalo proti Giovanniju Saurinu, je odvetnik Libotte danes znova načel vprašanje in predložil so. dišču formalno ovadbo, ki dolži Ssurina krivega pričanja. Spričo tega si je tudi odvetnik Guidi pridržal pravico nastopiti proti obremenilni priči Cloc-chiattiju, ki ga obramba dolži enakega prestopka kakor ga tožeča stranka' očita Saurinu. Mimo prerekanja v zvezi lažnimi izpovedi prič, ki je za dobršen čas skrajšalo dopoldansko razpravo, je utegnil predsednik zaslišati le Antonia Mi-chielija in Giuseppeja Emerati-ja. Tudi od teh dveh sodišče ni izvedelo nič takega, kar bi ne bilo povedano že od številnih drugih ijrič. Michieli je v glavnem govoril o truplih ozopov-cev, pobitih nad Porčinjem. ki jih je v družbi ie nekaterih pomagal prenesti v Spesso. Med njimi je spoznal trupli Celedo-nija in Targata, ki sta bili pokopani v skupnem grobu. Emerati pa je pripovedoval, kako le 6. februarja 1945 s sinom prišel do koč nad Porčinjem, se tam zadržal pri ozo-povcih in slišal, kako je Franco Celedoni svaril «Bollo» pred garibaldinci. Razprava se bo nadaljevala , v torek dopoldne. sneje pridružila še nemški \ (mDrang nach Osten», os Ber-lin-Bagaad) in v nikoli ko ponesrečeni obliki italijanski, od severa pa ruski. Toda če je prvi del bojev in vrenja na tem ozemlju zgo-dovina sporov in borb med posameznimi imperiaiizmi se kasneje tudi sr diycvzhoini narodi po jam jo kot samesiejni faktorji i n zainejo posegati v opravke velesil. Pri tem jih druži, kot skupna vez, mohamedanska religija, ki t«j tisti stopnji razvoja. na kater je danes večina naroča Sred j ga vzhoda, še »ros ob ra preče š- e mobilizacijske funkcije. V više razviti Tu čiji je ta vez na primer odpovedala. Povrnimo se k verižni reakciji: če glidar.:o na položaj v tem letu, lahko o taki reakciji res govor mo. Začela se je z Iranom, preskoči a na Egipt, pripravlja Pa fe v deželah Arabskega polo*oka in Mez po-tamije in sega z marošk m vprašanjem že v zahedni del Sredozemskega bazena. Iranska zadeva je z angleškim umikom precej izgub la na svoj: eksplozivnosti. N"cio-nalizacija nafte in rafinerij je izvršeno dejstvi in ed no, kar bo po našem mnenju Anglija lahko izvlekla iz zar'eve je od. škodnina za lastnino. Washingtonu se zdi Perzija v vse pr več kočljivem zemljepisnem pclo~a u, da b; v celoti podprl angleške zadeve. Prav te dni je bilo govora o ameriški finančni pomoči Iranu. S tem pade zadnje londonsko upanje: da bodo mzrvane iranske državne finance (recimo rajši, kronično suha blagajna) prisilile Teheran k popu, ščamju, Mosscdenh je pač zelo spretno izkoristil nevarno bližino ZSSR, ki se je s cer tu^i on boji kot hudič kriia, ki je pa tudi Amerikanci nočejo videti v Perziji in ob obalah Perzijskega zaliva. Vre pa v Egiptu. Prejšnji teden je bil teden velikih odloči. tev; o tem smo gcwrili že v zadnjem pregledu. Ta t den je egiptovska vlada začela svoje sklepe izvajati. Vendar je za sedaj obtičala na zače ku poti. Angleži so ostali na področju Sueškega prekopa in nastalo je vprašanje, kako jih vreči ven. Angleži so še mnogo bolj trdno v Sudan-u; zdi »e. da si Kairo glede Sudana za zdaj sploh ne beli glave. Sploh se zdi, da je Sudan danes bolj coklja kot opera egiptovskim zahtevam. Zgodovinskih pravic na Sudan Egipt ne more dokaz; ti; ko sn ob koncu preteklega stolrtji Eg p-čani prodrli v deželo, jih je Mahdijeva vstaja sila krvavo spet vrgla ven (da d d mo: nič bolje se takrat ni godilo Angležem pod lordom Gordonom). Pozneje se je Egipt z angleško pomočjo spet usidral v Sudanu, obveljal pa je kondominij z Angleži v katerem so imeli Anglem vedno mnogo večjo besedo. Zatoaj pa siti E ipt v to ški ali ameriški vojaki v Trstu, poleg t ga pa j m je služ. a cela vrsta posebnih komun.kacij-skih naprav). Toda An leži niso popustili tn pred egiptovskimi oblastmi je vstalo vP aša-nje, kako to izvršiti. Burne man fesfacije in demonstracije prvega dne so imele nasproten učinek: Angleži so jih zelo spretno izk.r tii, da so zasedli vse strateške pol ži-je vzdolž prekopa in v okolici, egiptov.ke o l.sii pa so b le ceilo prisiljene da s? z njimi pogajajo in sklepajo sporazume o tem, k j smejo egipt vski vojaki. Ker 'O Angleži ob p e-ko;ru, je izstradanje nernog-^e, zaradi zapletenega položaja na področju prekom Pa je tudi vsak poskus z žejo remocoč, ker bi ob pr'k'n'.tvi vod vo ov ostali brez vode tudi egiptovski prebivalci te^a pasu i-o-skus, vreči Angleže i’ Egi ta mnanu mil tar'», je tudi dokaj težak zaradi dv mlj ve v-"dno. st i egiptovske voj ke, ki se pred nekaj leti v vojni proti Izraelu ni nič kaj izkazala, pa tudi zato, ker bi tak poskus po mej priliki povzroč i zastoj prometa v Sueškem prekopu, kar bi Eg'p u nakapa'o na glivo resne mednarodne t'žave. Vlada v Kairu se je torej zna. šla v nekoliko nero’nem o'o-žaju Z gr-šen račun? Morda, nacionalizirano! Egipt ni Iran, kjer grozi ob meji sovjetska n-zn^nka. In še nekaj je: v zoash ngtonskih očeh je iranska zad v a popolnoma različna od egiotovske: v Iranu ie šlo Angležem za nafto, skratka za denar (angleške denarne zadeve Pa niso Amerikancerri samo deveta briga, temveč je vmes tudi konkurenca med w m-eriškimi in angleškimi petro„ lejlsfcimj karteli), v Egiptu pa gre za Sueški prekop — za to pa imajo Amerikanci vse drugačno razumevanje, ne le zato, ker imajo s Panamskim prekopom podobne sitnosti. temveč tudi zaradi svojega gledanja na «varr.o8t» Srednjega vzhoda. Ce je torej ameriška hladnost v perzijski zadevi ohrabrila Egip. čane, gre vsekakor za zgrešen račun. ZDA so Anglijo v celoti podprle, enako tudi Francija, ki s tem brani svoje ne preveč varne položaje v Maroku, Kaj torej bo? Poklic preroka je pač najbolj nehvaležen opravek na tem svetu, če se člove/c noče zaviti v skrivnostnost a la Nostradamus. Pač pa lahko ugotovimo nekaj drugega; odločno stališča angleške vlade v egiptovskem vprašanju je okrepilo i zglede laburistov na bližnjih volitvah. Sicer pa so konservativci glede Egipta že prej stali na šibkih pozicijah; angleški odhod iz E. gipta je že davno zapečaten, zapečatil pa ga je Churchillov namestnik Eden, ki je leta 1936 podpisal angleško-egiptovko pogodbo. Tan/imrevtprcdvideva umik angleških čet do leta 1956. V dvoboju med konservativci in laburisti torej ne gre za načelno vprašanje umika iz Egipta, temveč največ za čas umika. V četrtek bodo torej Angleži odljudno in za sedaj niti kdo' voiilCRame~atiteieVižmvo. ve kaj bogato deželo? Glavn: utev ki so spočetka napovedo, vzrok je pač ta, da j ' tam Po- vale veliko konservativno zma- virje Nila - Nil pa je že iz faraonskih časov vir vse egip' v-ske blaginje. Sicer Pa imajo Egipčani do Sudana prav toli- go (tudi konservativci so v zadnjih letih zelo ^modernizirali* (Nadaljevanje na 8. strani.) TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, nedelja 21. oktobra Uršula. Stojslav Sonce vzide ob 6.28, zatone od 17.11. Dolžina dneva 10.43. Luna vzide ob 21.11, zatone ob 13-07. Jutri, pondeljek 22. oktobra Kcrdula, Zorislava Ciklusi znanstvenih predavanj Predavali bodo priznani strokovnjaki Ko je v lanski sezoni tržaška Studijska knjižnica organizirala nekaj visoko kvalitetnih, predavanj, h katerim je treba prišteti še predavanje, ki Oa je pozneje organiziralo društvo Pravnik, se je opazilo da v Trstu močno pogrešamo takih prireditev. Dvorana, kjer so predavali bodisi dr. Mirko Rupel, dr Milko Kos ali Pa dr. Ivan Tomšič, je bila vsakokrat polna. Razveselili smo se torej. ki> smo slišal i, da se za letošnjo sezono pripravlja nekaj stalnega, to se pravi, da bi taka predavanja bila na isiti dan v tednu in sicer vsa!: teden Pozanimali smo se, da bi zvedeli kaj točnejšega, ker to gotovo zanima tudi mnog» med rastmi čitatelji. Prepričani smo, da bo to naše obv?s'Uo razveselilo vse, ki se zanimajo za slovensko umetnost zgodovino, jezik, književnost in kulturo sploh. S tem, da je Slovensko-hrvatska prosvetna zveze prišla do novih prostorov v Ul. Roma 15, kjer je tud> za predavanja primerna dvorana, je izpoln en prvi pogoj, da se pridne misliti na stalna predor vanja. Toda storjeno je že tudi več: zagotovljeni so p eda-vatriji ne le za več predavanj, temveč celo za več ciklusov predavanj, to se pravi, da predavanja ne bodo nametana, kakor bi Pač slučaj nanesel, temveč je že sestavljen tečen na>Srt predavanj. Zaleti b samo bilo, da bi se tudi v celoti lahko izvedel kot je zamišljen. Da bi se mogla predamnja nemoteno vršiti in da ne bi sovpadala z drugimi prireditvami, so znnje določeni večeri cb ponedeljkih. Tako lahko vsi tisti, ki se bodo za predavanja zanimali, že v naprej lahko računajo, dn irnaio ponedeljkov večer zaseden Krr je jasno, dn ne more i&rfka $nov vseh ljudi enako pr tegni-ti, so predavanja razdeljena v posamezne cikle, ki obsegajo Po dve. tri ali celo šest predavanj Ti ciklusi zajemajo: 1. umetnostno zgodovino. 2. glasbo, 3. geografijo. 4. zgodovino, S. jezik, 6. književnost. Imtpui predavateljev, ki so sami strokovnjaki v zadevnih vprašanjih, jamčiio za kvaliteto predavani. Naj navedemo, da se bo ciklus rreda< nnj O LIK OVNI UMETNOSTI PRI SLOVENCIH pričel s predavanjem univ. r/rof. dr. Franceta Steleta, ki bo predaval o umetnosti nn Slovenskem v srednjem veku. Nadaljeval bo prof, dr. Fran Sija-nec s predamniem o baroku v Sloveniji. Naslednji dve predavanji in sicer o slovenski umetnosti v 19. stoletju (klasicizem. romantika, realizem) in o slovenskem, impresionizmu bo imnl univ. prof. dr. Izidor Cn-nkar Dr. Stane Mikuž pa bo zaključil ciklus s predavanjem o srdobnem slovenskem ?lik"r"tvn. Vsa ta predanxmja bodo boaato ilustrirana s skioptiinimi si kami V o"taVh ciklusih bomo m^d d n ct!mi slišali dr. Valens Voduška, univerz tefng pr fe"'r-je dr. Antona Mplika, dr. Ma hor*o *WMa vsak naslednji ŠE ENA KRIVICA V ŠKODO SLOVENCEM Za ljudsko štetje bodo delili samo italijanske i/prašalne pole 4. in 5. novembra bo na Tržaškem ozemlju uradno ljudsko štetje, ki naj pcicaže, kolikšno fc. število prebivaiistva oa tem ozemlju, v kakšnih prilikah in Pogojih živi, s čim se bavi itd.. Kot je našim čitaieljem prav gotoyo znano, je poteklo od zadnjega ljudskega štetja, ki je bilo še ntkaj let pred drugo svetovno vojno, že precej časa ter bodo zato podataci sedanjega ljudskega štetja prav gotovo zelo zanimivi. Da bi bila izvršena ob pravem fiasu vsa pripravljalna dela, je bil nedavno us-anovijem tudi poseben urad za ljudsko štetje, ki ima svoj sedež v enem izmed paviljonov ns tržaškem velesejmskem prostoru. Pripravljalna dela bodo zaključ? na do 24. t. m., nakar bo nad 4Q0, ja to določenih uradnikov, pričelo deliti vprašalne pole vsem prebivalcem tukajšnjega ozemlja- Pole bodo morale biti že čez nekaj dni izpolnjene, nakar bo, kot že omenjeno 4. in 5. zaključno štetje. Te in še druge podatke smo prejeli od ravnatelja urada za ljudsko štetje dr. Suicha, ki je med dr-gim izjavil, da so se glede vprašalnih pol držali vzorca, ki so ga prejeli iz Rima. Na polah' bedo razna vprašanja v zvezi z ekonomskim po. iožajem posameznih članov dru. žine. v zvezi s poklicem, stanovanjskimi razmerami itd.. Ker smp izvedeli, da se bo iste. ga dne pričelo ljudsko štetje tudi v vseh mestih Italije, nam je postalo seveda jasno, da datum za ljudsiko štetje na našem ozemlju ni bil kar tako slučajno izbran. Odgovorni krogi so se seveda zopeit potrudili, da tudi v tem primeru pokažejo «tesno povezavo« našega ozemlja z «madrepatrio» ter so šli čelo tako daleč, da so se tudi gle. de vprašalnih pol držali vzorca, ki so ga prejeli iz Rima. S tem seveda niso hoteli dokazati, da ni bilo mogoče sestaviti takšne vprašalne pole. ki bi veljala za naše ozemlje. Ne, tako naivni niso; oni so se nasprotno poslu, žili teh vprašalnih pol samo zato da dokažejo, da je Tržaško ozemlje sestavni del Italije. Da s takimi metodami niso in ne bodo uspeli prepričali Tržačanov, to tudi sami vedo; toda njim za sedaj zadostuje, da so sami o tem prepričani ter da imajo tudi pri svojem ffdelova-nju» proste roke. Ponovno moramo na žalost ugotoviti, da so se tudi v tem pogledu odgovorne oblasti popolnoma podredile zahftevam italijanskih šovinistov teT se niso ozirale na želje in zahteve Tržačanov, ki imajo v®o pravico zahtevati vprašalne pole samo za naše ozemlje, ki ni neben sestavni del Italije, pa četudi ga hočejo kot takega italijanski iredentisti prikazati. Za nas Slovence pa ima vprašanje najavljenega ljudskega štetja še drugo lice. Mislimo namreč tudi pri tem na spoštovanje dvojezičnosti. Odveč bi bilo menda poudariti, da so vprašalne pole tiskane samo v italijanskem jeziku ter da so tudi uradniki, ki bedo delili te vprašalne pole ter stavili tudi vprašanja, ljudje, ki obvladajo samo italijanski jezik. Odgovorni krogi so, kot vse kaže. ponovno «pozabili», da prebiva na tem ozemlju tudi slovensko prebivalstvo, ki ima polno pravico, da v svojem materinem jeziku izpolni vprašalne pole ter odgovarja prav tako v istem jeziku tudi funkcionarjem urada ta ljudsko štetje. In na te pravice so ponovno «pozabili» prav tisiti ljudje, ki nenehno govorijo in besedičijo o demokraciji, dvatisočletni kulturi in ki razen tega polnijo svoje časo. pisje s članki o «zatiranju Italijanov v coni B». Kako pa si ti gospodje predstavljajo, da bodo lahko Slovenci izpolnili vprašalne pole. ki kar mrgole raznih tehničnih izrazov in kako si nadalje predstavljajo, da bodo lahko tudi podpisali polo, ki je zaradi nepopolnega znanja italijanskega jezika ne bi mogli niti sami izpolniti? Vprašalne P°le so že tiskane, to se pravi, da tukajšnji odgovorni kregi sploh ne nameravajo popraviti krivice, ki so jo ponovno storili slovenskem pre. bivalstvu Tržaškega ozemlja. Ce hočejo s takšnim krivičnim ravnanjem ter ignoriranjem pravic tukaj živečega slovenskega prebivalstva pokazati svojo ((demokratičnost«, potem so dosegli pray nasprotno. Slovensko ijudstvo jih namreč ne sodi po njihovih medenih besedah. temveč po dejanjih, ki so polna težkih krivic na račun tukaj živečega slovenskega pre. bivalstva, ki bi moralo uživati tudi po določbah mirovne pogodbe iste pravice kot italijansko prebivalstvo. V imenu prizadetega slovenskega prebivalstva zahtevamo zato z vso odločnostjo, da se ta nova krivica popravi ter da se nudi možnost Slovencem, da iz. polnijo vprašalne pole v svojem jeziku. Za livala Vsem našim organizacijam, predvsem našim Ženam in drai gim pionirčkom, vsem svojim prijateljem in zvestim ljubiteljem, našega gledališča, ki so me ob priliki mojega jubileja ganili s tako prisrčnimi čestitkami in darovi, se ob tej priliki toplo zahvaijujem. Vaša Erna Starčeva VABILO na redni občni zbor Kmečke zveze Upravni odbor Kmečke zveze v Trstu, sklicuje redni občni zbor zveze danes dne 21. oktobra 1951 ob 9. uri dopoldne na stadionu «Prvi maj», Strada di Guar-aiella 7. Dnevni red; 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Diskusija. 4. Razrešnica dosedanjemu odboru. 5. Volitev novega odbora. Ce občni zbor ne bo sklepčen ob prvem sklicanju, bo sklepčen uro pozneje ob vsaikem številu navzočih. Cland se lahko dajo zastopati po drugih članih, a jim morajo v tem primeru izdati pismeno pooblastilo, vendar ne sme noben pooblaščenec imeti več kot pet pooblastil. UPRAVNI ODBOR * * * Tajništvo Kmečke zveze je zaprosilo več lusitnikov kinodvoran v Trstu, da bi dobilo kakšno dvorano za občni zbor, toda zaman. Zato se je tajništvo obrnilo na upravo stadAona tsPrvi maj», ki je diala K. Z. na razpolago dvo. rano pri stadionu, kjer bo danes občni zbor. a v Na splošno je bilo zdravstve-1 proti steklini. Vsi psi, ki so se no stanje v septembru v vsej • —**'• — —-• — Narodna in študijska knjižnica bo imela 25. oktobra t. I. ob 20.30 v Ul. Roma št. 15, II. levo na pobudo kroga tržaških Slovenk svoj prvi literarni večer. Sodelovale bodo: univerzitetni profesor dr. Marja Boršnik, ki bo govorila o pisateljici in urednici nekdanje »Slovenke« Marici Nadli-šek - Bartolovi, sodelavka nekdanje »Slovenke* Kristina Suler, ki bo čita-la izbor svojih pesmi, sodelavka nekdanje »Slovenke* Marica Gregorič-Stepančič, ki bo čitala iz svojih spisov, sodelavka nekdanje »Slovenke# Elvira Dolinar, ki bo čitala iz svojih spisov. Iz spisov Marice Nadlišek -Bartolove bodo recitirale sledeče članice SNG: Nada Gabrijelčič bo recitirala črtico »Moja pot*, Zlata Rodošek bo recitirala »Sličice iz življenja«, Lelja Rehar bo recitirala »Prevrat«. Vabila se dobe v knjižnici IZPRED SODIŠČA Nepokorščina možu jo je spravila pred sodnike ... ie obtožena, da je oktobra lanskega leta pozno ponoči napadla moža im mu prizadejala resne poškcdlbe, za kar se je moral zaiteči v bolnico — tako se je glasila obtožnica proti Mariji M. — Kako je torej z vašo zaide, vo, obtoženka Marija M. por. D.? — Kaj hočete g. sodnik, prišel je domov pijan kot svinja in silil vame, za kar sem ga malo dregnila, da bi se streznil- ' ‘ ' — Presneto dobro »te ga dregnili, če je bil prisiljen iskati pomoči v bolnici! — Nisem vsega sama kriva, g. sodnik, saj se je tudi sam ranil. — Sam? To pa se čudno Sliši. Na vsak način bomo slišali tudi drugo plat zvona, to je vašega moža. Vsedite se! Pred sodnika je stopil njen mož V. ki -je po prisegi začel podrobno opisovati, kako je prišlo do spora. Tistega večera je namreč prišel zgodaj domov in je po večerji stopil, kakor pač vsak spoštovanja vreden mož, do bližnae gostilne, malo pokvartal in v prijetni družbi mošikega spola spil tudi nekaj kvartinčkov vina. Malo pred polnočjo pa je pirišei domov in ko je videl svojo zakonsko družico, kako angelsko spi, ga je preplavil val vroče ljubezni do nje. toda glej ga spaka, žena se mu je na vse pretege upirala in ga nikakor ni hotela uslišati. Toda bal je močnejši od nje in ko je mislil, da je že dosegel svoj cilj in da je popoln gospodar položaja, ga je energična žena vrgla s postelje na trda tla. Razjarjena zaradi vsiljivosti moža, je tudi ona vsa potna in razgaljena vstala, vzela kos železa v roko in začela udrihati po ljubezni prosečem možu. Prisilila ga je k pokorščini in ga spravila v posteljo, kjer je nesrečnež do jutra, ko se je odpravil v bolnico, stekal zaradi bolečin na nogah in dvojne rane na čelu. — Torej obtoženka, kaj pravite k temu? — G. sodnik, nisem jaz vsega kriva. Rana na čelu ni na Tržaški teden Da bodo imeli naši čttatelii pregled nad dogodki vsega tod. na, borno odslej objavljali kratke tedenske preglede o življenju na Tržaškem ozemlju, pri čemer bomo zlasti zapisovali in poudarjali vse krivice, ki se nam na podlagi Še vedno veljavnih starih fašističnih zakonov, dogajajo posebno na nacionalnem področju, tako da bomo Imeli te krivice stalne pred očmi in nam bo to v vzpodbudo v naši trdi vsakdanji borbi, da se vse krivice končno odpravijo in da bomo živeli kot popolno, ina enakopraven narod, * * « V zvezi s tem se spomnimo najprej krivičnega ukrepa višjih šolskih oblasti, ki hočejo s svojim dejanjem potrditi krivično poitalijančevanje slovenskih imen, katera je našim otrokom popačila fašistična birokracija. Visok* šole so namreč vrnile slovenski gimnaziji maturitetne diplome, češ da se slovenska imena v teh diplomah ng skladajo z italijanskimi imeni v krstnih listih, To se j* zgodilo prvič po vojni in kaže, da šovinistom v višji šolski upravi vedno bolj raste greben. Druga krivica, za katero it več let zaman čakamo, da nam jo popravijo, je vprašanje slovenskih otroških vrtcev v mest. nem središču, in sicer v Ul. Do-nadoni in Ul. sv. Frančiška. Čeprav se jif za ta dva otroška vrtca priglasilo skupno okoli 100 otrok, so leto za letom našli kak izgovor, da niso vrtcev odprli, letoa pa so dejali, da nimajo za to prostora. To pa je iz trtf zvito, saj je na razpolago prostor v Ul. Donadoni in v Ul. sv. Frančiška, le malce dobre volje bi bilo treba. Le-te pa šovinisti seveda nimajo. Drugi dogodek, ki žali demokratični čut vsega tržaškega prebivalstva, je sklicanje starega občinskega sveta, ki k svoje dvoletno delo že opravil (slabo seveda). Sedaj psi ga hočejo šovinisti od podpori komanformi-stov. ki so že izjavili, da se bodo seje udeležili, znova oživiti. Vse to je seveda nezakonito, da o nedemokratičnosti niti ne govorimo, saj smo v vsej dobi zaupniške uprave vajeni o demokraciji mnogo slišati, v dejanjih Pa so se pokazali ti »demokrati« in njih domači ljubljenci sila skopi. S tem v zvezi je tudi zanimivo pisanfe šovinističnih listov ob odhodu generala Winterto na na dopust. Ti listi žc teden dni napovedujejo nekake spremembe v politiki vojaške uprave in v njenem upravnem aparatu, pritožujejo k, da se mora. jo popraviti «krivice», ki naj bi se jim v zadnjem času godile itd Neki list je pri tem jasno povedal, kje jih čevelj žuli. Ho. teli bj š? kako mesto v vojaški upravi, recimo v oddelku za javna ki je siedaj podre- jen angloameriškemu oficirju. Gre jim torej le za korito in bi S5 radi po svoji stari kamoraški navadi še bolj okoriščali, kot so sf doslej. Mi pravzaprav nismo opazili, da bi se ravnanje ZVU kaj spremenilo in da bi se šovinistom godile kake krivic« le zato. če so morali na velesejmu izobesiti le kak meter krajšo zastavo. Čeprav ne bo letos volitev, pa mislijo diemokrščani na daljšo perspektivo. Se dobro s* sporni, njamo, kako je eden izmed njihovih voditeljev, Rinaldini, govoril ob volivni kampanji Slovencem slovenski v upanju, da vlovi kakega kalina, in kako so potem isti dtmokrščanj divje kričali proti tov. Deklevi v občinskem svetu, ko se je hotel posluževati pravice, ki smo si jo priborili, ki je uzakonjena v mirovni pogodbi in ki nam gre po vseh človečansikih postavah: namreč pravice govoriti slovenski. No, in ti jezuiti sedaj ponovno hinavčijo in so se potegnili za naše kmete v Bregu, češ suša jim jie povzročila veliko škodo in treta jim je zato odpisati nekaj davkov. Seveda tiči za grmom prav gotovo kak zajec. saj »e isti demokrščani ves čas svojega vladanja niso spom. nili našega toneta in so saboti-rali v sami tržaški občini vsako pobudo, ki bi mu bila v prid Toda našega ljudstva ne bodo ti novi sveti Tomaži Akvinski z vso svojo priliznjenostjo in o-sladnostjo nikdar več prevarali. Naši km^ v si h°do pomagali sami s Fk. nim nastopom in s pomočjo svoje organizacije. Kmečke zveze. moji vesti. — A tako? Skrivnost torej, rana na čelu ni na vaši vesti. Kaj pa pravite yi k temu dobri mož? — Res je, za rano na čelu sem sam kriv. — Vi? Kako pa je to mogoče? Kaj ste se sami udarili morda? — Ne g. sodnik, toda v spopadu sem tolkel s čelom po nje. nih zobeh. — To pa prvič slišim kljub svoji dolgoletni praksi na sodi-šlču, kjer se marsiitaj sftš.. Pa. dobro, končno je to vaša stvar. In vendar, kaj ste toliko silili, ko site takoj videli, da ne bo nič? — Kaj hočete, tako je pač bilo. Vidite, g. sodnik, prav danes je deveta obletnica najine poroke. Onega večera sem svojo ženo tako ljubil, kot jo ljubim danes in prav zaradi tega me je prevzela taka želja, da se ji nisem mogel več upirati. Med razpravo, ki se je v zabavo prisotnega občinstva razvijala počasi, je žen« med dru. gim obdolžila moža, da ni pri čisti pameti ter je v dokaz pri. povedovaia. da se je hotel nekega dne obesiti. — Res je. g. sodnik — se je vmešal. — Veste jaz nisem nor, da bi se vrgel ped vlak ali avto, ali pa morda skočil s petega nadstropja. — A tako! Kdor se obesi torej, po vašem mnenju ni nor. Morda besite trdili, da je celo pameten! — Nisem mislil tako, g. sod-ni|$. Veste, nisem se hotel zares obi&iti. temveč sem samo igral, da bi tako ženo omehčal, ker sem pač misli, da me bo bolj ljubila in se me bo usmilila. In tako se je zadeva med u-porno ženo in zaljubljenim mo. žem končala z obsodbo obtoženke, ki je dobila 3 mesece in 10 dni zapora vendar samo pogojno. Tako ji je bila dana prilika, da se ob obletnici njune poroke le premisli in ugodi svojemu ljubečemu možu, kajti dru. gače se lahko zgodi, da ostane le prezgodaj-vdova. Predsednik: Zulmin; tožilec: De Franco zapisnikar: Neri; obramba: Camber. Smrtna nesreča v Ul, Carpison Izgubi kontrolo ned vozilom In Ifdi v obcestni vodnjak Nekaj minut pred 15. uro je včeraj 50-letni Remigio Bolzich iz Ul. tfc lrifitria zavozil s svojim motofurgončinom iz Ul. Coro-neo protj Ul. Carpison. Zaradi sunkovitega zavoja se je vozilo precej nagnilo in šofer je izgubil vsakršno kontrolo nad njim. To je zadostovalo, da je motor zavozil še nekaj metrov naprej in treščil z vso silo. ob vodnjak, ki je postavljen ob cesti. Zanj s>e je vse srečno končalo, vendar je njegov sopotnik 43-letni Franc Krevatin iz Ul. Castagne. to, ki je Sfdel na sedežu levo od nijega. priletel v vodnjak in obležal na mestu. Z rešilnim avtom so ga odipeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi močnega udarca na spodnjem delu trebuha z verjetnimi notranjimi poškodbami in zlometn stegnenice sprejeli v nsnem stanju na ortopedskem oddelku. Ob 21. Pa je Krevatin podlegel hudim poškodbam. lo mrtvega moža. Poklical je policijo, ki je dognala, da se mož piše Bovo Virgilio, star 55 let in verjetno stanujoč v Bar-kovljah št. 417. Mož je bil oblečen v modro obleko, poleg sebe pa je imel modro kapo ter aktovko. v kateri so našli pomorsko legitimacijo. 1 jabolko, raz-n,s papirje, usroavalne praške, steklenico pastilj «Causith» ter stekleničico neke neznan* tekočine. Poleg sebe rta slami pa je imel tudi prazno enoJitrsko ste. kJeniCo, Kljub temu, da so ga pregledali natančno, niso našli na njem ni kakega sporočila o njegovem dejanju. V dJenamici je imel poleg slik in raznih papirjev* tudi 2.55o lir. lastnik hleva in njegov sin sta izjavila, da moža nista do sedaj še nikoli videla. V hlev je Bovo prišel z lahkoto, saj so bila vrata samo priprta. Policijski zdravnik. ki je prišel na tnpHS,«e dognal, da je smrt nastooiu katih 16 do 18 ur pred na jdlbo. Sumijo pa,, vsaj po najdenih steklenicah sodeč, da se je mož zastrupil. * * * Popoldne stq dva pomočnika iz glavne bolnišnice stopi la v mizarsko delavnico na podstrešju istega poslopja in našla na vrvi visečega mizarja 48-letnega Nico La Scamperla iz Ul. Ponda. res 7. Takoj sta odrezala vrv in moža odnesla k zdravnikom ker sta j>ač mislila, da še živi. Zal je Scamperle že izdihnil. Po pregledu so truplo odnesli v mrtvašnico bolnišnice', kjer je na razpolago sodnim' oblastem. Zena. ki ie bila obveščana o zadevi, je' izjavila. da je bil njen mož za.dmj= čase bolan ter je mogoč,. 7=radi teg'a sklenil končati življenje. tržaški občini zadovoljivo. Umrlo je 181 oseb v primeri z 261 v prejšnjem mesecu in 199 v septembru 1950. Rojenih je bilo 222. od kater h 4 mrtvorojeni v primeri z 253 v prejšnjem mesecu, od katerih 3 mrtvorojeni in 280. Od katerih 5 mrtvorojenih v septembru 1950. Obljubilo in podpisalo s; je večno zvestobo 352 parov v primeri s 183 v prejčnj"m mesecu in 342 v septembru 1950. Kar se tiče nalezljivih bolezni, je bilo stanje enakn prejšnjim mesecem, izvzemši Škrlatico, od katere je obolelo 33 oseb v primeri z 20 v prejšnjem mesecu in 11 v septembru 1950. Povprečna dnevna uporaba vode je dosegla 89.885 kubičnih metrov. Med novimi gradbenimi načrti jih je bilo pregledanih 71, med temi so razen industrijskih zgradb, zvišanja stanovanjskih hiš in popravil tudi načrti za 20 vil in 11 večnfd-stropnih stanovanjskih stavb. Med kršitelji 7dravstvenih predpisov v prodaji hrane so bili na prvem mestu mlekarji s 76 kaznivimi primeri. Lastniki lokalov so bil; v 208 primerih primorani napraviti popravila, ki so bila potr-bna, da lo. kali ustrezajo predpisom. Med nezdravo hranfl je bila v največji količini zelenjava, ki so je zaradi tega zaplenili 6.591 kg ter s?dje, ki so ga zaplenili 5.929 kg. Na tretjem mestu je 88 litrov sladoleda >n mrzlih slaščic vse ostale količine sekvestrirane nezdrave hrane pa so bile malenkostne. V septembru je prišlo na zdravniški pregled v predzakonsko posvetovalnico prvič 16 oseb, 26 pa se jih je priglas:lo na ponovni pregled. Pregledanih je bilo 8.618 glav uvožene zaklane živine, v vsej občinj pa so zaklali 1192 glav živine. Na ribjem trgu je bilo pregledanih 303.985 kg rib, 29.005 kg mehkužcev in 5.960 kg lupinarjev. Od tega je bilo sekve-striranih 702 kg rib. Psi menjujejo dlako, navade pa ne. Ogrizli so kar 60 oseb, od katerih se jih je 10 zateklo na preventivno zdravljenje pregrešili so bili pridržani na opazovanju, ki ga predpisuje zaken. Važna konferenca razrednih sindikatov Zveza Enotnih razrednih sindikatov sklicuje v torek 23. t. m. točno ob 20. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» za svoje člane in simpatizerje sindikalno konferenco, katere glavni predmet po proučitev sindikalnega položaja v Trstu ter stališče in razmerje Zveze do sindikatov raznih držav. Poudarili bodo tudi glavne mednarodne sindikalne dogodke v zvezi s stališčem Svetovne sindikalne zveze in Mednarodne zveze svobodnih sindikatov, Trade Unions (angleški sindikati), CGT, Force Ouvriere, enotnih sindikatov v Zapadni Nemčiji in drugih sindikalnih vodstev do jugoslovanskih sindikatov in obratno. Prvi bataljon SLR bo odpotoval V ponedeljek 22. t. m. bo prvi bataljon South Lancashire Regt. odpotoval iz Trsta ter bo imel mimohod od kasarne v Ul. Rossetti do pomorske postaje. Sel bo po sledečih ulicah: Ul. Rossetti, Ul. Foscolo, Trg Garibaldi, Ul. Mazzini, Ul. Roma, Borzni trg, Veligi trg nato na pomorsko postajo. Ob tej priliki bo zaprta za promet Ul. Rossetti. od Ul. Re-voltella do Ul. Foscolo od 14.30 do približno 15.15 ure. Parnik, ki bo odpeljal prvi bataljon South Lancashire Regt. bo odplul ob 10.30 uri 23. t. m. Popust dijakom pri predstavah in koncertih Glasbena Matica in Slovensko narodno gledališče bost; dovoljevala srednješolcem in Visokošolcem vstopnice za polovično ceno prj svojih prireditvah, izvzemši premiere SNG. Dijaki pokažejo Pri nakupu vstopnice dijaško knjiž co (do. kler ni nove. velja lanska). Ta popust velja v Avditoriju za galerijo,. drugod za stojišče, ali če tega ni za drugi prostor. I Gl GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v ior^£ 23. oktobra 1951 ob 21. uri v AVDITORIJU V ™- KONCERT pianista ANTONA TROSTA violinista KARLA RUPLA SPORED: J. Brahms: ((Rapsodija op. 79 št. 2». . ^ L. Beethoven: «Sonata op. 57» (Appassionata): M ^ assai, Andante con moto, Allegro non troppo. Aiiartrn raouv jop F. Mendelssohn: »Koncert v e-molu»: Allegro molto »P- passionato, Andante, Allegro noi po, Allegro molto vivace. ((Nokturno v E-duru». «Poloneza v As-duru». »Nočna elegija«. «Jota». «Un poco tristei*; ((Španski ples«. Vabila so na razpolago v veži tiskarne, Ul. sv. Francisi® (pritličje) od 11. do 13. in od 17. do 19. ure' V pekarni Cok na Opčinah, v drogeriji Sajmer v ljah ter pri Sv. Ivanu v trafiki Prosen. F. Chopin: F. Chopin: M. Bravničar: M. de Falla: J. Suk: M. de Falla: Člani Glasbene Matice dobijo vabila na sedežu Matice v Ul. sv. Frančiška št. 22, I. od 11- do 1 SHPZ Seja glavnega odbora SHPZ bo v sredo 24. oktobra ob IE. uri in ne kot je bilo javljeno v torek 23. oktobra. Seja bo v novih prostorih Prosvetne zveze v Ulici Roma 15-11. PROSVETNA DRUŠTVA Hominformistične spletke ii vprašanja "Delavskih ladru^ Okoli «Delavskih zadrug« se • drug«, n* smeli soodločati o nji. je v zadnjem času spletlo mno- | hovi usedi g o različnih manevrov. Ze leto dni je preteklo, odkar redno o>-pažamo ime tega velikega trža. ške-ga zadružnega podjetja v listih. Pred nekaj meseci so kom-in. formisti dvignili velik hrup z namenom, da se pelaste »Delavskih zadtug«. Pretvezo je dal upravni odbor, ko je razpisal skrajni rok za ureditev članskih zadev. Mnogo je namreč št starih članov, ki niso l istali na nova pravila, niti niso vplačali povečanega zadružnega deleža. Nepravično bi bilo, če bi ti stari, zvesti člani ((Delavskih za- IZ ISTRE ] IZ GORICE Praznik narodne Zaščite Delo posvetovalne komisije v Kopru Dva samomora Eden se je verjetno zastrupil, drugi pa obesil Okoli 14.30 je 28-lctm Franc Slama, stanujoč s svojim očetom Jožetom na št. 213 Ul. delle Cianpenelle, stopil v hlev, last njegovega očeta, ki »luži kot nekako skladišče za les, stare košare, slamo in s‘no. Presene. čen je obstal na vratih, kajti sredi kupa *lame je ležalo trup- Na predvečer 10. obletnice u-stanovitve narodne zaščite, 19. oktobra k bila v Ljudskem gle. dališču v Kopru slavnostna akademija, katere se je udeležil tudi komandant VUJA tovariš polkovnik Miloš Stamatovič, predsednik IOLO, tov. Julij Beltram, višji in. nižji oficirji narodne zaščite, predstavniki množičnih organizacij, Italijan, ske unije in ostalih organizacij. Dvorana Ljudskega gledališča je bila popolnoma zasedena. tako da mnogi niso več dobili sedežev. Otvoritveni govor je imel načelnik notranje upra. ve, nakar je siedil kulturni sp©, red. Nastopil je mandolinistični kvartet italijanskega kulturnega krožka iz Kopra, pevski zbor narodne zaščite in orkester JA iz Portoroža, Včeraj v soboto ob 10. uri do. poldne pa je bila v klultau narodne zaščite v Kopru v navzočnosti komandanta VUJA polkovnika Miloša Stamatoviča, načelnika okrožne narodne zaščite majorja Draga Cihaka in drugih oficirjev narodne zaščite odiprta razstava o razvoju in dfelu naše zaščite. Razstava je okusno pripravljena in bo gotovo vzbudila veliko zanimanje obiskovalcev. Da naši narodni zaščitniki dobro vršijo svoje naloge, je dokaz seznami odlikovanih, ki je tudi viden na razstavi. za prosto cono Pred dnevi se je na sedežu Trgovinske zbornice sestala posvetovalna komisija proste cone, Na tej seji je komisija zaključila z razpravo y zvezi s kontingentom lesa, ki ga bedo dodelili novi lesni industriji (IGLEA), ki to zgradila svoje delavnice oa Tržaški cesti. Na. dalje so razpravljali o dodelitvi sladkorja in alkohola proste co. ne krajevnim' industrijam likerjev jn slaščic. Seji je predsedoval dr. Poterzio. Nesrečo na delu Rešilni avto Zelenega križa je včeraj popoldne pripeljal v mestno bolnišnico 57-letnejjt delavca P. Fierija iz Ul. Faiti 5, ki je zaposkn pri neki tvrdki jestvin. Pri premikanju težkega tovora miu je nenadoma pad. la na glavo lesena deska, ki jo je nehote premaknil. V bolnišnici so mu zdravniki obvezali globoko rano na levi ličnici. O-zdravel bo v enem tednu. Urad za informacije VUJA Urad za informacije VUJA javlja- Včeraj ob 9. url je komandant VUJA jugoslovanske cone STO polk. Stamatovič sprejel ob 10. obletnici ustanovitve narodne zaščite predstavnike narodne zaščite Istrskega okrožja z majorjem Cihakom na čelu. Komandant je ob tej priliki nagradil in pohvalil oficirje, narodne zaščite poročnika Milana Tavša, podporočnika Joahima Vatovca in zastavnika Josipa Smokviča ter se z njimi dolgo razgovarjal o delu narodne zaščite, Nato je komandant VUJA skupno z nagrajenimi oficirji obiskal razstavo o razvoju in delu NZ Istrskega okrožja. Danes vsi na Krminsko goro! Danes popoldne ob 13.30 to na Travniku poseben avtobus počakal izletnike, ki so se prijavili za izlet na Krminsko goro. Slovensko planinsko društvo priporoča vsem točnost. l>arovi Za Dijaško Matico so darova, li: Vizzutti Ida, Cemeja, 700 lir; Černetič Katarina Prosnid, 2.000 lir; N N., Doberdob, 1-.000 lir; N. N.. Ronke 1.000 lir. Zal se niso javili v junijsfeem rokru vsi člani. Zato se je u-pravn; odbor obrnil na sodišče, ki je predpisalo nov rok 30 diiii za ureditev teh formalnosti. So diišče je obenem tudi; predvidelo — v precejšnje nezadovoljstvo komisarjev, nastavljenih od ZVU — da se mora ta odlok izvajati tudi v poslovalnicah na ozemlju italijanske republike in onega dela Tržaškegai ozemlja, ki ga upravlja Jugoslovanska armada. Tuka j je potrebno dati raekaj pojasnil. V coni B posluje šest poslovalnic, ki so lastnina ((Delavskih zadrug«. Onts poslujejo od 1945. leta d&ije nemoteno, prav tako kot ostale poslovalni. c*, v Trstu in v Italiji. Že maja 1945. je PNOO postavil posebnega komisarja za upravo ((Delavskih zadrug«. Takrat ga je seveda postavil za vse ozemlje. Ko je cono «A» prevzela v svoje roke anglo-ameriška zavezniška vojaško uprava, je pristavi la tri novr. komisarje za upravo onega dela zadrug, ki spadajo pod njeno oblast. V coni «B» pa sk ni položaj izpremenil vse do sedaj. K temu bi pripomnili, da ni lastnine poslovalnic ((Delavskih zadrug« v coni «B» do sedaj šP nikdo osporaval in da poslujejo že 6 let v redu. Do sedaj se ni v njihovo poslovanje vtikal nikdo, niti VUJA, civilne obla. sti ali politični predstavniki in to niti z najmanjšim aktom. Pa še bi dejali, da je bilo celo Tajništvo šentjakobskega prosvetnega društva «Ivan Cankar« vabi vse odbornike na redno od-borovo sejo, ki bo v ponedeljek 22. t.m. ob 20.30 v običajnih prostorih. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško Matico sta darovala Muškovič Marija 300 in Muškovič Geni 30Q lir. Ulica zaprta za promet Občina obvešča, da je Ul. G. Pascoli zaprta za promet zaradi tlakovanja, in sicer od Ul. Conti’ do Trga Niccolini. Ulica bo zaprta do konca dela za tlakovanje. Prekop grobov Tržaška občina obvešča, da bo na pokopališču pri Sv. Ani kripta XLIII desetletnih grobov. kjer počivajo zemeljski ostanki pokopanih od 25. aprila do 13. novembra 1941, preurejena za nove grobove. Vsi zainteresirani, ki bi imeli namen prenesti. ali ohraniti zemeljske ostanke, naj se obrnejo na administrativni u-rad tehničnega urada - oddelek za pokopališča v Ul. Teatro 5, III, soba 43 najkasneje do 20. novembra 1951. Po navedenem roku bodo zemeljski ostanki prenešeni v skupno kostnico ter ne bo več mogoče določiti njih pripadnosti. Vsi ostali nagrobni predmeti pa So last občine, ki z njimi prosto razpolaga. Prispevajte za Kulturni dom sodišče prisiljeno priznati dejansko stanje in da tega stanja ni osporaval do sedaj nikdo, najmanj koininfornjisti. Po dolgem času so se pa na. enkrat spomnili in bi radi o-sporavalj pravico do soodločanja rednim članom in z zelo smešnima pretvezami. Bistvo vprašanja žal ni juri. Za Kuitumi dom v Trstu je dičnega značaja, ker je i juridi. daroval N. N., Doberdob, 750 č*n _ pa tudi stvaren položaj lir. Vsem hvala! darovalcem najlepša Zarsdi žaganja 77-letna Rosa Ipaviz iz Ul. Lunga 12 s, je včeraj zjutraj napotila do nekega mizarja v Ul. Leoni. Ko je pripravila košare. žaganja in se odpravila domov, je nenadoma na vratih zgubila ravnotežje in narodno padla na tla. Rcšiini avto Zele. neka križa jo jf takoj pripeljal v mestno bolnišnico, kjer so zdravnik; ugotovili, da si je pri padcu zlomila dtesno nogo. Zdraviti se bo morala 2 meseca. «Delavskih» zadrug popolnoma jasen. Bistvo kominformističn,. gonje je v bojazni, da jim bo lahko kdb preprečil n jihove na-kane. 2e enkrat smo vprašali ko-minformiste, naj nam objasnijo, kaj so napravili njihovi dični italijanski bratci z zadrugami v vrsti italijanskih mest? Do sedaj niso porabili niti vrstice za odgovor. Te zadruge so pred fi nančno propastjo prav zato, ker so jih izkoriščali za različne vzvišene« cilje kot molzno kra. vo za razn« propagandn, namene, kot glavnega finančnega ministra stranke in njenih vodij. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. oktobra 1951 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 13. Civilne poroke: glasbenik Franz Seebauer in gospodinja Elisabetta Schneider, slikar Ed. ward Parker in gospodinja Olga Grilc, korporal amer. voj. Melvin B. Black in gospodinja Jolanda Degrassi. Cerkvene poroke: tesar Er-manno Corte in šivilja Nivia Tell, uradnik Giovanni Marši in gospodinja Marina Cimatti, trgovec Luigi Panciera in gospodinja Luigia Coos. uradnik Sergio Peschier jn gospodinja Giorgia Pelosi, mehanik Livio Gomisel in pletilja Nerina Ba-saldella, delavec Bruno Volčič in šivilja Maria Vogri, uradnik Luciano Spadon in uradnica Salvatora Briscas, trgovec Gian-franco Gambassini in gospodinja Laura Garbi, električar Ra. domir Sedmak in gospodinja Vera Košuta, uradnik Luciano Savino in uradnica Ersilia Rega tto. Umrli so: 59-letni Ulrico Bu-scaglione, 63-letna Marija Ber-tozzi por. Zol, 76-letni Giuseppe Primosi, 57-letna Carla Ker. pan 'lor. Pontoni, 84-letna Emi-lia Roman vd. Simonutti, 61-letni Corrado Di Molfetta, 62-letna Elia Massi. 65-letni Mario Miazzi. Izžrebane loterijske številke BARI 50 82 77 46 89 CAGLIARI 69 55 36 28 14 FIRENZE 19 47 13 14 15 GENOVA 59 4 13 65 63 MILANO 65 28 U 82 61 NAPOLI 75 26 65 48 24 PALERMO 72 58 53 42 40 ROMA 66 27 79 72 53 TORINO 7 40 16 39 21 VENEZIA 87 71 10 88 59 Kino Nabrežina Kino Nabrežina bo predvajal danes film: «Jutrl je še en dan«. Pred filmom bodb predvajali jugoslovanski dokumentarni film: ((Partizanski dokumenti)). Republiško tesarsko podjetje «TESAR» v LJUBLJANI, Parmova 45, potrebuje za posek jelovega lesa večje število gozdnih delavcev SEKAČEV Plača po dogovoru, za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Zglasite se vsak delavnik med 7. in 15. uro pri sekretarju podjetja na gornji našlov. Gledališče M, V torek 23. t.m. bo *0TjJ katerem bodo na^1topfi|harn'0^ ir, orkester Tržaške* pod vodstvom h. redu so: Schubert: S^rm 8 (nedovršena), Be jen koncert op- 56 za Grilji lo. klavir in orke-M • ^ fj* «Koncert albatrosa« (n or| THSTA, ISTRE LANU«^. Trs1" Predsednik od V sl' je z dekretom -- jj bra 1951 °*>D javno Opozoril11 Zadružno društvo lavske zadruge T {la^ |ji Furlanije vabi” 30.& niso ugodili tek dr^jrfJ 1D51 dispozicijah pri „*• ga pravilnika, l> den novim m ni5tva: , a) da zvišaj® 5Vpia£i.,iiio' delež na 500 lir ored',i podpisom kakot y društvenem Pra v P* b- da dajo z društvenimi pra vili- urua^vciu.— - IT10‘W Navedene P°*i2no P^1 tijt polniti član £atl »H št ven ih trgovinan ^ /v .,{E nika sodišča, b° bor sklenil na K ~ del 4, točk3 J 2, del 4 tocn.« ■ pravil izključitev DVODNEVNI p 10. in H* n -j Kanal ob Sv. Lucij® Tolmin Kobarid Bovec Ru/et Roko z^T v Novo Gorico Sv. tior« Tomaj Dutovlje Kopriva ** Divačo ^ & vpisolanflje ?ri 26. oktobra ^ p, Express» v 343. št. 5 - tel- #> 0? prve Zaskrblia vPr°šanje Egipta že * • W$i tmm tovne sem • V dru 9' svetovni !°ini je bil 9 i p t bolj oa k 1 o n j e n Werncem kot SSu'?m' PP*®* dobska liga L#j 12 k o r i š č a ' Mednarodno n a P e t o s t > U S* T I N I A . ............ NAPETOST fmur fiipta poročila iz E- vtisa vT?™, ne stne3o Zbujati ii , da so sedanji dogod-*iene An§leže nepriprav-po prvi svetovni voj- dali5°rtt,e uV Britaniji zave-obla<* °°do izgubili faktično ob bregovih NILA i* nJ15^ Indijo in Egiptom Severi- bo izumrl en rod da ioS.Je ®torila Anglija vse, m -l. čimbolj zavlekla; teh deželah so SP- interesi v ki1 f£re,Več PomembnTTn^velT žaie^5 1)1 za®ustila svoje pologa »ačela! 2ara<^ narodnostnega obema vojna- ProW' £le opustošenja, pa-tajvJ° clove:" " niia • kar je Vel. Pristala, je bilo, Toda ura zgodovine je šla svojo pot in kmalu po drugi vojni je Anglija morala privoliti v neodvisnost Indije. Isti kompleks vprašanj je na. stal za Angleže vprav v zad-njem_ času na Bližnjem vzhodu. Položaj angleških sil na tem področju je postal problematičen. Egipt je bil že v drugi svetovni vojni skoro bolj naklonjen Nemčiji, kot zaveznikom in ni pokazal nikdar iskrene solidarnosti z Vel. Britanijo. V zadnjih letih je zavzemal v sporu med vzhodnim in za- Skrat- Egiptu ške oblasti z egiptovsko, ka, Vel. Britanija je v in Sudanu obratno kakor v Perziji, nekakšna «beata possi-dens». To pot so solidarne z angleško vlado tudi ZDA in Francija ter ostali njuni zavezniki. Vse te države imajo danes skupne strateške interese, ki jim preti nevarnost že na Sueškem prekopu. Da se tega dobro zavedajo, dokazuje okol-nost,, da so še nedavno pred izbruhom sedanje krize v E-giptu razpravljale o skupnem človeške žrtve, toda Brita-da je členila Oove a u av°Jlini nasprotniki sov v*0*5 v obliki «modu- '^ntov»adlS.’- “Sentleman agree-n°v dooA, kakor v Egiptu, «» Preg^ o obrambi Sueške. voiQoUi^ v drugo svetovno dil0 . ^gležem se ni mu-Vjrji a 1)1 uredili indijsko so stal; t Vsa^ v trenutku, ko dije JaPonci na mejah In-viln0 ]e Gandhi s svojo «ci-0 «ner;??,oršaino,) in načelom Piral , “tenci» nehote pod-^urchiii?t>nsJci imperializem. ftiu r,,.. ie kljub ameriške- »ustijiT^^anju tako nepo-’ “a Je v angleški zbor- SUEZ-SUDAN strateški in gospodarski ključ anglo-egiptsko sudanskega spora ®ici 'len’ ko a 3 tf govoril ° uporabi ?atavlia ntske listine, ki za-bodo sv^uSe,m narodom, da si vlade ( ob°dno zbrali obliko nost, vsem samostoj- no, 0 “Pustil Indijo in Bie, »OŽJI MLINI I9aa , • oktober. — Leta fileji, e Je neki advokat v V J °Juna«U in si zataknil {«rav^ co znak, vk« J do tega ni imel pra-f° u ”®r ni bil član fašja ^trarh , zil domači fašistični Vica u ,, r Ea naznanil. Pra-P° 16 1i?KSv°J° P®1 in te dni, ^*Zen«ir advokat prejel «cb0SKl °dlo’k, ki mu nalaga Ut)ravif> lir «zaradi ne-Sa zn,,®ne noSnje fašistične- *0eljel • Božji mlini počasi »U* V,; a z De Gasperije-'lejo ‘aK°slovom le preme- Par,1Rbna HČERKA Sem, rtf ’ oktober. — Po dol-l'iu ’ s kepolnem zasledovanem?! P°licij> posrečilo tiris^n ln-pozapreti večjo ta-1>ie>ecih ■užbt>' ki Je v zadnjih iikitj ; lzvrSila celo vrsto ve-sv0je n drznih tatvin. Na poiicli^^enečenje je pariška je to mlada polici j- nšil u6°toviiaj da vodila skega neIka s:lrnega poncij-°D\ip,,elnlka mesta Pariza. °a Y- GanlJ;vo je gledati lo v d5:ijo mlado g^neraci-Saja ®eka' erih deželah. Do-se D. cc,*>> kakor vidimo, da ni« ta hčeika žrtvuje, s'ai h,*-ljubl ote ne bi po- al brez posein. padnim blokom nevtralno stališče. Glede na to je Anglija poskusila vse, da bi na teh ozemljih, kjer je od nekdaj izvrševala za ves Zapad nekakšne strateške funkcije, ustvarila politično ravnovesje. Toda politična virulenca arabskega nacionalizma je prekrižala vse njene račune in načrte. V resnici je egiptovski nacionalizem prepodil angleško mornarico iz Aleksandrije, židovski naciona-ližem ji je vzel pristanišče v Hajfi in tudi na pobudo in pomočjo Ang'ežev nastala A-rabska liga se je po židovsiko-arabski vojni spremenila v ostro anglofobsko orodje. Angleži so poskusili napraviti iz Jordanije, Cirenajke in Sudana neke vrste »cordon sanitaires, da bi zajezili egiptovski nacionalizem, toda z umorom kralja Abdullaha se je zrušil glavni steber te stavbe, ne glede na to, da ni tudi položaj Emira Senusov v Libiji posebno čvrst. Gotovo je. da je izbrala Arabska liga sedanji trenutek kot najbolj primeren za ureditev egiptovsko-sudanskega vprašanja, ker vidi, da So ZDA, Vel. Britanija in Francija zapletene v razne spore s Sovjetsko zvezo ter z »notranjim, sovražnikoma v lastnih državah — s kominformistL Opogumil jo je tudi angleško-perzijski spor, v katerem angleška vlada ni pokazala prevelike spretnosti in odločnosti. Enako računa z okolnostjo, da je volilni bo} v Angliji politične stranke in jav. no mnenje začasno docela absorbiral. Nič manj važno je tudi to, da hoče vafdistična vladna stranka iz taktičnih in notranjih političnih razlogov obrniti pozornost na zunanje politične dogodke. Toda prva poročila kažejo, da gre v vprašanju obrambe Sueškega prekopa ter obvladanja položaja v Sudanu za mnogo več kot za perzijsko petrolejsko vprašanje. Churchill ni zastonj izjavil, da predstavlja za Angleže in njihove zapadne za. veznike preklic egiptsko-an-gleškega dogovora mnogo težji udarec, kot pa polom v Aba-danu. Zato ni tudi čudno, da je zunanji minister Morrison odločno izjavil, da bo odgovorila angleška vlada na vsako uporabo sile tudi s silo. Vendar je položaj v Egiptu docela drugačen, kot pa je bil v Perziji. Ob Sueškem prekopu ima Vel. Britanija zbranih okrog (30.000 vojakov, ki držijo v rokah glavna vojaška oporišča. Isto velja za Sudan, kjer ima Anglija absolutno nadmoč; tu kontrolira vso upravo in zdi se, da ima na svoji strani tudi pretežno večino prebivalstva, ki noče zamenjati angle- U ________ KULTCltMI VOK Za SEZnAM st. 29 !*!>■ i) AV/.UVV. 1'1Q- 500» Pagon An- sk.*® *». o.««, i*WVec F dom y Trstu Josip 1000, Planin-^‘rn, Ivan Kariž in "Jitti K _Sancin 10'000, Ma- ;|«ta . dii v £ 0 KO Ja- Jereb Tone 1000, ranc 500, izkupiček ki 88 j® prire* ti,' ^osnv,, 0 društvo «Sreč-v'5l<, v J 14- oktobra, 10 v^rij “2ta Marica 200. Va a Tink 100, tl l^tar Stanislav 1000^ 3»0 G„k i J<,Slp Na* Ma',. 64ar' m! !*.r Tr<,bec a 200o I,' ]a m' Sfmsa So 8srita • eA1°iz Rebula 500, B'Sl,vko^Uka 2U0, N. n! j« * 1000 T 10o°. F lana V1? Ivančič Josip . t)a lc8o p^f nakazani h<.no-^ Mar i Jožica 400, ^ih 500 n ,1000- ZInbec hit'1 Ivo 200, R V. 300, vu’ .. 00' Kar š ^a'C?^an,ko 10“-* S»* Mila 200 z-d. Pertot Ladi. ^nlon 500, 1 » - f Sttibelj Sonja 800 St are Stanko 200, Krulj Anica 400, Meden Gizcla 1000, Vuga Justina 500, Nardin Anton in Zora 1000, Leopušček Amalija 1000, Ščuka Anica 340, Ščuka Tončka in Jože 5.000, Glažar Franc 600, Gorkič Josip 1000, Samsa Bogo 500, Pertot Josip 660, Furlan Dan lo 200, B >lči£- Milan 1000, Smeraldi Ivan 600, Udovič Vera 1000, v počastitev spomina Mirka Poliča daruje Marij Sila 5.000, Cilenšek Rado 1000, Barovina Ana 180, Pangerc Josip 300, N.N. 100, Rutar Josip 100, Rosini Ottiiia 100. Vojko 50, Tavčar Gorazd, Smiljana in Darinka 1000, Pavla železn.k 500, 2i-vic Alojz 500, Fianovii Edvard 400, Kisič Josip 100, Pi. pan 100, Božič 50, 2el znik Pavla 1000, Bartok 50, Adami 50, N.N. 150, Stepančič Miro 200, N.N. 100, Adamič 50, Ber-netič 50, R;osa Anton 50, Kis 50, Egon K aus 1000, Franc Kavs 1000, Romana Jurišev č 500, Polda Gruden 500, Mario Magajna 1000, BcStjan Zag^r 1000, Skupaj L 72.710 Prejšnji znefek » 5 144.466 Skupni znesek L 5,217.176 regionalnem obrambnem sistemu Srednjega vzhoda, pri katerem naj bi sodelovali tudi Egipt kot enakopravna država. Tako bi obrambo Sueškega prekopa prevzele kolektivno vse te države in Turčija, angleške čete bi se umaknile iz E-gipta, kar je pa glavno Angliji in Egiptu ne bi treba sklepati nove pogodbe. Glede Sudana pa zavzema Anglija stališče, da mora odločiti volja domačega prebivalstva. Egipčani so vse te predloge odklonili in za. htevajo brezpogojen umik angleške vojske iz kanalske cone, ukinitev vseh angleških predpravic v Egiptu in priključitev Sudana Egiptu. Ob Sueškem prekopu bodo egiptovske čete poskušale onemogočiti preskrbo angleških čet z živili in vodo, toda to bodo običajno več ali manj nagajanja, ki booo škodovala tudi Egipčanom, ker bo v kanalski coni zgubilo okoli 10.000 egiptovskih delavcev zaposlitev. Nemogoče si je misliti, da bi egiptovska vojska, ki ni dosegla posebnih uspehov niti nasproti Zidom, mogla postati resna nevarnost za angleško posadko. V Sudanu pa nima Egipt sko. ro nobene vojaške moči. Res je, da imenuje guvernerja egip. tovski kralj, toda s tem konča praktično sodelovanje Kair.) pri vladnem aparatu v Khar-tumu. Guverner je bil do sedaj vedno Anglež in tudi njegovi sodelavci in državni nameščenci so bili samo Angleži. Ti so vršili tudi pravosodje in skrbeli za šolstvo. Zavedati se moramo, da pomeni že beseda Sudan deželo črncev in da sudansko vprašanje ne predstavlja za Egipt nacionalnega vprašanja. Interes Egipčanov v Sudanu leži edinole na. vprašanju vode ali z drugo besedo Nila. Ta reka napra. vi od celotnih 6500 km dolge poti 3000 km preden prestopi egiptovsko mejo in kdor nadzira Sudan, nadzira tudi življenjsko žilo Egipta, kajti brez Nilove vode ni kruha, ni bombaža, skratka nobenega živ. ljenja. V angleško egiptovski konvenciji glede Sudana je bilo zato točno določeno, koliko Nilove vode sme uporabiti Sudan za svoje namakalne naprave. Ves sistem jezov, ki se začenjajo že ob Albertovem jezeru in pri izvirkih Modrega Nila ter se končajo pri ogromni vodni napravi v Assuanu, sloni na skrbno izračunani ekonomiji o uporabi teh količin, ki omogočajo Egipčanom, da jim 'obrodi letina dvakrat ali trikrat letna- Do sedaj je bila Vel. Britanija tista, ki je jamčila, da se bodo Sudanci držali dogovorom. Toda v Kairu se bojijo, da bi Anglija spremenila svoje stališče v tem vprašanju, ali da bi v Sudanu prišel na površje nov Mahdi, ki bi izrabil vodo predvsem za izsušeno Nubijo in šele, če bi ostalo kaj Nilove vode, bi jo prepustili Egipčanom. V Egiptu si ne upajo na kaj takega misliti. z.ato hočejo združiti v eno državo vso Nilovo ozemlje. Za Egipt predstavlja torej Sudan gospodarsko vprašanje prvega razreda, če nadalje pomislimo, da meri Sudan 2,6 milijonov kv.m in da je torej 5 krat tako velik kakor Francija. Nasprotno predstavlja Sudan za Anglij0 in ves Zapad važno strateško ozemlje, ker veže vzhodno in severno Afriko z Bližnjim Vzhodom. Izguba Sudana bi zadela zato tudi ZDA, Francijo in ostale zapadne dr žave. Zamislimo si samo možnost, če bi v primeru mednarodne krize vdrla SZ v območje arabskih petrolejskih pok. a. jin v južni Perziji in Iraku; Sueški prekop bi že v nekaj urah lahko napadli sovjetski bombniki. Edina direktna in kolikor toliko varna zveza z vzhodno Afriko in Indijo (poleg ovinka okoli južne'Afrike) bi šla skozi Sudan, ki bi postal zaledje ~in pomembna žitnica zapadnih zaveznikov. — Zato bo tudi tukaj poskusila Anglija vse, preden se bo umaknila. Drugače pa je politični položaj . v Sudanu sledeč: Umrna, to je stranka sudanske ne. d visnosti, je na splošno naklonjena Angležem. Vendar je de! te stranke naklonjen tudi Egip. tu. Tako je strankin predsednik izjavil, da podpira njegova stranka zahtevo Kaira in da je treba takoj revidirati egipt-sko-angleško konvencijo v Sudanu in pogodbo o Kanalu. Po zgledu Indije predsednik Um-ma ne odklanja angleške pomoči, toda hoče čimbolj skrajšati angleško egiptovski kondominij v Sudanu. Gibanje za neodvisnost Sudana vodi tudi tako imenovana Ašiga stranka, ki je naklonjena bolj Egiptu. Med pristaši obeh teh strank obstajajo še verske razlike. Mahdijev vnuk in voditelj Urruna se je šolal na Gordonovi univerzi v Khar-tumu in stremi verjetno za tem, da bi mu pripomogla Anglija (kot Abdullahu v Jordaniji) do kraljevskega prestola v Sudanu. Vendar je celo londonska «Timess> pripomnila, da bi se utegnil postaviti Mahdijev vnuk kljub njegovi anglo-filiji proti Angležem, če se bodo morali umakniti iz Egipta. Pri tem si misli, da b: imel s samimj Egipčani lažje delo. Jez na Nilu v Sudanu. — Izboljšane namakalne naprave, Id prejemajo vodo iz NRa Im njegovih dotokov, so dvignile donosnost sudanskega poljedelstva In so velikega pomena tudtt za egiptovsko gospodarstvo. Pogled na Khartum, glavno mesto Sudana, ki leži ob Modrem Nilu. Mesto Je trgovsko središče med Sudanom iin Egiptom ter med Sudanom in pokrajinami ©b Rdečem morju. Khar-tum so 1. 1888 zavzeli mahdisti in pri tem obglavili angleškega gen. Gordona. L. 1838 pa je mahdi-ste premagal pri Oindurmanu gen. Kitchener. V zadnjem članku smo seznanili naše bralce s tem, kako je italijanska vlada izdala za potujčenje slovenskih in hr-vatskih priimkov poseben zakon in imenovala še posebno posvetovalno komisijo, ki je sestavila vzorce, po katerih je potem tržaški prefekt našim ljudem kratko in malo zaukazal, da" morajo po prejemu dekreta uporabljati nov od oblasti do-ločeni priimek. Italijanski šovinisti so seveda zatrjevali, da vračajo priimkom njihovo prvotno obliko. A. Pizzagalli, ki je bil predsednik te komisije in ki je spisal tudi knjigo #Per 1’italiani-ta dei cognomi nella provincia di Trieste«, je navedel nekatera načela, katerih se je držala komisija pri svojem delu. Predvsem se je lotila potujčevanja priimkov, ki izvirajo iz imen svetnikov. Odveč bi bilo pisati o tem, da so ljudje vseh narodov v Evropi po nastopu krščanstva dajali svojim otrokom te priimke največ na željo duhovnikov. Toda v nekdanji Julijski krajini so imeli italijanski oblastniki tudi te priimke za poslovenjene, kot da so jih nekoč nosili samo ljudje italijanskega porekla. Tako so z enim mahom poitalijančili na tisoče izvirnih slovenskih priimkov. Zanimivo je, da se Vatikan in višje cerkvene krajevne oblasti niso zavzele za pravice našega ljudstva, čeprav so slonele te pravice np naturnem in po kanonskem pravu tudi na tako imenovanem božjem pravu ter so dopustile, da je Italija vzela našemu ljudstvu nekaj, kar mu je bilo najsvetejše. Zgodilo se je torej, da so postali: Adamit: Adami, Albreht: Alberti, Ambrož č: Ambrosi, Andrejčič: Andrei, Andreutci, Antič: Antini, Antončič: Antonlni, Antoni, D’AntonJ, Antonelli, Antonia-ni, Boštjančič: Bastiani, fia-stianutti, Blažič, Biagi, Blasl-ni, Florjančič in Ferjančič: Ferlani, Filipčič: Filippi, Jakopič: Iacobi, lacobini, Juri-ševič, Jurešič, Juričič: Giorgi, Giorgetti, Giorgini in ceio Glorgieri ter Di Giorglo In Giunssinl, Ivančič v Gianni-ni, De Giovanni, Di Giovanni, Giovannini in celo Vanzini in Giovanelli, Itd. Člani navedene komisije niso prilagodili priimkov samo italijanski fonetiki, ampak so tudi sklenili, da bodo vsem pri. imkom, ki se po svojem pomenu lahko prevedejo v italijanski jezik, dali italijanski pomen. To so izvedli zlasti v primerih. v katerih izraža priimek poklic, narodnost in podobno. Tako so postali številni Slovenci s priimkom Božič: Natali, Černač: Nenni, Černe: Neri, Černigoj: Montenero, Neri' Golobič: Colombi, Ko-zlovič: Caprlnl, Kovat: Fab-bro, Fabbretto, Kovačič: Fab-broni, Covacci ali celo Co-celli in Cova, Ceh: Cecchi, Kranjc: Čarni, Cargnlell, Car-mel Hrovatin: Crovatini, Cvetnlč: F:ori, Car: Cesare, Cesar: Cesare, Dolenc: Valle, Dolinar: Valli, Gorkič: Monti, Gorup, Montanari, Hribar: Monti, Hvala: Grazia, Ja.> bec: Tasso, Tassini, Jelen: Cervl, Iskra: Favllli, Kamen-šček: P etrini, Knez: Ducn, Kralj: Re, Carli, Coralli, Cra-li, Medved: Orsi, Ors ni, Milost: Graziani, Nemec: Tede-schi, Mlinar: Molinarl, Pi- ščanci Polil, Podgornik: Pie-aimonte, Plemoi te:e, Potok: Riviera, Žnidaršič: Sartorl, Sarti, Svetec: Šantl, Santlnl, Sedmak: Setimo, Slama: De la P>glia, Šušteršič: Ca'zolari, Cagligarl, Vodopivec: Bevi- lacqua, Zorovlč: D’Alba itd, itd. S pravo naslado pa so se go Bitke za potujčevanje slovenskih imen so se duševni očetje današnjega italijanskega nacionalističnega tiska v Trstu udeleževali z “ognjevito vnemo" spodje pri potujčevalni komisiji vrgli na priimke s končnicami ič, čič, vič. Glede teh so sklenili: «Che prefissi e suffissi stranieri dovessero cadere ine-sorabilmentes, tako da Pizzagalli v svoji knjigi ugotavlja: «1 suffissi slavi ich, cich e vich furono rim&ndati oltre 11 con-fine, non convertiti nemmeno in ur.a desinenza in ci, per d);-sperderne »nche una po sibile eco e si videro succedere dagli ambitissimi diminutivi ini, elli, etti» To se pravi: da morajo tu. je predpone in pripone neizprosno odstraniti. Slovanske pripone ič, čič in vič smo poslali čez mejo in jih nismo spremenili v končnico ci: či, da smo s tem uničili tudi morebiten odmev in jih nadomestili z zaželenimi pomanjševal-nicami. ini, elli. etti. Na strani 98 pa je avtor povedal še to, da je komisijo vodilo še načelo: «Basta che il cognome sia ita-liano e che sia finita con qus-sto ich una buona volta per sempre», ali po naše: Dovolj, samo, da postane priimek italijanski in da bomo s temi ič enkrat za vselej končali. Nadaljnjim stotinam in tisočem naših slovenskih ljudi je imenska komisija naklonila italijansko pravopisno obliko. O-g lej mo si vodič za vasi tržaške slovenske okolice, da ne govorimo o mestu samem, in spoznali bomo. da so vsem priimkom, v kolikor jih niso docela poitalijančili, predrugačili slovensko pravopisno obliko, kot da mi nimamo pravice pisati svojih imen v slovenskem pravopisu in da se moramo vprav pri navajanju priimkov in imen posluževati italijanskega pravo, pisa. Žerjal se je moral ({prekrstiti« v Žerjal. Skerlavaj v Scar-lavai, Škerjanc v Scherianz, Racman v Ratzman, Žagar v Žagar, Gerlanc v Gherlanz, Stoka v Stocca, Kočevar v Co-cevar, Legiša v Leghissa, Mu-žina v Musina, Cifoic v Zibiz, Pizzagalli: “Sappinno tutti che piu deWe~ sempio deve valere il desiderio del Duce in željo tega fašističnega zločinca še danes upoštevajo v coni A Tržaškega ozemlja M odulo dI dccreto per restltuzlone ali• forma IttllanM Div I.'- N. 11419/ IL PREFETTO DULLA PROVINCIA DI TRIliSTE Veduto 1’ clenco dei cognomi da restitulre in form« Itallm, compilato a sensl del par. 1 del D. M. 5 agosio 1926, 11 quftle contiene le istrujioni per la tsecuzione del R. D. L. 10 gennaio 1926 N. 17 esteso * questa provincia con R. D, 7 aprile 1927 N. 494; • c r • t a il cognome del Sig.. na' *......................................... * residente «................... i reatituito nella forma Italiana dl .............................. Uguale restituzione i disposla ptr i seguenti snol familiarb 1 — 1! ....................................... Bit«« ^ , M • ..... II presente dccreto sari, a cura delt’autorll* comunale, notiflcato airinte-ressato nei modi Indicati al par. II del citato D. M. 5 agosio 1926 ed avrt egnl altra esecuzione preseritta nei successivl par. IV c V. Trlesle,. 11 Prtlatta Italijanske oblasti so napravile kar tiskovine za dekrete, s katerimi so dolet1 !e Slovencem in Hrvatom poitalijančene priimke. iz besed:la spoznamo, da se sklicuje pretekt na sezname priimkov, ki jih je posebna komisija sestavila za vzorec Pirjevec v Pirlavez itd. itd. Zares, če tujec, ki ne pozna narodnostnih razmer Trsta in nje. gove okolice, površno pogleda vodič, bo dejal, da v Banah, Bazovici, na Kontovelu, v Lipici, Gropadi, Padričah, na Opčinah, Proseku, v Sv. Križu, Trebčah, Nabrežini, Devinu itd. ni nobenega Slovenca, ker ni zasledil niti enega priimka, ki bi nosil «barbarsko»-slovansko obliko. Tu in tam so člani komisije za potujčevanje priimkov imeli velike preglavice. Ko so naleteli na slovenski priimek Vrabec, so mu poleg oblike Passeri, ki je navaden prevod slovenskega pomena te besede, dali tudi obliko Urbis, češ da izvira Vrabec iz latinskega urbis. Pizzagalli je tako ciničen, da glede piimkov, ki so jih kar prevedli italijanščino, pripominja: «Ma le p ii eleganti ri- Po navodilih pravosodnega ministrstva je bilo dovoljeno «pomagati tistim, ki so želeli spremeniti priimek, z nasveti in prepričevalno besedo«: «com-piere un’opera di persuasione, era lecito consigliare, suggeri-re, convinceres, To delikatno nalogo, tako Pizzagalli, je prevzelo fašistično pokrajinsko laj-ništvo, ker se je zavedalo, da je sam Duce pripisoval temu vprašanju poseben pomen ter spoznal, da je treba spraviti priimke v novih pokrajinah v sklad z novim položajem, ki je nastal p0 Vittoriu Venetu. Čeprav dokazujejo že ta priznanja in opombe avtorja knjige «Per 1’italianita dei cogno-rni nella provincia di Triesteo, da ni šlo za «nasvete», ampak za teroristično nasilstvo, bi bilo prav, da bi si Zavezniška vojaška uprava zapomnila še naslednji odstavek: «Pobudo je rtuzioni si ottenr.eiro marce le I prevzel osebno fašistični pokra. ‘ jinski tajnik ing. Cobolli - Gigli, ki je ukazal, da morajo biti vse politične organizacije, sindikati in podružnice Dopola. vora na razpolago vsem tistim, ki hočejo spremeniti svoj priimek, z nasveti in sugestijami. Ustanovili so že posebno posvetovalno tajništvo, ki mu je predsedoval odvetnik Piero Pieri, nekdanji član direktori-ja pokrajinske federacije fašistične stranke...« Posebno pohvalo je prejel v že imenovani knjigi tržaški tisk z naslednjimi besedami: «1 giornali di Trieste per questa battaglia del cop,notne spiega-rono il piu acceso fervore«. Zares, to je bila prava bitka za potujčevanje slovenskih priimkov in duševni očetje današnjega tržaškega nacionalističnega tiska so se udeležili te borbe z «ognjevito vnemo«. Toda Pizzagalli je priznal tudi naslednjo kulturno sramoto, za katero smo Slovenci dobro vedeli: V tržaški sirotišnici, kjer je bilo vselej tudi mnogo slovenskih otrok, so na pobudo upraviteljev in varuhov spremenili priimke tudi sloven. skim sirotam. Pisec pravi, da je pomenil za otroke dekret o spremembi priimka «sončni žarek«, Čeprav je bil to najostud-nejši akt nad nedolžnimi otroki, ki' semo zaradi svoje mladosti niso mogli protestirati proti temu zločinu. Konec leta 1928 je bilo vloženih 7543 prošenj za spremembo priimka: samo v Senožečah jih je bilo 93, čeprav vemo, da ni bilo tam pred prihodom Italijanov v naše kraje nikdar niti enega Italijana. Pizzagalli se baha, da so s 5000 dekreti italianizirali priimke 11.881 osebam in da bo prefektura v kratkem izdala dekrete o uradni spremembi priimkov tracfuzion.ii), kar pomeni, da so najbolj elegantne spremembe priimkov dosegli po zaslugi prevodov. Pri tem se sklicuje na priimek Križmančvc, ki so ga spremenili v Crociati, Car v Cesari, Žnidaršič v Sartori in nemški Kaltenbrunner, ki pomeni dobesedno mrzel studenec, v Freddofonte. Pizzagalli priznava, da spremeniti priimek ni isto, kot spremeniti obleko ali vrsto cigarete, kajti vsak priimek je vezan na spomine, tradicijo, preteklost in predstavlja moralno premoženje vsakega posameznika sli družine. Kljub temu so on in ostali člani komisije s , ponosom sodelovali pri tem sramotnem in nekulturnem delu. Tako nadaljuje: «Queste ra-gioni giusiificano il numero non stragrande delle domande«; toda, ko so oblasti uvidele, da je «prosilo» le malo Slovencev in še to na pritisk za nov priimek, so P« tem neuspehu začele Slovencem groziti in nanje vplivati. Sveste si svoje moči, so Italijanske oblasti na pobudo komisije, prišle na misel da bi morali vsi člani družine nositi isti priimek. Dokler je prefekt spremenil priimek z dekretom, se je to obneslo, v primerih pa, ko je nekdo zaprosil za spremembo, so nastale težkoče: V mnogih družinah se je dogodilo, da eden ali več članov niso soglašali s tem, če je na pr. oče zaprosil za spremembo priimka. Imamo tudi primere, da so prosilcu spremenili priimek Starec v Vecchiet, njego-govim otrokom pa v Del Vec-chio, Vecchietti in celo v Sta-race! Nastali so zaradi tega družinski spori. Podobne posledice so se pokazale zlasti še med ločenci, pri vdovah itd. Fašistična stranka se je zavze- ce, ki so čutili italijansko. Zato je moral v svoji knjigi pozvati oblasti, naj nadaljujejo s potuj, čevanjem priimkov z besedami: «Giacche il rinnovamento si č 'iniziato, č bene che sia com-piuto«, ali po naše, ker smo Pfičeli, moramo dokončati. V zadnjem stavku pa je vzkliknil: «Sappiamo tutti che piu deiresempio, deve valere il desiderio del Duce!« — Duce, Mussolini je tako zahteval, ta človek, ki je stregel po življenju ne samo slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu, ampak tolikim drugim svobodnim na-rodom, med njimi tudi angleškemu in ameriškemu narodu, ima še danes zagovornike. Mislimo, da je čas, da ZVU uradno razveljavi vse dekrete o potujčevanju priimkov, ki so bili izdani od 1. 1919 dalje in s tem vsaj deloma popravi sramoten ukrep, po katerem morajo naši ljudje vlagati posebne v italijanščini pisane prošnje, da jim oblasti vrnejo njihov slovenski priimek! VZNAMENIU ENAKOPRAVNOSTI MED NARODI la celo za to. da smejo zakon-1 približno 50,000 Tržačanom ‘ med katerimi bo 380 oseb samo v Trstu, ki imajo slovenski pri. imek Bizjak. Avtor navedene knjige je pripomnil, da bodo vsi tisti, ki ne čutijo italijanska, ohranili svoj barbarski priimek. V res nici se je prepričal, da je lahko naštel na prste tiste Sloven- ski otroci z neitalijanskim priimkom pridobiti priimek po materi, če ima ta italijansko obliko. To je bilo v nasprotju z načeli družinskega prava, toda na predlog tržaškega prefekta je pravosodno ministrstvo v Rimu dovolilo tudi takšno spremembo. KDO BO KOGA? Živimo v atomski dobi ali bolje: v dobi tekme atomskega oboroževanja. Prvi so uporabili, kot znano, atomsko bombo A-merikanci proti Japonski, leta 1949 pa so prvikrat preizkusili to morilno orožje v ZSSR. Po cenitvah ameriškega lista «A-tlantlc« razpolagajo ZDA sedaj s kakimi 1000 atomskimi bombami, ZSSR pa z 200 bombami. Te cenitve temelje na prepozi-cijah o naglici izdelovanja bomb v obeh državah. Nit manj zanimivi niso podatki o številu letal v obeh državah. Po podatkih lista «News Chronicle* so dvignili v ZSSR kapaciteto industrije letal do maksimuma, t. j. na 19.000 letal letno; od teh 7000 lovcev večinoma na reakcijski pogon, 4000 lahkih bombnikov, 1000 težkih bombnikov, 4000 transportnih letal in 3000 šolskih ter drugih letal. V ZDA pa so, po podatkih lz diskusije v ameriškem senatu, proizvedli do vojne na Koreji povprečno 1000 letal na leto, od junija 1950 pa do junija 1951 3000 letal, po planu pa bodo od junija 1951 do junija 1952 izdelali 50.000 letaj na reakcijski pogon In bombnikov za stra. teSko bombard.ranje. KI BI MOGLO POPLAČATI SOVJETSKA IZKUSTVA, KI "OSREČUJEJO" SATELITSKE DEŽELE.,, Po kakšnih cenah prodaja ZSSR svoja izkustva satelitskimi dažavsin? Odgovor na to žalostno vprašanje nam daje uvodnik! uKocasomolskie' pravde* cxl 12. Julija 1.1. V tem članfcu se že na običajen sovjetski propagandni naičin poveličuje pomoč. ki jo ZSSR daje taiko-imenovanim deželami ljudsfce de mofcracije. Članek je poin fraz laži in licemerstva in ne bi niti zaslužil posebne pozornosti, ča ne bi vseboval jasnih besedi o tem, kaj ZSSR zahteva od pod. rt jenih dležel v zameno za »nesebično pomoč«. Izhajajoč iz trditve, da so sovjetski ljudje s svojo krvjo plačali osvobojen.jo teh dežel iz|»odi fažizmia in da so z njo zanetili novo življenje, ugotavlja list, da so delavci t;h dežel ponosni, ker delajo po sovjetskih metodah in ker so dostojni učenci ((sovjetskih lju« di» ter da «še danes bodisi v Pragi ali v Varšavi, v Tirani ali pa v Pekingu pravijo za človeka; «Ta je dostojen uičenec sovjetskih ljudi, za tega človeka ne more biti .večje radosti in nagrade«. List poudarja naprej, da je! »značaj sovjetskega človeka tak, da je vedno pripravljen deliti s svojimi prijatelji vse kar ima najlepšega in najboljšega«. Tako sovjetski socialisti v vseh nadlzorovanih deželah dele svoja izkustva, ki pa jih ni mogoče plačati z bogastvom teh dKžel. »Komsomolska pravda« je našla za to dokaze v samem tiskiu teh dežel. Romunski petrolej n. pr, ne more poplačati teh dragocenih izkustev. To priznava celo romunski tisk. Nai-vaja citat iz «Ljudiskp demokratične Romunije«, ki potrjuje: nCe na eno torilce tehtnice postavimo to bratsko pomoč in ta najbogetejša izkustva, ki nam jih s tako nesebičnostjo dajejo sovjetski ljudje, ne bomo na vsem svetu mogli najti toliko zlato, da bi spravili tehtnico ratmatežje«. Z drugimi besedami: Mi presrečni Rcrmmi nismo v stanju, da vam vse to plaičamo g petrolejem in niti z vsem zlatom na svetu; zato vzemite vse to in mi bomo živeli od vaše sreče. Koliko laži in licemerstva, kako nesramno se skpi javnost in kako dr-'na in brutalna priprava na ropanje vsega ostaiega bogastva te dežele. Poglejmo še, kako so na straneh »Komsomolske pravde» srečni češkoslovaški delavci. Ti so naravnost navdušeni nad sovjetskimi metodami. Sedaj ža popolnoma obvladajo ruski jezik in se uče iz ruskih knjig. Ko je na konferenci najboljših čeških delavcev govoril neki so vjetski gost in ko je prevajalec skušal prevajati njegove besede, je po pisanju «K. P.» nastal v dvorani hrup. Ugotovilo se je, da delavci ne žele prevajanja gostovega gov&ra, ker da vsi razumejo ruski. Oni so s# naučili ruski zato. da bi lahko čitali dela Lenina in Sta. lina v. Govora je tudi o sreči na Poljskem m v Bolgariji. Tam gradijo nova mesta. Na Poljskem Novi Huti, a v Bolgariji Dimitrovgrad. To so mesta bo. dočih srečnih ljudi. Toda stva* je v resnici popolnoma drugačna. Novi H ati je kombinat železa, kjer predelujejo železno rudo iz ZSSR za ZSSR. Kakšna sreča in kakšna pomoč bratski Poljski! Kako bodo zadovoljni poljski delavci s takšnim nesebičnim darom sovjetskih specialistov! Razen drugih naravnih bogastev Poljske, se postavlja tako na tehtnico tudi znoj zar sužnjenih poljskih delavcev. V Dimitrovgradu grade zavod «umetnega gnojila» «S£aliin», ki bo proizvajal najboljše bolgarsko gnojilo — znanega imena — za gnojtnje bolgarskih njiv in vrtov. Proizvodi tobaka, jagod, cvetlic, malin, pšenice in vseh ostalih poljedelskih kultur pa bodo pripadli starejšemu bratu kot odplačilo za bratsko in nesebično pomoč, ki so jo dalj sovjetski specialisti s svojimi bogatimi izkustvi. Tako piše ((Komsomolska pravda« in, poziva dclavc« teh dežel, da se uče o se odtegne vplivu Wagnerja in S raussa in njegov ((Slavček,, je že znak nove usmerjenosti, kajti kaže odslej vedno več smisla za orkestralne skladb*, v katerih uporablja najnujnejša muzikalna sredstva Stravinski se naslanja; sprva največ na rusko ljudsko motiviko, nato pa preide tudUnamativiko raznih drugih narodov. V te m stilu zloži ^Pavlihov, toda nadalje. zapusti svojo dobo in se navzame ne le oblik, marveč tudi pravil glasbenikov 17. in 18. stoletja. S svojimi deli se je uvrstil med najvidnejše modeme skladatelje, ker je v njih pokazal izvirnost, revolucionarnost in izredno umetniško ustvarjalno silo. Njegova glasbena dela iz časa med 1920 do 1930 kažejo ves glasbeni razvoj zadnjih 300 let fer skladateljevo preobrazbo iz izključno ruskega skladatelja v evropskega. Med njegovimi stvaritvami so znane še simfonija, ki jo je zložil ob Debussyjevi smrti, dalje sonate, serenate, koncerti in oratorijslca opera «Kralj Ediip«. V tej operi je Stravinski dosegel višek v zborih. Kmalu je sledila antično usmerjena opera «Per-sefona». Ni čudno, da s? je zanimanje vseh glasbenih strokovnjakov in kritikov osredotočilo na zadnjo stvaritev že sko-ro 70-letnega rusikega skladatelja. Stravinski je komponiral to opero že od l. 194/1 in sam jo ima za svoje, najob- (Iz zbirke “Šibil| in druge črtice“) JORDAN JOVKOV NGDEUKKA ČRTICA Na ccsti med krčmo in Ho-rozovim mlinom se je ustavil voz, pripravljen za p. t. S lem vozom naj bi odpeljala dva stražnika Albeno v mesto. Z ulic in z dvorišč so pritekle ženske gledat, take, kot so bi-le pri delu in so si še med tekem privezovale rute ali pa si spuščale zavihane rokave. K vozu .'o se bili nagnetli tudi vsi, ki so bili v mllr.u, in nikdAr se ni nagrmadilo lam toliko ljudi kot sedaj pred veliko nočjo. Gori na griču je bilo videti Alben'no hišo, od koder so jto otipljali. Bilo je, kakor bi s s od-ažal tudi zunaj J strašni uboj, ki je bil v vji zagrešen. M.dtem ko so bile os ale hiše pobeljene im so se bleščale v čitiosti- z be imi stenami in m-drimi okrasi, je bila Albenina zapuščena, razdejana in razrila, kakor da je vanjo tre člo. Dva s rožnika t‘a bila lam, eden pri vratih, drugi pri oknu, a v hiši je bila A I) 'na. Mar skaj in mnoge drobne degodivšč.ne, ki jih s cer ne bi nihče opazd ali bi jih pozabili, so se sedaj znova cbud le v spimnu in ljudje so jih pripovedovali ne prvič in tudi ne drugič. V a* do je h tel povedati, ka':io je vse to vi/i pr j vedel in slutil. Bili sc celo kmetje, ki so čakali, da pridejo k mlinu na vrsto, že pred tremi, štirimi dnevi, in so se zato šteli za bližnje pr,če dogodka. Nekateri med njimi so p ip vede/vali do na,manjših podrobnes’. i, kje in kako so sedeli tistega dn ka’o so naj-p< ej govor li o štorkljah, ki so pri etele tako zgodaj, kako so nato pogledali na nj ve 'n si pravili, katerp leto so bile prav tako z°lene, tako gos e in zarasle, tako da je bilo treba pc-gna‘i živino nanj?, da jih je nekoliko poteptala. Sele nato — .90 pripovedovali — ko so g’edali, kako so se žene trudile, da bi počistile za veliko noč. so videli tudi Alb no, ki je hodila po dv r š u. Tudi iz daljavi si mt>g-l spoznati po njeni hoji In vitki pos av . kako je lepa. Teda nui tega tmti ms'tdni(ga dne ni prišla k vodnjaku pri krčmi nit k mlinu. kjer je d ial Kučar, njen mož. Ako bi ne bil ubit prav ta Ki.car, bi ga bil komaj kdo omenil. Bil je- ^ ne zn ten, zanikrn in preprost človek, ki je samo delal in molčal. Neutrudljiv kakor s roj, v s zaprašen od moke je prenašal težke vreče, in čeprav je bil vsak dan in vsako uro tam, so ga srečavali in šli m mo njego, kakor da n. b i živ človek, temveč nekakšen neživ stvor. Spočetka so govo,ili o njem, toda le zato, da so se čudili, kako je mogoče, d/i je dobil tak bojazljivec. kakor je bil. ia.Vo lepo ženo. kakor je bila Albe-na. «Lepo jabolko vendar e svinja požre,,. so rekli, nato so prenehali govoriti o tem in se niso več zan mali zanj. Tudi v vasi so pozabili nanj. Sedaj so se mkateri spomn li, da je ta molčeč in potrpežljiv človek postil zadnje dni nekim razdražljiv in ujezijiv. Pt.znal je le en'ga gespodarja nad seboj — Njugu.a, mojstra mlinskih kamnov v mlinu. Le njega je ubogal, njemu je b i vdan, kakor suženj. Toda dva, tri dni pred ubojem, ko mu je Njagul m kaj velel, se je Kučar vznemiril, nekaj mrmral in ga gledal krivo kakr.r bik Podoba je bila, kakor da ga je že sam Njagulov pogl' d in glas ujezil. V sredo pred veliko nočjo se je razreslo, da je Kučar umrl, in ko so se spraševali, kako in zakaj, »e je razHrila vet, da je bil ubit. Njeg v otrok, še prav mjcen, komaj dve leti s‘ar — ravno v tem no v-deli p s božji — je povedal. da je ponoči vrgla mati očetu predpasnik čez obraz da je nnito prišel n?ki človek t>n 9° z n j'm boril. Bil je v po-vrJniku in na njem je bil ovratnik iz k^žuhevin'-. To je otrok povedal, več tudi ni bi- lo treba. Albena je priznala fn izpovedala resnico. 7'oda kdo je bil tisti mož, tega kljub vsem prigovarjanjem in grožnjam ni izdala. Od tu dalje je bil ded VIas-ju glavna priča o tej zadevi. Bil je človek brez posla, veseljak in brbljač in se je sleherni dan potikal okoli kr me pri mlinu kakor pes okreg mosnice, Ce so se ljudje opijanili, je prišel ded Vlasju bliže, se smejal z njimi, pei z njimi in na m zo je prišel tildi kozarec zanj. Tu v krčmi pri mlmu je naletel na človeka v kratkem površniku in s krznenim ovratnikom. B l je svetle-las in lep, kučmo je imel potisnjeno nazaj, lasje so b Hi nakodrani. Takoj se je opazilo, kaj mu je ro,ilc po glavi; dingi okeli n j-ga so vpili in pel', a o,n je, kakor da je gluh, gledal samo Albeno, kako hodi po dvorišču in spraševal sam0 po nji. Dva dni je tstat, nato je izgi.nl. Naslednje jutri) se je izvedelo, da je Kučar ubit. Dob r fant je bil, ded Vlasju je z nj m jedel in pil, toda pri vsem tem ni mogel prikriti rem.ee. Iz njegovih besed so posneli, kdo je in od kod je človek s krznenim ov atnikom na površniku in so ga znprlir Sedaj so ga zasl ševa i na občini. Rekel je. da n č ne ve. l^e po njem! Kmalu bo tudi on kakor jz Albena, priznal resnico. «Prihajajp!» je zakl cal nekdo. ((Alb no vOiijolt Množica se je zgrnila okrog voza, z g.iia je prihajala Albena in za njo dim stražnika. Vsi so vedeli, da je A bena želela, kot poslednjo mlost — in to so ji dovolili — da se je oblekla po lastni želji. Zalo se je tudi zamudila. Sedaj je prihajal, lepo oblečena, kakršno so le redko kdaj videli. «Zakaj se je naiišpala?* je rekla neka žena. «Saj gre na vislice, ne pa na sva bo!t> nTudi na. vislicah hoče biti lepi.» «Ej. ta lepotfl! Ta jo je po-gubla...» Ded Vlasju. ki je bil tudi tu, je mahal s pil.co pred seboj. Sedel je in zopet zamahnil. «No, ded Vlasju«, se je zasmejala mlada žena, «ali se tepeš z vragom? Zakaj mahaš s polico?» »Maham. Gledam, ali jo bom zadel in pobil, ko bo šla mimo. Tako jo bom po g’avi, da bo pomnila. Na mestu naj jo sodijo, to n'čvrednico.» Albena je bila že blizu. Sla je naprej in za njo oba stražnika. Ni bilo človeka, ki bi ne poznal Albene, toda ko so jo zopet videli od blizu, je vsem zastal dih. Aibena je bda ista Albena, le smejala se ni, njene oči se niso lesketale kakor prej. temveč so b le vdrte pod tanke veke in so gledale v tla. Nosila je modro obleko in kratek teiovnik iz lisičje kože. Roke je ponižno držala spredaj, kakor bi šla v cerkev. Ko se je znašla med dvema stenama ljudi in je vzdignila oči, je bil njen pogled, k, ga je poznal vsak moški, še lepši, kajti ne-kaj trpečega je bilo v njem. S tega belega lica in od njene postave je vel čar, ki je motil in mamil. Pregrešna je bila ta žena, toda bila je lepa! Zenske, ki so se namenile, da bi jo opsovale, so molčale, tudi palica deda Vlasju ja se ni premaknila. In v tej tiiini. v nekaj trenutkih se je zgodilo čudo: omehčala so se najtrša srca, sočutje in dobrotljivost sta žarela iz mož itn žerui. uOj, Albena, oh hčerka», je zajokal ženski glas. »Kaj si storila, Aibena.'« «Oj, Albena. Albena!« A bena je obstala. »Tetka D mkai>, je vzkliknila, uOdpusti.D — Potem se je obrnila na drugo stran: «Lju-ca Todorka. Sava. odpustite/ Zbogom, zbogom vsi/* Mnogi so že jokali. Albena pa je stopala dalje prav tako (Nadaljevanje na 7. strani) Ilovi ANGLEŠKI FILMI kažejo neomejen pogum in iskanje novih poti V zadnjem čaisu uživajo angleški filmi precej slovesa. V njih namreč zasledimo zli-tost dramatičnih in dokumentarnih elementov, lepo igro, dejanju primerno okolje ter anglosaški humor. Iz vr;.t neodvisnih, toda naprednih filmskih proizvajalcev je izšlo v zadnjem času več filmov, ki kažejo neomejen pogum v iskanju novih potov. Nedvomno sodijo med najboljše sodobne filme tisti, ki jih je Anglija poslala na letošnji beneški festival in zanimivo je 'vedeti, kakšen uspeh so tam dosegli. Film ('Zločin v katedrali«, po istoimenski religiozni tragediji v verzih fralttJiJškega pesnika T. S. Eliota je vzbudil yeliko pozornost in bil nagrajen za najboljšo scenografijo. Pesnitev eovori o ibarbi okrog feta 1149. ki jo je votial canterburiški naaškoi Thomas Becket proti svojemu kralju Henriku II., ki je hotel cerkev podrediti posvetni oblasti. Zgodba se pričenja s sestankom nadškofa m kralja, nakar mora Becket v pregnanstvo in ko se po •sedmih letih vrne v Canter-bury, ga ljudstvo slovesno sprejme: Nadškof gre molit v katedralo, toda tam ga skuša hudobni duh: najprej mu prigovarja spravo s kraljem, na- to mu svetuje, naj cerkev podredi posvetnemu vladarju, zdaj ga zopet zavaja, da se zveže s tujcem proti kralju in končno, naj se z žrtvijo poniža na zemlji, da bo povišan v nebesih. V tem pridejo v cerkev štirje vitezi s kraljevim ukazom, da prekličejo izobčenje, ki ga je papež izrekel za tiste škofe, ki so kronali Henrika brez papeževega privoljenja. Nadškof se upre, vitezi pa se vrnejo oboroženi in Becket jim mirn0 dovoli, da. ga umore. Ljudstvo užaloščeno pade na kolena pred njegovim truplom. Režiser Hoellering je to zgodbo v celoti prenesel na platno. Eliot sam je izjavil, da je s Hoelleringovo režijo zadovoljen, ker so njegovi verzi prišli do prave veljave; medtem pa pravi kritika, da ni Hoelleringov film dostojen Eliotovih verzov. Hotel je pač najbolj umljivo prikazati poetični tekst, toda preveč v didaktičnem smislu. Da bi pa seveda veličina dela prišla do pravega izraza, bi bil potreben režiser po duhu, enak Eliotu ali pa tako izobražen kot Laurence Oliver, ki je znal prenesti na platno Shakespearovega «Hamleta» in «Henrika V.» Vseh teh darov pri Hoellerin- L :..V IZDAJI SLOVENSKIH KNJIŽNIH ZOLOŽB OSNOVNA NAČELA FILOZOFIJE Cankarjeva založba je te dni izdala pomembno delo politične literature Georgesa Politzerja Osnovna načela filozofije. Geor-ges Politzer, ki so ga med zadnjo vojno ustrelili Nemci, je bil predavatelj marksistične filozofije na Delavski univerzi v Parizu. Posnetek njegovih predavanj je izdal Politzerjev učenec Maurice de Goas v knjigi, ki smo jo sedaj dobili tudi v slovenskem prevodu. Knjiga ima šest oddelkov in obravnava o-snovne pojme filozofije, preide nato k proučevanju filozofskega materializma, na koncu pa obravnava ideologije. Vsak oddelek je razdeljen na posamezna poglavja, ki se končujejo s kratkimi, a za študij zelo važnimi kontrolnimi vprašanji. Pred dnevi je pri Državni založbi Slovenije izšla brošuri-ca, ki vsebuje spis R. Badjure Gorski prebodi v luči ljudske geografije. Spis predstavlja nadaljevanje razprave Slovensko In nemško geografsko sedlo iz-Išle v Geografskem vestniku leta 1950. PRIPOVEDKA O VEZIRJEVEM SLONU Pred kratkim je založba Mladinska knjiga izdala v svoji zbirki Sodobni izbor Andričevih novel, pravkar pa je Slovenski književni zavod dal na knjižni trg novo zbirko novel, ki nosi naslov pa eni izmed objavljenih daljših tekstov ((Pripovedki o vezirjevem slonu«. V teh novelah je Andrič pokazal, da je kljub uspelim romanom ostalo težišče njegovega ustvarjalnega dela v noveli. Realistično pripovedovanje polno finih psiholoških problemov, skrbno obdelani motivi in izbrušen jezik, daje Andričevim novelam polno vrednost. BRATJE, JAZ PA VEM ZA DOMOVINO O delu založbe Kmečka knjiga, ki je bila ustanovljena lani in katere osnovna naloga je predvsem zalagati naše podeželje 5 poljudno pisanimi deli s področja kmetijstva, slišimo le malo. V zadnjem času je založ- ba Izdala že več takih knjig, nekaj pa jih še pripravlja. Razen del te vrste pa ima založba Kmečka knjiga namen izdajati tudi leposlovna dela, seveda predvsem taka, ki pridejo v poštev za podeželsko prebivalstvo. Te dni je ena izmed knjig te vrste prišla na knjižni trg. Obsega izbor proze Ivana Cankarja pod naslovom: Bratje, Jaz pa vem za domovino. Knjiga, ki jo je uredila Erna Muserje-va vsebuje najbolj značilne Cankarjeve povesti in črtice, oa tudi nekaj odlomkov iz dališih tekstov. Urednica je dodala knjigi nekaj besed o Ivanu Cankarju ter opombe nanašajoče se na objavljene tekste. S. R. gu ne zasledimo, je pa pokazal veliko spoštovanje do dela in se kolikor mogoče držal teksta, tako da poteka dejanje ob lepih in mogočnih verzih z vso visoko dramatičnostjo vzvišenih situacij. S scenografijo se mu je posrečilo zadeti bistvo dobe, ne skladajo pa se realne slike v naravi z nadzemskimi scenami v katedrali. Tudi ritem filma na mnogih mestih zadovoljuje in verno sledi Eliotovim verzom, vendar pa ni njih počasni tempo in monotonost delu v prid. Je pa film tako poln čara. da pobija polemike, ki se še vedno niso polegle glede vprašanja, ali je .Uip.§šno, da gledališko delo prenesemo v film. Toda ne Blede na nekatere pomanjkljivosti ostane film plemenit napor prikazati naj-čistej_ši utrip sodobne moderne poezije in opozarja na možnosti, ki jih film nudi pesnikom. Na beneškem filmskem festivalu je bil za najboljši scenarij nagrajen film ((Laven-der Hill mob» («Totpa La-venderja Hilla«), ki ga je napisal T. E. D. Clark. Film je režiral Charles Crichton in pripoveduje zgodbo nekega častitljivega državnega funkcionar.!a, ki 16 let pripravlja nsčirt za velik roparski podvig; svoj načrt uresniči opleni angleško banko in kljub najv^čji budnosti policije razpeča celo milijon u-kradenih šterlingov. Film je izredno napete vsebine ih ne manjka mu satiričnih momentov. Kritika pravi, da vrednost tega filma ni slučajna, pač pa, da sloni na tradiciji britanskega humorja, ki je našel tudi v filmu originalen izraz. Igralcu Alecu Guinnessu bi šla nagrada za najboljšo interpretacijo. Velika Britanija je poslala na festival še dva filma, ki sicer nista dosegla nagrade, sta pa bila deležna ugodne ocene, zlasti film «No resting place» («Za nas ni počitka«), Ta film je izdelal znani filmski proizvajalec Collin Les-lie, ki je enostavno prodal svojo hišo, ko ni naše] osebe, ki bi mu finansirala film: Za režiserja si je izbral Paula Rotha, slavnega dokumenta-rista ter z majhno skupino tehnikov odšel na Irsko in v treh mesecih s skromnimi sredstvi ustvaril film. Paul Rotha nam v filmu «No resting plače« z isto ljubeznijo prikaže romantično irsko pokrajino, kakor nam je De Sica predstavil v fil- F I L IVI I: “Zločin v katedrali14, “ Tolpa La-v e n d e r j a Hiila“, “Za nas ni počitka4* • in “Beli hodniki14 so dosegli velik uspeh na beneškem festivalu mu ((Tatovi koles« ulice Rima. Toda medtem ko je Antonio predstavnik velike skupine brezposelnih Italijanov, je glavni junak filma kotlar, ki predstavlja le neznatno manjšino irskih kotlarjev — nomadov. Glavno vlogo igra Michael Gough, ki mu zaradi igre v tem filmu gre svetoven sloves. Film «White corridors«, delo Pata Jacksona, strokovnjaka za dokumentarne filme, je posnet po delu pisateljice Helen Ashton «Yeoman’s Ho-spital« in prikazuje nešteto vsakdanjih dram, ki se odigravajo v neki angleški kliniki. Tu vidiš usodo bolničarke, ki v;topa v službo, dalje usodo človeka, ki mu je eksplozija spačila obraz, bolnika, ki trepeče pred operacijo, mladega kirurga, ki iz lahkomiselnosti zgreši diagnozo. Vseskozi pa se prepleta zgodba zdravnika, ki išče zdravilo zoper infekcije, ki jim antibiotična sredstva ne pomagajo. Delo ima mnogo zanimivosti, kljub fragmentarnosti vpliva enotno. sežnejše in najvažnejše delo. Ideja, za opero se mu je porodila ob skupini bakrorezov angleškega slikarja in bakrorezca Viljema Hogartha iz XVIII, stoletja. Libreto mu je napisal Chester KalLmann pesnitvi pesnika Auck-na. Osnovni motiv opere sloni na faustovsko - mefistofelski tradiciji z varianta-mi ter na pradavnih bajkah. Glavni junak jie Tom Raketoell, ki mu Nicjc Shadou) naznani, da je postal dedič zelo velikega premoženja. Tom mora Nicka vzeti v službo ter ga po do govoru nagraditi. Tom zapusti srnjo zaročenko in gre z Nickom v London, kjer se pi'eda razuzdanemu življenju. Na Nickovo prigovarjanje sč poroči z žensko, ki je nosila brado in so jo zaradi tega kazali v cirkusu. Toda zakon sP ne obnese, predaja se raznim pustolovščinam, dokler rtf> pride dan plačila. Tom in Mefisto vržeta kocke, ki naj odločijo, ali bo Tom moral dati svojo dušo vragu. Zmaga Tom, ki ga ščiti zvestoba njegove zaročenke Ane. Vendar pa se Nick maščuje nad Tomom, da mu vzame razum in tako kicavča Tom v norišnici, kjer preživi zadnje dineve pred smrtjo v prividu ljubezni. V epilogu opere je poudarjena večna resnica, da vrag najde vedno rodovitna tla za svoie žrtve. «Kariera razuzdancam je torej zgodba o prepadu človeštva. Sicer izhaja iz starih angleških bakrorezov in jo je poetično obdelal pesnik Au-den, vendar ima idejno zvezo z nazori in z junaki znamenitih ruskih pisateljev Dostojevskega in Andrejeva. V delu ((Življenje človeka» na pr. prisostvujemo postopnemu propadanju človeka do popolnega duševnega Vazkro-ja, vidimo, kako v blaznosti umre v Okolju obupanečv. In tudi isto pošastno pojavo iz ((Moža v sivem» srečamo v Mefistu Stravinskega, simbolu uničujoče usodnosti. Tudi je važno poudariti, da se je ruški skladatelj, ki. je svoj prvi pouk prejel pri Rimskem Kbrsakovu, otresel vpliva dotedanje ruske operne: giasbe, d«si slont sila in lepota «Kralja Edipan na zboru. Ko gre Za vprašanje, ali je Stravinski s srnjim dNcm ustvaril umetnino, so kritiki različnih mnenj. Tako sodijo nekateri, da moramo sicer občudovati formalno zgradbo opere in vso vnemo, s katero se je skladatelj letil d>ela, mislijo pa, da mu je uspelo ustvariti le okinr. a ne slike, podstavek, a ne kipa. Ti kritiki trdijo, da prepletajo Ra-kTioellovo zgodbo nekoliko Don Juan nekoliko Faust. Tudi muzikalno slišijo v arijah, PROBLEM OPERE: ALI JE OPERA SE AKTUALNA IN V KAKŠNO SMER NAJ BI SE RAZVIJALA? kavatimh, recitacijah nekatere vplive Mozartov.e operne glasbe. Zato menijo, da bi bolje storil, če bi pustil morebitne vzore pri miru in prikazal samo svojo glasbo, ki je dala izraz naravnost svoji dobi. Drugi pa zopet pravijo, da j? najbolj prevzela poslušalce glasba prvega dejanja, v drugem in zlasti, v tretjem dejanju pa se zgublja v meditacije, dasi je do konca vedno živa in privlačna, kajti melos spremlja glasba, v kateri je čutiti mogoč no in iznajdljivo spretnost skladatelja. Muzikalna. snov ima čudovito instrumentalna'st, zvok je čist, izbram in živ, ritem ne zatajuje starega utripa Stravinskega, s čimer naj bi bil skladatelj prekosil samega sebe. Seveda je glasbenik kakor Stravinski znal tudi Pri : mm (•>-< *- _ / Igor Stravinski in pesnik Auden. ne preveč posrečenem rimentu vžgati iskre ter tu! tam zanetiti ogenj. ■. zborovskih partih in V ter ih scenah. K splošnemu uspffal j}, -mnogo pripomogli elementi, kakor Pr' jirj, skladatelja, ki je opero giral, odlično izvajainfie o ^ stra, zbora milanske Sc®* izvrstni solisti. Ob uprizoritvi ga opere se je. znova P°P ^ Zanimiv problem o tem, «* opera še vedino pravi ™ kalni izraz ali sj ni morT preživela. Tako zatrjuješ ^ kateri glasbeniki, da 'e. postala sterilna, da M osebami na odru tranje psihološke in ne povezanosti, opera le . stoletja ostala ((drama, z glasovi,,, ki je hlasUlfekti}i mnogokrat plitkih e' ^ melodij. Pokazala se ^,/Zf treba notranjega oseb, ki nastopajo v Pa že lahko in mvrda n l.ie izraža simfonična 9 -n kakor jo je vpeljal i za njim še drugi skladatelji. Nastane nje, v koliko je £<* P1” rčsil Stravinski? «The Rake’s prog^** najznačilnejši sad neol rlOV nega sloga; kakor isce c ^ današn jega časa PoVra\i p. formi, tako išče Stravin. ^ sti smisel oblike, ki j° 1 $ mogoče popolnoma ^ današnjem neurejenem S tem da je napisal oP klasičnem vzorcu, je . zJ. go tvegal, ko je P^f.negO kone nekega objekt'-1- ^ sveta in čistega reda Vejcnf’ dišče današnjega ne1ir jj je ga časa. Kljub očitku, posegal po vzorcih iz losti. kaže po mnenju ^ kov njigova opera nevo * Vsekakbr je. ta opera ~ ^ skladateljeve sposobnos-1 globine, tako d'a btf vinskega delo ohranilo ~ življenjska sile. (,i Sodobni ustvarjalec moral opustiti v »e elemente k>ot n. pr. ^. scenske efekte, v^ialn°Av^ obloženost in paziti ■ j« na dramatično instrumentalno glasbo. j, bi morale izpolniti ne momente drama* razveja. Dejanje bi se t” $ razvijati enostavno, , ^4 povezano in glasba bi ^ ^ izražati dramo. Zdi • Stravinski s svojim de dovolj zadostil novim vam operne skladbe. i 1, imel več kaj početI. ., t>r,_ daj šel v svet h" sredstev — na to n* ~\3ko ti. Izživljal se je Pac - brez JU fliSl*’ -3* kor vsi njegovi tiri^0,g stotniki v prvi polovici ■' • ]j0 ja: skrbel je bolj za Kje kor za »hrame«. pr'« dokupil kako «grdivr šal na hrbtu težl^koVOin na, kopal jame volk . { ^ dobno. Le eno je „>1 njegovi vrstniki niso veIc)je niso mogli razumet- ^jii -branja, strastno J ye 0 n) knjige. Ustno Tr« s« da je »študiral 5V'Ludir>tV ker je ni mogel P f J, je baje »pomotll«vSe ^ kam neverjetno se m, p° župnijska knjiga i’ jl0 n # je, da se ustno W^ že. čeprav je od ^ preteklo natančno Kokošin «se tija dit» (se ipsum Kljub hladni ma K0„ec f[e^ pombi pa tragičn pot Krjt’ ga, zapravljenega fr,e e^jj-ga talenta izgub J roii10\ionJr nosti. Celo us^°.„ nl momorilcem no, LiikeSču sicer giio veliK0 i kaKOr Uu šča, podobno pesmi študentu, ^ 0{n* ... je študiral PrevoJO jgj,> ,4« ri i<» rmeSal s de si je zn: Študent, £10^rii - v y■ v bi ce rad Prl. IiudstvU da bi ga obrnil Ui dsK«i > K> nedeljene 1J agr3a.\eK lOtrjuje -«*I uživa tije. To dane deležen: Prl duS» ^ angelci. - «vz^ goH v e lo, nesli so J „t| ' nebo«. . ,jni za 'jj. **je (Tu smo do < KU W v ) dreAni5k^rifo ^."ri cu za opo 'a pom0* zercih in za ‘mati£nlf’ sp<*L,- podatkov v sKim» t) ,e potem pa Je7‘. ' M3rl' ,rs^ P je,na Uršiču W » jel"s gocene podatK ^ fl** teklosti). (Se Od MUii WZ4i 0 SEJMU NA LOVCU V STARIH ČASIH 83let-na i°5ei!lniv ^0'1i n°iini 'ln ie kljub in Zann °!n še vedn° "'‘"k l-ni ?e dobro spo- *w; Kve b“°- ■»> ^ P0?edak° bi nam 1 tejmnm ' *•afco bilo m *RevolteUis> ^tržnik™- ie namr?č £° Sl'°ie viLn °Pisai tal*liCpodar]a’ki ^ T°ko, v i}\ m njegovo opo- i* Cfcje tž' ^Činoi, cinži zabavo d°-lwakriii .ar m te tu' **neQa ^ ^ošče/c s(?*u- % ia^VTZTna “ ^etfnh Jci>> 1945 ls’ !? °bičai °^uviti P° »V0je ?°Sreč)!o ’ fc “ OT se ni Re*eO!i ’ fr so se takrat °iUs^.e> 7slavi di S. prprf 171 Tržačani. >^eTan°,nam v R°-bi"0 ^ ti: 1a tu u',iu-. 0 pri 'r„ , le.ia 1945 ni ^46 r, *-n č. Ia--domačini zabije 0 0fc6w za ,.o-^ občina jim -ie &»u biT.,,1.7! rajši dal« rae- d'°l'e T‘’-Dcm3C ni ^ b^no«. p° Je ie "e-fcaj V°be»e£rtCpa P« ■ ni i ipn staro mamico. Je, b,i0- OOč.na ^ sta« ed°> kot je do-Jtofa b f,- Revoltella da ^ s». pJ,ernenl v nedeljo K00v *»alu, ki je bil t «Do fcd^Wl-» *«», J Pa se je to ob-?»} !>«• p Prišei Italijan % Itali£ i ni bil° nic J Pre ?a.n ^ pokvaril r'm n le iio leP°- c'0_ A So j slovensko. Pri-‘domačini uman- Č‘°dŠv? tlicl* iz Sfred- Sij p"- .'n iz B;ir- i»esla'so ž Italijani iz >iiJ?0^pcl»!e Priil( -“uui; Za se- v na«-< lcvu-ta n smo le „ n°šafi- V narod-^.«»0 se oblekli, ko L0 ’>edeji„sv°j semenj, to ie « J° po su. Antonu, 5e n0; -■»i j^ar S? !?■ /n?00!; takrat spadal N. rf.?ro Novega sv. An- N>'“e *«6rv?„*,nb posiaUili Eoisti« U ncenca- Imeli SoJ^^ce ir?neri6 in štiri hi/b° s0 i/Jf.1. so plesali. Z i,e do dopoldne od «o “irnji j vr-sKaii, pen K,*akmu ilrlla- Zagodli Wfl PoEn^ fcar si je za- *»u i ,„5 so zaplesali »JPartnerice, mi oledali. Ko so S$<5,m!e*S smo 2a‘ ?if, -1 k°t viS,,blle oblečene, <* i *farn £ e *p 2d«7 J’ča-«c°f (etn^ndriiarskp no-tr.m va \'nn>m b?t, ”• Ne’ V ni 3’ nvavn Ital ja- in‘ so Nošim V' nosi/ «Ce »e •C ^°ran * 0,^e brageše, k &h ?. m‘ skrajšali no-..J1 so’ tl? ”aši moiki .ve feo to0-0! u*tro*iH/» kč“ Hia si je stari '»-i0 ,,?!o i ?l tu 0°ri Va, Ja , d''1 toUko d n. »ni” Cic'^co d mači- W °i i l'rdJe PrrJi ■ zos’nž:1., h .,Poicoi„/ai fc'nie !" 9°- m s,‘'“'coin, : "■ i« 0w- n »i r’ *i „ 's r jl- K K (V)Je Zbrnf za;e[^ n>i.'H P**?? ,tod tni no® fcmJ, ker !<* rr,°Ud- * # ^ io P'‘?“ določil ti- »r, za f«c, ?- sevipnj. 7,a dal na-co in ncroiil da ie pes, •:or. "0 »am ie «"-a ">«n:ca d Ro- nrnav,ijo- d Ll!ay> kot ■rf :• 0 Tv»h??.iral ICA S® S^a”k8t,u* vJS La. b^> Afl kar Žp ... se nismo >emu nista , J.™*1«, ni- N*',? F « >> Živ^b« že b,Urja- 'ako ^ s spnP,CKla' kr' % ,.?_en<>n>. Tako h---na Prizadeti, , xNa^ ^ ®.d‘ k.rnip. ?0v!'6 . 2a naše kme-v5p-«u v «šprahi». Tudi Riko, ki je Openc in «kulturni» človek, je pred nekaj dnevi pri nas vpil po opensko. Zato mu hočemo tudi toi odgovoriti po bazovsko. «Gospud Riko, ma ste jua ? 'mo n’ veš lic k’ste-ga jiemo prd sabua. Rieko ste d’smua vs* z steh biuč. Al n’ znaste d’zdej je nuo-Vo vino jen d'kmale biuč puoče č’nej n’malo uodprt? Zjou ste n vse vetre, sa-muo malo jih je blo ko suo poslušali, Jest v’glih su šo uondot jen su gledo tistua letrkna d’kj jema nutr. Vido sn d’je jemela dva žrela brz glave jen riepa. Ja ma s’u se skriuv d’me nej vido ne Miče jen ne Vane. Ma ko su šo pruač, sn se mislo. d’gled se da te ne buo kšn dan šiba buožja po rit’i toukla. Domačj člouk CEROULJE Skoraj ves pridelek imamo že pod streho. Ne moremo se prav pritoževati nad letošnjo letino. Krme je še precej, ker ni trave uničila suša, sadja, zlasti češenj je tudi bilo, prav tako vina, ki bo letos izredno dobro. Krompirja pa bi lahko imeli več. Zdaj nam že več tednov nagaja burja. Prezgodaj se je zbudila in nas ovira pri delu na polju. Mnogo škode je napravila zlasti na ajdi, ki jo je po nekaterih bolj izpostavljenih krajih kar »mlatila. Zdaj bi lahko že orali in mislili na jesensko setev, pa v takem vremenu si ne moremo pomagati. Stari očanci nas sicer tolažijo, da bo tudi ta naval burje prenehal. Prav bi bilo, da bi čimprej in da bi začelo lepo in mirno vreme. VOLU Letos smo imeli precej lepo grozdje in vina bodo dobra. Potrebno pa bi bilo, da bi nekateri opustili stare metode obdelovanja, da bi sortirali trte in gnojili kar bolj uspeva in je bolj primerno za našo zemljo in podnebje. To pa ne samo glede trt, tudi v drugih panogah kmetijstva. Neki domačin je letos zgubil nad 600 tisoč lir samo pri vinu. Žveplal je namreč s starim žveploiji, ki ga je dobil Je med vojno od Nemcev. Pritisnila je suša in je vse požgala. Vaški kominformisti so takoj razširili govorico, da je vsega te?a kriva Jugoslavija, ker da je kmet žveplal z jugoslovanskim žveplom. Vsi pametni domačini se temu najnoveišemu odkritju še zdaj smejejo, saj vsa; kdo ve, da Jugoslavija nima žvepla in da ga je omenjeni kmet dobil od Nemcev, ne od Jugoslavije. Za kominformiste pa nič čudnega. da so tudi tokrat streljali kozla in se še bolj osmešili. Zdaj bodo verjetno začeli očitati Jugoslaviji, da je kriva tudi burje in da je treba podpisati za njihov «mir», da bo prenehala. Trdili bodo. da nam Stalinovi brki, Togliattijevi naočniki in Vidalijev mezinec prinašajo dobro letino, sonce in lepo vreme. Tako daleč so že. p r PLAVJE ga člana iz okoliških vasi in nobenega Slovenca, se za okolico prav malo zanima. To lahko opazi vsak, ki se ne ustavi samo v Miljah, ampak gre pogledat tudi v miljske hribe, v Škofije in k nam na Plavje. Prav gotovo ni v nobeni občini našega ozemlja tako grdih in slabih cest, kakor so prav v miljski občini. Plavje so nekoliko stran od glavne ceste. Našo vas poveže z glavno cesto pot iz Oreha in pot iz Škofij. Toda obedve sta v obupnem stanju. Miljska občina se za to sploh ne zmeni. Mi imarno vedno opravka v Škofijah ali v Trstu, zlasti delavci, mlekarice in kmetje, ki vozijo v Trst zelenjavo. A po taki cesti nas je strah z vsakim vozilom, zlasti v temi. Po dolgem čakanju in neštetih prošnjah bodo verjetno v kratkem napeljali vodo tudi v gornja naselja naše vasi. Ze več časa prosimo, da bi zboljšali razsvetljavo po vasi, zlasti v spodnjem delu <>b poti proti Orehu. Naletimo pa vedno na gluha ušesa. Pred dnevi se je začel pouk tudi na nadaljevalni šoli, ki ima do sedaj le kmetijski značaj. Ker se razmere in potrebe spreminjajo, bi želeli, da bi v tej šoli bil tudi industrijski odc'elek. To bi zelo koristilo naši mladini, ki se ne bo mogla preživljati na kmetijah in bo morala v industrijo. Dolžnost občinske uprave v Miljah je, da podpre na pristojnem mestu te naše potrebe in da ne skrbi le za Milje kakor doslej. Domačin Kriški ribič čaka na turne Hil i % W 'mm m lllllilll!lil!llli:illl!llll!ll!lilillii!ilnl!l!iilii!l!)!illl!l! lliliit>il>l!!lll!lllllllIllllllllllilllilllllll!llllllllllllllllllllll!|||!!l!l||||!l!l||||||||!li!ll!ll!||||l!ll||ni||||!||||!|||||||||!||||||!|!|||!|||||i|||||i!||||||!||||i|i!|||||||||||||l|||!lllll!lllll!!lllll!lllllllllill!lillilllli!li!ll!!l!llllllll!linilll!llllll!lllll!llllll!Hlill KMEČKA ZVEZA UŽIVA ZAUPANJE KMETOV IN UGLED PRI OBLASTEH Ce se malo pomudiš na sedežu Kmečke zveze v Ul. Fabio Filzi, boš videl, kako prihajajo naši kmetje iz vseh vasi od Sti-vana pa do miljskih hribov. Pridejo kot na svoj dom ali k prijatelju, ki ti' rad pomaga. Včasih jih je polna soba. Mirno čakajo, se spoznajo in pogovorijo o svojih stvareh, o živini, o pridelku, o vremenu, o sitnostih, ki jih imajo po raznih uradih itd. V kratkem si lahko napraviš sliko našega kmetijstva in spoznaš celo vrsto problemov, ki tarejo našega kmeta. Vsak kmet lahko pride sem, za vse so vrata odprta. Vsem pomagajo in ga ne vprašajo, kakšne barve je, za koga se navdušuje. Tu se govori le o stvareh, ki se tičejo .našega kmetijstva. Naši kmetje so že več časa občutili potrebo po taki ustanovi, ki bi bila vsa njihova in za njih. Pred dobrim letom se je ta želja uresničila in je v tej kratki dobi dala že dobre sadove. Ni nam treba tu poudarjati vse zasluge Kmečke zveze za naše kmetijstvo. — Kmetje sodijo drevo po sadovih in kmalu spoznajo, kdo jim je iskren sniatelj. Toda življenje in delovanje KZ ni omejeno le na urad v Ul. Fabio Filzi. Kaj še! Tam je le središče, panj. Uradnik KZ gre po vseh uradih v Trstu, kjer koli je‘treba nekaj napraviti za skupne interese ali za posameznega kmeta, najdeš ga pri ZVU, na kmetijskem nad-zorništvu, na katastru, na fi-nanci, na občini itd. In ne samo v mestu, tudi na podeželju, na kmečkih sestankih, kjer se razpravlja o vseh vaških zadevah kmetijstva, na poškodovanih zemljiščih itd. Večkrat vidiš strokovnjaka - geometra KZ v predmestju, na njivah, travnikih, ko meri zemljišča, dela razmejitve, plane in tlorise. Pogostoma si prav na se.ležu KZ priča veselemu dogodku, ko se stari nasprotniki pobotajo in je konec dolgim tožbam zaradi poti, mejnikov itd. Ze več dolgih in dragih tožb, ki so se vlekle leta in leta po odvetniških pisarnah, so se srečno zaključile s posredovanjem KZ. Pa vidiš mlajšega kmeta, ki je prinesel na ogled okuženo vejo sadnega drevja ali trte in vpraša za nasvet dvolastnika, ki potrebuje dvolastniško dovoljenje, ki bi se rad posvetoval za nakup novega semena, kmeta, ki mora pripraviti kup dokumentov za plačilo škode, ki mu jo je napravila vojska, pa se sam ne znajde, čebelarja, ki bi rad peljal svoje čebelice na pašo itd. Koliko poti, časa in stroškov si naši kmelje tu prihranijo! Dajo potrebne podatke, plačajo, kar je stroškov za razne dokumente, prepise in pristojbine in se vrnejo na svoje delo. Nameščenec ali tajnik KZ pa pobere kup papirjev in teka od enega urada do drugega, da reši zadevo prizadetega kmeta, vrtnarja, čebeUr-ja. mlekarice itd. Kadar pa *>re za večjo nevarnost, za obrambo našega kmetijstva, za pra- vice naših kmetov, se na KZ pošteno pripravijo in nastopijo, kjer je treba, energično in vztrajno tako, da si je v kratki dobi svojega obstoja Kmečka zveza pridobila zaupanje in hvaležnost naših kmetov in ugled ter spoštovanje pri vseh organih oblasti. Mnogo je treba še napraviti, težav in nerešenih problemov je še dosti. Naši kmetje oa zaupajo svoji organizaciji in ne glede na svojo politično pripadnost ali prepričanje se vpisujejo kot člani in se je poslužujejo v vseh zadevah. Lahko trdimo, da je Kmečka zveza postala številčno itn vsebinsko najmočnejša organizacija te vrste na našem ozemlju in je edina prava zastopnica naših kmetov. Zato ji vsi naši kmetje in kmetice ob današnjem lednsm občnem zboru želijo še mnogo uspehov. Kmečka zveza pa vabi vse v svoje okolje, da bomo laže dosegli svoje pravice, da bomo rešili naše kmetijstvo in napredovali z združenimi močmi. A. B. KRMILNA VREDNOST GROZDNIH TROPIN iilf|}|f Živinorejci, nakladajte živini spine valjarje, ker omogočite, da s? živalsko telo preskrbi z: natrijevim klorom, apnenim fosfatom apnenim in magnezijevim karbonatom, natri, jevim fosfatom, 'železom in organskim jodom. Solni vaijarji, ki vsebujejo fosfor, železo in jod predstavljajo praktičen in ekonomski način pokladamja soli živini, katerih potrebe so zaradi pose bnih fizioloških zahtev posa-* mez-nih živali različne. , ,... Nudi živini priložnost, da zaužije potrebne količine soit, za prebavo potrebne solne kisline ter ima še nešteto prednosti; pospešuje izločevanje sline v prid asimilacije; poveča tvorbo mleka; ter napravi bolj tečno grobo in manj vredmo krmo. Grozdtoe tropin^ lahko izkoriščamo na več načinov. Iz njih lahko kuhamo žganje, izločujemo sladkor in alkohol ali pa pripravljamo pitijot. Ko izrabimo tropine za pitijot, jih uporabimo še-za kis. Ker pa pri nas po večini primanjkuje krme. jih lahko potkladsmo živini. Kakšno krmilno vrednost imajo grozdne tropine? Sveže drugačno , kot žgane Sveže tropine vsebujejo povprečno po 6% beljakovin, 4.5 So maščob ni 20.8% ogljikovih vodanov (škrobnih sestavin). Ker- pa niso te snovi v edoti prebavljive, jih živali popolnoma ne izkoristijo, prebavijo le polovico beljakovin, tretjino maščob in dve tretjini šfcrobnih sestavin, tako da pridobi žival od 100 kg svežih tropin 3.3 kg beljakovin. 1.5 kg maščob » 12.5 kg škrob, nih sestavin. Iz t-.h izkoriščaj«.' predvsem slaolkor. Zgane tropine imajo drugačen sestav. Pri žganjekuhi namreč izginejo iz tropin alkohol, ki je kemično sprem-: njen grozeni slactKor in voda. Sladkor je v Di«.vu skroona sestavina in bo zato v žganih tropinah manj škrobnih sestav ui, Ker izgubijo žgane tropine v primeri s svežimi tudi skoraj v*'o vodo, se' njih koristne sestavine relativno vendarle povečajo. Zato bo v njih sorazmerno več maščob. Poleg tega postanejo spričo znatne toplot?, (najmanj 90 step. C) prebavljive tudi nekatere maščobe, ki jih pri nižji toploti živali ne morejo raztopiti in prebaviti. Prav tako se zviša tudi prebavljivost beljakovin. Glede na to imajo žgane trvv pimf 7.8% maščob in lfi.8% škrobnih sestavin, od katerih prebavijo živali lahko dve tretjini beljakovin, polovico maščob in dve tretjini škrobnih sestavin. Tako pridobijo živali iz 100 kg žganih tropin 4.7 kg beljakovin. 3 kg maščob in 10.1 Vg škrobnih sestavin. Pomislimo, d« vsebuje cK*-ro travniško seno 5.7 So prebavljivih beljakovin, 1.2% maščob in 24.2% prebavljivih škrobnih sestavin. V splošnem so torej tropine slabša krma kakor seno. vendar boljša kakor slama, tudi ovsena ali ječmenova. Seveda ni mogoče povsod na. enkrat porabiti tropine za krmo; če pa z njimi ne ravnamo pravilno, se nam pokvarijo; največkrat splesnijo ali pa se skisajo. Plesnive ali skisane tro- pine škodijo živali zarada ocetne kisline in jih zato ne »nemo uporabljati. Kako jih hranimo? Prav tako kakor jih hranijo naši vino. gradniki za žganjekuho. Naložimo jih v kadi. paziti pa moramo, da ostane med njimi čim manj zraka. Zato jih stlačimo ali kako drugače stisnemo. Najbolje je, da .den tropine nakl?. da. dlrugi pa tlači. Ko je posoda dovolj napolnjena ali pa ni več tropin na razpolago, za. mažemo njih površino z ilovico. talko da ne more prest zrak do njih. Z ilovico je treba namazati tudi vse razpoke na posodi. Pokanje ilovica tudi znat. no zmanjšamo, če vrh nje na-sujeirso plast drcfcmtg-a peska. Koier od na razp-clago ilovice, lahko zadelamo tropine tako- le: najprej položimo nanje plast papirja; v ta natmn služijo papirnate cemsnitne vreče, nato diensmo plast peska in po-. vrhu plast cementnega cmeta. Tako shranjujejo tropine naši Kraševci! Pri kfm'jenju moramo paziti, da r.e p -kk damo preveč tropini hkrati. Izkušnje so pokazale, da koristi goveji živini le cki‘c^, 8 leg tropin na dan, ovcam in kozam po 1.5 kg. konjem, po 7 kg, svinjami po 3 kg trepin dnevno. Se bolj bodo tropine koristil,- živini, ako jih pomešamo z drugo kitno kakor s senom ali z otrobi. Koristno je dodajati tropinam, tudi nekaj soli. in sicer goveji živini, po 20 do 30 g na dan, konjem po 12 do 16 g svinjgm po 3 grame. ZDRAVNIK SUHCI in debeluhi Cesto nas oprašujejo, ali živijo dalje časa suhi ljudje ali pa »o bolj odporni debeluhi. Na to vprašanje ni mogoče od. govoriti z enim stavkom. Mne. nje, da je človek polnih lic ter tisti z «dvojno brado« ali cslo trebušn k, zdrav in odporen proti vsaki bolezni, je popolnoma napačno. Prav tako pa je napačno tudi naz ranje, da so suhci povečini slabotni in bolni. Pravilna je samo trdi. tev, da najdemo zdrave ljudi tako pri suhih kot pri debelih. Oglejmo si suhca! Njegova konstitucija je običajno pode. dovana. Kakor so njegovi s‘ar. ši vn prastarši enake telebne I zgradnje portali stari ljudje, tako lahko doseže tudi sam visoko starost, ne da bi bil kdaj resno bolan. Važno pa je, da njegova vitkost ni poudarjena z ozkim prsnim košem ter s'a. bo razvitim mišičevjem, kajti telo take zgradnje ogrožajo najrazličnejše bolezni, predvsem jetika. Vedeti moramo, da suhost sama ni ni kaka b6-lezen. Nekaj čis'o drugega kot suhost, je pa hujšanje, ki je skoraj vedno znamenje resnih Kominlormistični župani imajo navado, da ob vsaki priliki v svojem tisku hvalijo sam; sebe in se poveličujejo zaradi avelikih zaslug« v korist svojih občanov. Zal imamo tudi mi kominformističnega župana v Miljah. Tujcu, ki čita samo njihove časopise, bi se zdelo, da je sedanja občinska uprava v Miljah spremenila našo občino v pravi raj in da se tu cedila med in mleko. Ce so nekaj naredili, so naredili z milijoni, ki jih je dala na razpolago ZVU in prispevki vseh - občanov. Kakor predvojne fašistične uprave v Miljah, tako tudi sedanja, v kateri ni nobene- mmMm mm wm>, mm iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii iiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiii' MODNI POMENKI SKRBI STARSEV oh pričetku novega šolskega leta Novo šol- ko leto je pred nami in z njim nove vkrbi za šolarje in tudi njih starše. Ce poudarimo pri tem tudi starše, imamo za to tudi razlog. S pričetkom šolanja se namreč ne prično skrbi samo za šolarja, temveč še v večji meri za starše, ki spremljajo otrokovo učenje ter nosijo poleg učiteljev največji delež pri njegovi vzgoji. Zato niso f.tostbn0 redki primeri, ko se mamice izražajo o tem vprašanju tako kot neka mamica, katere hčerka je stopila letos v prvi razred osnovne šole. «Se nikoli nisem imela toliko skrbi, kot j h imam prav t edij, ko hodi moja hče ka v šolo. Vsak dan zamudim nekaj ur samo za to, da ji pokažem, kako se mo a učiti, da nadzorujem njene nalrge ter ponavljam z njo stvari, ki se jih mera naučiii. Morda se bo zdela kaki materi ta skrb odveč ker meni, di ima za učenje ot, oJc še do-vclj časa ter ga zit0 n če mučili še s svojim nadzorstvom in priganjanj ;m k učenju. NOVA Pleneč Pravi-i0- Po odkritju penicilina stalno preiskujejo in preskušajo razne plesni in glivice, o katerih menijo, da bi bile kori st. ne za zdravstvo. Tovrstna stremljenja so privedla do od-kritji itirih novih substanc, ki so jih izolirali iz plesni in katerih učinek izpo’njuje vrzel, ki jo pušča penicilin. Nova zdravila namreč učinkujejo boš y tis^tih primerih, katerih penicilin odpove. Aureomicin, kloromicetin, polimiksin in circulis so imena teh novih antibiotikov. Zdravi-la so ]jopolnom\a nestrupena ter imajo to prednost, da jih m treba bolnikom injicirati, ampak flh lahko jemljejo skozi usta. Aureomicin delu,e predvsem proti tifusu ter injekcijam. ki jiti povzročajo sla. filokolci. streptokoki in pnevmokoki Odlično pa deluje tu. di pri obolenjih sečnih izvodil pfi psitakozi tkužna bolezen, ki jo prenašajo na človeka ptrebuje prav v prvih letih šolanja vso pomoč svojih staršev; in če te pomoči nima in ne na eti pri svojih itarših na dovolj razumevanja, po ein je nevarno, da bodo le zelo red-ki tudi njegovi šolski uspehi ter da mu bo tudi veselje do šolanja sčasoma splahnelo. Dobra mati bo im ia za svojo prvo dolžnost, da poikrbi svojemu otroku, kotiček, kjer bo spravljal svoje šolske stvari in kjer bo lahko v miru delal tudi svoje naloge p. av tako bo navadila otroka, da bo redno delal svoje naloge ter posvetil vsak dan nekisliko časa učenju, čitanju itd. Napačno je če mati zahteva, da prične de1 ati nalogo takoj, ko pr de iz šole, češ — potem boš pa svoboden. Otrok potrebuje nekoliko počitka in razvedrila in sele p:item naj pristopi k učenju. Spočit o>) o k se bo mnogo laže poglobil v učenje Važno je tudi, da ’ se otrok nauči dobro izrabiti čas, posvečen učenju. Mnogokrat grešijo matere s tem, da silijo svoje i sPehov otroke, da presedijo ure in ure pri knjigah. Tak otrok navadno zapravi polovico časa z brezplodnim razmišljanjem, igračkanjem. čečkanjem itd’ ter se potrudi za nalog0 šele tedaj, ko se mati naveliča ter ga z ostro besedo spomni njegovih dolžnosti. Prav tako je popolnoma ne-pramlno, ge prekinja mati O‘ro-icouo učenje s tem, da ga pošilja po raznih oprav :ih. »Pojdi mt kupit sladkor«, ali pa «Pri-di mi p6ma.gat» s takimi in podobnimi naročili odv, a.jamo svoje otvoke od učenja. Izgovor. da se bo že po em lahko naprej učil, ne drži. Tudi izgovor, da je to samo slučajno, je kaj piškav. Otroka moramo pustiti pri učenju p plinoma na miru, Sele, ko bo opravil vse naloge, ga lahko pokličemo, da nam pomaga pri gospodinjskem p re- začstmkom. dela Utam je cejšnje preglavice. V borbi s črkami nima otrok niti časa. da bi mhlil tudi na sm s l besed; zato ga nav:,dno v začetku tudi knjige ne zanimajo. Toda čim mu bo uspelo da bo eno besedo hitreje prečita! ter razumel tudi njen p men, se bo vzbudila v njem želja, da bi čital. Pametna mati bo svojemu otroku nabavila tudi otroške slikanice, v kat-r h je tudi nekaj bes-di'a Otrok^ bodo slike tako za.nimale, da bo hotel i,vdeti, kaj tudi pomenijo Ur se bo rad potrudil, da bo berilo prečital. Naloga staršev je tudi da z otrokom predelajo vso sn v, ki se jo mora naučiti na pamet. Ker so olroci večkrat tudi po-zabljivi, mora biti prva s’rrb staršev, da jih vprašajo, kaj imajo za nalogo. Kakor vidimo, nosijo p leg Šotorčke« precejšen del «io(-slcih skrbi«predvsem starši, fci s siH>jim razumevanjem in potrpljenjem lahko v mnogočem pripomorejo do dobrih šolskih u- Plašči, plašči! Ako izdelamo nekatere modele plaščev v temni barvi, dobimo prepotrebni popoldanski ali večerni, dobri plašč, ki nas spremlja v gledališče, na koncerte, slavnosti idt. Ta ali ona bo ugovarjala, češ, saj ne hodim nikamor. Kaj res, niti enkrat v letu ne? Priznati si moramo, da je eleganca daleč od nas, ako nosimo preko žametne ali svilene obleke športni plašč. Originalna rešitev je v dvobarvnem plašču, katerega nosimo na obe strani: čez dan je svetel, zvečer ga obrnem^ na temno plat. Tak plašč je v resnicj enakovreden krznenemu plašču. Naše skice prikazujejo popoldanske plašče za razne okuse in postave. Prvi Je karakterističen model 1951-52. Velika širina, podaljšana fa- okrožena ramena, majhen, z žametom pokrit ' ovratnik, majhne zareze za žepe, v zapestju stisnjen; rokavi ter temnosiva ali črna barva. Naslednji plašč je le variacija klasičnega redingota. Me zanemarjaj svojih nog Jabolka s kremo: Olupi 1 kg opranih jabolk ter jim izdolbi sredino. Položi Jih drugo poleg | ae.u. drugega v kozico, prilij nekoliko! Mnogi star.,i pa gr:do pre. vode ali vina, potresi s sladkorjem | daiec, ko misijo,, da najb.lj (t-2 žlici) in dodaj, če imaš, • pomagajo svojim ctrok:m tako, nekaj koscev limonine lupine. | d-a jim kar sami pišejo naloge. Pokrit in duši, da se jabolka j da popravljajo njihove napake jih naloži na uda J .h ne bi učite j vid--!» ter j Um, ,, - —.................i da se nam noge odpočijejo ali da da jim spl h " lajšajo« uč. nje.! postanejo gležnji bolj vitki, tedaj zmehčajo. Nato krožnike, v vsako vdolbino deni nekoliko mezge ter hladno oblij z ohlajeno kremo. Krema: Mešaj v lončku nekaj __________ _ minut 2 žlici sladkorja, nekoliko i ti. Dolžnost staršev je samo, dal vanilije, Jajce in še 1 rumenjak ntvnU* Ao i»-i. Malo je žena, ki si pravilno negujejo noge; posebno žene s krčnimi žilami In oteklimi nogami bi morale vedeti, kako zelo bi jim koristila masaža: Sploh- je za žene, ki so prisiljene po več ur stati, nujno potrebno, tla si vsak večer masirajo noge, ker s tem pospešijo obtok krvi preženejo iz nog utrujenost. Preden pričnemo s masažo, moramo vsaj četrt ure udobno sedeti z nogami više glave ali pa sl umiti noge v topli vodi, ki ji dodamo sode bikarbone. Nato si noge otremo z oljem, mandljevim ali olivnim, s kremo ali pa s pudrom, kar je seveda odvisno od polti. Kako pa sl masiramo noge? Trdno primemo za gleženj s palcem in kazalcem ter masiramo proti kolenu zdaj z desno, zdaj z levo roko. Ce hočemo samo, Ot ok se te njihove «romoči» tako privadi, da ne zna ka n*je samostojno ničesar več naredi- ter kavno žličko pšenične ali krompirjeve moke. Nato prilij 1/2 1 mleka in žvrkljaj na slabem ognju toliko Jasa, da se zgosti. Nato mešaj na hladnem še nekaj minut. si masiramo samo do meč. Ce pa hočemo preprečiti krčne žile ati povzročiti, da bomo imele boli otroka pouče kako 'mora 'dr-! *IMne noge: S' lih r,,as’' ž ti zveze':, fcnfco drža’ i rfcro! ra-lmo vse d0 kolena- Za vsako ah svinčnik i'd in i le po em no8° porabimo vsaj deset minut; k0 fe otrok nal: go :am n-pr a-ln3 enak na6in ma5iramo Uldi vil. mu jo m r jo p cghdati stegna, toda, dobro je, da jih to ( pezovit: na napake. masiramo tako, kakor kaže slika 3. Mnogim otrokom, predvsem 1 Zelo koristna je za nose tudi | telovadba. Zato hodimo vsako jutro nekaj minut bose po prstih po sobi. Dobro de, če se vsaj kakih l^krat vzpnemo na prste ali da stopimo na debelo knjigo tako, da nam prsti mole čez knjigo ter premikamo prste navzgor in navzdol. Tudi to lahko 10 krat ponovimo. Bolj gibčne gležnje pa bomo dobile z upogibanjem. Sedimo In prekrižajmo noge, kakor kaže slika 4; pri- mimo z eno roko prste na nogi, pest druge roke pa pritisnimo pod peto in skušajmo upogniti nogo tako, da čutimo pritisk v gležnju. Vse to se zdi težko* in komplicirano na prvi pogled, toda če bomo vse vaje večkrat ponovile, nam ne bo delalo nobenih težav več in kmalu bomo uvidele, da prispevata masaža kakor telovadba zelo mnogo k zdravju naših nog. i pvojno zapet, s finim krznenim ovratnikom, se plašč zvončasto razširja. Rokavi so ozki, ramena zaokrožena, gumbi veliki, blago temno, najbolje črno. Znova stoji redingote plsšč pred nami, a nekoliko spremenjen. Preko prsi potegnje. na krznena proga označuje navidezni bolero, jz katerega izhajajo široki, v zapestju zoženi rokavi. Ta linija jie najnovejša, zato bo treba počakati še leto dni, preden bo prišla v splošno uporabo. Zanimive efekte dosežemo pri spretni barvnj kombinaciji podloge ali zunanjega blaga. Vedno pa more biti podloga v skladu z obleko, ki jo nosimo pod plaščem. SONJA MIKULETIC-PALME bolezni, kot na primer raka, jetike, sladkorne bolezni, črevesnih ter želodčnih obolenj in duševnih motenj, p6gosto pa tudi nepravilne prehrane. Tečna hrana, p0 malem in večkrat zaužita, počitek, masaža, dihalne vaj! in podobno prepre. čujejo hujšanje. Tudi pri debeluhih Imata dednost ter delovanje žlez z notranjim izločevanjem važno vlogo. Seveda je pa bistvene važnosti pri njih tudi še marsikaj drugega. Ce se nekdo na. giba k dcbelo. ti, se že mlad izogiba telesnemu naporu in g'banju, zlasti še, če je flegmatične narave, kar so običajno vsi debelušneži. In če tak človek še rad obilno ter dobro je, potem so dani vsi pogoji za debelost. Trebuh se kaj kmalu razleze, izgineva pa le počasi ali pa sploh ne, pojavijo se tudi razne težave. Debele ljudi zebe bolj nego suhe, ker krmi obtok ne deluje dobro. Mnenje, da maščoba varuje preči mrazom, je torej popolnoma napičilo. V telesu na!z>p'čena maščoba namreč otežkoia dovajanje toplote, zaradi tega pride pogostema do močnega potenja. Tčlsti trebuh pritiska prepono navzgor ter tako ot:-ž-koča dihanje. Ker pa maščoba zamaščuje notranje organe, se pojavljajo pri debeluhih pogo-slo srčne bolezni t:r bolezni na jetrih. Ce pomislimo, da se pri petdesetih letih celotna telesna p:esrava zmanjšuje, tedaj nam bo jasno, da ss ravno pri korpulentnih nabira v teku let vedno več nerabnih presnov, nih os ankov, slasti tečne kisline, ki so vzrok najrazličnejšim bčleznim. Zelo pogosto nadlegujeta debele ljudi tudi katar in kašenj. Cisto razumljivo! Zamaščen človek le x>ovršvo d'ha, pljuča se ne prezračijo dovolj in krvni obtok v pljučih je slab. Medtem ko razširi normalno zgrajen človek pri dihanju prsni koš za kdkiH deset centimetrov, ga razširijo starejši debeluhi samo za kake tri centimetre. Premajhna odpornost P>'otl pljučnici ja zato lahko za debele ljudi us o-deprtlna. Zunanjost nas torej ne sme premotiti ne pri suhcih in n« pri debeluhih. Za oba tipa je; bistvene važnosti, da je mišičevje krepko razvito. Ce je mišičevje slabo razvito, potem so pri obeh ur/edra tla za razvoj raznih bolezni. Vedi, da zdrav človek skoro nima masti, je pa mišičast! Utrjujmo si telo z raznimi telesnimi vajami in delom. Ce smo že prekoračili t rideseto leto, in smo torej nekako že izven nevar. ritasti jetike, skrbimo, da ne postanemo predebeli. Zmernost v jedi in pijači, uživanje zadostnih količin surove hrane, je prvi pogoj, da se Obvarujemo odebeljenja. Debeluh slabo presnavlja in zato ne sme po« zabiti, da navajajo statistike višjo umrljivost pri debelih kakor pa pri suhih ljudeh. Dr. S. S; - w & wmm 1. Potrebno je, da si noge pred 2. Primi nogo s palcem in k a- 3. Spretni in nagli morajo biti 4. Taka telovadba napravlja matažo dobro nalreš z oljsm, zaltem roke 1er mgsiraj zdaj z udarci, če hočemo, da bo te gležnje vitke in pospešuje s kremo ali s pudtom. desno zdaj z ievo roko vrste masaža uspela. krvni obtok. IHMIIIllllHlllllillllltlillllllllllllllllllllUIllIllllllIltlll IMIIIIMIIinilillllUIHMHilllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlHUltilliliiiiijlllllll KAKO fPo^adinskem iilefu v Sežano ORGANIZIRATI mmm. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiHiii iiiiiiiiiiiiiiiiii! m ii iiiiiiihiiiiii lunin! ii m m im m m u bm ooooooo Jugoslovanski film za otroke »Pionir in dvojka* je dobi] letos na beneškem filmskem festivalu nagrado kot eden izmed najboljših vzgojnih filmov. * * * V Ljubljani so v sredo 17. oktobra svečano proslavili 32. obletnico SKOJ. Sekre ar CK LMS tov. Tine Remškar je govoril o delu in zaslugah SKOJ za pravice jugos ovanskega delovnega ljudstva ter p u aril, da so danes že po vsem svetu znane velikanske delovne zm ge Jugoslovan ke m'adine, ki hodi po slavnih p teh SKOJ. Proga Brčko — Bancvičl, Samac — Sarajevo, Dobo.) — Banj Luka, avtocesta in drugi objekti bodo vedno osta li ponos mlad ne. DOBRE IZLETE? Študenti iz 40 držav bodo sodelovali pri štetju glasov v volilnih okrožjih v Lmdonu pri bri-tansk h parlamentarnih volitvah ki bodo ta mesec. * * * Pred nekaj dnevi je bila v Tal-du, nedaleč od mesta Viborga na Danskem, ko .erenca p edstavnl-kov študentskih orgm zacij o zamenjavi študentov. Konferenci je prisostvovala 60 delegatov in gostov 25 š ude .tskih organizacij eviOpnklh držav in ZDA. Jugoslovanske štu ente je zastopal tajnik za mednaroune zveze Ja-6a Buievič, ki je poročal, ua je pri delovnih akcijah v Jugoslaviji sodeiovaio lani in letos okrog 2530 tuj h študentov. Jugoslovanska organizacija pa je poslala v ir.ozcmsivo okrog 300 študentov. N jbolje so uspele zamenjave ju-g slovanskih študentov s študent-sk mi organizacij mi v Angliji, Franciji, ZDA ter v skandinavskih dežs ah, v zadr jem času tudi z Avstrijo in zapas no Nemčijo. Zveza jugoslovanskih študentov bo v letu 1952 organizirala za tuje študente letovišča v Dubrovniku in na Rabu ter letna bivališča v bližini Sušaka Šibenika in v Sloveniji. Alj je uspe[ nedeljski mladinski izlet v Sežano in okolico? 130 mladincev in mladink, k-i so se izleta udeležili s kolesi, motorji ali pa peš, bo prav gotovo pritrdilo, da je bilo stelo lepo». Kakšen bo morda za-I jamral, da je bila registracija koles na obmejnem bloku prepočasna, toda istočasno mora priznati, da en sam finančni stražnik ni mogel v pol ure pritrditi 50 ali 60 plomb na kolesa, kakor to zahtevajo ob-mejni predpisi za prehod it cone A v Jugoslavije. Zato lahko samo rečemo oziroma predlagamo, da bi ob podobnem mno žičn.-m izletu bito na b z* 21 22 z s 19 zs * 27 28 29 So 32 35 3V 31 r 36 3? 3» V, - I SZ 93 V vp So Sf SS Šk 55 3t r S7 se 59 r 40 Vodoravno: 1. partizansko moško ime, 6. rad otehnična naprava, 11. malenkostno natančen, 13. država v Ameriki, 14. del telesa. 15. ime Igralne karte, 17. reka v Jugoslaviji, 18. pesniški veznik, 19. ima žival, 21. preprosta, zlasti vojaška postelja (dvoji. 24. poseduje, 25. izleti v planine, 27. republika v Srednji Ameriki, 28. arabski knez, 29. mesto v Arabiji <2. sklon) 31 prečni drog v kozolcu, 32. zelo segret, 33. mavec, 34. glasbena nota, 35. neraven, 36. tuje moško ime, 37. ogoljen, madež, 39. samo eden, 41. letoviščna hiša z vrtom, 42. vrsta cigaret, 44. letopis, 46. čebelji panj, 47. trinoštvo, 49. žensko Ime, 50. dva različna so-glasrrka, 51. prevozno sreos-vo v zimi, 52. otok v Indoneziji. 54. lastnine, 26. posadka, družba, 28. mesto ob Mrtvem morju, 57. literarna zvrst zbadljive vsebine, 59. dom'š!iava, 60. ravnina. Navpično: 1. športni napon vseh s pred koncem. 2. zahvalna pe- Sem, 3. latinski predlog, 4. nikalnica v narečju, 5. popolnoma podoben, 6. pleme, 7. žensko ime, 8. pritrdilnlca, 9. slovenski skladatelj, 10. vrsta lovca, 12. norec, 13. splet ženskih las, 16. ovalna skleda, 17. osnovna misel, naloga, 20. slovenski pisatelj, 22. naslov grških popisov vojnih pohodov, 23. rimski muzej, katedrala, 24. lastine, 26. posadka, družba, 28. boginja prepira, 30. pesnitve z Junaško vsebino, 32. pri 100 st. C voda..., 36. vrsta smole, 37. znana pesem Simona Jenka, 38. pripadnik indoevropskih Jezikov (okrajšano). 40. namen, 41. po domače (lat.), 42. država v Aziji, 33. grški junak, 45. predrimska že>ezna doba, 47. teža posode ali omota, 48. Ober, 51. začimba, 53. oče, 56. enota za merjenje električnega upora (obrnjeno), 58. rimsko število. Ji vbil vv Irtiiutilto VODORAVNO: 1. s s s p p p, 2. apoteka, stopalo, 3. do, Anker, ar, 4. to, kot, Ren, In, 5. Solun, 6. Mara, nem, plan, 7. anali, flora, 8. Ema, R o, 9. Kozje, shema, onda, pek, Avar, 11. Tonio, 12. in, riž, oba, iz, 13. ud, Narisi, ob, 14. novinar, Kremona, 15, ara, dan. NAVPIČNO: a) Sad, Uiia, b) spotoma, koridor, c) so, Anton, va, č) ti, ura, ZDA, di, d) aleja, e) kaos, ime, Tina, f) Anton, požar, g) les, len, 40 serum, kiosk, I) fen, f is, Obir, j) ploha, k) po, ilo, Eva, om, 1) pa, aroma, od, m)’ Planina, Arizona, n) por,, lan. butajo ob st,a,e visoki valovi, je najugodnejši čas za lov na poten ovko. D0 cVsei tisoč ribic, v se odprav j ha lov. pote ti so se doma baviij s poljedelstvom, ki pa malo oo-naša, ali so si služili kruh z ribjun lovom. Z lovom na polenovko vsakdo lahko obogati, kajti so leta, ko je lov res obilen. Tudi do tridese, milijonov polenovk pobero lovci iz morja. Polenovke se drže v skupinah. Te trope so včasih tako goste, da obstane s svincem obtežena mreža na hrbtih polenovk in se ne more potopiti. Večkrat pa marajo ribiči žrtvovati ves plen, da se rešijo pred viharji, ki tam kaj radi divjajo. Lov na polenovko traja od januarja do velike noči. Tega lova se udeleži približno 20.000 ribičev v 4000 odprtih čolnih ter v najmanj 2000 motornih čolnih ali parnikih. V dobrih letih pa je očšlo na lov že nad 40.000 ljudi. Okrog velike noči trape polenovk izginejo in večkrat kar čez noč. Tedaj se odpravijo ribiči domov, čakat prihodnjega lova. SONCIH in fnaMica Nekoč je po dežju zasvetilo sonce in pojavila se je pisana mavrica. Kdor je pogledal na mavrico, vsakdo jo je občudoval. Prevzela se je mavrica in se začela hvaliti, da je lepša od samega sonca. Zaslišalo je te besede sončece in reklo: c Lepa si, to je res, toda vedi, da brez mene mavrice ne bi bito.* Toda mavrica se je samo zasmejala in se nadalje hvalila. Tedaj se je sončece razjezilo ter se skrilo za oblake — in mavrica je izginila. E*i«nir$!ia obljuba P.onirski svet je nam pionirjem ob začetku šolskega leta poslal pozdrav. Zdaj, ko smo končali počitnice, ko smo ss na ve selili, si okrepili zdravje, pa bomo začeli z resnim delom. Pionirski svet je pripravljen, da nam bo v našem delu pomagal. Dajal nam bo nasvete, skupno z nami bo delal načrte za naše delo. da se bomo čimbolj bistrili in rasli v dobre, poštene ljudi. V pionirskem svetu so odrasli ljudje, ki se posebej zanimajo za nas naj mlajše. Med njimi so star-Si, ki vedo, kaj potrebujejo otroci, med njimi so vzgojitelji, ki vedo, kako je treba z nami delati, da bomo dosegli uspehe. Zato smo pionirji veseli, da bo pionirski svet delal z nami. Hočemo biti v letošnjem letu še bolj marljivi in delavni, kot smo bili druga leta. Pomoč pionirskega sveta nam bo dragocena ih zato ga tudi mi toplo pozdravljamo. Skupno delo naj rodi čim lepši uspeh! UGANKE J. STRITAR Mlad zdaj sem lep in svetlobe), umazan ves slovo bom vzel. (Saus). Prirohni in prisopiha, vendar nima pljuč, da diha; brez jezika kakor med sneg poliže nam in led, (3r,n Ko sem v peči, Vsak me rad ima, v strehi — vse pred mano trejpeta, (fuaSO) Glavnik Se sabo večno nosi, a ne, da česal bi glavo si; ostre ostroge imajo noge, in vendar ni huzar, kdo je mar? (uiiajaj) Naš hlapec črni — menda nor je, po njivi hodi in jo orje; a nima pluga, nima brane. Mo| moder je, kdor to ugane. »čem». opiintizem Mož opozicije: Končni račun je le ta, da je De Ga-speri odšel iz Amerike z dolgim nosom. Mož demokristjan: Kaj more revež za to, če mu je bog ustvaril tako dolg nos? mihec in Jakec Mihec: Lepo je dejal De Gasperi, da je oboroževanje ((zavarovalna palica*. Kaj .praviš? Jakec: Zel6 lepo. Toda nastaja vprašanje: Ce izbruhne požar, kdo bo plačal zavarovalnino? u luzmeriskem Doletu Gost: Prosim, napravite mi račun; danes zvečer odpotujem. Vratar: Skoda! Jutri imamo malo domačo revolucijo, katero bi si lahko ogledali. Kaže, da bo res zabavna. ffecoboiisijiv Stari šaljivec Bernhard Shaw še na onem svetu ne more mirovati. Približa se mu njegov tovariš in prijatelj Axel Munthe ter pravi: «Ta egiptovski kralj Faruk postaja neprijeten s svojo protiangleško politiko*. #Res je* — odgovori Shaw — »Faruk postaja — horruk!* nega listka za vrnitev itak ne m „re nihče zahtevati) • * * PRAVKAR JE IZŠLA knji-ga «Stalin je sonce*! Kdor te knjige ne kupi, ne bo več vi-c’tel sonca! • » * PRELOŽENO je predavanje o ((Sovjetski zvezi, najbolj elektrificirani deželi* v vasi Stalin, okraj »Stalin*. Predavanje bo kasneje, ko bodo kupili petrol j za sve i’ke. ( «Pavliha») Bog cce ali Bog sin? Agencija »Tass* poroča: V ruski pravoslavni cerkvi je nastal hud dogmatičen spor. Ena stranka s patriarhom na čelu meni, da je Stalin Beg oče. Pri tem se opira na to, da se Stalin uradno naziva oče naprednega človeštva, ra-ziv. ki gre te Bogu Očetu. Nasprotna stranka, ki je močna zlasti v leningrajski die-cezi. pa proti temu navaja, da se Stalin im; nuj e odrešenik malih narodov, kar nakazuje na B -ga Sina. Sveti sinod ruske cerkve je sklenil prepustiti odločitev o tem vprašanju InLrmibi oju. (tiPavlihas) LEPA FUDERERJEVA ZMAGA Beli: Penrose (Angllja> j. Crni: Fuderer ■ , L(Q/; rvin, -l(|. Db6; 12. S:cS; L:c6; D.lAjj, 14. De2, h5: 15. 13, h4, ■ Sh5; 17. Ld4, e5; 18; ■s C4, og*, , ttn, De7; 22. Sf2, Th2; 23. Tfc*. # 24. Kfl, b:c; 25. b:c, i-l Dd2, Dh2 in beli se Pre0 • ENA NAPAKA V velem.jstrekih JJ ;'ostuje vč. sih le wa prec.znost in partija je_ -,|ii-na. Kot primer jo med R-goz nom in " „j. skim, ki je b.la odigra nj-em prvenstvu ZSSR. ANGLEŠKA OTVORI™ Beli: ROGOZIN BONDABE ^ 1. c4, S 6; 2. Sf3, h«' Lb7; 4. d4, e6; 5. Lg5, nt>, •Jj, D:f6; 7. Dd3, Lb4; »• ^jL L:c3; 9. D:c3, d6; 10. f’ bJ. |i. Lg2, 0—0—0; 12; Ttiel,J;2 pet e4 e5; 14. (15, g6; 15. .J’pet 16. Sel, f5; 17. S -3, t:ei, • |j Se5? (edina napaka v P? . pji, S:c5, b:c5; 20. T-3, Dal ji 1.6; 22. bi, c:b4; 23. T»2' T:b4, Ta8; 25. c5, (f.c5; 2"' B,j+, Kb8; 27. Tb3, Ta7; j, Ji K:a7-|-. 29. T:b7+, gtot in črni se preda, ker za nje mata izgubi kralji«' ^ OB STOLETNICI SARDINSKIH ZNAMK OMiia OPOZORILO vsem potnikom na sovjetskih železnicah! Uk:njcne s0 vse povratne karte za potovanje v Sib rijo in nazaj. Odskej se bodo izdajali vozni listki samo v eno smer. t. j. za Sibirijo (voz- Italijanski filatelisti so letos ob koncu meseca septembra In v začetku oktobra praznovali drugo važno stoletnico; stoletnico izdaje prvih treh znamk kraljevine Saruinije.. Prvo stoletnico, to je stoletnico prvih znamk nadvojvo-dine Toskane pa so obhajali v letošnjem aprilu, ko so bile v Florenci velike slavnosti — seveda na filatelistično-poštnem polju. Od devetindvajsetega septembra do sedmega ok.obra so bile v Turinu številne filatelistične razstave, med katerimi sta bili dve posvečeni mladink nadalje se je vršil kongres specialistov sardinskih znamk in kongres italijanskih filatelističnih društev, včlanjenih v ENAL. Poleg tega je bila one dni tudi velika filatelistična dražba, katero je organizirala družba Raybaudi, največja Italijanska organizacija filatelistične dražbe. Ko smo videli že meseca aprila dve znamki na čast toskanski stoletnici, tako Je tudi sedaj italijanska poštna uprava dala v promet serijo treh znamk, ki proslavljajo stoletnico sardinske znamke. Serija sestoji iz treh znamk; na prvi za 10 lir, ki je svetlorjave barve, vidimo na eni strani v črni barvi znamko za pet centeslmov iz prve sardinske izdaje; na tej znamki je naslikan takratni sardinski kralj Viktor Emanuele II.; na drugi strani znamke pa je prav tako v črni barvi naslikan grb mesta Caglia-ri, to je glavnega mesta sardinskega otoka. Na drugi znamki za 25 lir, ki je svedo rdeče barve, vidimo v zeleni barvi znamko Za dvajset centes:mov iz prve izdaje, na drugi strani v isti barvi grb mesta Genove, to Je glavnega mesta Ligurije. Na tretji znamki za 60 lir, ki je svetlomodre barve, pa je naslikana v rdeči barvi znamka za štirideset cen. tesunov iz prve emisije in grb mesta Turina, to je glavnega mesta Piemonta in Sardinske kraljevine. Vsi tl trije grbi bi se zdeli na prvi pogled enaki, ker je v vseh treh znani savojski grb, a če bolje pogledamo bcmo videli’ da obstajajo neke malenkostne razlike med njimi. Na vseh treh znamkah, ki so podolgovate oblike je napis «Centenario del pri-rno francobollo sardo*. Vseh znamk sardinske kraljevine je bilo sedemnajst, prva izwdne P^ega januarja 1851 je obsegala že imenovane tri znamke, ki so bile reproducl-rane na letošnjih znamkah. Prve- ga oktobra 1853 so '“jJT-Lj, > znamke v istih vredno«^ spremenjenimi barvami. aprila naslednjega let* vre*j zopet tri znamke v |t» tah. Od leta 1955. *> 1 ost pa je izšlo še r.adaljnj , vrednot, ki so priš e r?'*r>rijod1 treh delih, Te znamke t . zvano četrto emisijo * } | znamk, ki je najbolj z3G.jj ^ med vseh štirih sardin^ sij. Ta emisija tvori Ki' jp nost, ker če se nekdo anjK cializirati v zbiranju ^ p različnimi barvnimi tonh rJlll ko zbral okrog šestdese ^ nih znamk za Pet lrJ AeSei centeslmov, okrog Si*rl ličnih za štirideset ih centesimov, dvajset z,a , jpaJh centesimov in štiri ah P, ^ H z različnimi barvnimi t® lire, en centesim in dv ma- končno so izšle v /,ebrJiWi ^ ta 1861. znamke z l^0 tere pa so že štete k „nr3V p znamke in so pravzap jjans)‘l znamke združenega 11 kraljestva. ljt Drugo zanimivo zbiralca sardinskih ppK' tvorijo zbirke, ki je;o različne žige P®*- jal;e kraljevine, od leta 183 'saf^j najdemo na pismih s g v mi znamkami tudi že R(,r s« italijanskih pokrajin. kljUte» le te v tem času Pr Sardinskemu kraljestvo- ZANIMIVO^1 hil3 Dne 1. oktobra Je pdt-l dimpešti filatelist1^0 je —:elo' —* na kateri So soc | vztKd.ie Ev.ope. lzS L t • . sebnl znamki za 1 ^vejd ki so jih prodajal' P dopil minali. Od prve eii K3 madžarski filatelist P a pa .dahi sta glede druga pa bo ne g"7'oro d m č h filatelistov devize. vredr,° Češka je izdala .i.jza počas itčv pisatelja je5K<) ska in 3 vrecnote z . dino. Kmalu sta prišla do kraja, kjer ie voda izdolbla v bleščeč kamen polžasto podobo Niagarskega slapa. Tom je skril svoje ozko te. iesre med reže. da bi to lepo skupino osvetlil za Becky. Videl je, da je zastirala nekako na. ravno stopnišče, ki je bilo stisnjeno med ozke stene. Nenadoma ga je obšla želja, da bi postal odkritelj in z Becky sta navdušeno prodirala dalje. Ii« Zahodna Nemčija 4 božiču dobrodelno ser d , not s sl kaml oseb, * le človeštvu v Pf,^.'psti^n izšla serija za { ‘ spj- „ stavo v WopPe'jL '0tr z amka za otok I r- u ga zavezniki oV nz „ iz političnih raz.bg0 Di.> Dne 29 siptembff ^ prta v Torinu P«^!,, stvem predse nika z, . lika razdava znam * t „IJ* nico prve znamike t prlslcjbiie zaradi tega Tišina Je bila tako globoka, da si slišal celo njuno dihanje. Tom je zaklical in klic je odmeval od praznih votlin ter je zamrl v komaj zaznavnem gla. su, o katerem se je zdelo, da je izzivalno zasmehovanje. «Nikar ne kliči več, Tom, pre-groano je», je dejala Becky. »Morda naju bodo le slišali*, jo je tolažil Tom in znova zaklical. Otroka sta obstala in poslušala, toda odziva ni bilo. Cez čas je Tom priznal Beeky strašno resnico, da ne zna poti nazaj. ti “ 1 š!,nt ,b°n'f™ ‘‘"Sl'1 novj barvi, to P n» 0i ve risbe pa ^rdcč»>A vrednotah: L*5 •■ , V (- 2.70 in 4.5) Šl *)et,ls bodo Izšle tudi n note do 20 š 1>' B j/ NOVE ALBANIJA 2 Svetovni drčJi j; 2,50 „t, ’ (deklica In Z]ob, 3 le va (mati % (>s a slika kot "a («ot * lekov, svetlom3dra A -J^(i CE8KCSLO o6letplč* |(0V) ske ob deseti ps- jpi humlra Snieral por ■ K£i češkosiova^e iiva, 3- var.ega. 1.59 K e} nasia. jX- Spominske 0. kolske »veze. o rl K' lena (telova*ctaSt, kčs, rjavo-viJd ir,;,5ta a i? ska); 3,00 kčs. tiaindP tašl); 5,00 kčs, s , fi tar). McdhaCn 'Z*' Spominska K:)rloV'- skl festival v.rdef3 jAe| 0,80 kčs, ro*1Beril"*?!«) V« filma «P*‘W|IS n slvozelena (s■ kjS ^>‘ državljan*). ’’ ni 0,° (ista slika kot drugi festival ITALIJANSKE KULTURE v Istrskem okrožju 0krož!lanJ' K1 živijo v ^trškem ,leoi Dri° ^e- V6S teden zapo" festival-* Plavah za drugi se začno ailJansl^e kulture, ki v Piranu T ®edeUo 21. oktobra "den lV° traiaI skozi v« «4l in ^ oktobra. P0 me-Stat,- ve*J1h krajih v notra-tSreriit,!0 -Se za«ele krajevne ^ se hr^ 2e ,pVeiš.ni° nedeljo ■k V za^lJučile to nede- taai » 3e italijanski kul-Ici, .-J? , «Antoni o Gram- *varitwn«. otv°ritvi poleg “speli ,? ga , Sovora dobro #e?a ,rov koncert meša- lomP^kega zbora pod vodili ri8enta Milossija. Sli- Ver> prizor iz posve- jeve »tv se tretji del iz Verdija *rraviate». intnesa^61^11 v okviru kra-°irska ,Jire8Ieda nastopila pio-^janiih PDna z opereto v treh glia» £• <. kj Srt nanrvlnili >-«1 c *‘?»JTniai5i l . J bor in godalni oktet iz Kopra in kot gost mando-linistična skupina z Reke. V soboto 27. oktobra v Piranu ob 9. uri zjutraj v Tarti- 2 dra bKUpina KrOZ- *Sl 5t°šenB J^tva in obnovo v ele- Res je, da Cai Poka ki,lturi tu pa tam Isi^mno L1, toda to je bilo 5”-a. grede in brez nekega t>ili‘Jariov ut yiJO Združenja C. 6ostavffrske«a okrožja, so «ii> in _ vsj pogoji za i-,Hap:reden razvoj itall-> lu. Vle v Istrskem o-fci^kazal il?riski Prvi festival iu^Dstin.’ ^1-lub nekaterim ne. viih?vi«enim °pahovanjem in živ 01 objektivnim teža-itsi?ivii2nfanirnanje za kultur-vsi‘Janov f' delovne množice ttj^rn s(*°.,se udeleževale v Vih\ Kul), kulturnih pred. V vlienHv\ki je dobila no' ,v«biS 5klh sokov iz narod-i ^rarjn ne borbe, iz borbe žio ^st v,'H? .socializma, posta-tii. tltdj J' trsih ljudskih mno-e*ia r.^ tovariši Italijani , Orožja. &»SSi * * * tirn:(stav r.KEDOred kulturnih v^].'t'išltih Priliki kulturno- Nia it;ili1an^dnifestaci:i Festl* kulture Zdru- •\J ' ^i sl Istrskega o-sle,deč: danes v Pl‘ V Miav® 'zd 1,30 ur* otvoritev »vea,CiinskemUŽrien'a Italijanov Nh n 8l^,.^u. v Tarti-^j^tvejjj ^all^eu ob 20. uri b^'st?evslti zt°nn’ .nato nasto-i ‘fo2b"r lz Pirana z Dijana °rna skupina h^ali'j30stje' 505?alni oktet iz Hi sKca 2 Rpj? i Ljudskega r^lie alet Cin' 8°stje, umet. N' 'ioven^ J2 Opatije <36 .“‘ovenckT 'Jpatlje, ^Pra Pi!,VSki,. ?bo:r - jdfamgka dru. in pionirii obf0 22- oktobra 22-. v Vjorl°Pra!n dl'amska'‘družil ?^;r^^ve°mktob^a ob 20. O « terajn 65 dališču ■ predavanj gledališču oh)0 2QU uri v ie v uri nijevem gledališču nastopajo: dramska skupina in pevski zbor osemletk iz Kopra, dramska skupina osemletk iz Izole, dramska skupina in pevski zbor osemletk iz Pirana, dramska skupina osemletk iz Buj, pevski zbor osemletk iz Umaga in živa slika iz osemletk iz Novega grada. V Piranu v Tartinijevem gle. dališču ob 20. uri večer folklore, na katerem nastopajo: folklorna skupina z baletom iz Kopra, folklorne skupine iz Buj, Grožnjana in Momjana bodo prikazale folklorne slike. Poleg teh nastopajo še folklorna skupina SACO «Marko Gar-bin» iz Rovinja in folklorna skupina iz Dinjana. V nedeljo 28. oktobra ob 15. uri zaključne manifestacije na Tartinijevem trgu z govori in nastopi pevskih zborov iz Pirana in Kopra, folklornih skupin iz Kopra, Buj, Grožnjana, SACO «Marko Garbin* iz Rovinja in Dinjana, baleta SACO iz Reke in hrvatske folklore z Bujskega. Zvečer v nedeljo umetni in bengalični ognji, ljudsko rajanje itd. O-v, oliv iz Pham i TRI DNI MED ZADRUŽNIKI NA GORENJSKEM IN ŠTAJERSKEM TRŽAŠKI KMETOVALCI na poučnem izletu po Sloveniji (Nadaljevanje in konec) Za vsak kg storžev je plačala zadruga kmetu 360 din. Kmet ali hmeljar, ki goji hmelj na 3 do 4 ha, izkupi lahko čez en milijon dinarjev v enem letu za svoje azeleno zlato«. V sta: i Jugoslaviji je bila prodaja hmelja podvržena veliki špekulaciji s strani kupcev. Lis redki hmeljarji so obogateli, ker so pogostoma služ-li kupcem tudi za mešctirje. Večina kme.ov pa je tudi s hmeljem životarila. Secaj pa nastopa «Hmezad» sama na svetovnem trgu s prodajo žaleškega hmelja in se ne dogaja več, da bi si tudi posamezni hmeljarji izpodbijali cene. Ti imajo shrambo in prodajo svojega pridelka zagotovljeno danes od zadruge po primerni ceni in njihova skrb je predvsem ta, ida pridelajo čim več inj «m boljšega hmelja s čim manjšimi stroški in trudom. V Savinjski dolini pridelajo let* no povprečno 1 milijon in 200 tisoč kg hmelja. Izletniki so se octpeljali v Celje. kj'er jim je bilo potreženo kosilo, in cd tam so odpotovali proti Mariboru. Pri Mariboru so si najiprej ogledali novo ogromno hidrocentralo »Mariborski otok«, katere ne bomo tukaj opisovali, ker jo' čitatelji po večini gotovo poznajo iz opisov ob drugih prilikah. Omenimo naj le na kratko, da napravi ogled tega objekta, ki izrablja ogromr,^ sile «belega premaga* za splošno korist, globok vtis na obiskovalca, zlasti še. če pomisli, kako bogata je Jugoslavija tudi na tem «premogu», katerega izkoriščanje pa so ob. lastniki v predvojni Jugoslaviji skoftij popolntma zanemarjali. Od tod je avtobus odpeljal tržaške izletnike na srednjo «Kmetijsko vinarsko šolo» v Maribor. Sola je nastanjena v zelo veliki stavbi, kjer ima dovolj prostora za strokovni pouk in za bivanje najmanj 100 mladih kmečkih fantov in približno toliko deklet, ker je v istem poslopju tudi gospodinjska šola. Pri ogledovanju tega og om-nega poslopja in ko vidi človek, kakšn0 skrb posvečajo tamkajšnje oblasti strokovni izobrazbi kmečke mladine v Jugoslaviji, se tržaški kmetovalec nehote spomni na žalostno dejstvo, c), marveč tudi v posameznih predelih Vojvodine, Bosne ter ziasti tudi Dalmacije in Crne gore. Poizkusna vrtanja so v zadnjem času c. Posamezne geološke ekipe so že odšle na teren in bodo v kratkem začele sistematično raziskovalno delo, predvsem v okolici MetkoviČa. Pociročje bituminoznega skrilavca v Dalmac ji je geološko že raziskano s pozitivnimi rezultati. Ugotovljena so bila štiri večja področja (Rude pri Si-nju. Mrilovič polje in Unište), ki jih sedaj podrobno raziskujejo glede kvalitete, globine, slojev in količine. V Sinju predelujejo skrilavec z destilacijo, v pečeh in prid bivajo katran, iz katerega je mogoče izločati razne frakcije tekočih goriv in olja. V poizkusnih napravah re-ške rafinerije so tudi s kreki-ranjem teh surovin dosegli do-l bre rezultate. Da bo mogoče* v večjem obsegu izkoristiti mineralna olja, ki jih vsebujejo bituminozni skrilavci, bodo za destilacijo uvedli moderne naprave. Zato proučujejo nove metode predelave. Poizkuse z bituminoznimi skrilavci delajo tudi v tovarni cementa v Beo-činu .kjer proučujejo v rotacijski peči kombinirano pridobivanje mineralnega olja in predelavo pečenega skrilavca v cement. Pri raziskovalnih delih v Dalmaciji sodelujejo strokovnjaki Geološkega zavoda Hrvatske in Podjetja za izkoriščanje bitumineznih skrilavcev v Sinju. Vzporedno z raziskovanjem na terenu izvršujejo tudi laboratorijska raziskovanja v institutu Glavne direkcije za nafto in plin LR Hrvat-ske, kjer proučujejo nove možnosti predelave oljnih skrilavcev. Raziskovalna dela za odkritje nahajališč nafte v Dalmaciji bodo zahtevala velike napr»re raziskovalnih ekip ker gre za vrtanja v trdih plasteh in na terenu, kjer so težave s prevozom in z vodo. ki je potreb-na pri vrtanju. V takem trdem terenu gre vrtanje razmeroma počasi m zahteva tudi znatne stroške. Z vztrajnostjo ln t>ri-uobljenimt izkušnjami pa so naši strokovnjaki prepričani, da bodo veliki stroški za poizkusna vrtanja prinesli obilne sacove. —bič Zadruga „Osojnik" ima nad sto glav živine in štiri traktorje - Na obisku v ptujski zadružni kleti povečini ni^li vinogradniki, bi lahko služili zs vzgled in bodrilo našim vinogradnikom iz nabrežja, ki morajo danes pro. dajati svoje dobro vino prav poceni kot navadno namizno vino. To pg pired-v.viin zaradi; konkurence, ki jo tukaj ctela-jo navadna vina iz Italije in pa tudi zaradi tega, ker našim vinogradnikom manjkajo na. splošno ustrezne kleti in poznavanje sodobnega kletarstva. Vsekakor pa je potrebno, da se zato zavzamejo tudi merodajne oblasti z učinkovito podporo v strokovnem ia gospodarskem pogledu. Po obbku v zadružni kleti sit. jf, izletnikom prileglo krep* ko kosilo, ki so ga zalili s prav diobro kapljo. Ne bil bi pa pravi izlet, četudi samo kmetijsko, poučni, ako ne bi po tem opra. vdlu izletniki tud; zapeli. Saj Slovenec ljubi prav tako lepo pesem, kakor diobro kapljo. Izkazali pa se niso samo Tržačani. ki so peli, marveč tudi Ptujčani, ki so pevce navdušeno po. sluša.Ii in tudi ploskala, zlasti ko je zadonela vsem Slovencem priljubljena «Buči, buči morje Adrijaroko« ... — Od Devina Pa do Ptuja in še preko Slovenskih goric do Madžarske ravnine jf, ista govorica, bije isto srce! ... To je poudaril z moškkni in jedrnatimi besedami tudi že imenovani ustanovitelj zadrug«. «Osojnik». ki j’e še pripomnil, da &e morajo vsi Slovenci bo-riti do zadnjega, danes zlasti z delom za dosego svojih gospodarskih. socialnih in kulturnih pravic tudi tam, kjer mu jih na lastni zemlji še vedno kratijo tujci. Iz Ptuja smo se odpeljali pro. ti Ljubljani in se na poti ustavili v Sent Jurijiu pri Celju, na Živinorejski šoli. Sola razpolaga z velikim zemljiščem* ki se razprostira okoli sarme šole to je v glavnem orna zemlje, na kateri pridelujejo predvsem knro, potrebno za govedo in prašiče, ki jih gojijo pri šoli. Razkazali so nam hleve za prašiče in za krave. Prašičev redijo lahko istočasno nad 200. Soli je dodeljeno še večje posestvo v gorah, ki je pa še precej oddaljen? in kjer redijo go. vedo na paši. Sola polaga veli. ko važnost na odgojo živali popolnoma na odprtem tudi v zimskem času. Na ta način bi morale postati živali bolj odporne proti naglim spremembam toplote in proti raznim boleznim, ker je. sedanja živina zelo pomehkužena in pod. vržena boleznim zaradi vzreje večinoma v hlevih. V tem pogledu so že dosegli l«pe uspe* he v Avstriji in tudi v drugih deželah V Sent Juriju skušajo tudi dobiti dobro, korisi-no kravo za mleko in za me* so s križanjem bele molico-dblske pasme s temnesivo švi-caasko. ki jo naši živinorejci prav dobro poznajo. Tudi na te* šoli imajo gojence obeh spolov, kar je pcetai v Jugoslaviji za strokovne šole tudi splošen običaj. 2al nas Jr- čas, oziroma lema, že tukaj prehitela in nismo več utegnili ogledati si še živinorejsko posestvo, kejr bi videli najbrž marsikaj zianimive-ga. Morali smo pač ubrati pot proti Ljubljani in dalje proti Trstu. Vsekakor pa nas je na povratku domov navdajala za* vest, da }<•-■ bil naj izlet res poučm in da smo na njem pri. dotbdli marsikaj koristnega Uidi za naše kmetijstvo. Vaina je bila tudi ugotovitev, da posveča oblast v Sloveniji — in najbrž tudi po vse j Jugoslaviji, veliko skrb kmetijstvu in s tem kmečkemu življu sploh, dočim je ostal za tukajšnjo oblast domači kmečki živeli deveta briga in prepuščen samemu sebi. A. C. JORDAN JOVKOV 'l Nedeljska i' rt Ir n . (Nadaljevanje s 4. strani) mirno žalostna, prav tako lepa. ((Odpustite!» je klicala vsem. «Mlada sem, grešila sem. Odpustite!« Zaihteli so ljudje in se zbrali okcli nje. Najbolj so navalile k nji ženske, a siražn ka st« jih zavrnila. Tedaj se Je začul nekje iz ozadja jezen in trepetajoč glas deda Vlasjuja: «Ljudje, obdržite jo, ne dajte je! Kaj je vas brez Albene!» Albema je prispela do voza, stopila vanj in vzravnana še Enkrat zaklicala: #Grešila sem. Odpustite mi!» Natd je sedla in umolknila. Tedaj so privedli njenega otroka — tistega, ki jo je bil izdal.. Ko so videli, kako oa ie objela in poljubila, ni bilo več človeka, ki bi ne bil imel solz v očeh. Nenadoma se je mlin ustavil. Motor, ki je neugnano podnevi i>n ponoči v železnem kaminu utripal kakor srce. se je v hipu uštavil in utihnil. Mislili so, da se je morda kaj pokvarilo. A glej, pri širokih vratih mlina se je prikazal Njagul, mojster za m’inska kolesa, se prerinil med vozmi in konji in stopil k vozu. «Mdrda je ustavil mlin. da bi videl tudi on«, so menili nekateri. Toda Njagul si je utrl pot, prispel do voza, in ko si je oblekel kratek površnik s krznenim ovra‘nikom, je skcčll na v6z in sedel poleg Albene, Vsi so odreveneli, če bi se šalil, bi se vsaj smejal, toda bil je bled kakor platno. «Z voza!» mu je zaklical stražnik in ga prijel za ramo. ((Izstopi!« ((Ne izstopim!« je rekel Njagul. «Jaz sem ubil Kučarja.» «Kaj, kaj pravi?...« je zakli-caj Marin Čokaja. županov namestnik. ((Ta bi blla lepa! Ali je to mogoče?» Drugi stražnik je zamahnil z roke. itAli goi>ori resnico?« je vprašal Alberto. Alberta je prikimala in za-.Tokdio. Okoli voza se je pehala velika množica ljudi. Kakor da so se šele sedaj vsem odprle oči in So videli, da je tudi Njagul svetlolas in lep, da ima nazaj potisnjeno kučmo in so mu lasje skodrani. Tudi kraibek površnik s krznenim ovratnikom je nosil Vse je postalo jasno ko dan. Vsi so zavpili in zakričali. Ko se je začudenje nekoliko poleglo, je v trenutku splahnelo sočutje do Albene. Zenske so znova zapičile vanjo oči, polne mržnje, tam zadaj se je vzdignila, palica deda Vlasjuja, «Grdoba!» je vpil. «Se eno hišo je pbgubila!« Na obraze mož je legla senca. Čeprav še niso nič reka 0 Albemi, se je zdelo, da ne morejo trpeti poleg nje. Toda vse je prišlo tako naglo in nepričakovano, da nihče ni vedel, kaj bi mislil in kaj bi rekel. Tudi županov namestnik Marin Čaka ja je bil zmeden. «Tv ni mogoče#. je vpil in gledal, kakor da je trešč lo vanj, «Kako? Njagul?... Vsi ga poznamo, spoštovan človek je, ni mogoče. Jzsbopi, pridi, Njagul!« dPoženi!« je zaklical starejši stražnik, ki se je bil povzpel tia voz. Toda Cokaja je zgrabil konje za uzde. ((Gospod starejši, prosim vas, počakajte! Kako je mogoče, človek ima vendar ženo. otroke... Demir/» je zaklical občinskemu. slugi. ((Teci in pokliči ženo, NjaguliqoJ Naglo!« aPoženi!« je ponovil starejši. g Kam? V mesto?« oNe. Na občino, k pre sko-valnermu sodniku.» Voz se je naglo premaknil dalje. Od mlina sem je tekla slabotna žena, prezgodaj po. starana in izčrpana. Bila je Njagulica. Najprej je poslušala, ne da bi razumela, katj so ji pripovedovali, nato se je pognala za vozom, toda' ustavila se je vrgla na tla. si z rokami zakrila oči in zajokala. DAVKI V ZDA Zvezni, državni in krajevni davki v Združenih državah so v proračunskem letu, ki se je končalo 30. junija, diosegli višek vseh časov s približno 67.877.000.000 dolarjev in s tem 26 odst narodnega dohodka v tem letu. Predhodne številk*, za proračunsko leto 1951 predvidevajo skupno 68.377,000.000 dolarjev zveznih davkov, 8 milijard 932.000.000 dolarjev državnih davkov in približno 8.500.000.000 dolarjev krajevnih davkov. Po navedb; ameriškega fi* nančnega Ministrstva j» skupni znesek pobranih zveznih davkov bjl najmanj 30 odst. višji kot v prejšnjem proračunskem letu; ta rekord i* pripisati viš-jim davkom in inflaciji. Dohodki državnih davkov so bili za 12.6 odst. višji, kot v prejš. njem proračunskem letu, do. hodki krajevnih davkov Pa za 6 odst. večji. Več kot polovico zveznih dav. kov predstavlja posebna dohod* nifia s skupnim zneskom 26 milijard 625,000.000 dolarjev. Davek na dohodek družb in davek na dobičke sta dala 14 milijard 388,000.000 dolarjev. Davčni dohodek posameznih držav izvira v glavnem iz davka na poslovni promet, ki je da) 2 milijardi dolarjev. Na-dalini večji vir je davek na motorna goriva, ki je dal 1 milijardo '710,000.000 dolarjev. Največjo vsoto zveznih davkov je od posameznih držav prispevala država New York-(9.243,000.000 dolarjev) državnih davkov pa je pobrala naj-vef. Kalifornija (958,000.000 do. larjev). Izdelujem in TRST Ui G. Gozzi št. 1 vogalUi. Pauliana volnene oniehe in lope prodam OLAJŠAVE PRI IZPLAČEVANJU Naslov na upravi lista iiiliiilllilllllllllllllll vam nudi najboljše jamstvo Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji jn domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk. vezenje, m krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po'ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja Izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno kolj vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd. Staro2nana tvrdka Tu-iak vam nudi najboljše jamstvo TRST. Ul. detla Guardia 15 - Tel. 95089 FODERAHI A. Pertot TRST UL. GINNASTICA 22 TELEFON 95998 V se potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah TRGOVINA Trst, Ul. G. 1’nsari IO OGLEJTE) si nase izložbe • lil Dospela nam je nova pošiljka jesenskih čevljev za ženske in moške TIUIVIS.ISI ItoM Franc 11111 '11 I I tir & S,** delavnica V It S V Ul. F. Crispi 15 Telefon 95214 Ulil MIZARSKA DELAVNICA TRST Ul. Polonio 3 MIHELJ JOŽE vbult(tv'ibtiiti fttfar<%-hlitt tlvlu po utjotlnih evnuh KIS j TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA j vam nudi edina dobro znana tvrdka PLESNIČAR TRST - UL. RISMONDO A s TEL. 8916 Sam ■ifdL Z7/> & Phofpltihanie in ftt(*«t icvsci vvnlitilnih fzffVfcvu, banitabnih nttfrtuv iv't ltl(*[)n'ibti'0 I 11> JT k i p Območje nizkega zračnega pri- II St I" A/l r tiska s Sredozemlia Vlada še V IVLlVlL nadalje in lahko zato pričaku- jemo pretežno oblačno vreme. Niso izključene krajevne padavine. V Trstu je bila danes najnižja temperatura 12.2; najvišja pa 16.4 stopinj. STRAN 8 POMENKI Z OČETOM SLOVENSKEGA ŠPORTA Na olimpijskih igrah Ural sem, do sta oiia poteg saoijasKega mojstra Cvetka inž, Bloudek in zobozdravnik dr. Tavčar prva Slovencu, id sta se udeležila olimpijskih iger. Kakor znano, je Cvetko tekmoval v Stockholmu, dr. Tavčar pa je bil leta 1920. na olimpijskih igrah v Anversu v jugoslovanski nogometni reprezentanci. Irti. Bloudek je bil v Belgiji kot zastopnik Ljubljanskega olimpijskega pododboru. Prvo tekmo so igrali naši nogometaši s Cehi. Bili so poraženi, kar pa je videlo le nekaj funkcionarjev in časnikarjev — nastopiti so namreč morali že zgodaj zjutraj. Bloudkova udeležba na olimpijskih igrah v Anversu pa je bila kljub temu pomembna, ker se je vrnil v Ljubljano z novo razgledanostjo in z navdušenjem za nadaljnje delo. Nerad Pa se spominja okoliščine, da je moral takrat igrati vlogo blagajnika. V Anversu je bil Bloudek ie naivaden opazovalec, 28 let pozneje pa ga že vidimo na olimpijskih igrah v Londonu med športnimi odličniki svetovnega slovesa. Mož, ki nosi vse življenje deloimo športno obleko in ki mu je metuljček pod vratom edini zunanji okras se je malce nenavadno počutil v obveznem fraku, vendar je lahko govoril z vsakim strokovnjakom z Edstrdmom, D iemorn ali lordom Burgleiem. o vseh, tudi o najbolj zamotanih športnih vprašanjih. Vsi, ki so se srečali z njim, so lahko ugotovili, da so v riovi Jugoslaviji izbrali primernega moža za svojega predstavnika v Mednarodnem olimpijskem komiteju. V zimi po olimpijskih igrah v Londonu sem ga gledal, kako je v družbi svojih nogometnih prijateljev iz dijaških let dovažal sneg na planiško skakalnico. Toplo pomladno sonce je ogrožalo planiško prireditev, na katero se je veselilo na deset Hsoče Hudi. Vtaknii sem poročevalsko beležnico v žep, odložil suknjič in prijel za lopato. Takrat me je prav posebej navdajal ponos, da imamo takega olimpijskega zastopnika. Kakšna bo nova planiška skakalnica? Letos je planiška skakalnica porušena — treba bo vprašati inženirja kdaj in kako jo bo obnovil. «Lete s ne več, letos je prepozno. Krediti, če jih dobimo zdaj, ko je ie jesen, so brez haska. Les Za skakalnico je pripravljen, novi krediti bodo potrebni meseca marca.« Naslednje ’ vprašanje; Kakšna bo nova planiška skakalnica? Odgovor; «V glavnem bo imela iste dimenzije kakor takrat, ko je Švicar Tschanen postavil svetovni rekord 120 metrov.« Omenil sem inž. Bloudku, da je dosegla Planica doma in v svetu že tako velik sloves da so nam novi eksperimenti ali novi rekordi nepotrebni. Planica postaja klae sičen pcjem v športu. Vse kaže da so se v Oberstdorfu prenaglili. Na letošnjem tednu smuških poletov v Oberstdorfu je bilo veliko poškodb, tudi edini zastopnik Jugoslavije, Rudi Finžgar se je poškodoval. V športu, moramo naprej, toda ne za senzacijami, temveč za resničnim napredkom. Tudi strokovnjaki v svetu so bik zelo navdušeni nad novico da bo Bloudek obnovil klasično Planico. eOPcrmiki nove planiške skakalnice bodo iz železo-betona. Skakalnica bo lahka — no, saj je bila vedno lahkas, je poudaril inž. Bloudek, «saj Veste, da so skakali na njej tudi slabo šolani skakalci in se niso polomili. Izkoristil bom nekatera nova dognanja, odskočni most bo verjetno bolj viseč, krivulja skakalčevega leta Po zraku pa nižja.« Ko sem pripomnil. da bi bilo dobro P teku prihodnjega leta dokončno zgraditi tudi druge potrebne napmve v Planici, je inženjer omenil, da bo morda izdelal ob skakalnici progo za tekmovanje v slalomu in žičnico. Med tem je prisedel k najinemu pomenku tudi načelni k tehničnega odbora Smučarske zveze AntP Gnidovec, Postavil sem vprašanje glede Planiškega tedna 1952. Gnidovec je povedal: «V Planici se bomo Zbrali po olimpijskih igrah, ki bodo od 14. do 24. februarja 1952., na Norveškem. V petek 2. marca bo državno prvenstvo v skokih, v soboto dam treninga, v nedeljo pa mednarodno tekmovanje na SO m skakalnici.« Tako dejansko v tej zimski sezoni ne bo Planiškega tedna v smislu tradicije. Dogovorjeno je, da bodo mednarodni tednj smuških poletov odslej izmenoma p Kulmu v Avstriji, v naši Planici in v Ob&rstdorfu. Planica bo na vrst,; leta 1953., ko bo slovesna: otvoritev obnovljene skakalnice. DRAGO ULAGA «Borba» v priloa Danila Žerjala Danilo Žerjal jč dobil danes Veliko moralno oporo športnem oddelku redakcije «Borbe». Jutrišnja «Borba» namreč p inaša članek pisca L. M. k; poudarja, da Zerjalova krivica nikakor ni dokazana in da se to vidi tudi iz samih argumentov onih, ki menijo, de je Žerjal kriv. «Zato — nadaljuje pisec — je kazen in nepriznanje rezultata brez podlage«, Nato pravi članek dalje: 1. Zveza je b la obvfščrna o tem, da Žerjal ne bo prišel na tekmovanje, 2. Da bi dokazal svojo bolezen, je Žerjal predložil štiri zdravniška spričevala; 3. Dokazano je, da je Žerjal tekmoval v Celju popolnoma regularno in je zato tudi njegov rekord tak, 4. V objektivnost zveze la' ko sumimo, ker je vzela v pretres Žerjalov primer šele potem k0 je ta dosegel rekord, a je šla mimo tekmovanja za ekipno državno prvenstvo, kjer je Žerjal prav tako nastopil. 5. Kot Se jasno vidi iz vsega, Jugoslovanska lahko- atletska zveza nima pravilnega odnosa proti republiški zvezi, proti razvoju atletike v tej republiki, kar se je najbolje pokazalo, ko je zveza nasprotovala registraciji takega nadvse pomembnega dogodka domače lahke atletike, kot je Žerjalov rekord. LONDON. 20. — Ceh Miro. slav Gwirth, član kluba »Stalingrad« iz Prage je postavil nov češki rekord v teku na eno miljo s časem 4:13.8. Prejšnji rekord: 4:19.2 ŠPORTNA POROČILA I M !i;li 21. OKTOBRA 1951 liiMiiiih m & i ' i 'SL I pagSi VI. is ":%i; a. :::: is sil Ul 'ji; iii; ;;; " .......... 1 : ri--:-!?--:---:-:-:w:: r -::: - SKnciffissasSi!-!-"--)! HHBiiiaa RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje Jug. cona Trsta: 10.00: Jugoslovanska kola; 16.30: Pojo moški zbori. — Slovenija: 8.15: Peli in igrali bodo naši priljubljeni pevci in ansambli; 19.30: Puccini: «Turandot» opera v tren dejanjih. — Trst II.: 12.15: Od melodije do melodije; 19.30: Koncert pianistke Damijane Bratuže-ve. — Trst I.: 15.00 Karakteristični kompleksi. DANES OB 15. URI NA STADIONU «PHV1 MAJ* Marlbor-Trst Orodne telovadke Maribora so včeraj treni rale na telovadišču - Domačinke v dobri formi Mariborčanke so dospele danes zjutraj. Razgibale so se s hojo po mestu po dolgem in napornem potovanju, pokosile, popoldne pa so jih najvnetejši gledalci že lahko opazovali pri lahkem treningu na , prizorišču današnjega medmestnega dvoboja Trst - Maribor. Trening se je omejil pravzaprav le na pre. izkušanje orodja in prilagoditvi novemu prostoru. Nad orodjem ni bilo posebnega pritoževanja, le ena izmed petorice je omenila, da bi ji bil strop nad glavo ijubši od neba. Pred dvobojem so imela mariborska dekleta štirinajst dni poostrenega treninga, ki pa po mnenju vodnice Ljubice Lorger niso povsem zadostovali. Seveda so take izjave deloma tudi preoblačenje volka v ovčjo kožo. Dekleta so zelo mlada, vendar za svoja leta fizično dobro razvita, kar so jim dali dopolnilni športi. Tu zlasti prednjačita Zora Hudales, igralka tenisa, plavalka in še mnogo podobnega ter Irena Tomažič, ki je dosegla v skokih v vodo že lepe uspehe. Na telovadnem področju je najbolj zaslužna Zivana Bele, slovenska prvakinja II. razreda. To smo še lahko izvlekli iz telovadk, ker se tako velika resnica pač ni dala zakriti. Ostale svoje uspehe in plasma-ne skrbno skrivajo. Tržačanke so zaključile svoje priprave že v petek in jim je včerajšnji dan služil počitku. Vse se počutijo odlično in bodo s svoje strani poskrbele, da bo tekmovanje na višini. Zato naj ne bo nikogar, ki danes ne bi prišel ob 15. uri na stadion «Prvi maj«. Kot je bilo že objavljeno, bodo danes ob 15. uri na Trajan-skem nabrežju motorne hitrost, ne dirke v priredbi »Gruppo Centauri Triestini«. V SOBOTNI TEKMI DVAJSETEGA KOLA 1. JUG. LIGE PRESENEČENJE Sarajevo - Dinamo 3-1 (2-1) llll— iumil n II—II ■—Miml—M—■—■■■ — HIT I M I -TTiT—————— l————■ — M Bosanci so presenetili v Zagrebu z enostavno in koristno igro - BSK v grdi tekmi premagal Borca (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — V jugoslovanskem nogometnem prvenstvu so zabeležili danes enega najbolj presenetljivih rezulfetov, ne samo letošnjega, ampak lahko rečemo vseh povojnih prvem stev. Dinamo, do sedaj v odlični formi in skoraj sigurni državni prvak, je zasluženo izgubil na domačem igrišču proti Sarajevu z rezultatom 3:1 (2:1). Na tej tekmi so se Sarajevčani poslužili orožja svctjega današnjega nasprotnika. Z enostavnimi akcijami, ki so težile vedno proti nasprotnikovemu golu, s startom na prvo žogo. hitrostjo akcij in primemo borbenostjo ter požrtvovalnostjo, so Bosanci dosegli eno svojih največjih zmag. Ob taki igri je enajstorica Dinama bila iznenadena. Celo Horvat, ki je v začetku še oviral nasprotnikove napadalce, je sčasoma popustil. Vsi ko- NED R0II1I POSREDONflJI ZDA ii aoglo-Mn siru Iranska vlada se je zahvalila FLRJ za podporo v Varnostnem svetu -Hossadegli pride v Wasliingtou v torek FLUSHING MEADOWS, 20. — Medtem ko se je perzijska Vlada danes formalno zahvalila v Beogradu in Moskvi zaradi podpore, ki sta jo dali Jugoslavija in ZSSR Iranu v Varnostnem svetu, kažejo perzijski krogi v New Yorku precejšnje zadovoljstvo zaradi zadoščenja, ki so ga dobili pred Varnostnim svetom. Prihajajo do spoznanja, da stališče, ki ga je zavzela ta najvidnejša mednarodna organizacija, v glavnih linijah pravzaprav ustreza stališču Mossadegha, ko izjavlja da bi vsaka odločitey Varnostnega sveta v petrolejskem sporu pomenila za Perzijo vmešavanje v njene notranje zadeve. Dobro obveščeni krogi so prepričani, da Varnostni svet ne bo podvzel odločitve pred januarjem 1952. Nihče pa ni resno prepričan, da bi Varnostni svet znova poskušal vplivati na Perzijo in Anglijo, da hi »e pogajali. Predvsem je pričakovati v tem trenutku, da bodo ZDA da. le Iranu celo kopico konkretnih protipredlogov in celo upajo, da bodo spor dokončno rešili. Predvsem omenjajo, da je prav sedaj nastopil trenutek, ki je ugoden za ZDA in njene nasve. te, predvsem ker nad Mossa-deghom ne teži morebitna odločitev v Varnostnem svetu. Mos. sadegh pride v Washin.gton v torek. % Angleški predstavnik pri OZN Sir Gladwyn Jebb se je danes vmil v London. Po njegovem mnenju položaj »sedaj ni obupen, temveč je prav tam, kot je bil poprej«. Niso pa istega mnenja politični opazovalci v Londonu, ki priznavajo, da odločitev Varnostnega sveta pomeni hud u-darec za angleško politiko. Velik del javnega mnenja obtožuje vlado, da se je proti Perziji obnašala s preveliko delikatnostjo in obžalujejo, da niso branili angleških interesov z isto odločnostjo, kot se to sedaj dogaja v Egiptu. Opozarjajo, da je Anglija osredotočila vsa svoja upanja v Varnostni svet in je menila, da bo ojačila syoj položaj glede na bližnja pogajanja s Perzijo. Sedaj bodo najbrž potrebne drugačne iniciative. Anglija je še vedno na stališču, da bi razpravljala o celotnem vprašanju nafte, medtem ko Perzija izraža pripravljenost, da bi razpravljali samo o vprašanju odškodnine in prodaji nafte. Vendar se zdi, da to angleško stališče, ne bo obveljalo. Zlasti, ker v tem trenutku prihaja Angliji prav Trumanovo posredovanje. Ce pa Anglija računa na to posredovanje, tedaj ve, da ne bo mogla razpravljati o celotnem vprašanju nafte, kar ie ugotovil že Harriman v Teheranu, Govorijo o ustanovitvi mednarodne petrolejske družbe, ki Iji upravljala perzijsko petrolejsko industrijo pod perzijsko državno kontrolo. Prodajo nafte pa bi prevzela Anglo-Ira-nian. Q tem so že večkrat razpravljali Angleži in Američani. V Teheranu niso bili tako navdušeni glede odločitve Varnostnega sveta, kot perzijski delegati v New Yorku. Mislijo namreč na nove težave potem ko bi Mednarodno sodišče v Haagu najibrže izjavilo, da je Varnostni svet pristojen razpravljati o vprašanju nafte. Predstavnik perzijske parlamentarne komisije je izjavii, da Iran zelo ceni stališče, ki ga je zavzela Jugoslavija. Glede ZDA pa je dejal, da so jih razočarale. Zdi se namreč, da ZDA niso imele prostih rok zaradi skrbi za vrelce v Saudovi Arabiji. Obenem se je zvedelo, da se bodo v kratkem v Teheranu nadaljevali razgovori s sovjetsko delegacijo glede povrnitve škode, ki so jo napravile sovjetske čete v Iranu med zadnjo svetovno vojno. mentatorji menijo, da so najslabšo igro pokazali branilci in halfi, čeprav tudi pri drugih ni bilo običajne povezanosti. Skratka lahko rečemo, da je bila današnja ena najslabših iger Dinama. Pred koncem tekme so domačini napadali s 6 do 7 igralcev; celo Horvat, v funkciji tretjega branilca, je bil marsikdaj pred vrati. Sarajevčani se teh zaključnih izbruhov niso prestrašili in njih igra je ostala mirna in urejena do zaključnega sodnikovega žvižga. Na koncu tekme Dinamov-cem ni preostalo drugega, kot da čestitajo svojim boljšim nasprotnikom. Tekmo so igrali na stadionu Dinama pred deset tisoč gledalci. Gole so dali za Sarajevo: Mantula v 15. min., Habič v 18-in Bukvič V 60. min. Častni gol za Dinamo je dal Wcelfl v 39. min. igre. Sodil je Nikolič iz Beograda. * * * V drugi tekmi prve lige je beograjski BSK premagal na stadionu Partizana Borca iz Za. greba. Rezultat: 4:3 (2:2). V začetku je bila igra živa, razburljiva in ostra z neobičajno hudim tempom. Ni preteklo 10 sekund cd začetka, ko je Borec vodil z 1:0, v 5. minuti pa je stanje že bilo 1:1. V drugem polčasu smo gledali grobo igro. Take slabe tekme Beograd že dolgo časa ni videl. Strelci: Antič v 45. in 80. min., Spajič v 43., Capari v 5. min. avtogol. Gole za Borac so dali Vidjak v 1-. Medved v 29. in Jurišič v 73. min. Veliko zanimanje vlada za jutrišnji derby dvajsetega kola letošnjega nogometnega prvenstva. v katerem se bosta spoprijeli v Beogradu Crvena zvezda in Hajduk. D0 sedaj je bila tekma važna, ker se je v njej verjetno odločalo o drugem mestu, po nepričakovanem Dinamovem porazu pa je prav mogoče, da bp zmagovalec jutrišnje tekme resno tekmoval z Dinamom za prvenstvo. Dinamo mora letos igrati še z BSK v Beogradu in Crveno zvezdo v Zagrebu. Zvezdg. bo nastopila še proti Partizanu v Beogradu in proti Dinamu v Zagrebu. Hajduk pa proti Spartaku v Splitu in Partizanu v Beogradu. Kot vidimo nas čaka še kuc privlačnih tekem. Prva med njimi b0 jutrišnja. Vstopnice za stadion Partizana so že razprodane. posebno pa so cenjene odkar se je po Beogradu raznesla novica o zagrebškem presenečenju. Oglejmo si še razmerje Haj-duk-Crvena zvezda: v pomladanskem delu prvenstva je v Splitu zmagal Hajduk s 3:2. Društvi sta odigrali do sedaj 14 medsebojnih tekem, od tega 9 Drvenstvenih in 4 prijateljske. Hajduk je dobil 6 prvenstvenih tekem. Dve je igral neodločeno in samo eno izgubil. Zvezda v Splitu n j dobila no-bene tekme in je le leta 1947 igre.la v prijateljski igri neodločeno 3:3. V zadnji igri obeh nasprotnikov (prijateljskih) je v Beogradu zmagala Zvezda s 5:1. .Na lestvici vodi Dinamo s 34 točkami, pred Crveno zvezdo in Hajdukom, ki imata 29 točk in Partizanom z 21 točkami. DJAKARTA, 20. — Prezident Soekarno bo prisoten jutri ob otvoritvi Indonezijskih olimpijskih iger, na katerih bo sodelovalo več kot 3000 tekmovalcev. Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 1. strani.) svoj prigram, tako da bi to, kar v ostali zahodni Evropi imenujejo «sredino«, p Angliji predstavljalo že hudo desnico), regi. strirajo vedno bolj pcn-ast laburistov, ki jim prisojajo zdaj 45,5 odst. glasov, konservativcem pa 50 odst. Vendar moramo pri tem paziti na nekaj; v Angliji ne poznajo proporcionalnega sistema, temveč volijo po enoimen-skih volilnih okrajih. Kdor je izvoljen, ja izvoljen, kdor je poražen, je poražen; skupnega lonca, iz katerega bi delili potem poslanske mandate po razmerju dobljenih glasov, v Angliji ni. Stranka, ki ima le majhno večino glasov, utegne dobiti v parlamentu veliko večino; teoretično mogoče, da stranka, ki dobi le nekaj malega nad polovico glasov, pobere vse mandate. AngRži pravijo, da hočejo imeti trdno vlado. ki zares vlada, nadzoruje jo pa «His Maje-sty’s Loyal Opposition« («Nj. Veličanstva lojalna opozicija«), C e se vladi zdi, da ne sedi dovolj trdno v sedlu, razpiše volitve. Tako je tudi letos, saj je bil pravkar razpuščeni parlament izvoljen šele. v lansk-in februarju. Seveda pa je zato potrebna tudi vlada, ki p, dovolj lojalna, da se prepusti sodbi ljudstva. Predstavljajte si. da bi se kal takega zgodilo na primer V Italiji! KINO m OPČINAH predvaja DANES v NEDELJO 21. t. m. z začetkom ob 16. uri velezammivi film izredne napetosti M Sile OZN vdrle v Oumsong M HSI nato se sr mnaHaiis iz nesla ‘S«5 (RITORNA IL CAMPIONE) v slavnih vlogah nastopajo sve-tovnoznani igralci. Zveznim častnikom preostaja samo eno vprašanje: prelet varnostnega področja KOREJSKO BOJIŠČE, 20. — Stalni pritisk zavezniških oddelkov. ki s treh strani silijo v važno kitajsko oporišče in pre-skrbovališče Kumsong. je bil danes prvič kronan z uspehom. Zavezniški tanki so si odiprli pot preko kitajskih in severno, korejskih jarkov in vdrli v mesto. Ulice Kumsonga, so bile skoraj prazne. Tanki Patton M. 46 so razrušili bivši glavni stan in področje ekrog ministrstva za dobavj. V mesto so vdrli o-krog 16, ure. Po enournem obstreljevanju najvažnejših objektov so sE, tanki umaknili. Tankovska kolona ie prodrla skozi peklenski ogenj topništva in protitankovskega orožja. Ni. so izgubili niti enega tanka. Severni so se umaknili iz mesta in ga branil; z bližnjih pobočij. Po popoldanskem poročilu VIII. armade se Pa zdi, da so stalne zavezniške bojne črte 2 km južno od mesta. Si L OZN so napredovale danes za 800 m. Na drugih korejskih bojiščih je bilo opaziti samo delovanj^ izvidnic. Vse kaže, da bo prišlo v Pan Mun Jamu do sestankov obeh delegacij za premirje. Po štiri-urnem današnjem zasedanju zveznih častnikov je namreč predstavnik OZN, polk. Kinn- ley izjavil novinarjem, ki jih je pral dlroben dtež: «Sedaj smo rešili vprašanja prehoda. Sprejeli so naš predlog gledfe prehoda širokega dve sto metrov na vsako stran cesto. Ne soglašamo pa še vedno pri vprašanju preleta varnostnega področja«. V Munsanu pa je izjavil glasnik poveljstva OZN Nuekols. da no-č, biti prevelik optimist. Ce namreč ne oi mogli rešiti zadnjega vprašanja, potem: še ne bi prišlo dalj časa do sestankov obeh glavnih delegacij za premirje. POZOR! POZOR! V sredo 24. in v četrtek 25. t. m. bo predvajal KINO na OPČINAH jugoslovanski vele-film Čarobni meč KINO V TKSTL' Rossetti. 15.30: «Vrtnica Z M. Sullivan, R. Scott. , Exceisior. 14.30: «Eva proti B. Davis, G. SandeiS. is no: »Meje sovra* p Nazionale. 15.00: «Meje H. Lamarr R. Milianti. Fenice. 14.30: »Rapsodija v vem«, R. Alda, J. Le . i,,hezeO Filodram matico. 16.°°: ajse, me uničuje«, W. Chiari J* ^ Arcobaieuo. 14.30: «Funj», Coray, B. Stanwyck. . ^ef Astra Rojan. 15.15: «Wmcne>-73», J. Slevvart, VVmters.^ Alabarda. 14.00: »Saga G. Garson, E. Flynn, Armcnia. 14.00: «Veliki 1]»“*° B. Hope. . v gr 14.00: «Proces mot. Aurora. i*.ou: ' L. Turner, J. Aliys°n- p Viale. 14.00: «Dve zast?,v‘rnell-padu«, J. Cotten, L-Vittorio Veneto. 14-5®:.*H pivi* li gezd«, L. Horvvaro, o. ^ »Konjenik'p^j! Wayne’ jepotiO' POZORI Ben razumna po izredno nizkih cenah moški plašči od 4.800 lir navzgor deške obleke „ 900 „ moški jopiči „ 3.800 „ „ moške obleke „ 5.600 „ „ velika izbira moških kompletnih oblek, dežnih plaščev, moških hlač in volnenega blaga. Trgovine mu eiiii FiiUE Trsi Largo Barriera Vecchia 15. Lastnik L. Broni IZKORISTITE PRILIKO! Ko kupujete, si oglejte najprej bogato zalogo pri MAGAZZINI Pil CORSO TRST, Corso 1 -Borzni trg (Piana della Borsa) N a j več ja izbira po najugodnejših cenah DEŽNIH PLAŠČEV POVRŠNIKOV L O D E N - o v COVERCOATS GABAR D INES Azzurro. 14.00: «Kor|jaR^c(jie. niti«, G. Edvvards, E. °_||d j Belvedere. 14.00: verozahoda«, J. Marconi. 14.00: »Tekma J. Crain, C. W:lde- sveti. Massimo. 14.30: »Dvoličen E. 0’Brien, J. Dru. p Nevo Cine. 14.00: «Orkan». mour, J. Hall. vi poziv’’ Odeon. 14.00: «OktobrSKi G. Ford, T. Moore. tolov5fl' Radio. 14.30: «S!avna P“C, na», G. CoperJO^Niven- RADIO JUGOSLOVANA 4 0 V IS T* B * ,95| NEDELJA 21. c ki ob ra l9jJ Poročiia ob 8.00, 23.05. 8.15 Jutranja ppeto Za naše kmetovalceb ='dinSK3. ne melodije. 9.30 M-a utfit daja: »Le vkup, le ^aI1sKa K gmajna!.. 10.00 Južoal,j3 za la. 10.15 Glasbena oddsH žemn-Sčtno. 13,45 Glasba .Phj.oO m 16.30 Pojo moški zbori. RepSrv poldanski koncert. l7-fK no V^j ža: Rudnik Sečjole. 1 ; nulK melodije. 18.15 Htmatsh ^ pr prilog: Stogoclišnjtca gi* Njegoša. 19.CO Ri«"1^ 10 ^ 19.15 Športna poročila, z • ba za lahko noč. , S L O V B N * J 745 P 7.00 Zabavna glasba- j, t* ,*obro jutro. 8.15 Peli'0, do naši priljubljeni PJ -jniiotj sambii. 9.30 Popoldanski jjicc, ni koncert. 11.00 Od P rrajljS pravljice: Andersenov® ,a o Palčici' bo pripove*'3traln*<*» Vera. 11.30 Lahka solistična glasba. 12-*“ - Kg glasba. 13.10 2e'eli ste fjiflL Sajte! 15.10 Simfonične « ' 15.30 Slušna igra ' „ pr",, Kmetij^ ,iji|( ■ -j--.« Slušna igra Ane o r, i" 16.30 Slovenske naro®* gfil$ di in ljubezni. 17.1® taPfU. sambe. 17.30 L— - - «a ,v «• Predzimska opravila po ». 17.40 20 minut slovens«' j jtz valčkov. 18.00 Po nrSLiwv 19.10 Igra orkester F* pitfV (plošče). 19.30 Giacon^ p (P Turandot, opera v 3 d«*' šče) - im« po Pr£VP°' športna poročila. JZ.W časa in poročila. i it ut r 11 8.00 Jutranja 8la?vese!a V Sibeliusovi sliki. 8.45 ^aj^ii’ K) K ■3“ -u5; Kmetijska l5 glasba, v,- naj 1.30 Oddaja za & aiO ba. 9.00 Lahka glasba. 11.: — Zogica-nogica. medigra. 12.15 Od •"^JV# me’odtie. 13.00 Glasb jj.OO ^K. 14.30 Poooldan v pPeJ'z cert. orkestra r ■!Lf’onl*n 16.30 Klavirski ln 17.00 To, kar vsaM 13.15 P'esna AdJ 19.30 Koncil Sl- m pevci, ... D: m,Mane Bratužev«. Re K violinisti 20.02 S°, nato 20.35 Pe-tra erlasoa- _s: ?,.««: gl-sbn. 22.03 Sni;£Sa » gl •lija št. 3. 22.28 22.45 Scherzi in c‘,£ J*11* Večerni ples. 24. glasba. , -jt TKHT '• ,5<(. 8.45 Operna glaat,a' motivi. “ ~ ^ . VjgSj# 9.40 Odda;* 11.30 Lahkd gl*5"*,1 Orke ter pesmi. < -vvurliške orgle.. *,2o0 % si ični kompleksi, nika nogometne te- p!Ein z, foničm koncert. 1“: ,,vartel' Jhj ba. 19.20 Klavirski « efll Vsako mesto en((nigoietto Verdijeva ooera mun,......................................i m n i mn imun n i iiimii m m ......................................................................................................... min..........min..............im i...................um umu................................minimum........................................................................................................... mmimmiimmmim...................................................................................mm...............mmmmmiii........................................................................................................................................................................................... iiimmiiimiiiiiiiimiiiiiiiimimimmimimmimmimiiiii"1""1 n ^ «V pričetku sem izjavil, da sem nameraval razpravljati na osnovi Wilsonovih načel s predpostavko, da ne bi upoštevali londonskega sporazuma. S predpostavko sem dejal. Ce bi moral zahtevati njegovo izvedbo, je jasno, da ne bi mogel zahtevati Reke- Kar se ostalega tiče, še vedno najdem moč v globoki tesnobi, ki Je v mojem srcu, da protestiram proti hipotezi, da bi na naše stališče kakorkoli vplivala zelja po popularnosti in navdušenju. Navdušenje, ki se bo dvignilo v Italiji, bo imelo druge vzroke. Popolnoma razumem tragično svečanost trenutka. Za Italijo obstajata dva načina smrti: ali omejiti svoje zahteve iz londonskega sporazuma ali pa ločiti se od prijateljev in ostati osamljena v svetu. Ce bi moral izbirati, bi izbral častno smrt. Italija bi tudi kot mrtvec bila še vedno tako velika, ki upam, ne bi njeno razpadanje zastrupilo prijateljev in sveta«. Lloyd George Je zahteval, da bi razpravo znova usmerili na praktično stran. Pri- znal je, da je Anglija vezana s sporazumom, vendar je poudaril tudi važnost Wil-sonovih argumentov. Pridružil se je Clemenceau: Anglija ostane pri sporazumu, vendar je ta dal Reko Hrvatski in to je znano vsem. Ni mogoše raztrgati en del, držati pa se drugega dela sporazuma. «Kar se ti. če pravice do samoodločbe Reke, je treba reči, da se to načelo sploh ne aplicira ali pa ga je treba uporabiti za celotno ozemlje od Trsta do Splita. Vendar tega niso predložili. Tudi samoodločba Reke je dvojna. Toda če Je namreč nesporna italijanska večina na desni obali Rječine, ni več tako gotova, č« prištejemo tudi levo obalo. Orlando je trdil, da bi bij ogrožen Trst, če bi razdelili Istro na polovico; vendar če bi Reko, in to samo Reko anektirala Italija, ka-ko se bo branila, če bo ostalo Jugoslaviji ozemlje vzhodno od Reke? Ce hočete bra niti Reko s priključitvijo celotne okolice, boste morali vzeti za 25.000 Italijanov se 100.000 Jugoslovanov. Ne vem, katero načelo bi mogli MILAN MARJANOVIČ: ..DIPLOMATSKA BORBA ZA JADRAN 1914 DO 1924» (ODLOMEK) 8. Orlando grozi z odhodom z mirovne konference vzeti za osnovo, da bi dali Reko Italiji. Dati Reko Italiji bi pomenilo izneveriti se Srbom, odpovedati sporazum, po katerem je šla Italija v vojno, zanikati načela, na katerih sloni mirovna pogodba«. »Ustvarjamo novi red, v kalerem so lajni sporazumi izključeni« Orlando je poskusil dobiti nekaj oddiha, najti nekakšen izhod ter dodal na bese. de Lloyd Georgea: «Ako to, kar je dejal gospod Lloyd George, pomeni, da nam konferenca daje prav v vprašanju londonskega sporazuma, a da bo konferenca mogla posebej svobodno reševati vprašanje Reke, bom proučil to stvar s svojimi tovariši Iz delegacije in prinesel odgovor«. Wilson je takoj dejal: «To pomeni prevaliti name težko breme. Ne vem niti si ne upam vprašati, če Francija in Anglija menita, da vse. buje londonski sporazum načela, na katerih bi temeljila mirovna pogodba. Razpravljati o vprašanju na te-meljlh londonskega sporazuma bi pomenilo vzeti za osnovo tajni sporazum. Bil bi tedaj prisiljen povedati svetu, da mi ustvarjamo novi red. v katerem so tajni sporazumi izključeni... Vem, da so tisti sporazum sklenili v drugačnih razmerah in ne bom kritiziral tistega, kar je že narejeno. Vendar bi pomenilo postaviti Zedinjene države v nemogoč položaj, če bi sprejeli odločitve na temeljih londonskega sporazuma«. Sonnino: «Zahteval sem samo. da se sprejme vsebina londonskega sporazuma«. Wiilson: »Pripravljen sem razložiti razloge svojih ugovorov in morda bom to moral povedati svetu. Ne morem dovoliti, da bi Zedinjene države sprejele načela, proti katerim so stopile v vojno«. Sonnino: «Wilson je pri. znal načelo varnosti Italije v svoji Izjavi od 21. maja 1918». Wilson: »Nisem priznal, da je Dalmacija potrebna za varnost Italije. Ni verjetno, da bi Italija zapustila svoje zaveznike. Naj italijanski delegati dobro proučijo položaj. Prenagljena odločitev bi bila ena izmed najbolj tragičnih posledic vojne«. Lloyd George: «Hotel bi, da bi Italijani upoštevali tu- di naslednje: Ce Italijani ne bodo prisotni v petek, ko bo. do prišli Nemci, zavezniki ne bodo imeli pravnega vzroka, da prikažejo Nemcem Italijanske reparacijske zahteve«. Wilson: »Ponovno apeliran, da si Italijani vzamejo čas za odločitev«. Ta dramatični sestanek vsebuje izčrpno vso argumentacijo v vprašanju londonskega sporazuma in Re-ke. Kasneje bosta ob nekaterih priložnostih Clemenceau in Lloyd George predlagala ali branila nekatere kompromisne predloge nasprotne svojim lastnim argumentom, ki sta jih predlagala ž« v tem odprtem razgovoru v tako intimnem in zaprtem krogu. Vsi ti argumenti, ki so govorili proti priključitvi Reke k Italiji, a za združitev z Jugoslavijo ali za status svobodnega mesta in pristanišča, bi mogli veljati tudi za Trst, ki so ga a priori dali Italiji. Ta dramatični sestanek je trajal do 2. ure popoldne, zapisnik pa je vodil Aldroval-di-Marescotti in ga je objavil v svojem delu »Guerra diplomatica« (str. 198 do 217). Zabeležil je tudi to, da je bil Clemenceau ves čas viditi kot čemeren in zaspan človek, ostali pa so bili zelo razburjeni. Wilson je govoril z razbitim glasom in je bil ves čas zelo bled. Odločili so, da bodo razgovore nadaljevali naslednji dan, v nedeljo 20. aprila. Nova posredovanja Angležev in Francozov Na zasedanju 20. aprila je Orlando prečital neko dekla- racijo namenjeno svetu če-tvorice, v kateri je zagotavljal, da Italija ne bo prekinila zavezništva, če ji dajo tisto, kar vsebuje londonski sporazum, brez posebnega priznanja tega sporazuma Vseeno je vztrajal na zahtevi, da dodelijo Reko Italiji, ker bi sicer prišlo v Italiji do resnih spopadov in nemirov. ki bi mogli ogrožati mir v svetu. Lloyd George, ko je videl, da je prišla konferenca do kritične točke in da je nemogočo pomiriti tako nasprotna stališča, je predlagal, da bi sklicali ožji sestanek predstavnikov držav, ki so podpisale londonski sporazum. Ta sestanek Je bil 21. aprila na stanovanju Lloyd Georgea. Prisotni so bili: Lloyd George, Clemenceau, Orlando, Balfour, Pi-chon, Sonnino, Hankey, Mantoux in Aldrovandi. Cie-menceau in Lloyd George sta ob tej priliki potrdila, da se bosta držala londonskega sporazuma, vendar pa sta hotela doseči pri Italijanih, da ne bi spravljali Amerike v slabo voljo s svojim nepomirljivim stališčem, ker Evropa Anv hodno P,°trebu^oriail(l?/ Ie i— -hnnvn. fJnfr i*... darsko obnovo svoje strani iz j a riK° vil pripravi j en pr°ft' črt, v katerem “‘g« 1» Wilson, Lloya C jjjj t mcnceau in s ka ' li Italiji Reko v c\r za nekatere kon ^ it po-maciji. Lloyd Geo 3prej t,- menceau sta ž-e zorila Orlanda n ^ ■ > ke rešitve, ker g p ,.y pri vprašanju cvrst° noma določeno a lisce. ,sne Isti dan P°P?eau sestala cleJ2n?0nom.,f11 George z pa niso ni-esar ^ p j je Wilson ved" otai° ^!f jen brani) ^ Italiji in odb« bl jtaCjj ¥ jev predlog. d . v „či.„ irnnceslje Jadr“ jo li neke konce ziji za usluge aciJjr Italijanski a flde P / predlagali, d a ln terdjfr je, stanek stopitvi nekateendar J i_ skih otokom bl pri I1RFDN1STVO' ULICA MONTECCH1 št. 6, 111. nad. — Telefon štev. 93-808 ln 94-638. Poštni predal 502, — UPRAVA; ULICA SV. FRANČIŠKA št 20 — Telefonska št 73-38 OGLASI: od 8.30 • 12 In od 15-18 - Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm vIStne v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tei. 11-32. Koper, Ul. Battistl 30la-l Tel. 70 -------------------------------------- ■ ■■ ■■ 11 ■—....................... fnt*SeC NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din, FLRJ: izvod 6, Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln°ZpzO.Z. Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-9033Z-7. — Izdaja Založništvo ti' iškega tlsKa ;ečn<> *' ||jK*