Stev. J 78. Lelo XII.
Maribor, ponedeljek 8. avgusta 1938
Cena 1 din
isifev sudetskega spora za cene kolonij ?
Pretekli in prihodn:i teden praških pogajanj — Zunanjepolitični vpliv in kampanja radi leta! — Nemčija bi za ceno kolonij baje popustila v vprašanju sudetskih Nemcev
Pričetek razprav
PRAGA, 8. avgusta. Lord Runciman se je odpeljal v soboto s svojo ženo In angleškim poslancem Petosom na grad Ždar k grofu Kinskemu, od koder se je sinoči vrnil v Prago. Njegovi sodelavci so med tem ponovno razpravljali z zastopnikom stranke sudetskih Nemcev. Z današnjim dnem se pa pričenja tehnično proučevanje celotnega kompleksa vprašanj ureditve položaja narodnih manjšin. Ministrski predsednik dr. Hodža bo stalno v stiku s parlamentarnim odborom šestorice, ki pripravlja podrobne vladne predloge in v katerem so zastopniki vseh strank sedanje vladne koalicije. Z lordom Runciraanom bo razpravljal o prvih konkretnih zadevah danes popoldne ali pa jutri, v torek.
Zunanjepolitični vpliv
PRAGA, 8. avgusta. Prvi dnevi bivanja lorda Runcimana v Pragi so bili porabljeni za uvodne stike med njimi, njegovim spremstvom, vlado, voditelji vladnih in opozicijskih strank ter zastopniki narodnih manjšin. Že na teh uvodnik konferencah se je pokazalo, da ima sudetsko-nemško vprašanje dve strani, eno notranjepolitično in eno zunanjepolitično. Z notranjepolitičnega zrelišča se je lord Runciman lahko prepričal, da je volja za sporazum na vseh straneh velika in odkritosrčna. Ako bi bila zadeva samo notranjepolitična, rešitev ne bi bila težavna. Tudi na strani sudetskih Nemcev samih bi bilo dovolj razumevanja. Težavnejši pa So problem radi zunanjepolitičnih vplivov. Ti vplivi so tako močni, da se jih voditelji sudetskih Nemcev ne morejo osvoboditi. Tu prehajajo pc*;ajanja v diplomatsko sfero in zdi se, da je lord Runciman zadevno že informiral angleško vlado in da bo ta storila v kratkem v Berlinu posebne diplomatske korake.
Nemška časniška kampanja
Divja kampanja, ki je nastala pretekli teden v tisku vse Nemčije proti Češkoslovaški radi dveh letal, ki sta pri Glatzu ponevedoma preleteli češkoslovaško nemško mejo, ima po tukajšnji splošni sodbi in tudi po mnenju v mnogih dru-Kili evropskih središčih le ta namen, da ki vplivala na eni strani na lorda Runcl-jnana, na drugi pa na angleško, francosko jn ostalo evropsko javno mnenje. Odmev kampanje je pa pokazal, da so to javno mnenje ne da zavajati. Edino nakaterl Italijanski listi so ponatiskovali nemške hapade na češkoslovaško, spravljajoč Vso zadevo v zvezo z »bojem proti komunizmu«.
Nemci 75 krat preletoli mejo
Radi te kampanje je bila praška vlada Prisiljena Izdati uradno poročilo, v kate-ugotavlja na podlagi dokumentov, “a so nemška letala od 20. maja letos uosiej nič manj kakor 75krat preletela češkoslovaško mejo. Trikrat so ta letala pristala na Češkoslovaškem držav-ozemlju. Kljub temu ni Češkoslovaška delala Iz teh kršitev moje nobenih mednarodnih komplikacij. Zadnjič se je Pojavilo nemško letalo md češkoslovaš-ozemljem šele v soboto 6. t. m. Prl-sti J? Je zjutraj iz smeri Branitza v Pru-, ' iezijl. letelo uzdolž državne meje In s.e‘el° nato nad Skrohovicami na češko-^f!yaS!<0 državno ozemlje, nad katerim j mudilo celi dve url. V tem primeru
o<Čito, da ta polet ni mogel biti le po-mota v smeri.
V ozadju kolonije
PRAGA, 8. avgusta. Prihod angleškega zastopnika Runcimana v Prago je vzbudil tudi med tukajšnjimi diplomatskimi zastopniki Nemčije veliko zanimanje. V zvezi s tem je nek višji dipolmat-ski uradnik takole tolmačil rešitev sudetskega vprašanja: »Hoče Anglija res rešiti sudetsko vprašanje? Naj da Nemčijz kolonije in sudetsko vprašanje bo rešeno.« To drastično tolmačenje ima vendarle svoje politično jedro, ker namreč dokazuje težnjo Nemčije, ki bi se rada predhodno sporazumela z Anglijo in Francijo, nakar naj bi se šele končnove-Ijavno rešilo sudetsko vprašanje. Za tak sporazum se resnično že iščejo možnosti, ko Nemčija ponuja Angliji in Franciji letalski pakt za ceno gospodarskega sporazuma in nekaterih kolonij.
Gdring obišče London?
LONDON, 8. avgusta. V tukajšnjih krogih ugibljejo zelo mnogo o misiji kapitana Wiedemanna. V dobro poučenih
krogih zatrjujejo, da je bil poglavitni namen Wiedemannovega obiska v Londonu v tem, da je sporočil angleški vladi, da je Hitler določil maršala Goringa za svojega zastopnika za bodoča pogajanja z zpadnimi velesilami. \Viedemann je torej pripravljal pot za obisk Goringa v Londonu, o katerem pa zaenkrat še ni nič definitivnega. Ob tej priliki je Wiede-mann tudi proučeval možnosti tega obiska ter z merodajne strani dobil odgovor, da vlada ne more dati nobenih posebnih jamstev za to, kako bi angleška javnost tak obisk sprejela. Maršal Gdring pa bi prišel v London v naslednji misiji:
1. razgovor o sklenitvi letalskega pakta,
2. vzpostavitev tesnejših gospodarskih stikov med Nemčijo in Anglijo in 3. razgovor o rešitvi kolonialnega vprašanja.
V	londonskih diplomatskih krogih kljub kolebajočemu stališču angleške vlade predvidevajo v doglednem času sestanek lorda Halifaxa in maršala Gdringa, toda ne v Londonu, nego v Halifaxovem gradiču Garrowbyju.
Ruske čete vdrle v Korejo
Prvič v zgodovini Japonske tuje čete na japonskem ozemlju — Novi bojih na vseh straneh
MOSKVA, 8. avgusta. Agencija Tass poroča: Dan po Šige;ninovcm mirovnem predlogu v Moskvi šo japonske čete na obrežju Hanzanskega jezera znova s topovi obstreljevale sovjetsko ozemlje. Japonci so uporabili pri obstreljevanju vse vrste topov do največjih in hoteli s tem pripraviti napad pehote na sovjetske položaje. Sovjetski topovi so prisilili japonske k molku, sovjetske pehotne čete so pa odbile japonski napad in očistile rusko ozemlje do meje.
TOKIO, 8. avgusta. Agencija Domej roča:	Dan	po	Šigemicovem	mirovnem
klega tedna nov incident na sovjetsko-ruski meji. V noči od sobote na nedeljo so vdrle sovjetske čete na ozemlje japonsko Koreje ter zasedle 1 km od meje oddaljeno sellšče Jangvangplng. Rusi so se hoteli v selišču utrditi, toda japonske čete so jih napadle in pognale nazaj čez mejo. Japonci so pri tem ujeli enega Rusa, enega so pa našli na bojišču mrtvega.
V	Tokiu je vzbudil ta napad veliko razburjenje, ker se je zgodilo sedaj prvič v zgodovini, da so tuje čete vdrle na japonsko ozemlje.
TOKIO, 8. avgusta. Sovjetska letala so izvršila zadnje dni več novih napadov na korejsko in mandžursko ozemlje. Pri zadnjem napadu je sodelovalo 100 letal. To je bil največji letalski napad, ki se je kdaj izvršil na Daljnem vzhodu. Pri Čangkufengu je mir. Sovjetske in japonske čete leže v svojih rtrelskih jarkih, ki so oddaljeni le 200 m drugi od drugih. — Pri Pograničnajl in Tunkingu so rkušali Rusi izkopati na mandžurskl strani meje strelske jarke, a so jih japonske čete pregnale.
TOKIO, 8. avgusta. Avala. Japonsko vojno ministrstvo poroča iz Čangkufev-ga, da so sovjetske čete davi zopet napadle japonske položaje. Napad so Japonci odbili in vrgli Ruse v protinapadu 1 kilometer nazaj. Izgube so zelo velike. Boji se ob 6.30 zjutraj še nadaljujejo.
BERLIN, 8. avgusta. Avala. Japonski pOS.anikSigemicu v Moskvi je imel včeraj zopet daljšo konferenco z Litvino-voui, kateri mu je sporočil, da bi bila pogajanja mogoče na podlagi položaja od 4. avgusta, ako Japonci ne bi več napadali in sc umaknili z ruskega državnega ozemlja. Sigemicu pa je odvrnil, da bra-
nijo Japonci le svoje ozemlje, vendar so pripravljeni na sporazum na bazi: 1. ohra nitev sttusa quo, 2. sovjetska Rusija pristane na določitev demarkacijske črte ; in se dalje pogaja. Litvinov ni dal nobenih | konkretnih zagotovil in izjavil, da morajo prej vsi Japonci zapustiti rusko ozemlje. Odbil je tudi predlog za določitev nevtralnega pasu med Rusi in Japonci.
Protesti v Rusiji
RIGA, 8. avgusta. V vsej Rusiji so se vršili veliki protestni shodi proti Japonski. V večini tovarn so bili shodi, na katerih so sprejeli resolucije, ki obsojajo japonske napade na rusko ozemlje. Celo iz najoddaljenejših krajev ruske države so prispeli po radiu protesti, med njimi tudi od več polarnih ekspedicij.
Vendar prevladuje v odločilnih ruskih krogih mišljenje, da bo mogoče konflikt urediti mirnim potom, kakor se je uredil že marsikak konflikt z Japonsko v zadnjih desetih letih.
Kot posebno svarilo Japonski pa prinašajo današnji ruski listi vest, da so se začeli muslimani v Zapadni Kitajski, toč-nejše pokrajina ni označena, gibati in računajo na njih najenergičnejši odpor proti Japonski.
Te dni je odšel na vzhodno fronto tudi poseben vlak, poln najboljših ruskih umetnikov, ki bodo zabavali vzhodno armado.
Kmetski tabor na Brezjah
LJUBLJANA 8. avg. t. Včeraj je priredila »Kmečka zveza« na Brezjah kmečki tabor, katerega se je udeležil tudi1 zastopnik kraljevskega doma g. podpolk. j Pavlič, nadalje beograjski nadškof dr. I Ujčič, ljubljanski škof dr. Rožman in številni predstavniki organizacij JRŽ. O slo-1 venskem kmetu sta govorila notranji mi-' nister g. dr. Korošec in ban g. dr. Natlačen.
Borzna poročila. C u r i h, 8. avgusta. Devize. Beograd 10.—, Pariz 11.99, London 21.39, Newyork 437.00, Milano 22.98, Berlin 175.45, Dunaj 33.—, Praga 15.08.
Dunajska vremenska napoved za jutri:
1 Močno nagnenje k padavinam.
Zapiski Ni nevarnosti za mir
Knez namestnik Pavle je sprejel političnega direktorja »Journal de Gene-ve«. Ta zatrjuje, da je knez namestnik trdno prepričan, da sedaj ni nobene opas-nosti za mir.
■s/
Italijanske izgube v Španiji
V Rimu so objavili uradne podatke o izgubah italijanskih legionarjev v Španiji. V bitkah med Teruelom in Barracasoin, ki so se vršile od 13. do 24. julija, je padlo 27 častnikov, ranjenih je bilo 140, eden je pa izginil. Od vojakov je padlo 205, ranjenih je bilo 1473. Ne ve se, če so v teh številkah všteti tudi letalci, ki so bili v omenjenem času zelo zaposleni. Bombniki so napravili 783 poletov, pri katerih so izpustili 750 ton eksploziv. Lovci so imeli 1124 borb, pri katerih so zbili 20 republikanskih letal, 24 pa onesposobili za borbo. Izvidniška letala „o izstre-Ijala 23.000 pasov mitraljezke municije in vrgla 7200 lahkih bomb. Skupno so italijanski letalci napravili 2808 poletov v 5630 urah, vrgli 758 ton eksploziv in izstrelili 45.000 pasov mitraljezke municije. Skupno znašajo italijanske izgube do konca maja 9541 mož.
Novo prerokovanje
Valencija bo padla ob koncu poletja, pravijo španski nacionalisti. Nekaj podobnega je prerokoval general Franco že pred dvesni leti, pa se do sedaj njegovo prerokovanje Še ni izpolnilo.
Nemška obramba
V Nemčiji poznajo institucijo Sperrge-bietov. To so široki pasovi ozemlja ob mejah, kamor ne smejo častniki tujih vojsk, če jih bodo tam dobili, bodo strogo kaznovani. Razen tega smejo delati na tem ozemlju samo strogo zaupni delavci, ki so podvrženi včasi uprav kasarnskemu življenju. Do sedaj je bil najbolj znan Sperrgebiet Renska dolina, zdaj pa ji bodo priključili še druge dele Rajha, Tako pred vsem velik del Vzhodne Pruske, del Šlezije, češko-nemška meja, Kiel in otoki, med njimi tudi Helgoland. V omenjenih predelih morajo turisti biti vedno pripravljeni pokazati potne liste, vsako daljše zadržavanje pa je prepovedano.
Svoboda tiska
Lord Lloyd je dejal v govoru, ki ga je imel pred angleškimi dijaki, da imajo v Angliji tisk, ki jih informira o vsem, kar se dogaja, pa če jim je všeč ali ne. V nekaterih državah, ki jih je obiskal, so zaradi cenzure časniki tako strahovito žalostni, da jih niti ni vredno čitati.
Kmet ohranil slovensko besedo
Na včerajšnjem taboru na Brezjah je g. dr. Korošec govoril o pomenu kmetskega stanu za ohranitev Slovencev ter med drugim dejal: »V kmečkih domovih se je vedno slovensko molilo, slovensko prepevalo, slovensko govorilo. Slovenski kmečki dom nam je ohranil slovensko besedo. V naših mestih in trgih je bilo vedno dovolj veternjakov, ki so se ali iz koristoljubja ali iz pomanjkanja moralne odpornosti obešali na vrat močnejšim narodom. Ti, slovenski kmet, si stal vedno tiho in ponosno na braniku slovenske besede, ob Tvoqein domu so se odbili vsi valovi močnejših narodov. Tebi.' slovenski kmečki dom, se imamo danes zahvaliti, da nismo že davno izginili v tujih volovih in da smo ohranili svojo slovensko besedo.«
Usoda Maribora
Predsednik jugosl. novinarskega udru-ženja g. dr. Sokolič je včeraj med govorom na zborovanju novinarjev dejal, da usoda Maribora ni samo usoda Slovenije, ampak tudi Hrvatske in Srbije.
Maribor, dne 8. avgusta.
Proslavljamo 20-letnico osvoboditve izpod tujčevega jarma ter živimo v času, ko je potrebna samo iskrica, da se spro-ste vse grozne sile, katere pripravljajo človeštvu novo klanje, katere pripravljajo smrt malim narodom.
Sile, ki so hotele uničiti nas vse, Slovence, Hrvate in Srbe so zopet pripravljene, da v najbližjem trenotku store isto.
Ni potrebno kloniti glav, ni se potrebno bati, temveč moramo odpreti oči ter neustrašeno pogledati resnici v lice, odkloniti moramo vse kar slabi našo življen-sko silo ter se brezpogojno postaviti na stražo.
Mladina, posebno pa akademska, se je v takih trenotkih še vedno zavedala svoje dolžnosti. Nevarnost pa je danes večja nego je bila dosedaj, za to se moramo pa bolj temeljito pripraviti. Nas Slovencev ni mnogo, Čehov tudi ni mnogo, pa so s svojo samozavestjo in zavednostjo prestali 1000-letno uničevalno delo svojih sosedov ter so sedaj v edinstvu s Slovaki pokazali, kaj zmore mali narod ako gre za njegovo svobodo. Češka in slovaška akademske mladina se je združila. Od desnice do levice se je postavila enotna na branik svobode svoje domovine ter vlila nov pogum, samozavest in upanje v boljšo bodočnost v srca dolgoletnih borcev za svobodo Čehov in Slo-vakv.
Zakaj bi pri nas ne šlo isto, ali so res tako veliki idejni razpori, ali je res tako velika strankarska zagrizenost, da bi to onemogoča? Ne, to se da ustvariti, naša mladina je tega zmožna!
Radi slabih gmotnih razmer, ki so še podprte s splošno pasivnostjo večine naroda, je naša akademska mladina prisiljena sprejemati pomoč iz rok raznih »dobrotnikov«. Ta pomoč je neznatna ako pomislimo, da se mora plačati s hlapčevstvom, izgubo značaja in poštenosti. Kakor hitro bo naša akademska mladina osvobojena pritiska svojih »dobrotnikov«, bo lahko šla preko vseh dosedanjih sporov, se bo lahko združila tar z združenimi močmi vlivala pogum v srca malodušnih, učila bo narod človečanske ljubezni, trebila bo trnje podlosti in hlapčevstva, v zajednici s hrvatskimi in srbskimi tovariši pa bo že v bližnji bodočnosti gradila močno in konsolidirano Jugoslavijo.
Slovenski akademski mladini je dana častna naloga, da ona prva mobilizira vse sile za obrambo Slovenije, za obrambo države, kajti Slovenci bomo prvi na poti ekspanziji, ki hoče preko nas do morja.
Ako bomo složni, pošteni in samozavestni, ako se bomo zavedali, da v tej neenaki borbi lahko izgubimo svojo težko priborjeno svobodo, bomo iz boja izšli kot zmagovalci, kajti oni ne morejo izgubiti ničesar, mi pa lahko izgubimo vse. Zatorej osvobodite mladino iz političnega jarma, ki jo teži, da ne more posvetiti vseh svojih sil borbi za ohranitev naše samobitnosti in svobodne Jugoslavije!
NARODNE SLAVNOSTI BAČKIH SLOVAKOV
NOVI SAD, 8. avgusta. V Bačkem Pe-trovcu so se pričele včeraj velike narodne slavnosti bačkih Slovakov, združene s proslavo 201etnice obstoja kraljevine Jugoslavije in češkoslovaške republike. K slavnostim, ki jim prisostvuje tudi češkoslovaški poslanik v Beogradu dr. Jaroslav Lipa in predstavniki raznih jugoslovanskih in češkoslovaških kulturnih organizacij, so se zbrali Slovaki iz vse Bačke, a prišla so tudi odposlanstva iz Češkoslovaške in slovaških kolonistov v Romuniji. Dopoldne je bil zbor Slovaške Matice pod predsedstvom evangljskega škofa Štarkeja, popoldne pa zborovanje zveze češkoslovaških kmečkih zadrug. Poteni so sledili telovadni nastopi Sokolov in druge prireditve. Slavnosti se nadaljujejo tudi še danes.
POSMRTNICE PO STJEPANU RADIČU
ZAGREB, 8. avg. Ob današnji desetletnici smrti Stjepana Radiča, velikega rodoljuba in narodnega voditelja, so se vršile danes dopoldne po vsej Hrvatski svečane zadušnice.
Nacionalistična protiofenziva
Nacionalistične čete so ob reki Ebro zopet vrgle republikance
n osvojenih položajev
SARAGOSA, 8. avgusta. Nacionalistično poveljstvo poroča, da se prešle nacionalistične čete pri Ebru v protiofenzivo, ki se je popolnoma posrečila. Protiofenziva se je pričela pri Mequinenzi in Fayonu. Nacionalističnim četam se je posrečilo republikansko fronto na več mestih predreti in pognati sovražnika v beg. Nacionalistične čete so zasledovale republikance' do reke Ebro, ujele nad 2000 mož in zaplenile mnogo bojnega materiala. Republikanci so pustili na bojišču 2000 mrtvih. V ofensivi je sodelovalo 100 nacionalističnih tankov.
SALAMANCA, 8. avgusta. Avala. Na-
cionalistično bojno poročilo pravi: Našim četam se je posrečilo očistiti dolino reke Ebro od sovražnikov, in sicer v odseku med Megrinenzo in Pojamo. V teh bojih je bila 42. republikanska divizija popolnoma uničena. Naše čete so zajele tu 1000 ujetnikov.
VALENCIA, 8. avgusta. Avala. Včeraj ob 23.40 so naznanile sirene v Valenciji, da se bližajo mestu sovražni bombniki. Republikanske obrambne baterije so jih pričele takoj obstreljevati, vendar so nacionalisti vrgli na mesto več bomb in napravili precej škode zlasti v pristanišču.
Madžarska vojaška enakopravnost
Italijansko posredovanje za sporazum s sosedi — Zbliževanje med Madžarsko in Jugoslavijo
BUDIMPEŠTA, 8. avgusta. Tukajšnji listi poročajo, da je akcija za vojaško enakopravnost Madžarske v polnem teku.
Italijanski ministrski predsednik Mussolini je obvestil madžarskega ministrskega predsednika Imredyja že ob priliki njegovega zadnjega obiska v Rimu o pogajanjih za solunski sporazum z Bolgarijo, ki je bi! med tem res sklenjen in objavljen. S tem v zvezi je obljubil Mussolini posredovanje Italije, da se sklene podoben sporazum tudi med Madžarsko in njenimi sosedi. Sedaj razpravljajo o tem vprašanju v diplomaciji srednje Evrope, končna odločitev o sporazumu bo pa odvisna od stališča držav male antan-
te, ki ga bodo določile na konferenci na Bledu.
BUDIA^PEŠTA, 8. avgusta. »Az Est« poroča, da je bila v soboto v Horgošu seja madžarsko-jugoslovanske obmejne komisije, na kateri so se urejevala razna vprašanja malega obmejnega prometa. List poudarja, da so potekla vsa pogajanja v največji slogi in prijateljstvu. Jugoslovanski delegati so izjavili, da so dobili posebna navodila, naj v kolikor je mogoče ustrežejo madžarskim željam. List pravi, da je to nov dokaz za iskrena prizadevanja za zbližanje in spoprijate-ljenje Madžarske in Jugoslavije.
Priključitev Antijohije k Turčiji
ANTIJOHIJA, 8. avgusta. Prvi del volitev v antijohijskem sandžaku bo v sredo 10. t. m. Kakor se izve iz zanesljivega vira, pa nameravajo Turki pozvati antijohijsko prebivalstvo, daj podpiše še pred koncem volitev posebno deklaracijo, v kateri se zahteva takojšnja priključitev sandžaka k Turčiji.
Duff Cooper v Nemčiji
KIEL, 8. avgusta. Prvi lord angleške admiralitete Duff Cooper je položil v spremstvu nemških admiralov na spomenik padlih mornarjev v Saboe venec s trakom v angleških barvah. Poveljnik nemškega vzhodnomorskega brodovja je priredil nato angleškemu mornariškemu ministru slavnostno kosilo. Duff Cooper je odplul iz Kiela včeraj ob 8.30 zjutraj na jahti »Enchantress« v Gdinijo.
Veliki italijanski manevri
RIM, 8. avgusta. V navzočnosti Mussolinija so se pričeli včeraj v coni Taglia-cozzo, oddaljeni od Rima samo 50 km, veliki manevri italijanske vojske. Na teh manevrih se bodo preizkusile nove motorizirane divizije Torino in Cacciatori delle Alpi, ki podprte od rimske posadke operirajo proti diviziji sardinskih grenadirjev.
MACDONALD V PALESTINI
LONDON, 8. avgusta. Angleški minister za kolonije sir Malcolm Macdonald se je vrnil z Malte in odletel z vodnim letalom v Abukir in od tam v Jeruzalem, kjer se je sešel z angleškim palestinskim komisarjem. Potovanje ministra za kolonije v Palestino je v zvezi s tamkajšnjimi nemiri.
PROMETNI MINISTER SPREJEL PREDLOG STROJEVODIJ.
SARAJEVO, 8. avgusta t. Prometni minister dr. Spaho je sprejel zastopnike strojevodij, ki so mu izrazili svoje želje. Strojevodje naj bi se izvzeli iz dosedanjega železniškega zakona. Potrebno bi bilo spraviti jih pod nov zakon, ki naj bi obsegal vse strokovno izobražene strojevodje, brez obzira na druge šolske kvalifikacije. Minister dr. Spaho jim je odgovoril, da se z njimi popolnoma strinja. Za današnje stanje ni odgovoren, ker ni bil niti 1. 1923 niti 1931, ko so sprejeli iz-premembe, na položaju prometnega ministra. Izjavil je še, da se bo z vsemi silami zavzel za njihov položaj.
CAR BORIS V ITALIJI.
RIM, 8. avgusta. Po poročilu iz poletne rezidenco italijanskega kralja San Rossore, je prispel danes tja bolgarski car Boris. Kraljica Ivana se mudi z obema otrokoma že več časa v San Rossoru. Car Boris bo v prihodnjih .dneh odpotoval dalje v Švico in naj-ibrže tudi v London.
POBOJI V PALESTINI
JERUZALEM, 8. avgusta. V zadnjih dneh so terjali nemiri v Palestini zopet
4	žrtve. Od ubitih sta dva angleška vojaka, dva po Arabca.
SLAVNOSTI V RADGONI.
BADGONA, 8. avgusta. V nemški Radgoni so priredili včeraj nacion. socialisti -velike slavnosti v spomin vseli bojevnikov ,ki so padli v svetovni vojni, ob prevratu in pozneje za stranko. Slavnosti sc je udeležilo okoli 7000 bivših bojevnikov nacionalnih socialistov. Glavni govornik je bil polkovnik Kurz.
OBDAVČENJE SAMCEV V GRČIJI.
ATENE. 8. avgusta. Vlada pripravlja zakon, ki bo neoženjenim moškim naložil občutne davščine. Plačevati bodo morali dvakrat toliko kot družinski očetje. V državno službo bodo v booče sprejeti samo oženjeni moški, samskim pa bo določen rok, do katerega se morajo ali oženiti ali pa zapustiti državno službo, če zapusti samski človek po smrti kako premoženje, pripade polovica državi.
POMORSKA NESREČA NA IRSKEM
LONDON, 8. avgusta. V gosti megli, ki pokriva Irsko morje, je zadel neki potniški parnik 50 km daleč od Holyheoda nad Dublinom v ribiško ladjo in se v štirih minutah potopil. Od 10 potnikov so se rešili samo trije, vsi ostali so se utopili.
RUDNIŠKA NESREČA
OLEIWITZ, 7. avgusta. V Sosniškem rudniku je vdor zemlje zasul 4 rudarje. Trije so mrtvi, eden pa nevarno ranjen.
ZMAGA ČSR NAD ŠVEDSKO
STOCKHOLM, 8 julija. Pred 25.000 gledalci se je odigrala včeraj tu nogometna tekma med Švedsko in Češkoslovaško. Češkoslovaška enajstorica je zmagala z rezultatom 4:2.
BANKROT POLJSKIH MEST.
VARŠAVA, 8. avgusla. „Wieczor Warszawski“ poroča, da je zašla večina poljskih mest v hude finančne stiske. 13(5 mest stoji pred bankrotom, ako jim ne bo pomagala država,
Drobne vesti
DVE KMEČKI DOMAČIJI V PLAMENIB
Pragersko, S. avgufta.
Med močnim neurjem, ki je v soboto pozno zvečer razsajalo nad našo okolico,' je strela zanetila požar pri posestniktr Francu Š o š t a r j u v Starem logu. Par minut nato pa je strela udarila v Starem logu še v hišo pos. Ivana Godca. Obe poslopji je ogenj upepelil. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino.
STRELA JE UDARILA
Sv. Barbara v Slov. gor., 8. avgusta.
V	soboto zvečer so se nad našim krajem zbrali temni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Med bliskom in gromom se je zgrnila močna nevihta z nalivom. Okoli 19. ure je udarila strela v hišo pos. Kaca v Mali Zimici pri Sv. Barbari. Poslopje je bilo v trenutku v plamenih in postalo žrtev divjega elementa.
Požar pri Sv. Barbari v Slov.
goricah. Pri Sv. Barbari je pogorelo poslopje Trojner J. in Letnik M., ki sta šele to pomlad prevzeli posestvo po pokojnem bratu. Požar je izbruhnil sredi noči, sosedje so rešili samo živino, a poslopje z vsem gospodarskim orodjem je pogorelo do tal. Sveto-martinski gasilci so prihiteli z dvema brizgalnama, a je bilo gašenje otež-kočeno, ker je primanjkovalo vode. Ogenj je nastal v podstrešju in domnevajo, da je bil podtaknjen iz maščevanje. Škodo krije zavarovalnina.
Bik ga je poškodoval. V Lumouošah obč. Gornja Radgona je velik bik, težek 650 kg. močno poškodoval pos. Švaba Fr. pri čiščenju jasli ter mu zlomil 3 rebra in mu zadal tako hude notranje poškodbe, da je maloverjetno, da bi ozdravel.
Nezgoda motociklista. V Maistrovi ulici se je včeraj težje poškodoval tehnik Ivan Vogrinec. Pri padcu z motorja se je močno poškodoval na glavi ter je moral iskati pomoči v bolnišnici.
Pod sod je padel 64 letni posestnik' Ivan Serbinek iz Zg. Kungote, ko je spravljal v klet jabolčnik. Težko poškodovan je bil prepeljan v tukajšnjo' bolnišnico.
Tatvina dokumentov. Moravtzu Rudolfu iz Gradca je neki neznani uzmo-vič izmaknil iz suknje v Zg. Radvanju vse osebne dokumente, menda v nameri, da pride do denarja.
Okoli 400 Din je izgubila nezaposlena postrežnica Terezija Petrovič, Levstikova ul. 9., na poti iz Nab. zadruge proti gl. kolodvoru. Pošten najditelj naj odda denar njej ali na stražnici.
Proslava 20-letnice osvobo-jenja v Središču
Središče ob Dravi, 8. avgusta.
K proslavam našega narodnega osvo-bojenja je včeraj tudi Središče na dostojanstven način doprineslo svoz delež in s tem vsej širni okolici pokazalo, da živi pri nas delavno in zavedno ljudstvo, ki zna pravilno ceniti svobodo in močno narodno državo. Proslavo so združeno priredila Društva kmetskih fantov in deklet Sokolsko društvo in Gasilsko društvo. Lepo formiran sprevod je izpred »Rotovža« krenil na Gradišče, kjer je bil najprej narodni tabor z nagovorom staroste Sokolskega društva br. Č u 1 k a, nato slavnostni govor režiserja Milana Košiča ter govora zastopnikov organizirane kmetske mladine dr. Igorja Rosine in predsednika Zveze kmetskih fantov in deklet Ivana Kronovška.
Po vzpodbudnih nagovorih je bila najprej zanimiva tekma koscev, kjer je kmetska mladina na vzoren način manifestirala za pravice kmetskega dela in izkazala trdemu kmetskemu delu vse spo štovanje. Po tekmi je bila na prostem v režiji mariborskega režiserja g. Milana Košiča predstava »Desetega brata«, kije bila pri občinstvu sprejeta zelo simpatično. Posamezne vloge so igralci odlično rešili, zlasti je ugajal sam deseti brat, Krjavilj in Manica. Škoda, da je predstavo po prvem dejanju motil dež. Nadaljevala pa se je ob 18. uri ter lepo uspela. Po predstavi je bila v Sokolskem domu dobro obiskana narodna veselica.
Novice
[kar zmaguje
15.000 gledalcev, samo 5000 plačalo
Glavna ovira za razvoj najnovešc in gotovo tudi najvažnejše prometne tehnične pridobitve — letala, je bila odklonilno stališče širokih mas naroda, ki so videle v novi pridobitvi le drzno novotarijo. Vendar so se našli idealisti, ki so to oviro 2 vsemi razpoložljivimi sredstvi organizirane propagande strli. Najboljši dokaz za to trditev nam je včerajšnji miting, ki ga je pripravil inicijativni mariborski Aeroklub ob svoji desetletnici.
DOPOLDNE:
Že zgodaj zjutraj se je zbirala na tezenskem letališču publika in občudovala številna letala, ki so počastila proslavo. Prispela so sledeča letala: tri iz Beograda, eden izmed njih tipično akrobatski, ki bo zastopal našo državo na svetovnem prvenstvu, iz Zagreba, Skoplja, Ba-tovo iz Borova, iz Ljubljane pa Pelikan in mali Rapetov motorček, s katerim se je pripeljal g. doktor sam. Na nasprotni strani pa je bilo uvrščenih sedem vojaških letal, ter ob hangarju jadralna letala iz Beograda, Ljubljane in Maribora, skupj pet.
Ob pol enajstih so se zbrali pred hangarjem mnogi odličniki, med njimi mariborski škof dr. Tomažič, poveljnik mesta general Stanojlevic, soproga generala ■Maistra s sinom, obolelelga župana je zastopal obč. svetnik Saboty, okrajnega načelnika dr. Šiška in Eiletz, več polkovnikov z g. Jovanovičem na čelu, zastopniki oblastnih odborov iz Ljubljane, Beograda, Zagreba, Skoplja, Osijeka in Sarajeva, častni predsednik dr. Tominšek, sedanji predsednik Krejči in mnogi drugi.
Po globokem govoru je škof blagoslovil prostor, hangar in novo letalo, kate-mu sta kumovala soproga generala Maistra in župan dr. .luvan. Nato je spregovoril g. predsednik Krejči, ki je uvodoma pozdravil odličnike in predlagal vdanostno brzojavko Nj, Vel. kralju Petru II., in . pozdravne brzojavke visokemu predsed. " Ni. Kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu, Kr, vladi, banu, pokrovitelju vojnemu minst. £• Mariču in komandantu vojnega letalstva gen. Simoviču. Orisal je težko, toda
plodno desetletno delo in se spomnil izgube hrabrega pilota dr. Šestana. Končal je z vzklikom: »Naj živi naša lepa in močna država Jugoslavija, naj živi naš ljubljeni mladi kralj Peter II!« Govorili so še polk. Jovanovič, v imenu župana Saboty, soproga gen. Maistra kot kumi-ca, dr. Tominšek in zastopnik oblastnega odbora iz Skoplja. Naj še pripomnimo, da se je lepe proslave udeležil tudi nad osemdesetletni vpokojeni polkovnik g. Vlajič, ki se je z letalom pripeljal iz Beograda.
Po oficialnem delu so si gostje ogledali protiplinsko razstavo v bližini letališča.
POPOLDNE:
Kljub temu, da so se bližali črni preteči oblaki, so se že kmalu po eni uri pričele zbirati ogromne množice in zavzele ves prostor, namenjen za gledalce. Prireditev se je pričela z manjšo zamudo in sc zaradi nagajanja motorjev ni mogla vršiti po napovedanem programu. Že med prvo točko — let jadralnega letala z aeroplan-sko vprego — so. se vsule debele kaplje in je bilo treba z nadaljevanjem programa nekoliko počakati. Množice so vedrile pod drevesi in jih je zabaval zvočnik z novicami iz letalstva in obrambi proti plinskim napadom. Nepopisno navdušenje je žel drzni Miša Petrovič iz Beograda, ki je z višine 500 m skočil s padalom. Nič manj aplavza pa ni odesel Mariborčan kapetnn Poljanec za smele akrobacije na lovskem letalu. Tudi ostale točke so zadivile publiko, za konec pa je bil improviziran napad na »naselbino« in vaja protiplinskc obrambe.
Včerajšnji miting je pridobil nove tisoče za krasni letalski šport. Porazno pa je dejstvo, da je od približno 15.000 gledalcev plačalo vstopnino, ki je bila malenkostna, le 5.000, vsa ostala množica pa je občudovala program na račun Aerokluba, ki je imel s prireditvijo ogromne stroške. Pričakovali bi pač več uvidevnosti; občinstvo naj bi se oddolžilo prirediteljem za lep program vsaj s tem, da bi plačalo neznatno vstopnino.
sko postajo, da se zgradi še en most, da se razširi in zboljša ccstno omrežje, da sc olajša uradništvu položaj z uvstritvijo Maribora v prvi plačilni razred, dalje da se dvigne vinogradništvo, regulira Pesnica, pomaga tako zapuščenim in revnim Halozam s pokrenitvijo kake industrije itd. Meja je občutljiva, je poudaril župan, meja je ko živo srebro, zato mora biti osredotočena vsa naša pozornost in skrb na njeno utrditev. Trdna pa bo le, če bo trajen gospodarski položaj obmejnega prebivalstva in njegova narodna zavest.
Dr. Lipold je novinarjem zlasti predo-čil važno vlogo Maribora v tujsko-pro-metnem pogledu, ki zato zahteva nujno izgraditev dobrih, modernih cest. Severna meja, tu so vrata v našo državo in Maribor je ključ. Največji tujski promet gre preko Maribora.
Za pozdrave se je zahvalil predsednik novinarskega udruženja dr. Sokolič iz Zagreba in zagotovil, da se novinarji zavedajo velikega pomena Maribora. Pokazali so svoje živo zanimanje zanj že s tem, da so ga obiskali zdaj v tako velikem številu. Mi ne gledamo, je dejal dr. Sokolič tu samo meje Slovenije, ampak enako tudi mejo Hrvatske in mejo Srbije, našo skupno mejo, katere potrebe in interesi so nam pri srcu in se bomo zanje po svojih močeh tudi vedno zavzemali.
Po sestanku so si novinarji pod vodstvom dr. Lipolda ogledali vse razstave, popoldne so obiskali meeting na aerodromu in si nato ogledali tudi kopališče na Mariborskem otoku. Zvečer so odpotovali iz Maribora z najboljšimi vtisi.
Včerajšnje avtomobilske nesreče
V	včerajšnjih dopoldanskih urah je peljal iz Kamnika Hočevarjev tovorni avto 26 romarjev na Brezje, Na klancu pod Brezjami pa se je avto narobe obrnil v obcestni jarek in pokopal pod sabo vseh 26 romarjev. Petero potnikov je dobilo težje poškodbe, mrtvega pa so potegnili izpod avta posestnikovega sina Franca Grošlja iz Podgorij, ki ga je pritisnil avto ob obcestno ograjo.
Druga avtomobilska nesreča s smrtnim izidom pa se je zgodila v popoldanskih urah tudi v bližini Brezij. Ko so mošanjski gasilci korakali iz tabora na Brezjah proti domu, je privozil za njimi še do sedaj neugotovljen avto in povozil Andreja Brinška ter mu prizadel težke poškodbe na glavi, da je obležal nezavesten.
Z motorjem se je težje ponesrečil Ivan Markuš iz Pobrežja. Zaletel se je z vozilom v ograjo in dobil poškodbe na glavi. Motorno kolo je docela uničeno, pač pa se ni zgodilo nič njegovi ženi in otroku, ki jih ;e vozil ponesrečenec.
n. Mednarodni katoliški csperanlski kongres v Ljubljani se je pričel včeraj. Slavnostni otvoritvi v frančiškanski dvorani so prisostvovali tudi predstavniki banske uprave in mestne občine ter razni drugi odličniki. Po pozdrav-govorih jc bil izvoljen za predsednika kongresa Holandec g. Heilker. Nato je ga. Fiedler (Madžarska) podala referat
o	katoliškem esperantskem gibanju ob njegovi 20-letnici ,nakar so sledila druga poročila, Zvečer je bila v frančiškanski cerkvi slavnostna akademija o!) veliki udeležbi. Danes si bodo esperantisti ogledali Bled in Gorenjsko.
o, Iz občinske pisarne v Poljčanah. Občinski urad razglaša, da je po zakonu prepovedano saditi samorodnice ter Je tudi prodaja teh kaznjiva. — Invalidi, ki so v državni ali samoupravni službi, naj se zglase pri tajniku udruženja na Pragerskem zaradi ureditve nekaterih vprašanj. —• Za letošnjo jesensko setev se bo delilo seme ozimnih žit. Pravilno kol-kovane prošnje je do 10. avg. oddati na občini. Hkrati je plačati aro po 50 para od vsakega kilograma naročenega semena. — Mladeniči rojeni leta 1919 se ne glede na pristojnost zadnjič opozarjajo, da se zglasijo v občinski pisarni. S seboj morajo prinesti vse potrebne dokumente za vpis v rekrutni spisek. --Kolarje, kovače in druge obrtnike, ki se pečajo s popravilom vozov, opozarjamo, da smejo vnaprej izdelovati kolesa v širini, ki je določena za platišča in sicer do teže 1200 kg 6 cm, do 200 kg 8 cm,
do 3500 kg 11 cm in preko 3500 kg 16 cm. Od prvega aprila 1939 bodo morali imeti vsi vozovi predpisana platišča.
n. Predlogi za uvedbo novih brzor vlakov. V Zagrebu je bila na železniški direkciji anketa o uvedbi novih sezonskih brzili vlakov na progi Zagreb— Beograd. Nova ureditev prometa naj bi stopila v veljavo s sezono 1939/40. Ravnatelj g. Preček se jc živo zavzel za razbremenitev proge Zidani most— Zagreb in predlagal, da se v bodoče prvenstveno uporablja proga čez Čakovec, Varaždin na Zagreb.
n. Zagreb dobi dva nova gigantska moslova. V Slavonskem Brodu gradijo dva nova mostova in sicer za železniški in vozovni promet. Oba gradijo po najnovejšem sistemu — z varjenjem, in bosLa široka po devet me-rov. Pri gradnji se izvaja najstjožja kontrola za solidnost materiala in dela. Strokovnjaki, ki so gledali varjenje, so izrekli odlično oceno in pravijo med drugim, da industrija v Slav.. Brodu lahko zadosti najtežjim nalogam tehnike.
n. Slinavka in parkljevka sta v Za* grebli zatrti. Čeprav ni več nobenega primera, so ostali v najstrožji veljavi še vsi ukrepi, ki so bili izdani.
n. 115 letnemu starcu so začeli rasli novi zobje in lasje. Pred dnevi je umrl v brčanskem srezu kmet Andrija Petrovič kateremu so začeli poganjati v zadnjih letih življenja novi zobje, tudi plešo s« mu že jeH zakrivati mehki beli lasje.
n. Raki jih preživljajo. Siromašno prebivalstvo iz Soko banje nalovi na leto do 5 vagonov rakov. Raki so za nje zvečina glavni zaslužek; lovijo jifo z mrežami.
n. Nenavaden samomor. Iz Subotice prihajajo vedno pogostejše vesti v pobojih in samomorih. Čudno smrt pa si je zbral 40 letni trgovski potnik Peter Ši-koš, kateremu je nedavno ušla žena. V poslovilnem rpismu pravi, da ni mogel preboleti razstanka z ljubljeno ženo. Popil je strup, ki si ga je pripravil iz nikotina.
n. Otrok je utonil v škafu. V. Ve-
slarski ulici v Zagrebu se je igral na dvorišču poldrugo leto star otrok, Ivica Vukšič. Povspel se je na Škaf. zdrknil v vodo in utonil.
n. Tisočpctslo turistov v Dubrovniku. Včeraj, v nedeljo, je pripeljal italijanski prekooceanski parnik s,Rinrf iz New-Yorka 1500 izletnikov. Ogledali so si romantično dubrovniško okolico ler se proti večeru odpeljali naprej proti Benetkam.
n. Električno centralo dobi Virovitica.
Zgradila jo bo mestna občina z najetim trimilijonskim posojilom, ki ga bo dobila od SUZOR-ja.
n. Državno razstavo vseh vrst psov priredi pod okriljem Federation Cynolo-gique Internationale, ter v okviru Ljubljanskega velesejma Jugoslovanski kinološki savez v dneh 1. in 2. septembra. Pokrovitelj te razstave je kraljevič Andrej. Jugoslovanski kinološki sevez v Ljubljani I. Cesta v Rožno dolino 36 daje vse potrebne informacije. Rok za prijave je do 18. avgusta.
o. Velikodušna darila za poplavljence ob Muri. Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani je pokrenilo dobronamerno akcijo, da zbere širom Slovenije kar največ prispevkov za pomoč poplavljen-cem ob Muri. Zbirka znaša danes čez 10.000 din. Večje zneske so darovali g. Matej Hedžet, veletrg, v Ljubljani in tovarno J. Hutter in drug, Maribor po 1000 din, tovarna J. Bonač sin, Ljubljana in Zdravilišče Slatina Radenci po 500 din. Poleg teli darovalcev je darovalo še okoli 100 dobrotnikov manjše zneske. Društvo se vsem darovalcem najprisr-čnejše zahvaljuje in ponovno trka na srca in prosi pomoči. Na vsaki pošti dobite prazno položnico. Nanjo napišite »Društvo prijateljev Slovenskih goric, Ljubljana. Štev. ček. računa 16,463.
o. Celjska železničarska godba jo slavila svojo tridesetletnico obstoja. Včeraj in predvvčerajšnjem je celjsko železničarsko godbeno društvo praznovalo 30-Ietnico obstoja. V soboto zvečer so priredili pred kolodvorom koncert, nato pa zaigrali celjskemu g. županu Mihelčiču podoknico. — V nedeljo se je vršilo v Godbenem domu slavnostno zborovanje; pri tej priliki so se razdelila odlikovauja.
Za izboljšanje novih cest
Osnoval se je v Mariboru odsek »Društva za ceste" — Na zboru sprejeta važna resolucija
V	soboto ob 17. uri je bila v mestni posvetovalnici ustanovljena sekcija »Društva za ceste«. V nagovoru na zbrane goste in zastopnike je g. dr. Lipold najprej Pozdravil zastopnika bana g. dr. Rateja, Načelnika tehničnega oddelka banske uprave inž. Skaberneta, župana dr. Juvana, okrajnega načelnika dr. Šiško in piletza, policijskega šefa dr. Trstenjaka druge.
G. dr. Vrhunec je v daljšem govoru Pojasnil pomen društva in poudaril zlasti veliko važnost nove sekcije za zanemarjeno severno mejo. Po daljši debati je bi-ja,sprejeta resolucija, ki obsega devet *°čk in je nekak program najnujnejših jtel v mariborskem področju. Končno je Pila izvoljena sekcija »Društva za ceste« Po že predhodno sestavljeni listi in si-c^r: predsednik ing. Vladimir Šlajmer, Podpredsednik dr. Al. Juvan in Ferdo <*toter, tajnik Jos. Loos, blagajnik H. Weiss, odborniki pa so ing.^ Jos. Baran, Pfof. Franjo Baš, ing. I- 1'erluga, Ivan ^ačar, dr. Franjo Lipold, Al. Mihelčič, ^iloš Oset, dr. Al. Remec, ing. Jan Va-in Franjo Žebot. V slučaju potrebe pa Podo kooptirani v odbor še novi člani.
, Na zboru je bila sprejeta resolucija, !z atere povzemamo najvažnejše točke: Nuino potrebno je, da se sprejme v prodani najnujnejših Cestnih del modernizacija ceste, ki pelje od madžarske meje Pfeko Čakovca in Ptuja v Maribor. Sla-stanje te ceste izloča tc predele iz ^Užitnega prometa, ki pelje od Madžar-Kc v Italijo ter grozi, da se bo ta tran-k n' promet usmeril mimo naše države. ravtako je potrebno, da se v program ajnujnejših cestnih del predvidi moder-'zacija zveze iz Maribora po Dravski Pini do Prevalj. Nemudoma sc mora pri-M z modernizacijskimi deli na cesti
med Mariborom in Celjem. Ugotavljamo nujno potrebo kategorizacije cest v severnem predelu Dravske banovine, ker je razmerje med državnimi in banovinskimi cestami v tem predelu najnugod-nejše v celi državi. Dalje pozdravlja ustanovitev cestnih fondov in objavljeni 6 letni program »kraljevskih cest«, ugotavlja pa, da je severni predel banovine v programu močno zapostavljen in prosi sekcija vso našo javnost, da jo v stremljenjih za zboljšanje naših cest vsestransko podpre.
Obisk novinarjev v Mariboru
Da poživi zanimanje časopisja in s tem najširše javnosti za Maribor hi severno mejo, je predsedništvo Jugoslovanskega novinarskega udruženja porabilo priliko otvoritve Mariborskega tedna in sklicalo sejo centralnega odbora topot v Maribor. Hkrati je priredila ljubljanska sekcija novinarsko ekskurzijo in tako je prispela včeraj v Maribor večja skupina novinarjev, med njimi zastopniki vodilnih zagrebških in beograjskih listov.
Ob 10. dopoldne je bil v mestni posvetovalnici sestanek novinarjev, katerega so se udeležili tudi predstavniki mestne občine in Mariborskega tedna.
v pozdravnem govoru je mestni župan g. dr. Juvan podal novinarjem kratko poročilo o razvoju Maribora in njegovega zaledja v teh 20 letih izza osvobojenja, hkrati pa opozoril tudi na najnujnejše potrebe severne meje v narodnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem pogledu. Zaprosil je novinarje za pomoč, da se tem potrebam čim prej ugodi. Potrebno je, da dobi Maribor svojo radij-
Ob dvajsetletnici osvobojenja
Razvoj prebivaSstva Maribora in
okolice
Maribor slovensko mesto
Od 37.000 na 57.000 prebivalcev
znejših letili res le nastanek nove industrije, nam dokazuje dejstvo, da je imela ta okolica 1. 1931. že 16.398 prebivai-
Maribor, ki je dobil že v 13. stoletju mestne privilegije, je ostal dolga stoletja provincialno mestece s komaj 1500 prebivalci. Šele po zgraditvi železnic po 1.
1846., se je pričel hitreje razvijati, da je dosegel že tik pred svetovno vojno -7.000 prebivalcev. Toda kljub temu lepemu številčnemu porastu, je ostal še dalje mesto z vsemi znaki provincialnega malomeščanstva. Nemci, ki so po sili državnopolitičnih razmer v mestu gospodarili, so bili zaposleni le s svojimi nacionalnimi prizadevanji in brez dejanske opore v kompaktno slovenskem Podravju, dočim je moral slovenski mestni živelj bojevati ostre boje za svoj goli obstanek. Tako so napravili Nemci Maribor za »graško predmestje«, Slovenci pa le za pomožno postojanko.
V	takih razmerah je dočakalo naše mesto v jeseni 1. 1918. osvobojenje in združitev z Jugoslavijo. Nova državna meja je izločila Gradec kot nemško zaledno oporišče in središče, toda tudi del naravnega severnega mestnega zaledja in zlasti edino železniško zvezo s Pomurjem. Nova železniška zveza čez Ormož na Ljutomer in Mursko Soboto te izgube ni nadomestila, amppak nam je Pomurje v prometnem oziru celo še bolj odtujila. Ker so bila pozneje postopoma ukinjena razna oblastva, uradi itd., je grozila Mariboru celo nevarnost nazadovanja, toda nova industrija, trgovina in ostala gospodarska delavnost je izgube izenačila in omogočila novo napredovanje. Tako je narasel Maribor že 1. 1921. na 30.737 prebivalcev, deset let pozneje, 1. 1931., pa je štel že 34.319 duš. Ako torej računamo, da je bil prirastek tudi v zadnjih sedmih letih enak onemu v desetletju 1921—1931, znaša njegovo današnje število prebivalstva najmanj
37.000. Razni znaki pa kažejo, da je bil porast dejansko večji.
Nastanek novih industrijskih obratov je povzročil zlasti porast števila delavskega stanu, ki se po naravnem prirastku in pritoku z dežele večinoma ne naseljuje v samem notranjem mestu, ki meri le 7 kvadratnih kilometrov, ampak pred vsem v predmestnih vaseh Krčevini, Košakih, Pobrežju, Studencih, Radvanju (Novi vasi) in Teznem. Zato je ta neposredna okolica, ki tvori z notranjim mestom že davno dejansko enoto, v teh dvajsetih letih bolj naglo napredovala, kakor Maribor sam. L. 1910. je imela ta okolica skupaj le 11.807 prebivalcev, v 11. letih, t. j. do 1. 1921., pa je narasla le za 688 duš. Da je povzročil dvig v po-
zanimajo že neke tovarne za milo, pa tudi nek cirkus, ki ga misli preparirati. Zanj upajo dobiti lin 4.000. Gledajo žalostno in komaj čakajo na povratek. Zaslužek pa tudi ni velik, ker imajo precejšnje stroške. Dobro delajo tudi pokuševalnice vin, ki imajo prav izbrana vina. seveda i so pa tudi cene »izbrane«. Upajmo, da nas ; bo bog deževja kmalu zapustil, saj dosti godrnjamo nad njim.
cev. Številčni porast v naslednjih sedmih letih je pa bil še večji, in danes bo že število 20.000 prej prenizko kakor previsoko. S predmestno okolico, ki k mestu še ni priključena, kakor v Ljubljani, Celju, Ptuju in drugod po Jugoslaviji, ima torej Maribor ob dvajseti obletnici osvobojenja najmanj 57.000 prebivalcev.
Osvobojenje je pa razblinilo v nič tudi bajko o nemškem narodnostnem značaju Maribora. Že prvo ljudsko štetje leta 1921. je pokazalo, da ni Nemcev v mestu niti 15 odstotkov, po štetju 1. 1931. pa je znašalo število Slovencev in ostalih Slovanov v Mariboru 31.470 duš, vseh Neslovanov skupaj le 2849, Nemcev pa samo 2696. Celo manj kakor Srbov in Hrvatov, katerih je bilo omenjeno leto naštetih 2931! Narodnostna statistika neposredne okolice izkazuje v celoti le nekaj sto Nemcev, da bi jih bilo vseh v mestu in predmestnih občinah komaj okoli 3000. 3000 nasproti 57.000! To razmerje ustreza res dejanskemu položaju, kajti nekaj sto slovenskih neza-vednežev ne more nihče šteti k pravi nemški narodni manjšini, ker bi bilo tako prištevanie v nasprotju celo z načeli nove narodnosocialistične Nemčije.
Jugoslovanski Maribor, ki je v dvajsetih letih po osvobojenju narasel z neposredno okolico od okoli 37.000 na 57.000 prebivalcev, je po narodni pripadnosti meščanov vsaj tako slovensko mesto, kakor je Gradec nemško.
Dijaški kongres v Mariboru
Življenje na sejmišču
Kljub nenaklonjenemu vremenu je obisk na razstavi še precej zadovoljiv, kar je znak, da je razstava pestra in zanimiva. Še nikoli ni bilo na Mariborskem tednu toliko poskrbljeno za zabavo kot na letošnjem. Streljalnice so kar oblegane, tam na sredi nekje je napihovalnica za merjenje moči, da zveš — če že sam ne veš — ali si »džin, atleta, artista ali spor-tista«, ne manjka seveda popularnih vrtiljakov, zabavišča si pa tudi ne moreš predstavljati brez obrabljenih atrakcij, kot so žena-metulj, žena brez glave, čarobni most in podobne zabave.
Dalmatinski ribiči so pripeljali tudi postavnega morskega psa, nameravajo pa kmalu odjardati nazaj in pravijo da niso vajeni takega življenja. Manjka jim morja in ribiških mrež. Sicer se pa za psa
V	zvezi s prireditvami Mariborskega tedna in Narodnega tabora pripravlja Društvo jug. akademikov v Mariboru .dijaški kongres, da opozori tovariše z drugih univerz in drugih krajev na probleme na severni meji ter jim v pravi luči prikaže nevarnost nekaterih novejših svetovnonazorskih gibanj za Slovence. V dneh 10. do 15 .avgusta bodo imeli tukajšnji visokošolci v gosteh kolege iz Prage, Brna, Beograda, Zagreba in Ljubljane, ter delegate pokrajinskih odnosno ferijalnih društev iz Kranja, Ptuja, Murske Sobote, Velenja, Celja, Novega mesta in Kočevja. V sredo, 10. avg. bo v dvorani Ljudske univerze literarni večer, naslednjega večera v dvorani Grajskega kina koncert praških konservatoristov, v petek bodo člani „Neodvisnega gle-dališča“ predvajali „Breskov cvet“, v soboto pa bo kongres z zborovanjem v Narodnem domu, izlet na mejo (v avtobusih) in udeležba pri bakladi. V nedeljo pa se bodo akademiki pridružili Narodnemu taboru.
m. Poslovalnica »Večernika« v Mariboru se nahaja v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti 13, kjer cenji naročniki lahko poravnajo naročnino ali pa tudi oddajo oglase za list. Uprava lista je slejkoprej v poslopju Mariborske tiskarne d. d., Kopališka ulica 6. Komur je prikladneje, se lahko posluži nove poslovalnice na Aleksandrovi cesti
m. Dr. Bohuš Vybiral, znani pro-pagator jugoslovanske - češkoslovaške kulturne vzajemnosti, ki se mudi danes v Mariboru, je obiskal našo redakcijo.
m. Prvi občni zbor kolesarskega
društva ,,Pošlela“, podružnica Sp. Dobrava, sc je vršil v klubovem lokalu v gostilni Sever in ga je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Franc Šeruga v navzočnosti matičnega predsednika g. J. Lupše. Živahno zanimanje za kolesarski šport je pokazala velika udeležba. Soglasno je bil izvoljen tale odbor: predesdnik Fr. Šeruga, namestnik J. Pivec, tajnik Lene Franc, namestnik Fr. žvižaj, blagajnik A. Laščak, nam. Krninc, voditelj Fr. Muršič, gospodar Jos. Nekrep, odborniki: V Godec, A. Rogina, K. Ko-
lar, L. Keršič, nadzorni odbor: M. S’č-ver, Fr. Molek. Po volitvah je g. Lupša govoril o kolesarskem športu, nakar jo bil občni zbor zaključen.
o	Rdeči križ Radvanje se vsem plemenitim darovalcem, ki so nam poklonil! razne darove in s tem pripomogli k dobremu gmotnemu uspehu tombole najpri-srčneje zahvaljuje.
Mariborsko kasaško društvo bo ime-
lo	svoj letni občni zbor 12. t. m. ob 19. uri v posebni sobi hotela „Za-morec“.
m. Proslava 50-lelnice mesarjev in klobasičarjev v Mariboru se vrši ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije v nedeljo 14. t. m. Ob 7. uri zvečer v Gambrinovi dvorani. Obenem s to proslavo sc vrši v ponedeljek, 15. avgusta ob 10. uri tretji redni občni zbor. Zveze združenj in odsekov mesarjev dravske banovine v Ljubljani, ki poziva na proslavo takole: Vabimo vas, da se priključite armadi, ki bo navedene dni manifestirala za Jugoslavijo in mi še posebej za zadružno smisel! Informacije o prireditvi je dobiti v Mariboru v Zadružni pisarni Ob jarku štev. 6.
* Med dr. Walter Tbalmann, Stolna ul.
1	I, tel. 20-45, ordinira do 20. avgusta.
S	Putnikom v Gradec v četrtek, dne
11.	avgusta: le Dih 100.—. Prijavite se takoj pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj.
* V Celovec (Vrbsko jezero) ob priliki velikih športnih prireditev vozi Putnikoy moderni avtokar v ponedeljek, dne 15. avgusta. Vožnja le Din 120.-—. Prijavite se nemudoma pri Putniku Maribor-Celje Ptuj.	'	"	;
* Balalajka koncert z velikim variete sporedom na zabavišču.
* Vpisovanje v Legatov Enoletni tri govski tejjjaj v Mariboru je dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih, od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat.
* Velika tombola JS dne 15. avgusta na Trgu svobode. Glavni dobitki avtomobil Opel, motorno kolo, moderna spalnica, radio-aparat, harmonika itd. Tom-* bolske karte po din 5.—.
* Užitkapoln izlet v prekrasne pokrajine! Od 25. do 31. avgusta z luksuznim avtokarom »Putnika«: Postojna - Gorica - Grado - Benetke - Padova - Gardone Riviera - Riva - Merano - Cortina d’Am-pezzo - Millstadt - Vrbsko jezero - Celovec. Sedem dni popolen aranžman le din 1600. Prijave sprejema do četrtka dne 11. avgusta »Putnik« Mariber, kjer se dobijo vse potrebne informacije.
* Na splošno željo prireja »Putnik« zopet izlet v Celovec (Vrbsko jezero) na praznik dne 15. avgusta. Vožnja le din 120.— Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj.
Kultura
Pozabljena obletnica
Ime češkega slikarja, karikaturista in grafika Karla KI i č a, ki se je rodil leta 1838., torej pred sto leti v Hostin-nem in je umrl 1926 na Dunaju, bo pač !e redkokateremu Slovencu znano. In vendar je ta genilni in duhoviti karikaturist pred skoro 60 leti globoko posegel v slovensko politično in družabno življenje.
Bilo je v tistem času, ko je L e v s t i k, sprt z vsemi tedanjimi političnimi in literarnimi veličinami, z vso trpkostjo in grenkobo do dna užaljenega idealista bičal v svojem sarkastično satiričnem listu »Pavlih i« gnilo kompromisar-stvo in egoistično samopašnost slovenskih politikov. Levstikova sreča, ali morda nesreča, je bila, da je našel v osebi na Dunaju živečega slikarja Karla Kliča sijajnega pomočnika. Kllčeve karikature v »Pavlihi« so bile za Slovence prava senzacija, morda še večja kakor Levstikovi teksti. Dokler si je Levstik »izposodil« samo naše staroslovenske prvake je še nekako šlo, saj so ga ti ime-
li	itak že dovolj dolgo v želodcu; pri njih si Levstik ni mogel ničesar več pokvariti. Toda, ko je segel tudi po mladih, je moral spoznati, da tudi ti ne poznajo šale, kadar gre za sloves njihove lastne osebice. Mladoslovenci so se bili tedaj s staroslovenci dogovorili za ceno
Zarnikovega mandata za nekako slogo, ki pa niti na prvi niti na drugi strani ni bila posebno iskrena in je bila že v naprej obsojena na neuspeh. Levstik, ki je od starih toliko pretrpel, je ta neuspeh, pri katerem so jo mladi izkupili, predvideval. V svojem »Pavlihi« je prinesel izvrstno Kličevo karikaturo Zarnika — med dvema stoloma. Ta karikatura in pa nimigovanje, da bo prihodnjič prinesel tudi urednika »Slov. naroda« Tomšiča, je bila smrt »Pavlihe«. Tako je Ceh Klič s svojo izredno spretnostjo povzročil, da se je na njegovi umetnosti pokazala vsa slovenska tesnosrčnost in nezrelost.
Ime slikarja Kliča pa je šlo po vsem svetu, čeprav tudi njega doma niso posebno cenili. Kot umetnik, ki si vedno išče novih poti, je izumil in dopolnil čelov rsto načinov v reprodukcijski tehniki: tisk v globino, svetlotisk, in fotome-hanična reprodukcija se ima v veliki meri zahvaliti njemu za nastanek in izredni razvoj v zadnjih letih.
Kličeva umetnost je eno izmed zanimivih poglavij češko-slovenskih kulturnih stikov.	j	a	d.
k. Flamsko akademijo so ustanovili.
Belgijski kralj je imenoval prvih 30 članov.
k. Nova bolgarska drama. Znani bolgarski pisatelj Kiril Hristov je izdal v reviji Bolgarska Misal tridejanko »Otkri-vatelj«.	1
k. Velika razstava italijanske dekorativne umetnosti v Argentiniji. 6. avg. bodo v Buenos Airesu odprli veliko razstavo italijanske dekorativne umetnosti. Porkoviteljstvo nad razstavo, ki bo v dvanajstih ogromnih, dvoranah je prevzela vlada argentinske republike.
k. Nova knjiga o Dreyfussu. Pariški založnik Stock, ki je nekdaj založil nešteto knjižic in brošur ter polemičnih spisov v prid obtoženemu Dreyfussu je izdal zdaj svoje spomine, ki so vzbudili veliko pozornost v pariških literarnih krogih.
k. Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« bodo v prihodnji sezoni igrali v Niimbergu in Hannovru, k. O Masarykovl knjižnici, ki so jo v
Ljubljani ustanovili, da bi poglobili naše kulturne stike s Čehi in Slovaki prinašajo češki listi daljše članke, kjer to misel iskreno pozdravljajo.
k. Roger Martin du Gard v bolgarščini. Lanskega Nobelovega nagrajenca roman »Poletje 1914« je prestavil Nikola Nikolajev v bolgarščino.
k. »Na križpotju Evrope« se imenuje zbirka esejev, ki jih je ob priliki kongresa Penklubov izdala praška sekcija. Uvodni članek je napisal Karel Čapek. Nadalje so sodelovali še sledeči avtorji: Ferdinand Peroutka, Vaclav Chaloupec-
ky, J. L. Hromadka, Fr. HrubV, A. Pra-žak. V knjigi so portreti sv. Vaclava, Ji-rija Podebratskega, Komenskega, Kollar-ja, Havlička in Masaryka. Knjiga je pisana v francoščini in angleščini.
k. »Življenje in delo W. Shakespeareja« je izšlo v Snpski književni zadrugi (Po-učnik X.). Pisec je prof. Vlada Popovič. Knjiga obravnava: Shakespearejevo dobo, življenje, delo in bibliografijo. Razen tega je v njej mnogo slik.
k. Nekaj številk o estonskem šolstvu*
V	šolskem letu 1937/38 je imela Estonska 1210 javnih in 17 privatnih ljudskih šol s 105.600 učenci, tako da je prišla na 680 prebivalcev 1 ljudska šola. Na teh šolah je poučevalo 1870 učiteljev in 1930 uči* teljic, torej 3800 učnih moči.
k. Na literarnem večeru, ki se bo vršil v sredo, 10. t. m. v okviru prireditev akademske mladine v dvorani Ljudske univerze bodo nastopili pred-* vidoma sledeči pisatelji: Ingolič, Kreft) Potrč, Kerenčič, Vodušek, Rudolf; Klopčič in Seliškar.
k. Zanimanje za slovensko književnost med Cehi. Seliškarjev roman „Na-sedli brod“, ki je izšel pod naslovoib „Na uskali“ v prevodu dr. B. Vybi' rala v Jugoslovanski knjižnici je bil po desetih mesecih kljub veliki nakladi (5000 izvodov) razprodan. Druga izdaja je izšla v 3000 izvodih. — Prav tako vlada že sedaj veliko zanimanje za Ingoličcve „Lukarje“, ki jih prav tako prevaja dr. Vybiral. Avtor sam je delo za češki prevod nekoliko predelal.
V	Mariboru, rine P VTIT. 1938.
»V e č e r n i lc«
Strar. 5.
Šport Motociklistične dirke
Včeraj dopoldne je priredil Motoklub »Maribor« tradicionalne mednarodne motociklistične ' dirke za državno prvenstvo Jugoslavije. Stard in cilj je bil pri Kamniškem drevoredu. Proga je znašala po kategorijah 47.6, 68 in 81.6 km. Komisijo so tvorili gg. Anton Antončič od Moto-kluba Maribor, Nikola Boškovič, pročel-nik športne kom. zveze, Salamon, preds. M. K. M., Simončič in inž. Kanzler.
Rezultati:	Prva	dirka, kategorija
A. Športne mašine 250 ccm, 10 krogov, Startali 4 krat. Prvi je Milenkovioh Wolf, NSKK Graz na DKW 250 ccm v času 45 minut 35 sek. Povprečna brzina 82.922. Drugi Zohrer, NSKK Graz, Puch, čas 47 min. 36 sek.
Kategorija B. Športne mašine 350 ccm, 10 krogov. Zmagal je Waska od NSKK Graz na Puch v času 48 min. 26 sek., 78.044 km. Drugi je Scholz, NSKK Graz, DKW v času 48 min. 30 sek., kategorija X. Turni motorji do 1000 ccm. Startala sta samo 2 vozača. Zmagal je Ivan Zenc od Motokluba »Pohorje« na Puch 500 ccm v času 39 min. 10 sek.
Druga dirka. Kategorija C, športni motorji 500 ccm, 12 krogov. Zmagal inž. Rudi Lotz, Motoklub Maribor na NSU v času 55 min. 45 sek., kilometraža 81.363. Postal ie državni prvak. Drugi je bil dr. Aleksander Hribar iz Zagreba na BMW v času 57 min. 4 sek. Kategorija E, športni motorji do 1000 ccm. Prvi je Milenko-vich iz Gradca na DKW 250 ccm v času 54 min. 16 sek., kilometraža 83.558. To je najboljši čas dneva! Drugi je Rotwangl Hans, NSK Graz na Rudge, čas 56 min. 51 sek.
Državni prvak je postal mariborski favorit inž. Lotz, a najboljši čas je dosegel Milenkovich iz Gradca. Odličen dirkač Uroič iz Zagreba je imel smolo. Enkrat je imel defekt, drugič pa je padel in se ranil na desnem ramenu, kljub temu pa je v štirih krogih vodil.
Zvečer ob 18. uri je bila v lovski sobi pri »Orlu« razglasitev razultatov in razdelitev nagrad. Intimno svečanost je vodil predsednik MKM g. Salamon, ki je toplo pozdravil zastopnika Mariborskega tedna g. direktorja Loosa. Vsi imenovani zmagovalci so dobili lepe pokale, medtem ko je državni prvak g. inž. Lotz prejel že drugič prehodni pokal »Mariborskega tedna«, ter lep venec z državno trobojko. če še v tretje zmaga, ostane pokal MT njegova last.
Organizacija dirk je bila brezhibna, gledalcev zelo mnogo.
s. Prvo kolo v ligi je prineslo poraz Ljubljani od Jugoslavije z 2:0. BSK je premagal sarajevsko Slavijo s 4:1, Gra-
djanski:Jedinstvo 5:0, Hajduk :Gradjan-ski (Skoplje) 4:1, Hašk:Slavija (Varaždin) 2:1, Bask:Sparta (Zemun) 1:0.
s. Teniško državno prvenstvo. Ilirija je včeraj premagala SK Majšperk v moškem in damskem klubskem prvenstvu, obakrat s 5:0.
s. 6 novih rekordov. V soboto in nedeljo je bil kot uvod v športne prireditve mariborskega tedna lahkoatletski miting.
ki je prinesel kar šest novih mariborskih rekordov in sicer: Oroszy (Rapid) v skoku ob palici 3.36 m, Končarič (Maraton) v teku 110 m zapreke 18.3, Muraus (Žel.) v teku 600 m 1,31.2, Lončarič (M.) v teku na 60 m 7, Kolarič (M.) v teku 300 m 39.5, Stojnšek (M) v teku na 2000 m 6;15.3 in štafeta Železničarja 10x100 m 2;04.
Gospodarstvo
Svinjska in mes«a tržeča
Na domačih tržiščih svinj in mesnih izdelkov ni v zanjem času zaznamovati večjih izprememb. Promet je sezoni primeren in se giblje v srednjih mejah. Povpraševanje ni veliko in gre v glavnem le za kritje tekoče porabe. Cene so v glavnem neizpremenjene.
V	inozemstvu se je položaj precej učvrstil, vendar se cene gibljejo več ali manj na dosedanji višini. Zlasti velja to za mast in slanino na angleških tržiščih, kjer so še pred kratkim cene nekoliko popustile, ker so dosegle previsok nivo, ki nikakor ni odgovarjal letnemu času in tendenci tržišč.
Na praški trg je bilo ta teden pripeljanih okroglo 1700 svinj, največ iz inozemstva, med njimi 218 pitanih mangalic iz Jugoslavije. Naše dobro pitane težke svinje so se trgovale po 6.10—7.40, ru-munske težke 7.25-—7.60, Špeharji 6.65— 7.25, madžarski 6.90—7.20 in domači Dr-šutarji po 4—7.50 kron za kilogram žive teže.
Za meso in mesne izdelke je bil d u-n a j s k i trg začetkom tega tedna precej
; sprejemljiv. Povpraševanje je zlasti veljalo mladim svinjam, nemara, ker je bil dovoz te dni malenkosten in se je blago v primeri s prejšnjim tednom podražilo za
2	pfeniga za kilo. Podražila so se tudi zaklana teleta, dočim slanine skoraj ni bi-
lo	mogoče prodati, čeprav so cene nazadovale za 3—5 pfenigov pri kilogramu. Proti koncu tedna je povpraševanje docela ponehalo.
V	veletrgovini na Dunaju je stalo zadnje dni goveje meso najboljše vrste 1.55—1.70, prvovrstno 1.47—1.55, drugovrstno 1.23—1.47, svinjski kare 1.40— 1.67, teletina 1.000—1.33, zaklane svinje madžarske 1.20—1.40, jugoslovanske (mangalice) 1.33—1.40, pitane svinje 1.20 —1.33, mesnate 1.27—1.40, drob 1.00— 1.33, mast 1.50—1.60, slanina'1.07—i .20 in salo 1.33—1.40 mark za kilogram.
Tudi italijanska tržišča ne kažejo posebnih sprememb. Konzum se usmerja deloma na mesnine, gnjat, salame, itd., vendar so zaloge precejšnje. Na jesen je računati z živahnejšim povpraševanjem in se bodo tudi cene popravile.	D.
Slaba letina paprike
V	Jugoslaviji že par let cene papriki zelo nazadujejo. Vzrok je hud konkurenčni boj med domačimi podjetji, ki cene tlačijo vedno bolj navzdol. Vsled tega mlini za papriko prevzemajo sirovo blago od kmetov po vedno nižjih cenah. Posledica tega je, da se kmetom pridelovanje paprike skoraj več ne izplača. Vedno bolj opuščajo paprične nasade, ki so se od lani do letos skrčili od približno 2000 na komaj 1000 katastralnih juter. Razen tega je bilo letos neugodno vreme, tako, da sedaj ne računajo več kot na 50 do kvečjemu 60 vagonov zmlete paprike. Do prihodnje žetve bo v Jugoslaviji precej malo blaga, ker znaša letna potreba približno 100 vagonov, na izvoz pa letos sploh ni misliti.
Vsled nezadostne produkcije cene hitro naraščajo, še pred kratkim je stala zmleta paprika, kamercialno blago, v veletrgovini 8 do 10 dinarjev za kilogram, sedaj pa že 20 do 23. Tudi po obiranju ni
■ računati na znižanje cen, ker pač blago
I	manjka.
g. Veliko tvomico za ricinovo olje bodo zgradili v Vojvodini v Banatskem Des-potovcu. Naprave bodo zelo obširne in bodo moderno urejene. Ricinovo olje se bo večinoma izvažalo.
g. Tvornica čevljev Bata je opustila svojo prodajno družbo na Dunaju, ki je dobavljala čevlje prodajalnicam v Avstriji.
g. Iskanje nafte v Jugoslaviji je v polnem razmahu. Pred kratkim je bila ustanovljena delniška družba »Panonija«, pri kateri je udeležena država s 25% in ki bo iskala nafto od Slavonije ob Dravi do Mure. Sedaj pa začne z delom tudi Jugoslovanska družba za iskanje nafte, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma. To podjetje bo napravilo poskusna vrtanja v Banatu in v vzhodni Srbiji. V obeh področjih, ob Muri in Dravi, kakor tudi v Potisju in ob rumunski meji, so že več-
krat naletili na petrolej.; Pri Peklenici ob Muri ga že dolgo pridobivajo, čeprav doslej le neznatne količine.
g. Evropska premogovna konferenca.
V	Haagu je pričela konferenca zastopnikov premogovnikov, ki se je udeležujejo največji producenti premoga: Belgija. Nemčija, Anglija, Francija, Češkoslovaška, Poljska in tudi Holandija. Predvsem gre za izravnavanje nasprotstev med poedinimi državami, med katerimi se bije hud konkurenčni boj.
g. Na sadni trg v Pragi je bilo ta teden pripeljanih več partij raznega sadja tudi iz Jugoslavije. Lepa rana namizna jabol-k iz okolice Ljutomera so se na debelo prodajala po 3—3.50 kron za kilogram, komercialno blago, večinoma iz Srbije, pa povprečno po 2.50—3 krone. Iz okolice Subotice je bilo na trgu precej lubenic, ki so se nudile po 1.20—1.30 kron za kilogram v trgovini na debelo, vendar je bilo bolj malo kupčije. Dovoz ranega grozdja je neznaten, pričakujejo pa za prihodnje dni večje pošiljke iz okolice Smedereva in zlasti iz Bolgarije, deloma tudi iz Grčije.
g. Paradižniki in čebula za Irsko. Irska vlada je objavila seznam uvoznih kontingentov za paradižnike in čebulo. Do 21. septembra se more v to državo izvoziti 3200 angleških centov paradižnikov in 9000 centov čebule. Cene so še precej ugodne.
g. Izvoz češpelj se je letos zaradi neugodnega vremena v vzhodnih predelih države zakasnil za dva do tri tedne in se prične šele v drugi polovici avgusta. Po najnovejših vesteh iz Beograda bo Jugoslavija lahko izvozila v Nemčijo 2150 vagonov, od tega 1800 v Avstrijo, potem 1200 na češkoslovaško, 200 v Francijo in 200 vagonov v Švico. Poljska še ni določila kontingenta za jugoslovanske slive. ■—
g. Jesenski velesejem v Lipskem bo
od 28. avgusta do 1. septembra. Poleg vzorčnega sejma, ki bo razvrščen v 21 stavbah, se priredi tudi tehnični velesejem, ki se bo letos zlasti bavil s stavbarstvom in gradbenim materijalom.
g. Ameriška žetev bombaža bo letos dobra in jo cenijo skoraj na 11 milijonov bal. Pred poldrugim mesecem so cenili donos še na 10 milijonov Ml.
g. Bombažna preja na Poljskem se bo po vesteh iz Varšave pocenila za 10%. Ministrstvo za trgovino in industrijo vztraja na tem, da se cene znižajo, združenje predilnic pa temu nasprotuje.
Sah
š. Konec nemškega šahovskega prvenstva. Prvo mesto si je priboril Eliskases z I2V2 točkami, drugo in tretje mesto si pa delita Michel in Kieninger z 10 točkami.
Jože Malenšek
Pri 26 strelskem polku v svetovni vojni
(tedaj 45 jugoslovanski polk)
Popolnoma izčrpan sem se javil bolnega in se znašel po štirih mesecih muk in trpljenja o božičnih praznikih v bolnišnici v Košicah na Ogrskem. Vse bolnišnice so bile prenapolnjene z ranjenci in bolniki, zato je bila oskrba zelo slaba. Primanjkovalo je tudi zdravnikov. Čez teden dni so začeli izpraznjevati bolnišnice, ker so pravili, da so Rusi odaljeni od mesta samo še 25 km in da so že tudi pred Krakovom. Tako sem prišel 6. januarja 1915. z bolniškim vlakom v Maribor, v vojaško bolnišnico na Tržaški cesti. Šele tukaj je človek našel nekoliko odpočitka od prestanih muk. Tudi preskrba je bila dobra. Csz tri tedne nam je bil dovoljen vsak popoldan prost izprehod po mestu in snieli smo izostati do 11 ure ponoči. Prva moja pot je bila v Narodni dom. Tukaj se je človek čutil najbolj domačega, saj je bil sprejet ^ z odkritim veseljem ne samo od »kuče-gazde« Valjaka, ampak tudi od ostalih Slovencev, ki so se krepko držali svoje-Ka ognjišča. Našel je tu vedno ponosnega in neuklonjivega dr. Rosino, prof. klasične gimnazije dr. Jerovška, iriljub-Ijenega dr. A Medveda, dr. Verstovška, dr. Ravnika, prof. Voglarja, pošt. kontrolorja Bahovca. Matijo Pirca in dru-8e, Sem so prihajali tudi tedanji stotnik In poznejši oaš seneral Maister, stotnik
Vaupotič in mnogi drugi rezervni častniki, med njimi Franjo Luknar, Mirko Ravter, bratje Friedlovi, Tone Mohor, Mikloš, Tomažič, dr. Ferluga, Lojze Malenšek in dr. To je bila, rekel bi, ena sama družina, ki je imela iste misli in iste želje, to je zmago slovenskega orožja. Sem pa so pošiljali Nemci tudi svoje vohune, da bi iztaknili kaj se kuha v tem »srbofilskem« gnezdu. Vsak, ki je zahajal v Narodni dom, je bil politično osumljen in nezanesljiv. Za Slovence so ime-
li	pri kadru posebne evidenčne pole z napisom »Politischverdaohtige Ofizire und Mannschaft«,
V	družini, ki je zahajala v Narodni dom, je bilo vedno veselo, posebno pa še takrat, ko so prinesli časniki članke o pregrupacijah nemških armad. Pregru-pacija je pomenila navadno, da so bile osrednje sile tepene, da je zmagovala antanta. V Narodnem domu so bili vsi precej poučeni o položaju na bojiščih. Deloma so prinašali vesti razni častniki, ki so prišli z bojišč, a največ se je izvedelo iz grških listov, na katere je bil naročen prof. Jerovšek. Te časopise je pustil cenzor gladko skoz. ker menda ni obvladal grščine. »Zeus« pa se je izgovarjal, da je profesor klasičnih jezikov in jih radi tega neobhodno potrebuje.
Prišel je mesec maj leta 1915. Rusija
je bila poražena in njene čete so se morale umakniti daleč nazaj na svoje ozemlje. V tem času je napovedala Avstriji vojno Italija. 26. strelski polk je bil premeščen z ruskega na italijansko bojišče. Avstriji je primanjkovalo vojaštva, sposobnega za vojskovanje. Mnogo ga je bilo po bolnišnicah. Da bi dopolnila svoje polke na bojnem polju, je ustanovila ta-koimenovane »leteče komisije«, ki so imele nalogo spraviti vse količkaj sposobno vojaštvo k polkom na fronto. Ena taka komisija, kateri je načeloval general Teisinger, se je znašla tudi v Mariboru. Na pregled je moralo vse vojaštvo od kadra in iz bolnišnic, izvzemši nevarno bolnih in ranjencev. V komisiji ;e imel glavno besedo general, zdravnik pa, ki je pregledoval, je bil samo peto kolo. General je samo izpraševal »Wie lange waren sie im Felde, waren sie ver-wundet, was fehlt ihnen»« itd. če mu je povedal kdo, da je bil Ie kratko dobo na bojišču, je bil od moštva takoj »A-tauglich« častnike pa je pošiljal kar takoj na fronto. Tako so se zopet dopolnili različni polki na bojnem polju. Srečo sem imel, da me je poslal po pregledu Še za tri mesece v bolnišnico, ker sem mu povedal, da sem bil od početka do 6. jan. 1915, torej 4 mesece na bojišču. Med tem časom se je bila prva in druga bitka ob Soči, a Italijani so bili v obeh poraženi.
Sredi oktobra istega leta sem se znašel spet pri svojem polku na fronti. Bil sem dodeljen 4. četi prvega bataljona. Polk je branil odsek okoli nekega griča
na Doberdobski planoti. Vendar ni bil ves naenkrat v prvi črti, ampak so se menjavali posamezni bataljoni tako, da je bil eden vedno neposredno pred sovražnikom, eden v rezervnih pozicijah za pokopališčem vasice Doberob in eden v Kostanjevici. Menjava se je vršila vsakih pet dni. V vasici Doberdob je bil takrat štacljski poveljnik major Cvirn, kateremu so pravili tudi »Burgermeister vOn Doberdob« (župan Doberdoba). Imel je nalogo dirigirati posamezne kolone vod-kazane položaje, kar se je seveda godilo samo ponoči.
V	tem času se je pričela tretja soška bitka in kar nato četrta. Italijani so navalili na avstrijske položaje z vso svojo silo, da bi jih zlomili. Treskalo je kakor bi bil sodni dan. Prva črta je bila vsa v dimu in ognju, a sreča je bila, da ]e njih topništvo streljalo predafeč, ker sta bili sovaržni črti preblizu skupaj. Ponekod so ju ločile samo žične ovire. Na ta način je ostala prva črta še precej varna m vsi napadi na nož so lili s hudimi izgubami odbiti. Med tem časom so bile vse rezerve v stalni pripravljenosti in so imele nalog, v primeru italijanskega predora izvesti takoj protinapade, ki bi se pa menda bili izjalovili, ker je otvorila italijanska artilerija proti rezervam zaporni ogenj.
_______________________________(Dalje.)
Podprimo nabiralno akcuo za gradnjo doma matičnega Sokola
Zanimivosti
Mrzlična gonja za radijem
Aljaska postala obljubljena dežela nekdanjih zlaloiskalcev
Aljaska je s svojimi nepreglednimi zasneženimi poljanami in blestečimi za-mrzlimi jezeri še vedno ona tajinstvena dežela, ki s čudovito močjo zvablja neštete ljudi, ki so po svoji naturi nagnjeni k senzacijam in tajinstvenemu iskanju. Aljaska je še vedno dežela stoterih in tisočerih možnosti, dežela sanj in fantazije. Tisoči in tisoči so svojčas merili na vse strani njene nepregledne daljave, ko so mrzlično iskali zlato. Takrat je v Aljaski vladala takozvana »zlata mrzlica«. Kose je ta polegla, ji je sledila »petrolejska gonja«. Koliko jih je poizkušalo srečo, koliki so tvegali svoje življenje in ga tudi izgubili, ko so vrtali in vrtali v zemljo ter čakali in .iskali — čudež. Pa je minula tudi ta »petrolejska gonja«. Razočarani so se vračali vsi tisti, ki so skušali iz grudi' te tajinstvene pokrajine izgrebsti veliko bogastvo za vse življenje, a so žalostno končali, bodisi da so propadli gospodarsko ali da so jih zagrnile za večno poljane te čudovite dežele.
Toda nobeno razočaranje ni zadnje razočaranje v življenju človeštva. Aljaska je zadnji čas postala spet »obljubljena dežela« za vse tiste, ki hlepijo po bo-
gastvu in se do brezglavosti ženejo za gospostvom tega sveta. Ob bregovih velikega Medvedjega jezera, ob sedemdesetem meridijanu, so bila po zatrjevanju iskalcev, odkrita bogata in neizčrpna ležišča dragega radija. Prej tiha in pusta pokrajina ob jezeru je čez noč postala kot mrvljišče. Od vseh strani se je zgrnilo na tisoče iskalcev, ki vročično iščejo in postavljajo vse na eno kooko ali — ali! Toda minula je tudi nekdanja romantika iskalcev zlata, ki so s primitivnimi sredstvi skušali iztrgati iz zemlje bogastvo. Sedanji iskalci se poslužujejo vseh modernih tehničnih pridobitev. S seboj so pripeljali celo eskadro letal, ki vzdržujejo zvezo med notranjostjo in med Iskalci. Poročila pravijo, da se je nekaterim iskalcem posel bogato obnesel. Za stvar se je začela zanmati celo kanadska vlada, ki pa zaenkrat še koleba, ali se ^aj sama spusti v iskanje radija in tako z bogato rudo še močneje utrdi svoj državni proračun, ali naj iskanje radija primerno obdavči in zvali s tem breme in tveganost na rame vseh tistih, ki jim je v krvi iskanje in lov za bogastvom.
ve
VPLIV VROČINE NA DEBELE IN SUHE LJUDI.
Preiskave, ki so jih izvršili na baltimorski univerzi, so dognale, da je splošno mnenje, da debeli ljudje bolj trpijo pod vročino nego suhi, napačno. Ko so poizkusne osebe izpostavili močni toploti z menjajočo zračno vlago, se je pokazalo, da so debeli ljudje bivanje v temperaturi nad 35 stopinj pri istočasno močni vlažnosti zraka, torej v klimi, kjer se je vtrip žile močno zvišal, znatno bolje prenesli kakor pa suhi ljudje. Seveda je bila pri debelih izguba vode vsled močnega potenja večja kakor pri suhih, ker potrebuje maščoben organizem več vode kot mršav. ' Zato tudi vitek človek pri hoji po vročini manje trpi žejo kot debe-lušast človek. Kljub temu torej, da je Di-la v teku rečenih poizkusov opažati pri suhcih manjša izguba vode, ker so se manj potili, so vendar bolj trpeli od vročine kot debeluhi. Toda eni ko drugi so vroč zrak bolje prenašali, če je bil suh.
X Odprava k beli lis!. Z Danskega je odšla te dni v Grelandijo odprava, ki si je postavila posebno zanimivo nalogo. Mladi voditelj odprave grof Knuth Mft novinar Munck nameravata raziskati tisto »belo liso« na grenlandskem zemljevidu, to je pokrajino Pearyland, in pri tem razrešiti tudi arheološko in etnografsko zagonetko, kako so prišli Eskimi na sever Vzhodne Grenlandije. Domneva je, da so Eskimi potovali tja preko Pe-arylanda, in da se s to preselitvijo da pojasniti, zakaj je naenkrat izginila cvetoča eskimska kultura v pokrajini Thule v 14. in 15. stoletju.
X Bolnišnica lz stekla. V Bognor Re-
gisu na Angleškem so zgradili bolnišnico, kjer so vse stene steklene. Ta bolnišnica je edinstven tip in predstavlja najidealnejšo rešitev problema bolnišnice za nalezljive bolezni, kjer gre za to, da se bolniki izolirajo, da se pri tem popolnoma ločijo od vsakega stika z zunanjim svetom, kar je doslej vedno zelo škodljivo vplivalo na duševnost in zaradi tega tudi na ozdravljenje takih bolnikov. Steklene stene omogočujejo bolnikom, da drug drugega vidijo, da se morejo med seboj pogovarjati in tudi sprejemati obiske, ne da bi bili obiskovalci pri tem izpostavljeni nevarnosti, da se okužijo.
X Vulkan Asama-Jama na japonskem otoku Hondo je pričel spet bruhati. Lava je opustOšila skoro vse nasade murV na vznožju gore. Več vasi je pogorelo. Prebivalstvo beži v notranjost otoka.
X Koliko prebivalcev ima Kitajska? Neki francoski znanstvenik trdi, da živi na kitajskem ozemlju le 250,000.000 prebivalcev, ne pa nad štiristo, kakor ne kateri trdijo. Pravi, da je umrljivost na
Kitajskem silno velika In so glavni po-speševatelji epidemije, lakota In revolucije. Tudi umrljivost otrok je zelo visoka. Ce bo šlo tako naprej, pravi znanstvenik, moramo pričakovati rapiden konec kitajske republike.
x Nemčija Je odnesla arhive Iz Dan-ziga. Kakor javljalo agencije, je Nemčija odnesla arhiv iz mesta Danziga. Rabiti ga nameravajo za zgodovinska proučevanja. Del arhiva so odnesli že pred leti.
X Meteorologi bodo merili temperaturo v Oceanu. Prekooceansko društvo je poslalo na Ocean parnik „Carimar“ z 8 meteorologi in številnim osebjem, da znova izmerijo temperaturo po raznih predelih morja. V Havre se bodo vrnili 6. novembra.
X Za milijon dolarjev so utihotaplli letno opojnih pijač. V New-Yorku so aretirali 3 člane neke tajne tihotapske družbe, ki je razprodala letno za okoli milijon dolarjev opojnih pijač. V Fi ladelfiji so pa aretirali šefa tc organizacije.
X Naduha ozdravljiva! Slavnemu zdravniku Kolbiju se je posrečilo ozdraviti najtežje slučaje astme, krčenja bronhijev ponajveč zvezanega kašljem. Zdravilni preparat dobiva po sintetični poti iz organskih sestavin, ki se nahajajo v debelem in tankem črevesju, in zdravi z njimi s pomočjo intravenoznih žarkov.
X Velikopotezen slepar. Pred sodnim senatom v Innsbrucku se vrši razprava proti slikarju Josefu Karlu Egerju :z Regensburga, ki je obtožen, da je osleparil nekega trgovca z umetninami za 170.000 šilingov. Predstavil se je kot mož, ki ima zveze po vsej Evropi, in pripovedoval, da je dober prijatelj s poslanikom neke sosednje države in bi z njegovim posredovanjem tem lažje prodal umetnine, ker je nek balkanski knez poklonil milijonske svote za nakup dragocenih umetnin. Trgovec mu je vse verjel in mu izročil razne umetnine, ki Jih je slepar potem po svoje prodal, denar pa zapravil.
X Zidovski avtomobili dobijo posebne številke v Nemčiji. Protiiidov-dovsko časopisje pa zahteva, da bi se Jim sploh morale odovzeti šoferske legitimacije.
X Sončarica v Sev. Ameriki je terjala do sedaj 39 žrtev.
X 13 milijonov zlatih frankov za ceste v Albaniji. Kakor javlja albanska agencija, je prometno ministrstvo odobrilo kredit 13 milijonov zlatih frankov za popravo cest. 10 milijonov za cesto Drač—Porto Romano in 3 milijone za cesto v Prezu.
Prihodnje dni pričnemo objavljati v »Večerniku« znameniti lastni življenjepis NJ. VEL. KRALJICE MARIJE ROMUNSKE, ob katere preranem grobu prav te dni žaluje zavezniška Romunija in tudi naša kraljevina:
Zgodba mofega
Slovenski prevod je Nj. Vel. kraljica Marija dovolila še pred svojo smrtjo, zato mislimo, da ne moremo lepše počastiti spomin matere N j. Vel. naše kraljice Marije in Nj. Vel. kralja Petra II., kakor z objavo tega njenega dela.
V »ZGODBI MOJEGA ŽIVLJENJA«, ki je prevedena že na večino evropskih jezikov, se nam odkriva ves pisateljski talent velike pokojnice in nešteto zanimivih podrobnosti iz nedavne evropske zgodovine, vse pa je pisano tako, da vzbuja nepretrgano napeto zanimanje Čitateljev. — Opozarjamo na pričetek »ZGODBE MOJEGA ŽIVLJENJA« vse naše cenj. čitateljlce In čitatelje, obenem pa vabimo na nar'-’" '' »Večernika« tudi vse one, ki doslej nanj še niso naročeni.
m. Razglas. Razpisan je natečaj za sprejem v bolničarsko podoficirsko šolo v Nišu. Kandidati ne smejo bili mlajši od 17. in ne starejši od 21. let. Dovršeno morajo imeti osnovno šolo. Vsi ostali pogoji so razvidni pri mestnem vojaškem uradu.
m. Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja občinstvo, da se dne 14. t. m. ob priliki proslave 20-lel-nice obstoja kraljevine Jugoslavije slrogo ravna po določilih cestno polic. reda. Zlasti se opozarja, da moi-ajo biti cestišča vseh cest in ulic, kjer se po pomikal sprevod popolnoma prazna in da pod nobenim pogojem ne smejo po njih parkirati motorna vozila. Pešci smejo uporabljati samo hodnike oziroma pešpoti ter smejo prekoračili vozno cestišče samo v ne-obhodno potrebnih slučajih in sicer samo na križiščih. Vsako postajanje na cestišču je strogo prepovedano in se smejo gledalci razvrstiti samo po hodnikih in pešpotih cest in ulic, kjer bo korakala povorka. Vsak vozni promet po Aleksandrovi cesti, Slovenski ulici, Gosposki ul. črez Glavni trg,
državni most, Kralja Petra trg ter po Dvoršakovi ul. Frankopanovi ul. Radvanjski cesli clo vojašnice Kralja Petra I. je za časa slavnostne povorke in zborovanja v navedeni vojašnici slrogo zabranjen. Občinstvo se opozarja, da se odredbam varnostnih organov brezpogojno takoj pokori.
n. ,,Jugoslovanski biseri." Tik pred otvoritvijo VII. Mariborskega ledna in lik pred proslavo dvajsetletnice Jugoslavije, je izšla tc dni prva dvojna številka drugega letnika znane mariborske tujsko-prometne, turistične in splošno gospodarske ilustrirane revije „Jugoslovanski biseri'1, ki jo ure* juje potopisec prof. dr. Fr. Mišič, Uvodne besede ob dvajsetletnici Jugoslovanskega Maribora s sliko generala Maistra, poudarjajo veliki napredek Maribora v Jugoslaviji. Revija prinaša v več jezikih pisane članke, vse opremljene z lepimi ilustracijami Posamezni letnik „Jugoslovanskih bise-rov“ obsega šest dvojnih številk ter stane din 60’—. Naroča se pri upravi revije v Mariboru.
Razno
»MARIBORSKI TEDEN«
Rezan in tesan les vsak* debelosti kupite naibliže pri tvrdki (Mišek v Razlagovi ulici 25.	4637
Takoi oddam
SOBO
s štedilnikom. Mesečio din 100. Zrkovska c. 41. Pobrežje.	189
Stanovanje
VELIKA ZALOGA CEMENTA
apna. opeke, poličanskesa peska, stavbeni les in vss stavbeni materijal po najniZ-jih cenah. Kraser. Studenci-4629
TRISOBNO STANOVANJE
novejši zgradbi takoj oddam. Naslov v upravi lista-14
NOVOl	NOVO!
Sprejmem v izdelavo in popravilo raznovrstne tehtnice in uteži. Izdelava precizna, cene zmerne! Makao Kert, Aleksandrova 19.	70
IZBORNO STAJERSKO VINO IN TSCHELIG1JEVO PIVO
dobite na Mariborskem tednu v šotoru Prešernova klet, v Prešernovi in Oosposki
ulici. Priporoča se Trafenik Karl in Angela.	'	78
NAJBOLJŠA VINA
po zmerni ceni kakor dišeči traminec, muškatni silvanec, rizling, niozlavec in rdeiSi burgundec se točilo v gostilni Senica, Tattenbachova ulica. Cez ulico, kakor vedno, znaten popust.	120
MADRACE. OTOMANE KAUČE izdeluje solidno in poceni M Šterbal Meljska 2.	124
KOCE. ODEJE
lz vate. volne, ouha, kakor tudi svilo lu klote za odele kupite najceneje pri tvrdki »Obnova«, F- Novak, Jurčičeva 6.	185
Posest
Na proda i
MALA HISA z vrtom. Pekre 124 pod Kal varilo.	182
Prodam
MOŠKO KOLO prodam. Delavska 14. levo.
180
Sobo odda
OPREMLJEV'' SOBO
oddam gospodu- Naslov upravi-
Službo dobi
LEPO SOBO IN KUHINJO
oddam boljšim čistim ljudem Puškinova ul- 4, uiagdalenski okraj.	181
Sfanovanie išče
DIJAŠKA STANOVANJA
za dve mlajši srednjnšolki iščem- Prednost, kier možna nemške konverzacija. Naslov v upravi	178
Spomnite se CMDl
SAMOSTOJNO KUHARICO
za vSf> sprejmem- Predstaviti se od 10—11. ure v pisarni, Cankarjeva 26.	179
SPREJMEM VAJENKO
za strojno pletilstvo in prodam pletilni strol za din 1500. Pietarna. Slovenska ul. 26., Maribur.	187
^§e pozabite na
blago za zavese
ki ga dobavlja najceneje
Tehstllana BSdeleldt
Maribor, Gosposka ul. 14
WEKA-MARIBOR CANKARJEVA L
ZA (ASA MARIBORSKEGA TEDNA
VEL K A RAZSTAVA
STANOVANJSKIH POTREBŠČIN PROST OGLED
Sprejmejo se
agilni akviziterji oglasov
ki se nai zalase v upravi lista
184
1/doi i in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri. Velja na mcscc prcleuian v upravi ali Po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ccnlku. Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva in upravo
 --------------------------------  *t.	25-67.	Poštni čekovni račun št. 11.409.