Izdajatelj: Zavod »Tržiški vestnik«, Tržič — Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vlado Erjavšek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3. Tel. 255 Številka — računa pri KB 607-705-3-189 - Celoletna naročnina 360 din, posamezna   številka   15 din
LETO IX.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJODI TRŽ1ŠKE OBČINE
Napredek na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja
V petek, 26. februarja je bila v dvorani Svobode občinska konferenca SZDL Tržič. Poleg delegatov se je konference udeležilo več gostov, med njimi sekretar glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimovec-Ziga in sekretar okrajnega odbora SZDL Kranj, tovariš Milan Regonc. — Iz poročila predsednika občinskega odbora, tovariša Zdr ivka Tomažina in iz razprave vam posredujemo nekaj glavnih misli.
Jugoslavija dosega vse večje in večje delovne uspehe, ki so sad naše ustvarjalne moči in delovnega poleta, ne pa pomoči Vzhoda ali Zahoda. Veliki uspehi so se pokazali še prav posebno po VII. kongresu ZK.I in pa sedaj pred IV. kongresom SZDL. Enotnost naše Partije in vsega delovnega ljudstva pa je pogoj, da bo naš napredek še hitrejši. Naši gospodarski uspehi pa so nam dali osnovo, da se je tako zelo razvil tudi komunalni sistem.
Naš letošnji družbeni načrt je še važnejši, ker bomo letos izpolnili tudi perspektivni petletni plan. Industrijska proizvodnja je od 1954. leta porasla za 70 odstotkov. Letos se bo v naši občini povzpel skupni družbeni proizvod skoraj na 12 milijard dinarjev, narodni dohodek pa na
5 milijard in 700 milijonov dinarjev, ali 510 tisoč tristoštiri-deset dinarjev na zaposlenega.
Rekonstrukcije naših tovarn niso bile končane pravočasno in prav to bo slabo vplivalo na realizacijo družbenega plana. Poleg dokončne rekonstrukcije naših podjetij bomo morali paziti tudi na specializacijo in kooperacijo.
V naši občini se le 8 odstotkov prebivalstva ukvarja s kmetijstvom in bo za napredek to važne gospodarske panoge potrebnega več truda in sredstev. Predvsem bi morali ustanoviti zadružne proizvajalne obrate in začeti z modernejšimi načini proizvodnje ter utrditi kooperacijo med zadrugami in zasebnimi kmetovalci. S specializacijo v kmetijski proizvodnji pa bo pri-
šlo tudi do dokončne odločitve: biti industrijski ali kmetijski delavec.
Za razvoj turizma in gostinstva bo potrebnih še veliko naporov. Naravnih lepot imamo dovolj, samo izkoristiti bi jih morali, da nam ne bi odtekal denar, ki bi ga tako lahko zaslužili.
NAGRAJEVANJE
Nagrajevanje po učinku je pri nas že pokazalo precej dobre sadove, vendar je prav na tem področju veliko dela. Za pravilno tarifno politiko morajo predvsem skrbeti vse politične in družbene organizacije po podjetjih. Politika zaposlovanja nove delovne sile bo ostala letos prav taka, kot je bila lani. Opa-
2. marca 1919 se je v Moskvi začel I. kongres Kominterne.
6. marca 1943 je bila na Neretvi velika bitka za ranjence.
7. marca 1920 je bilo veliko zborovanje in demonstracije zagrebških mladincev.
8. marca je mdnarodni dan žena.
14. marca 1883 je v Londonu umrl Kari Marx.
15. marca 1957 je v Parizu umrl Moša Pijade, član Izvršnega komiteja CK ZK.I in predsednik Zvezne ljudske skupščine.
V____/
žili smo namreč, da se je pretakanje delovne sile omejilo in da se je zboljšala disciplina delavcev. Podjetja bodo na ta način prisiljena poiskati načine povečanja proizvodnje v novih oblikah dela, ne pa s povečanjem števila delavcev.
(Nadaljevanje na 2. strani)
50-letnica Dneva žena
Predsednik republike Josip Broz-Tito je 20. februarja sprejel delegacijo Zveze ženskih društev
Gostje in delegati na konferenci SZDL. V prvi vrsti lov. Kimovec-Ziga in Milan Regovc
Jugoslavije, v kateri so bile delegatke vseh republik. Iz Slovenije so bile navzoče tovarišice Ada Krivic, Dolfka Boštjančič in Pavla Knez, delavka iz BPT Tržič.
Tovariš Tito nas je sprejel v Belem dvoru in na zadržal v prisrčnem razgovoru. Poudaril je borbo žena proti nazadnjaštvu in med narodnoosvobodilno borbo. Zene so se borile prav tako hrabro kot moški in so mnoge postale narodni heroji. Poudaril je tudi, da morajo žene v socialistični Jugoslaviji delati na gospodarskem in kulturnem področju, da bi tako čimveč pripomogle k hitrejšemu napredku naših narodov. Predsednik Tito se je zlasti zanimal, kako je z ustanavljanjem otroških ustanov in gospodinjskih servisov, kajti le s takimi ustanovami se bodo delavke-žene razbremenile in imele več časa za družbeno in politično življenje.
Na koncu je predsednik Tito toplo pozdravil vse delovne žene Jugoslavije in jim zaželel še veliko uspehov ter jim čestital k njihovemu prazniku, 8. marcu.
2
TRZISKI VESTNIK - St. 5
Napredek na vseh področjih mm gospodarskega in družbenega EE
piijjilimiiiii
\Po Jv&tu
III Umni ii ii ■mu m ■m
O  Pred kratkim je zasedala ljudska skupščina Slovenije in razpravljala o gostinstvu, turizmu in družbeni prehrani. £  Našo državo je obiskala mehiška parlamcntna delegacija, ki je povabila naše parlamentarce, naj obiščejo Mehiko.
© Dne 1. marca so se začela dela na avtomobilski cesti Bratstva in enotnosti.
C Po obisku v Indoneziji je prispel v Afganistan sovjetski ministrski predsednik Nikita Hruščev, ki se je razgovarjal s tamkajšnjimi politiki o vseh važnih mednarodnih vprašanjih. C Indijski ministrski predsednik Nehru jo povabil na obisk kitajskega ministrskega predsednika Ču En Laja, ki je vabilo sprejel in bo obiskal Indijo aprila letos. Upajo, da bosta predsednika ublažila spor, ki je nastal zaradi meja. 0 Ameriški predsednik Eisenhower je na poti po južno-ameri-ških državah. Na svoji poti skuša utrditi stike med temi državami in ZDA.
£ Pred nedavnim je umrl danski predsednik Hansen, ki je bil velik prijatelj miru in narodov Jugoslavije.
.J
STANOVANJSKE SKUPNOSTI
V naši občini smo ustanovili tri stanovanjske skupnosti, M bi morale čimprej zaživeti. Za delo in razvoj skupnosti pa so predvsem odgovorne osnovne organizacije SZDL. V Bombažni predilnici in tkalnici dela pralnica s polno zmogljivostjo, predvidevamo pa, da bomo odprli pralnico tudi v blokih na Ravnah. Stanovanjska skupnost Center pa bo morala čimprej ustanoviti servis za usluge, saj so potrebe zares velike.
Poseben problem pri nas je prehrana. — Edina menza je v Bombažni predilnici in tkalnici. Tudi druga podjetja bi morala misliti na ustanavljanje takih obratov, najbolje pa bi bilo, da bi skupno uredili velik moderen obrat družbene prehrane, ki bi ga upravljala stanovanjska skupnost.
ŠOLSKI ODBORI
Prvi šolski odbori imajo že petletno izkustvo in v tem času so se bavili z najrazličnejšimi vprašanji našega šolstva. Večina članov odborov je smatrala delo resno in se je redno udeleževala sej ter aktivno sodelovala v razpravah. Naši šolski odbori so obravnavali probleme preveč na široko, niso se pa spuščali v obravnavanje posameznih konkretnih primerov. Dobro bi bilo, da bi svet za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru pripravil seminar za vse novoizvoljene člane šolskih odborov. Predsednik odbora in upravitelj šole bi se morala večkrat posvetovati o važnih vprašanjih. Pri nas se še ni razvilo delo v šolskih zadrugah, poživiti bi morali tudi delo pionirske in mladinske organizacije ter ustanoviti starešinske svete.
KULTURA IN PROSVETA
Delo v naišiih kulturno-pixwvet-nih društvih ni tako, kot bi mo-
Danes, na praznik KPJ, sem obiskala strica. Prosila sem ga, naj mi pove nekaj iz svojih doživljajev. Rad mi je ustregel. — Napeto sem ga poslušala in si zapomnila naslednje:
Ko so nemški nacisti leta 1941 zasedli našo domovino, je KPS, organizirala NOV, v katero so stopili poleg komunističnih borcev tudi pripadniki drugih strank. Slovenskemu narodu je šlo za. biti ali ne ibiti, zato so vsi pripadniki uporniškega gibanja razvili delo za osvoboditev in za uresničenje socialističnih načel. Po izdajstvu domačih izdajalcev, so Nemci vse sodelavce OF, kar jih ni bilo v borbi v naših gozdovih, aretirali in odpeljali v Begunje na Gorenjskem. — Tam so bili zaporniki izpostavljeni mučnemu zasliševa-
življenja
ralo biti. Malo bolje je na podeželju, kjer so znali pritegniti k delu mladino. Kulturno-prosvet-nemu problemu bo treba pri nas posvetiti več pozornosti, saj ni vseeno, kakšno kulturno obzorje imajo delavci. Zalo bodo morala tudi podjetja več prispevati za razvoj kulture. Vse hitrejši razvoj industrije pa terja bolj izobraženega delavca in pomanjkljiva izobrazba vse bolj ovira ljudi pri delovnih uspehih. Naša mlada ustanova, delavska univerza, bo prav, tu imela še ogromno dela. Sindikati in organizacije SZDL morajo pomagati tej naši izobraževalni ustanovi, da bo dosegla tisti namen, za katerega smo jo ustanovili — da nudi delovnim ljudem možnosti izobrazbe.
V živahni razpravi so delegati osvetlili vse panoge našega družbenega in političnega življenja
KAJ JE Z LESENO LOPO OB CANKARJEVEM DOMU?
Nedavno je Tržiški vestnik s primernim člankom opozoril na nemogočo lopo pri Cankarjevem domu. Prav takrat se je zaradi snega podirala dotrajana lesena lopa. Lopo so sicer med tem časom podrli, toda rešitev jc le polovična, če ne še dosti slabša. Naredili so namreč samo nekakšno zasilno ograjo brez strehe.
Videz je sedaj še grši, ker ni strehe, ki jc vsaj deloma zakrivala neometani zid tega doma. Razen  tega se nabira  voda in
nju in pretepanju. Stric se dobro spominja, kako so zgodaj zjutraj 31. marca leta 1942 odvedli iz Begunj 30 talcev, jih odpeljali v Drago in jih ustrelili. Preden je avto z naloženimi talci odbrnel z dvorišča begunjske kaznilnice, so talci zavpili: »Fantje, maščujte nas!« Iz Begunj so odpošiljali skupino za skupino zapornikov v razna koncentracijska taborišča širom »tretjega rajha«. 19. junija 1942 so odpeljali 19 Slovencev, med njimi tudi mojega strica, iz Begunj v policijske zapore v Celovcu. Po enem tednu so jih odpeljali iz Celovca do Salzburga, od tam do Miin-chona, v jetniških vagonih, kjer so stlačili v ozke celice po pot mož. Iz Munchena do Dachaua so jih prepeljali s kamionom. — Vso pot so bili zastraženi. Hitler-
in poudarili pomembnost ustanovitve krajevnih odborov, ki so se ponekod že zelo dobro izkazali. Razpravo je zaključil sekretar glavnega odbora SZDL, tovariš Kimovec, ki je orisal našo ziinainjo politiko in dal odboru
tako moči zid, ki postaja vse bolj krhek. Bolje bi bilo, da bi podrli še to ograjo in raje ometali zid, kar bi polepšalo stavbo in jo zavarovalo pred razpadom. Vsekakor bi se moralo to rešiti vsaj letos in s skromnimi adaptacijami olepšati lice tega »osrednjega kulturnega svetišča«.
SOS NA CANKARJEVI CESTI Tisti, ki hodijo po Cankarjevi cesti, so prav gotovo opazili precej kamenja prav tam, kjer so nad cesto novi bloki. Od kod vse to? Ni težko uganiti, da se zbira ob ograji nad škarpo lepo šlevi-
jevi nacisti so za uničevanje slovenskih ljudi ustanovili velika koncentracijska taborišča. Najhujša so bila: Treblinka, Au-schvvitz na Poljskem, Buchen-wald itd. — Dachau je bil na tretjem mestu po uničevanju in strogosti. Ko so se jetniki pre-oblekli v progasta taboriščna oblačila, jim je komandir bloka št. 24 govoril naslednje: »Vi uporniki zoper hitlerjeve namene, niste vredni, da vam damo sploh kaj hrane. Pozabite na svoj poklic, kaj sle bili, ali profesorji, ali delavci, tukaj ste vsi samo ničvredne številke. Kdor ne bo ubogal, bo šel z dušo in telesom skozi dimnik krematorija.«
V taborišču Dachau je bilo takrat nad 3000 zapornikov. Moj stric je imel številko 30089. Hrana je bila zelo slaba, hlebček kruha za pet oseb na dan. Proti koncu vojne pa celo na 10 dni. Tako je zaradi lakote pomrlo največ intonnirainccv ravno v letu 1942, dokler niso šele v pozni jeseni istega leta dovolili interni rancem prejem paketov iz domovine. Vstajali so zjutraj ob štirih in delati do petih popoldne, razen enourenega opoldanskega odmora. Kdor je bil zmožen dela, je še šlo, bolehne ljudi, ki niso mogli na delo, so pa če-
veliko koristnih napotkov za prihodnje delo.
Za nov občinski odbor SZDL so delegati izvolili 41 članov, za delegata na kongresu v Beogradu pa tovariša Tomaža Ahačiča iz Podljubelja.
lo nepridipravov, ki z užitkom mečejo kamenje na mimoidoče. Te paglovce dobro poznamo, in jih opozarjamo, predvsem njihove starše, da jih bomo drugič poimensko navedli in bodo nosili vse posledice za takšna barbarska dejanja.
Nedavno je na žensko priletelo kamenje, ji predrlo nov dežnik in jo oplazilo po obrazu. — Takih primerov ni malo in je slišati še mnogo več. Ker se je to zgodilo v večernih urah, nismo mogli točno spoznati tega paglavca, vemo pa, da je to nekdo izmed znanih nepridipravov iz prvega ali drugega bloka. Da bi zagotovilo varnost na Cankarjevi cesti, bi bilo zaželeno, da bi vsaj miličniki kontrolirali ta predel in tako zavarovali nemoten in varen prehod pešcev in vozil.
sto spravili v bolnišnico, od tam pa v krematorij. Pisati svojim domačim je bilo dovoljeno dvakrat na mesec, in to v nemškem jeziku, ravno tako so morala biti pisma domačih pisana v nemškem jeziku.
V taborišču so delali na zapornikih razne poizkuse, n. pr. prenašanje vročine, mraza, vcep-Ijenje raznih bolezni itd.
Tako se je tudi stric že drugi mesec bivanja v taborišču znašel v bolnišnici, in sicer zdrav, na poizkusnem oddelku za malarijo. Tam je ležalo že nekaj Slovencev, Cehov, Poljakov, Nemcev in Ukrajincev, ki so bili že oboleli za malarijo. Strica so pustili prvi teden, da so ga v desno roko pikali malarični komarji. To se je ponavljalo dvakrat dnevno. Ker po prvih poizkusih ni obolel, so mu vcepili injekcijo krvi za malarijo obolelega tovariša. Tako je bil vsega skupaj v bolnišnici pet tednov.
Pretirana strogost v taborišču se je začela že v začetku leta 1943 nekoliko zmanjševati zaradi zmage Rdeče armade pri Stalin-gradu, kjer je padel menda cvet Hitlerjeve vojske. Da bi mogli zaporniki izvrševati razna dela, so jim dovolili nogomet ter raz-
IZ ŽIVLJENJA INTEMIKANCEV
(Po pripovedovanju strica Andreja Tišlerja)
TRŽIŠKI VESTNIK — Si. 5 J
OBČM ZBOR ZVEZE BORCEV NOV Mm IMblb
Dvajsetega februarja so sc zbrali delegati krajevnih organizacij Zveze borcev NOB, na občinskem zborovanju v domu TVD Partizan v Tržiču. Čeprav je bilo slabo vreme je bila udeležba kar zadovoljiva. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik okrajnega odbora ZB tovariš Bertoncelj in sekretar okrajnega odbora tovariš Zakelj ter sekretar občinskega komiteja ZK tovariš Tomažin in predsednik občinskega Ljudskega odbora tovariš Cerar.
Poročilo o delu organizacije v lanskem letu je podal tovariš Franc Jagodic-Krstan. V poročilu je bilo navedeno, da so vse or ;anizaci je ZB v občini dosegle lepe uspehe pri svojem delu. — Velika je bila. aktivnost organizacij pri raznih zgodovinskih proslavah iz obdobja NOB. Člani organizacijo ZB so aktivno sodelovali v organih Ljudske oblasti in v drugih družbeno-politič-nih organizacijah. — Velika udeležba članov na občnih zborih krajevnih organizacij kaže na to, da so člani zelo zainteresirani za delo svoje organizacije.
Po poročilu se je razvila živahna razprava v kateri sta sodelovala tudi predsednik in sekretar okrajnega odbora ZB. — Delegati so v razpravi navedli veliko stvari o katerih bo moral nov odbor v tekočem letu voditi računa. Treba bo posvetiti mnogo pozornosti urejevanju grobov padlih borcev in poskrbeti, da se bodo že postavljeni spomeniki obnavljali in v redu vzdrževali. Skrbeti bo treba za tiste člane organizacije, ki še nimajo urejene zadeve glede priznanja službenih let, dalje za one, ki nimajo primernih stanovanj in za tiste, ki imajo kakrišne .koli težave v zvezi z rednim delovnim razmerjem. Glede na to, da je veliko administrativnega dela pri urejevanju vseh navedenih zadev, je občni zbor priporočil novemu odboru, da bi po mož-
Bilo je takrat, ko je nemški okupator zasedel našo deželo. — Njihove postojanke so bile po vseh mestih in važnih prometnih poteh. Njihove patrulje so se nevidno bližale samotnim kmetijam, kjer so iz maskiranih opa-
nosti nastavil rednega uslužbenca, ki bi bil v pomoč članom.
Posebna komisija je izdelala sklepe, ki jih bo moral izvajati prihodnji odbor. Na koncu so delegati ostro obsodili antisemitske izgrede oživljajočega fašizma   in   rožljanje   z atomskim
Ali smo
9. maja se bo v vsej tržiški občini pričelo fluorografiranje vsega prebivalstva. Akcijo bo izvedel Institut za tuberkulozo na Golniku. O tem je občinski ljudski odbor že sprejel tudi odlok, ki ga objavljamo v današnji številki. Flourografirani bodo vsi prebivalci, ki bodo na dan 9. maja dopolnili 15. leto starosti. Institut za tuberkulozo je doslej izvedel že mnogo takih akcij, vse z namenom, da se že v sami kali zatre za vratno bolezen, ki je dolga desetletja strahovala človeštvo in zahtevala ogromne žrtve. Sodobna znanost je tudi na področju medicine dosegla ogromne uspehe. Eden izmed takih uspehov, je brez dvoma tudi fluorografiranje, s katerim sc odkrivajo vsa žarišča bolezni, ki bi se sicer ne dala odkriti vse do tedaj, ko bi že izbruhnila prava bolezen, ki v večini primerov zahteva dolgotrajno zdravljenje. Taka množična akcija pa je lahko uspešna samo tedaj, če pri njej sodelujejo vsi prebivalci. — Dosedanje izkušnje kažejo, da prav 5 ali 10 odstokov prebivalstva, ki se ne udeleži akcije, skriva največ zakritih tuberkuloznih in drugih obolenj. Pri pregledih odkrivajo najrazličnej-
zovališč z daljnogledi opazovali, če je kje v bližni kak partizan.
Tudi v Tržiču je bila močna policijska postojanka. Vsak dan so Nemci patrulirali čez Pirman-ce in od tam opazovali Završni-kovo domačijo. Nekega dne je
orožjem. Člani organizacije ZB so ogromno pretrpeli v zadnji svetovni vojni in doprinesli veliko naporov za dosego svobode in miru in bodo prav zaradi tega vedno v prvih vrstah onih, ki se borijo za mir in mednarodno sodelovanje vseh narodov.
zdravi?
ša obolenja pljuč, srca, velikih žil pa tudi pljučnega raka. Ze iz navedenega je razvidno, da ima od pregleda vsekakor največjo korist vsak posameznik, r.jposrcino pa tudi celotna družba, saj vemo, da je vendarle največje bogastvo človek-proiz-vajalec.
Tako velika akcija pa brez dvoma zahteva temeljite priprave, pri katerih morajo poleg oblastnih organov sodelovati vse družbene organizacije, ki lahko veliko pripomorejo k uspešnosti akcije s tem, da se prebivalstvu pravilno pojasni pomen in nujnost tega dela. Ljudje so volni storiti vse; treba jim je stvar samo povedati in pojasniti.
O nadaljnjem delu bomo še sproti poročali in seveda objavili tudi razpored časa in krajev, kjer bodo preglede. Pregledi bodo po vaseh in verjetno tudi po tovarnah. Delo bo vodila poscibna komisija.
Na kraju bi opozorili še na to, da ima odlok o obveznem fluoro-grafiranju tudi kazenske določbe, ki bodo zadelo tistega, ki bi se neopravičeno ne udeležil akcije, s čimer bi povzročal škodo celotni družbi in seveda tudi sebi.
štab Kokrškega odreda dal nalogo, da mora tretja četa pričakati Svabc v Pirmiincah tik nad Tržičem. Komandir čete je razporedil borce. Vsak je imel dober položaj. Menili so že, da Švabov ne bo. Kar je prihitel obveščevalec in javil, da je Nemcev cela kolona. Ko je bila predhodnica Svabov kakih sto metrov od partizanskih položajev, je naenkrat polegla. V razburjenju je neki partizan oddal strel, nakar se je oglasilo še drugo orožje čakajočih borcev. Sovražnikova obramba je bila slaba. Hitro so postavili minomete in težke mitraljeze. Toda partizanom niso bili kos. Med ogorčeno borbo je neki partizan zagledal kolono Nemcev, ki je prihajala po Dobrivcu z namenom, da pride partizanom za hrbet. Dano je bilo povelje za umik. Partizani so se umaknili na varno z laže ranjenim borcem. Nemci so še dalje besno streljali. Cez dve uri so se prikazali na vrhu Primane. Razjarjeni, ker niso dosegli zaželenega uspeha, so začeli obstreljevati Završnikovo domačijo,, jo v besu požgali in streljali na njene prebivalce.
Drago Bule
učenec 5. razreda osnovne šole
Pri zadnjem anketiranju borcev je bilo ugotovljeno, da še mnogi borci, člani organizacije ZB, nimajo najosnovnejše šolske izobrazbe, to je osemletke, kar jim večkrat dela težave pri sprejemanju v službo in pri priznanju izpitov za pridobitev kvalifikacije.
Ljudje naše generacije, posebno borci in aktivisti NOB, niso mogli odločati o uresničitvi svojih življenjskih načrtov. Okupacija in vojna je tisočem prekinila uk i.n šolanje, zaradi česar so mnogi ostali brez kvalifikacije in brez dokončane osnovne šole.
Za dopisno osemletko za člane organizacije ZB si lahko vsak. član na najlažji način pridobi osnovno izobrazbo in s tem pogoje za strokovno usposabljanje ali nadaljevanje šolanja na srednjih in visokih šolah.
Mnogo je ljudi, ki bi zelo radi hodili v gimnazijo, ekonomsko, tehnično ali katerokoli drugo srednjo šolo, drugi pa bi se želeli vpisati v razne šole za kvalificirane delavce, pa jim vrzel med osnovno in srednjo šolo preprečuje nadaljne šolanje. Z ustanovitvijo splošno izobraževalne šole bo tudi vsem takim kandidatom omogočen sistematičen študij na vseh šolah.
Sprejemni pogoji za dopisno splošno Izobraževalno šolo: Ta šola bo imela dve stopnji in bo trajala dve leti. Prva bo obsegala snov 5. in 6. razreda osnovne šole, oziroma bivših prvih dveh gimnazij, druga pa snov sedmega in osmega razreda osnovne šole oziroma 3. in 4. gimnazije. Kdor ima vsaj šest razredov osnovne šole ali tej stopnji enakovredno izobrazbo, bo lahko obiskoval drugo stopnjo dopisne splošnoizobraževalne šole, vsi ostali pa prvo.
Učni program in predmetnik: Pri izobraževanju odraslih smo že dolgo čutili potrebo po posebnih učnih načrtih, ki bi upoštevali zrelost ljudi in njihove življenjske izkušnje. Zato je Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih LRS pripravil osnutke novega učnega načrta za višje razrede osnovnih šol (bivša nižja gimnazija) za odrasle. Ta učni načrt se vsebinsko in po obsegu bistveno ne razlikuje od učnega načrta drugih splošnoizobraže-valnih šol, poudarek je le na tistih stvareh, ki jih odrasel človek potrebuje v svojem poklicu in družbenem upravljanju. Izpuščena ali vsaj okrnjena pa so tista poglavja, ki so odraslemu človeku razumljiva in namenjena predvsem duševnemu razvoju otroka. Vsekakor pa daje splošno izobraževalna šola za odrasle kakor tudi vsaka druga šola te vrste osnovo za nadaljnje šolanje na kateremkoli učnem zavodu srednje stopnje. Učna snov je razdeljena v štiri predmetne skupine: slovenski jezik z osnovami estetske vzgoje, spoznavanje družbe, spoznavanje prirode in matematika.
Sola je sicer že pričela v januarju, je pa še vedno čas za prijave, ker bi kandidati zamujeno še vedno nadoknadili, organizacija ZB pa bi pomagala pri organizaciji študijskih krožkov in s tem pomagala članom pri učenju. Vsa podrobna navodila lahko dobi vsak kandidat pri občinskem odboru ZB, pri komisiji za šolanje odraslih.
LIP Tržič sprejme več delavcev težakov, več kvalificiranih mizarjev in nekaj žensk, ki imajo veselje za delo v lesni stroki.
ne pevske in dramatične nastope. Tako je bil sredi maja neko nedeljo popoldne nastop pevskih zborov Slovencev, Nemcev in Cehov. Prireditelji so morali en dan pred nastopom pokazati taboriščnemu komandantu program izbranih pesmi. Čeprav je ni razumel, je pesem Hej Slovani prepovedal, vendar pa jo je pred nastopom dovolil. — Zapeli so pesmi: Oj Triglav, moj dom, Hej Slovani, Buči morje Adrijansko. To je izzvalo ne le od slovenskih zapornikov, temveč tudi od drugih, bučen aplavz in vlilo vsem zapor.ni.koim inovo upanje na osvoboditev.
Ker je zaradi vztrajajoče vojne primanjkovalo delavcev v indu-
striji, so morali zaporniki iti v tovarne, ali pa so delali na poljih. Vedno pa so bili pod strogim policijskim nadzorstvom.
Ko je ameriška vojska dne 29. aprila 1945. leta zasedla Dachau in taborišče, so bili osvobojeni vsi zaporniki, kakor tudi civilni delavci v okolici Dachaua.
Ob spominu na tisoče interni-rancev, ki ne vemo za njih grobove, je naša dolžnost, da kot zvesti podaniki podpiramo našega tovariša Tita v njegovih naporih za svetovni mir, da se časi okupacije in vojne ne povrnejo več.
Berta Frantar,
učenka 8. razreda osnovne šole
.. ■ mam
Ob 40-Ietnici KP)
Odlomek iz bojev za pravice delovnega ljudstva
18
RAZPORED
CEPLJENJA PROTI DAVICI, TETANUSU IN OSLOVSKEMU KAŠLJU V LETU 1960
Na osnovi 1. točke Odloka o cepljenju prebivalstva proti nalezljivim boleznim (Uradni list FLRJ, štev. 21-310 57) in Pravilnika za izvajanje odloka o cepljenju prebivalstva proti nalezljivim boleznim (Uradni list FLRJ, štev. 24-456 58), bo v letu 1960 izvedeno cepljenje otrok proti đavici, tetanusu in oslovskemu kašlju po naslednjem razporedju:
Cepišče
cepljenja Datum
Ura cepljenja
Cepitelj
I. CEPLJENJE:
Tržič
Tržič
Kovor
Križe
Podljubelj
Lom
Jelendol
Lesc
14.3.1960
16. 3.1960 15. 3.1960
17. 3.1960 15. 3.1960 15. 3.1960 15. 3.1960 15. 3.1960
Hudi graben 15. 3.1960 II. CEPLJENJE:
od 16. od 16. od 15. od 15. od 8.
od 9.45 do 10.1", od 9.   do 9.30 od 10.30 do 11. od 11.   do 11.30
do 19.      dr. Martinovič Vladislav do 19.      dr. Martinovič Vladislav do 16.      dr. Martinovič Vladislav do 19.      dr. Marlinčič Anton do 9.30   dr. Mažgon Nada dr. Mažgon Nada dr. Mažgon Nada dr. Mažgon Nada dr. Mažgon Nada
Tržič
Tržič
Kovor
Križe
Podljubelj
Lom
Jelendol
Leše
11. 4. 1960
13. i. 1960
12. 4.1960
14. 4. 1960 12. 4.1960 12. 4.1960 12. 4.1960 12. 4.1960
od 16. od 16. od 15. od 15. od 8. od 9.
do 19. do 19. do 16. do 19. do 8.30 do 9.30
Hudi graben 12. 4.1960 III. CEPLJENJE:
od 9.45 do 10.15 od 10.30 do 11. od 11.   do 11.30
Tržič
Tržič
Kovor
Križe
Podljubelj
Lom
Jelendol
Leše
Hudi graben
16. 5.1960
18. 5. 1960
17. 5. 1960
19. 5.1960 17. 5.1960 17. 5.1960 17. 5.1960 17. 5.1960 17. 5.1960
od 16. od 16. od 15. od 15. od 8. od 9.
do 19. do 19. do 16. do 19. do 8.30 do 9.30
od 9.45 do 10.15 od 10.30 do 11. od 11.   do 11.30
dr. Martinovič Vladislav dr. Martinovič Vladislav dr. Martinovič Vladislav dr. Marlinčič Anton dr. Mažgon Nada dr. Mažgon Nada dr. Mažgon Nada dr. Mažgon Nada dr. Mažgon Nada
dr. Martinovič Vladislav dr. Martinovič Vladislav dr. Martinovič Vladislav dr. Martinčič Anton dr. Mažgon Nada dr. Mažgon Nada dr. Mažgon Nada dr. Mažgon Nada dr. Mažgon Nada
Cepljenje za posamezna cepišča pa bo: za cepišče Tržič v otroškem dispanzerju v Tržiču, Našičcva št. 1, za cepišče Kovor v posvetovalnici za otroke v Kovorju, za cepišče Križe v posvetovalnici za otroke v Križah, za cepišče Podljubelj v osnovni šoli Podljubelj, za cepišče Jelendol v gostilni v »GRADU« Jelendol, za cepišče Lom pod Storžičcm v osnovni šoli v Lomu, za cepišče Leše v posvetovalnici za otroke v Lcšah in za cepišče Hudi graben pri Hudneku v Hudem grabnu.
Cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju jc obvezno za vse otroke rojene v letu 1959 in otroke rojene v letu 1958, ki doslej z Di-Te-Per cepivom še niso bili popolno cepljeni. Re-vakcinirani pa bodo v mesecu marcu pri prvem cepljenju proti davici in kozam učenci, ki so leta 1959 pričeli hoditi v osnovno šolo in učenci, ki obiskujejo zadnji razred osnovne šole oziroma osemletke, stari 14 let.
Starši prizadetih otrok, razen učencev, bodo prejeli pred cepljenjem še posebno pismeno vabilo, katerega morajo obvez-n o prinesti s seboj k cepljenju in tudi izkaznico o cepljenju, če jo imajo za otroke rojene v letu 1958.
Starše, ki otrok ne bodo pripeljali k cepljenju, bomo prijavili sodniku za prekrške. Ce bo otrok bolan, ugotavlja upravičeno odsotnost samo zdravnik, ki cepi na tistem cepišču.
1. člen
Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev v občini Tržič, ki so rojeni v letu 1944 in pred tem časom, ali ki so do dneva fluorografiranja dopolnili 15. leto sta-
rosti- 2. člen
Fluorografiranje je brezplačno. Stroški fluorografiranja gredo v breme občinskega proračuna.
3. člen
Cas fluorografiranja določi svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Tržič.
4. člen
Po izvršenem fluorografiranju se morajo na individualni poziv pristojnega upravnega organa za zdravstvo     ali pooblaščenega
zdravstvenega zavoda odzvati na kontrolni pregled pozvane osebe.
5. člen
Svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Tržič je pooblaščen, da izda za izvajanje tega odloka natančnejše predpise in ukrepe.
6. člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din (deset tisoč) se kaznuje, kdor se ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda, ali ki sicer ovira izvršitev tega odloka, ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov.
7. člen
Ta odlok dobi veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vest-niku okrajnega ljudskega odbora Kranj.
Kako se bodo zdravili kmetijski proizvajalci
O zavarovanje kmetijskih proizvajalcev se je že veliko govorilo pa tudi pisalo v našem dnevnem časopisju, vendar je med ljudmi še veliko nejasnih vprašanj o tej zadevi, zato bomo na kratko ponovili in povedali nekaj o tem.
Po Zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, ki ga je sprejela republiška Ljudska skupščina 23. novembra 1959, uživajo zdravstveno zavarovanje vsi tisti, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot rednim poklicem, tisti ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot zakupniki kmetijskih zemljišč, člani kmetijskih obdelovalnih zadrug, kmečki obrtniki, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom in pa preužitkarji, ki jim je preužitek glavni vir za preživljanje. — Seveda uživajo zdravstveno zavarovanje tudi družinski člani zgoraj navedenih. Za družinske člane se štejejo: zakonci in otroci (zakonski, nezakonski, posvojeni, pastorki, otroci brez staršev, ki jih je vzel kmetijski proizvajalec k sebi in jih preživlja), starši, očim, mačeha in stari starši, bratje, sestre in vnuki, razvezani zakonec, če mu mora po sodni odločbi drugi zakonec-kmetijski proizvajalec plačati preživnino.
Pravice do zdravstvenega zavarovanja pa nimajo tisti kmetijski proizvajalci, ki uživajo to pravico po drugih predpisih.
Zavarovanje je osnovno in razširjeno, ki ga lahko uvede okrajni ljudski odbor za ves okraj ali pa občinski ljudski odbor za območje občine. Pri tem lahko povemo, da je OLO Kranj že uvedel tako razširjeno zavarovanje. Za osnovno zavarovanje bodo kmetijski zavarovanci plačevali po 2 odstotka letno od katastrskega dohodka in po 1200 dinarjev na družinskega člana. Ta sredstva gredo v sklad za zdravstveno zavarovanje kmetijskih delavcev. Od vsote, ki bo na navedeni način plačana na območju občine, pa bo plačeval v sklad še 80 odstotkov občinski ljudski odbor. Po sedanjem izračunu bodo plačevali kmetijski proizvajalci v naši občini vključno z družinskimi člani 12,8511.000 in občinski ljudski odbor 2,280.000 din.
Za razširjeno zdravstveno zavarovanje pa bodo kmetijski proizvajalci plačevali po 0,15 odstotka od katastrskega dohodka in po 250 din na družinskega člana.
Kaj bo v celoti plačeval sklad?
V celoti se plačujejo v breme sklada naslednje zdravstvene storitve:
1. zdravljenje v kateremkoli zdravstvenem zavodu, če zbolijo za temilo boleznimi: akutna otroška ohromelost, Bangova bolezen, bolezen kala-azar, četrta venerična bolezen, davica, gobavost, griža, kapavica, kolera, koze, kuga, lues, malteška vročica, mehki Cankar, mikoza, mr-tvični krč, nalezljiva zlatenica, nalezljivo vnetje možganske mrene, oslovski kašelj, ošpice, parati fus, pegavica, porodna mrzlica, povratna mrzlica, rume-
na mrzlica, smrkavost, spalna bolezen, steklina, šen, škrlatinka, trahom, trebušni tifus, tulare-mija, Vailova bolezen, vranični prisad;
2. zdravljenje v ustreznem zavodu (zdravstvenem), če zbolijo za duševno boleznijo, kadar je bolnik nevaren za življenje drugih;
3. zdravljenje v vseh zdravstvenih zavodih, če zbolijo za aktivno tuberkulozo, katerekoli oblike;
4. zdravljenje v vseh zdravstvenih zavodih, če zbolijo za revmatizmom osebe v starosti do 18 let;
5. bolniško zdravljenje oseb, ki so v socialnih ali prosvetnih zavodih, če zbolijo za katerokoli boleznijo;
6. bolniško zdravljenje učencev in študentov vseh šol, ki imajo brezplačno oskrbo v internatih ali so štipendirani, če zbolijo za katerokoli boleznijo;
7. zdravljenje v vseh zdravstvenih zavodih, če se poškodujejo ali zbolijo za katerokoli boleznijo na fizkulturnih tekmah ali vajah;
8. ambulantno zdravljenje raka;
9. ambulantno zdravljenje otrok v starosti do treh let;
10. vse vrste zdravniške in babiške pomoči na domu v zvezi z nosečnostjo, če je obisk na domu zdravstveno potreben, razen ob porodu;
11. bolniško zdravljenje ozdravljivih oziroma popravljivih telesnih nakaz, za katere to določi Svet za zdravstvo LRS;
12. cepljenje, kadar je obvezno po posebnih predpisih;
13. desinfeikcija, desinsokci ja ali deratizacija v stanovanju, če je to zaradi nalezljive bolezni zdravstveno potrebno;
Zdravljenje obsega tudi ambulantne preglede.
Kaj bo treba plačali v določenem procentu?
V spodaj navedenih primerih plačajo kmetijski proizvajalci sami del stroškov za tele zdrav stvene storitve:
1. ambulantno zdravljenje — (splošno in specialno) — 25 %;
2. pregled i n zdravljenje na bolnikovem domu in potne stroške zdravnika — 50 %;
3. zdravljenje v splošnih in specialnih bolnišnicah, kolikor ni drugače določeno: a) za prvih 14 dni zdravljenja — 50 % in b) za nadaljnji čas — 30 % ;
4. porodniška pomoč doma in v bolnišnici in zdravljenje v bolnišnici v zvezi z nosečnostjo ali porodom, razen splava — 10 odstotkov;
5. bolnično zdravljenje predšolskih otrok ter učencev in študentov vseh šol — 15 %;
6. bolnično zdravljenje raka, levkemijo in drugih podobnih malignih obolenj — 20%;
7. zdravljenje sladkorne bolezni v vseh zdravstvenih zavodih - 25 %;
36
8. zdravljenje v kateremkoli zdravstvenem zavodu, če zbolijo za malarijo, mumpsom, mikro-sporijo, favusom (ščitavico), tri-hofitijo ali gripo, kadar se katera teh bolezni pojavi v obliki epidemije — 10 %;
9. zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, če zbolijo za duševno boleznijo, kadar bolnik ni nevaren za življenje drugih - ,10%;
10. bolniško zdravljenje otrok v starosti do treh let in za oskrbo doječih mater, ki so pri otroku v bolnišnici — 10 %;
11. bolniško zdravljenje življenjsko nevarnih poškodb in nujni zdravniški posegi v bolnišnici — 10 %;
12. cepljenja, ki niso po posebnih predpisih obvezna — 713 %;
13. izdiranje zob — 50%;
14. zdravila, zdravstvena sredstva in sanitetni material, če ni to vračunano že v ceni za posamezne druge zdravstvene storitve - 50%.
Preostali del stroškov za navedene zdravstvene storitve se plača iz sredstev sklada. Zdravljenje obsega tudi ambulantne preglede.
Kako je s plačilom za prevoze z reševalnim avtomobilom?
Osnovno zdravstveno zavarovanje obsega tudi prevoz z reševalnim vozilom, kadar je tak prevoz iz zdravstvenih razlogov nujno potreben ,in sicer:
1. če gre za osebo, ki je zbolela za nalezljivo boleznijo in je zdravljenje v bolnišnici obvezno;
2. če gre za osebo, ki je zbolela za duševno boleznijo in je nevarna za življenje drugih;
3. če gre za osebo, ki se je življenjsko nevarno poškodovala ali glede katere so nujni zdravniški posegi v bolnišnici.
Kadar je zdravljenje bolezni brezplačno, tako kot je navedeno že prej, je brezplačen tudi prevoz z reševalnim avtomobilom, kadar pa mora zavarovanec plačati del stroškov za zdravstveno storitev, plača v enakem odstotku tudi stroške za prevoz z reševalnim avtomobilom.
Iz sredstev, ki bodo zbrana s prispevki za razširjeno zdravstveno zavarovanje pa se bodo plačale še naslednje zdravstvene storitve oziroma zadeve:
1. prevoz z reševalnimi vozili izven primerov, ki so že zgoraj našteti;
2. zdravljenje zobnih in ustnih bolezni, zobotehnična in zobna protetična dela;
3. ortopedski pripomočki in proteze;
4. zdravljenje v naravnih zdraviliščih in okrevališčih.
Navedene zadeve bodo plačane iz sklada 50-odstotno, ostanek, to je 50 odstotkov pa bo moral plačati zavarovanec sam.
S takim načinom zavarovanja kmetijskih proizvajalcev smo ponovno dosegli pomemben uspeh v našem družbenem življenju v skrbi za delovnega človeka. Prav gotovo so tega najbolj veseli naši kmetje, ki so s tem rešeni marsikatere skrbi in nadloge, ki jih je trla do sedaj v zvezi s plačilom bolniških stroškov, ki največkrat niso bili majhni. Prav gotovo je, da se bodo doseženi uspehi v nadaljnjem obdobju še izpopolnjevali.
SKRB ZA VARNO DELO
Z razvojem industrije sc spreminjajo tudi delovni pogoji naših delavcev. Varnostna služba skrbi, da so delavci čimbolj zavarovani pred nesrečami in da delajo v zdravili prostorih. Nastali so številni novi poklici, ki se bavijo z varnostjo in z higiensko tehnično zaščito pri delu. Danes imamo po tovarnah varnostne tehnike in inženirje, industrijske psihologe, socialne delavce ter zdravnike specialiste za medicino dela.
Delavec pri rezkalncm stroju ima zavarovane oči s posebnimi očali. Tako so preprečili stalne poškodbe oči
V tovarni Peko imajo poseben varnostni oddelek, ki skrbi za varnost pri delu in za higiensko tehnično zaščito. Prave organizacije tega oddelka še ni, ker podjetje še ml dokončno prenovljeno in jim primanjkuje prostorov. Sodelovanje s sindikatom, delavskim svetom, upravnim odborom in upravo podjetja je dobro in to je jamstvo, da se bo ta služba še zelo izpopolnila. Varnostni oddelek je tudi v stalnih stikih /. zdravstveno ambulanto, inšpekcijo dela, sanitarno inšpekcijo in z zavodom za socialno zavarovanje.
V podjetju imajo posebno komisijo za higiensko zaščito, ki je v pomoč varnostnemu tehniku. Člani komisije so opozarjali na vse napake in nepravilnosti pri delu.
Lani je bilo 80 nesreč, od tega se je 19 delavcev ponesrečilo na poti na delo ali z dela. Zaradi nesreč so izgubili v podjetju 772 delovnih dni, izguba narodnega dohodka pa je 2,200,416 din. Za razne zaščitne ukrepe so porabili 1,200.000 dinarjev, osebnih zaščitnih sredstev so kupili za 111 tisoč dinarjev, 40.000 dinarjev so dali za dodatno hrano delavcem, ki delajo v zelo težkih pogojih in 52 tisoč dinarjev so potrošili za varnostno vzgojo.
Ker je varnostna služba šele na začetku poti, morajo z raznimi filmi o varnosti seznanjati delavce, kako naj delajo pri strojih. Po oddelkih in hodnikih visi vSe polno parol, slik, diagramov in opozoril, ki opozarjajo delavce na nevarnost. V podjetju so že sprejeli pravilnik higiensko-teh-
II
Pri novih modernih sekalnih strojih je poskrbljeno, da ne more priti do poškodb
nične zaščite, ki ga bodo natisnili, da se bodo z njim seznanili vsi delavci.
Po vseh oddelkih imajo tudi delavke, ki so opravile tečaj za prvo pomoč, ki jo nudijo ponesrečenim delavcem.
Vsak novinec, ki pride v tovarno Peko, mora opraviti tridnevni seminar, kjer se seznani z osnovami dela in s strukturo podjetja. S posebnimi predavanji so seznanili novince z varnostjo pri delu in o osebni higieni. Lani se od novo sprejetih delavcev ni nihče poškodoval. Letos bodo pripravili seminar za mojstre in preddelavce, da jih bodo podrobno seznanili o varnosti na posameznih delovnih mestih. V podjetju še zdaleč ni poskrbljeno za varnost vseh delavcev tako, kot bi moralo biti, vendar, ko bo tovarna obnovljena, bodo tudi delavci delali v lažjih pogojih in bolj varno.
V modernih in higlenlčnlh kopalnicah in umivalnicah se delavci po delu dobro umijejo in tako preprečijo marsikatero bolezen
V nedeljo, 28. februarja je DPM tudi letos organiziralo pustno rajanje za naše malčke in šolsko mladino v dvorani DPD Svoboda. Prvi so se zvrstili najmlajši, večinoma varovanci otroškega vrtca, ki so se kar v lepem številu odzvali. Maskirani so bili pač po svojem okusu in tudi finančni zmogljivosti. Pa končno to ni bilo tako važno kot tista vesela sproščenost in razigranost mladih otroških src, ko so se zavrteli ob veselih zvokih harmonike. Kasneje so se zvrstili otroci nižjih razredov osnovne šole, ki so pa že bolj Kritično presodili, s kakšno masko naj pridejo na to prireditev. Zatorej je bilo ocenjevanje ne-
koliko težje, ker je bilo toliko lepih in izbranih mask, nagrad pa seveda manj. Zadnjo skupino so sestavljali učenci višjih razredov, ki pa jih ni bilo toliko kot lansko leto. Pozornost v tej skupini je vzbujala maska, ki je predstavljaja Marsovca in je leta tudi žela največ priznanja. — Vsaka skupina zase je bila za trud, ki je bil nedvomno pri nekaterih kar precejšen, pogoščena s čajem in pecivom.
Udeleženci se zahvaljujejo vodstvu DPM za njegovo skrb in podeljene nagrade, kot še posebej za pogostitev. Po njegovem prizadevanju so prebili nekaj uric v prijetnem razpoloženju.
Cistilko za čiščenje naših poslovnih prostorov takoj sprejmemo. Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop možen takoj. Prijave pošljite upravi Gostinskega podjetja, Tržič.
ODLOK o delitvi dela stanarine na hišne sklade
1. člen
Del stanarine, ki je namenjen y.a stroške upravljanja in popravila hiš in stanovanj se deli na: sklad /a hišno upravo in sklad /za hišna popravila.
2. člen
Sklad za hišno upravo in sklad ■jfa hišna popravila mora imeti Vsaka stanovanjska hiša, ki jc v družbenem upravljanju.
3. člen
Del stanarine, ki je namenjen za upravljanje in /a popravilo hiš, sc deli med hišne sklade takole:
Ce znaša vrednost za amortizacijo na 1 kv. meter stanovanjske površine
m o
rt h >
>w _ rt
« -a i
— m o.
> Si
TJ
> rt
rt "3
%
od 29.501 do 47.500 40 60 od 47.501 navzgor 50 50 od 11.500 do 29.500 60 40 do 11.500 70 30
Na predlog hišnega sveta lahko izjemoma svet občinskega ljudskega odbora, pristojen za stanovanjske zadeve, določi tudi večji odstotek stanarine, namenjen za vzdrževanje in popravila, toda največ do 80 odstotkov.
4. člen
Hišni sveti morajo pred uporabo sklada za hišna popravila dobili predhodno soglasje od stanovanjskega organa občinskega ljudskega odbora Tržič.
5. člen
Enako se deli, oziroma steka na gornje sklade tudi odškodnina, ki sc plačuje za uporabo vrta ali sadovnjaka ter ostanek najemnine za poslovne prostore, po odbitku odstotka za občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš ter odstotka za stanovanjske skupnosti.
6. člen
Sredstva dosedanjega sklada za hišno upravo ostanejo v tem skladu, sredstva dosedanjega sklada za vzdrževanje in amortizacijskega sklada pa se prenesejo na sklad za hišna popravila.
7. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Kranj, uporablja pa se od 1. januarja 1960 dalje.
St. 04-39-9/1
Tržič, dne 15. januarja 1960.
Predsednik ObLO: Lovro Cerar 1. r.
ODLOK
o  zavarovanju  plačila stroškov za popravljanje in vzdrževanje hiš v državni lastnini
1. člen
Zaradi zavarovanja plačila stroškov za popravljanje in vzdrževanje hiš v državljanski last-
nini ter zaradi odplačevanja posojila, najetega po 2. odstavku 103. člena zakona o stanovanjskih razmerjih, morajo lastniki plačevati 25 odstotkov od prejete stanarine na poseben tekoči račun pri Komunalni banki okraja Kranj, podružnici v Tržiču.
2. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Kranj, uporablja pa se od 1. januarja 1960 dalje.
St. 04-31/11-1 -
Tržič, dne 15. januarja 1960.
Predsednik ObLO: Lovro Cerar I. r.
ODLOK o posebni odškodnini za uporabo vrta ali sadovnajaka
1. člen
Za uživanje vrta in sadovnjaka plačujejo nosilci stanovanjske pravice na območju občine Tržič posebno odškodnino.
2. člen
Odškodnina iz 1. člena tega odloka se plača po površini oziroma po količini ter znaša:
1. za vrt 5 din od kvadratnega metra;
2. za sadovnjak 100 din od rodnega drevesa.
3. člen
Odškodnina se plačuje v enkratnem znesku najpozneje do 31. marca za tekoče leto.
4. člen
85 odstotkov posebne odškodnine, ki jo plačujejo nosilci stanovanjske pravice v hišah, ki so družbena lastnina, pripada oh-
V letu 1960 upravlja hišni svet stanovanjsko hišo, skrbi za redno pobiranje in delitev stanarine in najemnine v smislu obstoječih predpisov.
Stanarino in najemnino pobira od najemnikov stanovanj in lokalov v stanovanjski hiši hišni svet ali od njega pooblaščena oseba vsak mesec najkasneje do 12. v mesecu. Zato bo izdajal hišni svet pobotnice, kot potrdilo o prejemu stanarino ali najemnine. Ta pobotnica mora vsebovati vse zneske, ki tvorijo stanarino po odločbi, s katero je ta določena.
Hišni svet mora vodili knjigo denarnih prejemkov in izdatkov o Celotni -plačani stanarini in najemnini in o njuni delitvi med posamezne sklade in druge upravičence.
Za sklade stanovanjske hiše mora voditi hišni svet posebno knjigo denarnih prejemkov in izdatkov, v katero vpisuje vse denarne prejemke in izdatke za vsak sklad posebej.
Knjige denarnih prejemkov in izdatkov overja Občinski ljudski odbor Tržič.
činskemu skladu za zidanje stanovanjskih hiš, ostali del pa se razdeli tako kot stanarina na hišne sklade.
5. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Kranj, uporablja pa se od 1. januarja 1960 dalje.
SI.: 04-39/12/1
Tržio, dne 15. januarja 1960.
Predsednik ObLO: Lovro Cerar 1. r.
ODLOK
o povečani stanarini za poslovno dejavnost v stanovanjskih prostorih
1. člen
Za uporabo posameznih prostorov v stanovanjih za poslovno dejavnost plačujejo nosilci stanovanjske pravice poleg redne še povečano stanarino za vse stanovanje.
2. člen
Podlaga za povečano stanarino se določi tako, da se ugotovi površina prostora, ki se v stanovanju uporablja za poslovno dejavnost, in razmerje le površine do celotne stanovanjske površine. Tako dobljeno razmerje služi za odstotek, za katerega se poveča redna stanarina.
Odstotek iz prejšnjega odstavka ne sme presegati 30 odstotkov redne stanarine za vse stanovanje.
3. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Kranj, uporablja pa se od 1. januarja 1960 dalje.
St.: 04-39/10/1
Tržič, dne 15. januarja 1960.
Predsednik ObLO Lovro Cerar 1. r.
Vso mesečno najemnino in stanarino mora vplačati hišni svet najpozneje do 15. v mesecu pri Komunalni banki okraja Kranj, podružnici v Tržiču, v času od 7. do 11. ure dopoldan s posebno položnico, ki se dobi v banki. Ta najemnina in stanarina pa se lahko vplača tudi po pošti, kjer pa je treba plačati poštnino, medtem ko so vplačila v banki brezplačna. Vsa omenjena vpla-
Obisk vsearmadnega smučarskega prvenstva na Pokljuki
V dneh od 26. do 28. februarja je bilo na Rudnem polju (1340 metrov) in v njegovi okolici vse-armadno smučarsko prvenstvo za leto 1960. Tekmovale so ekipe iz Zagreba, Sarajeva, Beograda, Jugoslovanskega zrakoplovstva in Jugoslovanske vojne mornarice v smuku, veleslalomu, teku na 10 kilometrov s streljanjem, štafeti 4 X 10 kilometrov in propagandni vožnji. Na tekmovanju so nastopili večinoma Slovenci, ki služijo vojaški rok, in med njimi je bilo celo nekaj znanih smučarjev. Iz naše občine so bili Vlado Stritih, ki si je osvojil 2. mesto v veleslalomu, Pavel Kralj, Jelko Krašovec in Anton Tišler, ki je sodeloval v nagrajeni štafeti. Prvo mesto si je priborila ekipa iz Zagreba, ki je prejela krasen pokal našega generalštaba.
Tekme na Rudnem polju in pod 2050 metrov visokim Višev-nikom so v nedeljo, 28. februarja obiskali tudi rezervni oficirji in podoficirji kranjskega okraja in iz Ljubljane. Niso pa videli le tekem, ampak tudi nad vse zanimivo bivakiranje v snegu, reševanje izpod plazov, transport ranjencev, taktiko in poučne filme.
Vreme je bilo prekrasno in snežne razmere so bile prav ugodne, tako da so bele poljane privabile veliko število ljubiteljev. Same tekme pa so počastili še tovariši Boris Kraigher, Boris Ziherl, Ivan Bertoncelj-Johan, zastopniki Planinske zveze Slovenije in mladi planinci Planinskega društva Bled, ki so izročili komandantu planinske enote ljubek šopek cvetlic in lepo sliko zimske planinske pokrajine pod Triglavom.
Take prireditve tako lepo povezujejo ljudstvo z Jugoslovansko ljudsko armado. ACo
čila se vršijo v dobro računa št. 607-705/6710 - Prehodni račun sredstev stanovanjskih hiš. Poleg gornje številke računa bo imel v Komunalni banki Tržič vsak hišni svet še svojo tekočo številko, ki bo vsakemu hišnemu svelu še posebej sporočena.
Na hrbtni strani položnice je treba napraviti naslednjo razdelitev stanarine:
1. Skladu za zidanje stanovanjskih hiš ObLO Tržič:
a) del stanarine račun 68847 din
b) del najemnine račun 68846 din
2. Skladu za hišno upravo račun 6711 din
3. Skladu za hišna popravila račun 6712 din ............................................................................................... din
Vsa stanarina din Prispevek stanovanjske skupnosti din
(Podpis pooblaščene osebe)
Na položnici mora biti navedeno, za kateri mesec se stanarina plačuje.
Kakor vplačila, tako se bodo tudi izplačila za vzdrževanje hiš in njihovo upravljanje vršila potom banke. Kil
4375
450607
šport • ^ifioct • šport • 6fr&ct • šport • ifi&ct • šport
rezmeina požrtvovalnost
Ze uvodoma moram izreči zamisel in na odkritosrčen način priznati, da me je misel o izbiri nadaljnje »žrtve« za našo redno rubriko »Portreti mladih športnikov« ob zaključku raznih mnenj in sleherne ugotovitve, ki se je v tistih dneh porajala v moji glavi, pravzaprav pripeljala, če lahko z omenjenim izrazom omenim svoj namen, do pravilnega spoznanja, da našim bralcem tokrat za vsaj delno spre-
membo predstavimo simpatično, mlado dijakinjo Tekstilne srednje šole v Kranju, 21-letno Vido Koder, sicer naši širši športni javnosti malo znano tekmovalko in ljubiteljico bele opojnosti, vendar na nasprotni strani lahko brez posebnih pomislekov, ki so nas nenehno spremljali ob obisku na njenem domu z ugotovitvijo, da smo po daljšem presledku spoznali izredno požrtvovalno alpsko vozačico, ki kljub temu, da v svoji dolgoletni aktivnosti še ni dosegla vsega, česar zmore kot postavno dekle na snežnih preprogah, vendar lahko tudi v naprej upamo, seveda skupno z njo, kajti že dejstvo, da je mladost njen glavni adut, tedaj upravičeno pričakujemo še presenečenja, razveseljiva za Vido in za vse naše ljubitelje alpskega smučanja.
»Začetki tvojega športnega udejstvovanja?«
»S sedmimi leti sem prvič v svojem življenju spoznala moč in fepoto alpskega smučanja, do 15 leta sem bila praktično vezana izven tekmovalnih aren, saj sem na domači 30-metrski skakalnici kot otrok preskušala svoje mladostne moči.«
»Kateremu uspehu pripisuješ po lastni presoji poseben poudarek?«
»Nedvomno prvemu mestu lansko leto na tradicionalni »Teksli-liadi« na Zelenici, kjer mi je po daljnji želji uspelo poraziti nekdanjo državno prvakinjo Darinko Lukančevo.«
»Tvoj vzor na športnem področju?«
»Olimpijski zmagovalec v Cor-tini d' Ampezzo in svetovni prvak v kombinaciji Toni Sailer, med domačimi Janez Štele, Tine Mulej in Slavica Zupančičeva.«
»Najprijetnejši trenutki v tvoji dosedanji karieri?«
»Spoznanje, ki me je spremljalo s prijetnimi mislimi preteklo leto, ko sem prišla do spoznanja, da sem znatno napredo-
M 0 1 Al K
Preteklo nedeljo je bilo na terenih pod Storžičem v organizaciji tovarne čevljev »Peko« VIII. tradicionalno prvenstvo usnjarske in gumarske industrije v veleslalomu, ki se ga je po poročilih udeležilo okrog 45 tekmovalcev iz desetih podjetij obeh industrij. Proga za veleslalom je potekala po pobočju pod Storžičem ob idealnih snežnih razmerah in je bila dolga 900 m z. 450 m višinske razlike in 19 vratci. Ce le upoštevamo dejstvo, da so se na startu pojavili tudi nekateri naši odlični alpski smučarji, tedaj je bilo povsem jasno, da bo borba za najboljša mesta potekala vsekakor med enim izmed najboljših jugoslovanskih vozačev in petoplasiranim na letošnjem državnem prvenstvu v olimpijski kombinaciji Petrom Križhjenrin njegovimi nevarnimi nasprotniki, zlasti Švaba in delno tudi kolega Krmelja. Kakor da bi že po vseh teh predvidevanjih sklepali o zaključni uvrstitvi posameznikov, posebno mest pri vrhu.
Slovenski prvak in zmagovalec prvenstva je postal Peter Križaj, ki je tekmovalno progo presmučal v času 54,3 sekunde pred Kr-meljem (Peko), Logarjem (Sava), Kranj) in Švabom (Peko). Med ekipami so bili najuspešnejši tekmovalci Peka (Križaj, Krmelj in Švab) pred Runom in kranjsko Savo. Organizacija prvenstva je bila zadovoljiva, če pri vsem tem upoštevamo, da so priprave
vala. Mislim, da so bili ravno tisti trenutki za mene najprijetnejši.«
»Katere izmed svojih konku-rentk posebno ceniš?«
»Mlade Kranjčanke Rutarjcvo, /Jasli Ankcletovo in vsekakor razred zase — Slavica Zupančič.••
»Največji športni dogodek minule sezone v Tržiču?«
»Jubilejno deseto mednarodno tekmovanje v veleslalomu na Zelenici.«
»Morda se spominjaš najbolj žalostnega dogodka?«
»Bilo je pred šestimi leti, ko sem na prvenstvu Slovenije v Kočevju živela neprijeten dogodek. Eden izmed številnih funkcionarjev me je vprašal, zakaj hodijo na tekmovanja smučarke, ki ne obvladajo plužnih zavojev. Šele tedaj sem prišla do spoznanja, da se bom morala v prihodnje pošteno potruditi, če bom želela priti do pričakovanih uspehov.«
za vsa taka in podobna tekmovanja ponavadi tesno povezana s številnimi napori, ki pričakujejo organizatorje. Po dolgoletnih izkušnjah se je namreč pokazalo, da so telesnovzgojni delavci v Peku kos vsem, tudi najtežjim nalogam.
V zvezi z nadaljevanjem spomladanskega dela prvenstva Gorenjske v nogometu smo v naše uredništvo povabili znanega nogometaša in standardnega igralca Tržiča Cveta Zaletela, da bi nam kaj več povedal o pripravah tržaških nogometašev za spomladanski del prvenstva. Cveto je rade volje ustregel prošnji našega uredništva in nam v prisrčnem razgovoru posredoval vrsto zanimivosti, ki bodo naše bralce nedvomno posebno zanimale, saj je bilo dosedanje stanje v nogometu, zlasti po neuspehu v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v slovensko consko nogometno ligo vse prej kot rožnato.
»Kako in po kakšnem delovnem programu so potekale priprave moštva za nadaljevanje nogometnega prvenstva Gorenjske?«
»Pripomnim naj že na samem začetku, da so bile naše priprave zelo skromne, saj nismo imeli posebnih kondicijskih, osnovnih elementov, ki naj bi bili odločilni za start v spomladanskem nadaljevanju. V glavnem pa je bila posvečena kondiciji izrazita prednost, saj je dobro znano, da brez najpomembnejše osnove ni moč slaviti zaželenih uspehov. Treningi so potekali dvakrat tedensko, kar smatram, da je z ozirom na prilike dovolj.«
»Kateri igralci bodo v spomladanskem delu prvenstva tvorili ogrodje ligaškoga moštva?«
»Na razpolago imamo 17 igralcev, ki naj bi v glavnem sestavljali moštvo v boju za odločitve o najvišjih mestih in sicer vratar Anton Markič, branilci: Niko in Marijan Zupan ter Custoič, krilci: Stucin, Ivanovski, Zaletel, Pu-škarevič in napadalci: Metod Markič, Dornik, Bahun, Mežek, Špehar, Mozetič, Jančič, Krč in Stucin II.«
»Ali so po tvojem mnenju utemeljene   izjave   in komentarji,
»Kako vtikladiš svoj študij « športom?«
»V sezoni sem le »nedeljski smučar«, treniram malo, drugače pa v prostem času na Kofcah, Dobrči in pod Storžičem.«
»Izberi najprijetnejšo glasbeno melodijo, popevko, knjigo, filmskega igralca in gledališkega umetnika?«
»Glenn Miilerjeva kompozicija — »Moja deklica«, popevki »Ma-nuela« in »Marina«, »Sirota Slina«, Esther Williams in Gregorv Peck ter Stane Potokar in Boris Kralj. Dovolite, da pripomnim, da sem v prvi vrsti navdušena za opere, med pevci pa posebno ce-mm pokojna Benjamina Giglia in Maria Lanza ter sopranistko Renato Tebaldi.«
»In morda še osebne želje In nadaljnji načrti?«
»Uspešen zaključek študija na Tekstilni srednji šoli, o načrtih pa je v glavnem odvisno od raznih činiteljev.« -n
češ, naj bi nogomet zaradi zadnjih neuspehov zamrl?«
»Zanimanje je sicer zelo upadlo, ter menim, da se bo do denarja prišlo z veliko težavo. Novoizvoljeni odbor nogometnega kluba s predsednikom tov. Sede-jem si bo v prihodnje prizadeval" popolnoma preurediti vrste nogometašev. Prepričan sem, da' plasma našega moštva spomladi ne bo v nobenem oziru slabši kakor jeseni, lako, da upravičeno pričakujemo mesto pri vrhu tabele. Na nasprotni strani si bomo morali po dosedanjih izkušnjah ponovno pridobiti naklonjenost naše javnosti, sicer bo sleherni nastop na domačih tleh zelo težaven. Mislim, da se bo stanje v našem nogometu znatno popravilo, kar pa je seveda odvisno od različnih činiteljev. Želel bi le, da bi bili naši napori bogato poplačani in nas nebi v teku prvenstva spremljala smola.«
Ob zaključku naj le pripomnimo, da bo od sedaj dalje vodil treninge prvega moštva Milan Zaletel, mladince bo prevzel Cveto Zaletel, medtem ko naj bi treninge pionirjev vodil Salko Puškarevič. Ivan
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega moža in ata
JOŽEFA SRECNIKA
se najlepše zahvaljujem vsem, ki so nam izrazili sožalje, ga spremili na zadnji poti ler mu poklonili toliko vencev na prerano gomilo.
Prav iskreno zahvalo smo dolžni sindikalni podružnici to-varne »Peko« za izredno lepo organizacijo pogreba, kakor tudi godbi in pevcem ter govornikom za lolažilne besede ob grobu. Posebno zahvalo pa smo dolžni or. ganlzaclji ZK tovarne »Peko« za izkazano pozornost in pomoč.
Vsem, ki so z nami sočuslvo-'* vali, še enkrat iskrena hvala. '■ Žena Vera z otroki in^, ostal sorodstvo ,
Planinsko društvo Tržič išče oskrbnike za svoje postojanke, in sicer: za Dom pod Storžičem, za celo leto in sezonske za Dom na Kofcah in Dom na Kalu. Prijave pošljite v Planinsko društvo Tržič.
RAZPIS
Izvršilni odbor Sveta  stanovanjske skupnosti Tržič - Ravne razpisuje honorarno mesto tajnika.
Pogoj: srednja šolska izobrazba. Rok prijave: 15 dni po objavi. Plača po dogovoru.
Na seminarju nas je ob'skal podpredsednik Edvard Kardelj
Pred kratkim sva bila s Tončkom na predavateljskem seminarju na Bledu. Z obiskom nas je iznenadil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj.
Polkovnik Djuro Trajanovski in Dado Košiček, člana Avto-mo-to zveze Jugoslavije, sta seznanila tovariša Kardelja z delom in nalogami Zveze pri nadaljnji vzgoji motoriziranih oddelkov Jugoslovanske ljudske armade.
K.1 M O
Od 10. do 11. marca argentinski glasbeni film ANDALUZIJSKA LJUBEZEN; 12. do 14. marca ameriški barvni cinemaseorie film JEZ NA PACIFIKU; 15. do ]fi. marca ameriški barvni film DAWY CROCKET; 17. do 1!). marca   ital.   film CABIRIJLME
pust ° pust • pusi
Kot vsako leto že nekaj let sem, je tudi za letošnji pustni torek v našem mestu organiziralo Turistično društvo pustni karneval, ki je postal tako že kar nekako tradicionalen. Vendar letos ta prireditev ni šla tako gladko od rok kot druga leta, ker je prav tedaj, ko bi se moral razviti sprevod maškar, začelo močno deževati. Dež je povzročil, da je večina mask ostala doma; le najpodjetnejši, med katere moramo šteti predvsem otroke, so se ob treh popoldne začeli zbirati v telovadnici Partizana, Vodstvo karnevala je dolgo oklevalo ali naj sprevod formira ali ne, vendar so sodelujoči pokazali toliko vneme zanj, da je končno kljub dežju sprevod krenil proti Trgu svobode. In prav je bilo tako! Na trgu je namreč množica ljudi, kakršne zlepa ne vidimo, vztrajno čakala na prihod maškar, dokler jih slednjič ni pričakala. Kakšno bi bilo njeno razočaranje, če ga ne bi pri-
Z MOJIMI
Verjamem, saj vidim kakšni ste: shujšali ste, nekam otožno zrete v prve pomladne dni, barva oči (beločnic) in kože pa spominja na kanarčka.
In kaj še? Kako se je začelo?
Bolezen se lahko začne na viden način, ali pa komaj opazno. Se pred zlatenico čuti bolnik po navadi topo bolečino pod žličko ali v pasu. Ves je napet. Z apetitom je skregan, celo obratno: sili ga na bruhanje in včasih celo izbruha, napetost pa tudi potem ostane, prav tako ne popusti bolečina. Blato je zapečeno, ali pa preredko. Ko je koža že zelo rumena, je lahko blato skoraj brez barve, belo. Voda je temna, rdečkasta. Vročina ni nujna.
Zlatenica ne pomeni vedno jetrnega obolenja pa tudi pri vsakem jetrnem obolenju ni obvezna. Traja pa lahko več tednov.
Z vsem tem bremenom neprijetnosti boste prej ali slej, največkrat pa šele tedaj, ko boste že porumeneli, prišli v ambulanto. Da boste v staležu, dokler se .sami počutite ibolne, vam bo prav, nikakor pa vam ne bo razumljivo, da tega staleža ne bo tako kmalu konec, čeprav boste   po   svojem   mnenju že
Vesela sva bila, da sva se tudi midva pobliže seznanila s tako visokim   predstavnikom naše oblasti.
Seminar nam je dal smernice, kako naj sedaj poučujemo kandidate za motorizirane enote v Jugoslovanski ljudski armadi.
Tako stoji pred Avto-moto društvom Tržič še ena težka naloga, vzgojiti dobre kadre, ki bodo pripravljeni braniti našo skupnost. š.l
NOCl; 19. db 21. marca ameriški barvni cinemaseope film REKA BREZ POVRATKA; 22. do 23. marca italijanski film LJUBEZEN IN SKLEPANJE; 24. do 25. marca jugoslovanski film POGON B; 26. do 28. marca ameriški barvni cinemaseope film TROJANSKA HELENA; 28. marca italijanski film SLAMNATI MOZ.
čakala! Bil pa je letošnji karneval zanjo kljub maloštevilnosti maškar v marsikaterem pogledu novo presenečenje. Zlasti je gledalce presenetila skupina desetih Arabcev z godbenimi inštrumenti, neverjetno dobro maskiranih, čeprav s preprostimi sredstvi. Godbeniki so vso pot s koračnicami poživljali karneval. — Lepo sta bili kostumirani tudi zamorki, da ne omenjamo ljubkih mask otrok: Kitajčka, Indijanca, baletke, pikapolonic in seveda kavbojev.
Sodelujoči so bili po vrnitvi v telovadnico pogoščeni, trem najboljšim skupinam odraslih, trem posameznikom med odraslimi, dalje eni skupini otrok in dvema otrokoma pa so bile podeljene nagrade v znesku 7200 dinarjev.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno: 1. kos, 4. ep, 6. obrana, 8. klor, 9. id, 14. Ati, 12. ora, 14. AZ, 15. Lola, 17. agi-len, 19. na, 20. tri (trikloretilen).
čisto zdravi. Z zdravili se boste še nekam potrpežljivo prehranjevali. Dolgotrajna dieta in kar največje mirovanje bosta pa poleg »predolgega« staleža drugi kamen vaše spotike.
Da bomo vse te sitnosti sprejeli malo bolj z razumevanjem, se na kratko spoznajmo z našimi jetri, njihovim delovanjem in glavnimi nalogami.
1. Jetra skrbijo za pravilno presnovo, izkoriščanje hrane: udeležena so pri prebavi. Ce torej z jetri ni vse v redu, se razvijejo prebavne bolezni in obratno: motnje v prebavi povzročajo nered v jetrih. Ze sama nepravilna prehrana, ko smo zdravi, zlasti pomanjkanje beljakovin (meso, mleko, jajca, sir), oziroma na drugi strani premast-na in preobilna hrana, lahko okvari jetra. Velik sovražnik jeter je kronično uživanje alkohola. Vsi vi, ki vas je ob tem stavku zapekla vest in s tem potrdila, da ste več ali manj krivi, zapomnite si tole: vsa jetra, kuhana ali pečena, lahko brez škode za življenje uživate kadarkoli — svoja nikar! Alkohol vam jih dan za dnem uničuje! Po malem, a vztrajno, dan za dnem.
ROJENI
Sonja Blažič, rojena v Tržiču, Prolelarska cesta 10; Herman Kisilak, rojen v Tržiču, Koroška ulica 3; Anton Bešter, rojen na Brezjah pri Tržiču 3; Mirko Cerkovnik, rojen v Cadovljah pri Tržiču, nova hiša.
POROČENI
Franc Tadl, mizarski pomočnik iz Tržiča in Lucija Gosar, pre-šivalka iz Pristave; Bogomir Lupša, pilar iz Tržiča in Roze-marija Znidaršič, prebivalka iz Pristave; Janez Primožič, nameščenec iz Loma pod Storžičem in Marija Tišler, nameščenka iz Grahovš; Jožef Palovšnik, tapet-nik iz Slalne in Marija Pretnar, tovarniška delavka iz Br:;zij pri Tržiču; Franc Oranič, kmet iz Križev in Frančiška Bitenc, gospodinjska pomočnica z Brega ob Bistrici; Janez Bence, gozdni delavec iz Jclendola in Rozalija Primožič, gospodinja iz Doline; Anton Hočevar, delavec iz Slapu in Marija Lavrič, tovarniška delavka iz Bistrice pri Tržiču; Jožef Primožič, tesar in Frančiška Rebernik, tkalka, oba iz Doline; Aleš Ahačič, strojnik iz Podlju-belja in Marta Meglic, gospodinjska pomočnica iz Tržiča; Ivan Svab, delavec iz Leš in Marija Valjavec, šivilja iz Brezij pri Tržiču.
UMRLI
Vincencija štete, osebna upokojenka iz Tržiča, umrla v Tržiču; Jurij Podakar, osebni upokojenec iz Seničnega, umrl v Seničnem; Jožef Srečnik, tovarniški delavec iz Pristave, umrl v Krizah; Jožef Gladek, osebni upokojenec iz Tržiča, umrl v Tržiču; Marija Slapar, rojena Rezek upokojenka, Zgornje Ve-terno, umrla na Zgornjem Veter-nem; Franc Valjavec, upokojenec iz Tržiča, umrl v Tržiču.
2. Posebnost jeter je v tem, da služijo delno kot nekako skladišče razkrojonih, najvrednejših delcev hrane, ki jih v največji sili oddajo1 telesu.
3. Ena izmed številnih nalog jeter je izločanje žolča, ki je potreben za prebavo, oziroma raz-krojevanje maščob v črevesju in za izkoriščanje nekaterih vitaminov. Če so jetra bolna, izločajo manj žolča, zato takrat omejimo maščobo, nekatere pa sploh pre-povemo.
4. V jetrih se ustvarja železo, ki je važen sestavni del krvi.
5. Zelo važna naloga jeter je tudi ta, da napravijo neškodljivih ogromno strupov, ki prihajajo dan za dnem v telo iz črevesja, oziroma hrane, ali pa se tvorijo v samem telesu. Če je seveda teh strupov preveč, ali pa so premočni, jetra odpovejo (n. pr. strupene gobe, konzerve, meso, ribe, prevelike količine nekaterih zdravil, kemični strupi in podobno).
O sami dieti jetrnih obolenj se bomo pomenili v prihodnji številki Tržaškega vestnika, ker bomo sedaj laže razumeli, zakaj zahtevajo bolna jetra toliko pozornosti, da se popravijo.
BASTEL.TNOVA TETA ALBINA - OSEMDESETLETNICA
Povsem tiho in skromno je pravkar dopolnila 80 let življenja znana tržiška rojakinja Albina Perne, bivša posestnica in gostilničarka. Izhaja iz zavedne Basteljnove družine, vseskozi zavednih slovenskih ljudi, ki so v tem duhu vzgajali tudi svoje otroke. Prav je, da se je ob tem jubileju spomnimo, saj je storila toliko dobrega, da bi nam zmanjkalo prostora, če bi hoteli vse našteli. Rojena je bila v času, ko naša zemlja še ni bila svobodna. Njeni starši šo že takrat vedeli, kje je njihovo mesto. Na razpolago so dali prostore, da so se v njih shajali zavedni slovenski ljudje in — čeprav v skromni obliki — krepili slovensko prepričanje s slovensko be-
sedo in pesmijo. Ti prostori so služili namenu takratnega »Slovenskega bralnega društva« in za pevske vaje. Po smrti staršev je tudi jubilantka z vsem srcem podpirala ta stremljenja, kar je bilo opazno zlasti med obema vojnama. V tej knjižnici so sodelovali številni knjižničarji, od katerih še danes požrtvovalno dela na tem področju tovariš Ludvik Stale. V teh prostorih je delovalo tudi mnogo zborovodij. Danes živita še dva: Albin Lajovic, ki je pred kratkim praznoval 70-letnico rojstva, in Riko Paternost.
Jubilantka je bila za to kulturno in prosvetno delo že pred vojno odlikovana z zlato medaljo takratne Pevske zveze Jugoslavije in s častno diplomo.
Na drugi strani pa je Bastelj-nova pokazala svoje čuteče srce tudi kot gostilničarka, saj je bilo splošno znano, da je njena gostilna zelo soliden in pošten gostinski lokal. Pri njej so se hranili številni tržiški delavci in uslužbenci, ki so bili z njenim pravilnim socialnim odnosom do njih vedno zadovoljni, saj so bili obroki izdatni in poceni.
V dobi okupacije je prestala mnogo groženj in nagajanja okupatorskih oblasti. Po osvoboditvi pa je jubilantka zaradi starosti in bolehnosti istopila v pokoj. Pokojnino si je prislužila v času, ko je službovala kot trgovska pomočnica v Sevnici in dolgo vrsto let kot uslužbenka tovarne Peko. Jubilantka preživlja jesen svojega življenja v tihem zadovoljstvu in v zavesti, da je tudi sama prispevala delež, h krepitvi slovenske miselnosti. Mnogi Tržičani se pridružujejo čestitkam, še posebej pa njeni prijatelji in znanci ter sorodniki. Prav od srca ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
JETRI NI VSE V REDU
001939