; »xui koV« fcOy «««p* 84tnpday^ and HoUdsje. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UratelM te aprmmiiki prwt« SWT South LewndaU Ave. Offles of Publtootioai 1657 South LswndaU An. Tatopboas, Rockw.ll 4M« .TEAB XXXL 1 oihM. mt>oto. ^tZ STAS?•TÄTTS? CHltAGO. ILL., PETEK, S. 8EPTKMBRA (8BPT. 8), IMS Sutoacrtptloa »6.00 Y-rtj ŠTEV.—NUMBER 17& oljska vlada apelira na feliko Britanijo s Acceptance for mailinf »t ipactal mU of poOtj» prxMSad fse Zunanji minister Beck odletel v London. Nemška armada zasedla Krakov in dobila kontrolo nad poljskimi težkimi industrijami ter bogatim premogovnim poljem v Gornji Sleziji. Zidje in Poljaki Jbeži jo iz Varšave. | Francoske čete prekoračile mejo in invadi-rile nemško ozemlje Utvija, 7. sept. — Polj-mji minister Jožef Bede j^raj dospel sem s poseb-letalom n« svoji poti proti u, kjer bo izročil angle-iladi nujen apel, naj takoj j na pomoč Poljski. Po-poljgke vlade je obupen. Be bosta Anglija in Fran-utveznici Poljske, takoj li odločne akcije, bodo izbruhnili izgredi na 2idje in Poljaki be-i trumah iz Varšave in poljskih mest. prodiranje nemških čet alarmiralo Poljake. Člani vlade so se umaknlii iz ive v Lublin, ki leži 90 južnovzhodno od Varšave. nik je dosegel črto mestoma Ciechanov in Na južnozapadni fron-uta armada zadržuje nem-fcte. * Ob črti Warta-Sze-iw-Kamiensk se vršijo sr-bitke. Na severni fronti ao ;e motorne kolone prodrle tonska." Po zadnjih poročilih nemške kontrolirajo že osmino m ozemlja, na katerem »,000,000 prebivalcev. Dru-nemška armada je prekora-forovje ob »lovaško-poljsk " zasedla Nowy Sacz. Od ji prodrla v Galicijo in oku-več mest in vaai. Vest iz ¡ega vira pravi, da so U-linci v Galiciji navdušeno vili nemške vojake. Berlin, 7. sept. — Poveljstvo e oborožene sile je nazna-\ da so nemške čete že za k južnozapadne poljske pope in dobile kontrolo nad pkimi težkimi industrijami, itim premogovnim poljem in toiki cinka. Ko bodo okupi-Jaslo, bo Poljska ostala premoga in olja. Poljska industrija je dobila smrt-Bdarec, ko so Nemci okupi-induHtrijske pokrajine v iji Sleziji. Kemika armada je včeraj o-»la Krakov in Kielce. 8led ■»to leži 148 milj južno od Krakov je bil pre-poljskih kraljev in je inan kot "Srce Poljake, "•tov je peto največje poljsko ^ 'n ima 242,000 prebival-J; Tam ne nahajajo grobnice ■Mih kraljev in Um je pokoli maršal Jožef Pilsudski, Krsi diktator Poljske. Poveljstvo nemške armade je P^k», da so čete zasedle Kra-r ' wez vsakega odpora a stra-Poljakov. Slednji niso po-Ul nitj mostov čez reko Vls-ko «» se umaknili pred Mami. Nemške mo-kolone ao po zavzetju zacHe prodirati prot kamor je pobegnila PNu vlada. ^^ 7. sept, — Francoske rj» vieraj prekoračile Ma-trdnjavako črto in in-2 ozemlje. To je avi^" un",no uročilo, ob- "^■m. v Parizu, o francoskih ™ ^racijah ob zapadni ¿?*ns Je vlada naznanila lTJ1^ angleških tet v ¡T*!»- Te ne bodo kmalu bo-C**' ;trani francoske armade KT- An«l|i» v l'1:»* Izlake baze. Iku J"- dj| *> francoske ^ prekoračile mejo ob Po» " H»'*tinatu. Cilj fran-L operacij je oku- l " ^bruckena, mosta, ki milj oddaljeno od Iriave. m*- ^inančna mobilizacija v Angliji Južnoafriška unija napovedala vojno Nemčiji London, 7. sept. — Vlada je podvzela nadaljnje korake v mobilizaciji finančnih virov, ko je pozvala Angleško banko, naj i takoj izroči 280,000,000 funtov šterlingov (okrog $1,200,] 000,000). . Izjavo o tranaferiranju zlata je podal finančni minister John Simon v parlamentu. To pome-' ni, da bo vlada prevzela kontro-o nad vsoto $4,000,000,000. >remier Chamberlain bo danes poročal v parlamentu o vojnih operacijah. Arthur Greenwood, vodja laboritov, je skušal izsiliti zadevno izjavo od premierja I včeraj, kar pa je slednji odklonil. Ministrstvo za informacije je včeraj naznanilo, da. je vlada Južnoafriške unije napovedala , vojno Nemčiji. Odločitev je, flpnia« po formiranju novega vojnega kabineta, ki je takoj obljubil pomoč Veliki Britaniji. Predsednik nove vlade je general Jan Christian Smuts, ki se „e boril v zadnji svetovni vojni. On ima tudi poziciji zunanjega ministra in narodne obrambe. General J. B. Hertzog je resign! ral kot premier Južnoafri ftke unije zadnji torek, ko se je parlament izrekel za preklic di-Dlomatičnih odnošajev z Nemčijo. Nemški reporter ji pozdravili Internacionalo Stalinovci morajo zagovarjati pakt! Kdor ne brani pakta s Hitlerjem, bo izključen! Moskva, 7. sept. — Poročeval ci nemških listov so se postavili v vojaško pozo in oddali pozdrave, ko je ruska godba zaigrala Internacionalo, komunistično himno, v zvezi s proslavami in demonstracijami komunistične mladinske organizacije, ki je bila ustanovljena pred 25 leti. Govorniki so poudarjali, da ae bo Sovjetska unija držala proč od evropskega konflikta. Pri proslavah v prejšnjih letih so naglašali mednarodno kooperacijo med mladino. Ves promet v središču Moskve je bil ustavljen, ko so se vršile proslave in vsa Moskva je bila pokriU z rdečimi zastavami Washington, D. C.t 7. sept. — Earl Browder, tajnik in vodja komunistične stranke v Združenih državah, je včeraj izjavil pred Diesovim preiskovalnim odsekom, da član komunistične stranke, ki kritizira pakt med Hitlerjem in Stalinom, je podvržen izkl j učenju iz stranke. Med Browderjem in člani odse-ka je bila dolga razprava glede tega, ko je bilo sprožettb vprašanje, kako daleč sega lojalnost ameriških komuniatov do Stalina in sovjetske Rusije in če je ta lojalnost v konfliktu z lojalnostjo do Združenih drftav. "Član komunistične stranke, ki kritizira nenapadalni pakt med Sovjetsko unijo in Nemčijo, pokaže, da ne razume poli tičnih interesov svoje stranke niti splošnih interesov Amerike, katera je pridobila z nacijsko-sovjetskim paktom, kajti ta pakt je velike koristi za stranko in Ameriko," je rekel Browder, ko je bil vprašan, kako sodijo člani o tem paktu. — "Torej kdor se ne etrinja s paktom, zapade izkljufcenjur je vprašal kongresnik Dies. — "Gotovo!" Je odgovoril Browder. Iz tega so Člani odseka iiva jali, da ameriški komunisti morajo sprejeti In zagovarjati vse, kar pride iz Moskve. "Komunistična stranka Amerike je včlanjena v kominterni in za nas je potrebno, da se strinjamo s sklepi kominterne," je rekel Browder, pristavil pa je, da "se strinjamo prostovoljno . . .H Browderja ao vprašali, na kateri strani bi bil v slučaju vojne med Ameriko In Rusijo. Zvijal se je in ni hotel odgovoriti direktno. Rekel je, če kda, pride do vojne med Ameriko In Rusijo, bo to krivda trockistov. Kongresnik Caae, demokrat iz Massachusetts, je zahteval di rekten odgovor. Ko je bil Brow der pritisnjen ob steno, je rekel: "Odgovoriti morem le zase, d« bi nasprotoval vojni, kakor sem leta 1917." Browderjeva izjava, da so republikanci leta 1 198« ponudili komunistični stranki $250,000, če nominira Roosevelta kot svojega kandidata, je zelo užalila dva republikanca v Diesovem odseku, dočim se demokrat je veselo muzajo. Razpoloženje pa je da Browder ju nihče ne verjame te storije, katere ni podprl z nobeno pričo in z nobenimi konkretnimi dokazi; navedel je le lastno govorico. Domače vesti OMafci Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosite so 7. t. m. obiskali: Tony, Mary in Nellie (hči) Valenček h Barbertona, O., ter Frank in Mary Zodnik z Clevelanda, O. Konvencija HBZ Pittsburgh, Pa. — Dne 5. septembra se je ssČela peta redna konvencija Hrvatske bratske zajednice. Vaeh sborovalcev z gl. odborniki vred Je okrog 270. Zborovanje ae vrši v prvovrstnem hotelu v Pltbburghu. Clevelandske novice Cleveland. — V bolnišnici v Warrensvillu je 6. t. m. umrl Anton Gerbec, st4r 68 let in doma od Ročinja pri Gorici. V Ameriki je bil 48 let in tu zapušča aina. SvoječMno je vodil trgovino, prej ps gostilno. — Istega dne je utnrla Frances Vlašič, stara 82 1st, ki je tu živela 29 let in zapuSča moža in hčer. Vesti is Južne Amerike Buenoa Airea, Arg. — Dne 14. avguata je v tukajšnji naselbini po kratki bolezni umrl Andrej Lipičar, star 40 let In rojen v Kalu pri Kanalu na Pri-morakem. V Argentini je bil 15 let in tu zapillča ženo, dva majhna otroka, brata in sestro. Is Peitftsirlvftnije fitrabane, Pa. V bolnišnici v Canonsburgu as nahaja Mary Seničer, članica društva 188 SNPJ. Članstvo ji želi hitrega okrevanja. — Pomočila sta ae Louia Mole ml. in Paulina Gong lik. Obilo arečel —-------—-—. .t. Ntmško-ibfoki ^ razgovori v Berlinu Hitlor sprejel rusko vojattco delegacijo francoske meje. Saarbrucken je središče bogatega premogovnega polja in železnih rudnikov. To pokrajino ao Francozi zasedli po svetovni vojni. Ostala je v njih rokah do plebiscita, ki •t je vršil leta 1935, «ko je bil pfitler že na krmilu Nemčije. Pri plebiscitu ao se prebivalci izrekli z ogromno večino za priključitev k Nemčiji. Po plebiscitu se je francosks armada u-maknila iz Posaarja. Prebivalci te pokrajin« so povečini ka toliki. Vest is Bazla, Švica, pravi, da ao ljudje opazili ogenj v Frled richahavenu, kjer ima Nemčija tovarne čepel I nov. Prejšnje poročilo ae je flssllo. da je eksplozija v teh tovarnah zanetila ogenj. Friedrlclishaven leži v bližini Švice in od francoske meje je oddaljen 90 milj. Organizaioriina kampanja jeklarske unije Pittsburgh, Pa. — Jeklarska unija CIO je obnovila kampanjo. da jwtegne delavce v jek-lamah Bethlehem Steel Corp. v svoj krog. Kampanja je bila (»odvzeta po konferenci repre-zenUntov jeklarske unije v Chicagu. kateri je predsedoval Philip Murray, direktor Bremen v laki nevtralne driave Berlin, 7. sept. — Nemški pernik Bremen, ki je odplul iz Nets Yorka zadnjo sredo, je «rečno dospel v pristanišč« nev-trains države, se glasi uradno poročilo Katera je ta nevtralna država, poročite ne omenja. Berlin, 7. sept. — Tu se Je vršilo te več konferenc med re-prezentanti vrhovnega poveljstva nemške armade in viaoklm ruskimi vojaškimi častniki, V so prišli v Berlin zadnjo nede ljo. Z rusko grupo je dospel v Berlin tudi A. ftkvarcev, nov aovjetski posslnik. Razgovor med Nemci in Rusi se bodo na daljevali. ' Italijanska militaristična ml sija bo dospela v Berlin v soboto. Ali bodo člani te misije kon ferirall z ruskimi in nemškim vojaškimi častniki, nI znano | Govorice, da je bila komuni stična Rusija povabljena, na sodeluje z Nemčijo pri razkosanju polj«k« republike, se vzdr žujejo. Diktator Hitler je sprejel rusko mllltaristlčno delegacijo v bližini Kulma v poljakem koridorju, kjer so nemške čet« porazile Poljake. Vrhovni štab nemške armade je povabil Ru ae, naj obiščejo fronto. Federalna preiehava proti drutbi odrejena Kansas City, Mo. — Fédéra na preiskava mezd In delovni ur je bila odrejena v tukajšn; tovarni Montgomery Ward Co. W. G. Nathan, predstavnik federalne administracije, kateri je bilo pov«rJ«*no Izvajanj« m«zdn«ga zakona, je Izjavil, da je zadevo tiral pred federafho aodišče potem, ko kompanija ni dovolila pregleda njenih knjig in rekordov. AMERIŠKE LADJE ZASTRA21LE VZHOD. OBREŽJE Slična akcija odrejena ob Pacifiku ZVA JAN JE Z A K O-NA NEVTRALNOSTI Washington, D. C., 7. sept. — Vlada je poslala več bojnih la-(ij in rušilcev na patruljo več soč milj dolgega ameriškega o-režja. Ladje bodo straftlle o-breftje Atlantika na vzhodu, Novo Škotijo na aeveru do Porto-rlka In Karlbejsko morje do »anamakega prekopa na jugu. Bojna letala bodo tudi uprlsar-ala polete ob obrežju dnevno. Te manevre je odredil predsednik Roosevelt, da bo Amerika popolnoma informirana o morebitnih aktivnostih bojnega brodovja v vojni zapletenih držav ob ameriških vodah. Stephen T. Early, predsednikov tajnik, je dejal, da je ta akcija v aoglaaju s Rooseveltovo politiko, da Amerika drži avojs roke proč od evropske vojne. Poveljniki bojne mornarice bodo takoj obvestili vlado o navzočnosti tujih bojnih ladij v bližini ameriškega obrežja. Federalna pomorska komisija bo potem opozorila ameriške paro-)rodne družbe o tem. Poalsnl-k! zunanjih držav v Waahing-tonu bodo tudi Informirani o kretanju ameriških trgovakih ladij v coni, kjer ae bodo pojavile bojne ladje in podmornice v vojni zapletenih drŽav. Cfez 11« amerilkih rušilcev. ki so počivali v pristaniščih, se bo pridružilo bojnim lsdjam v straženju obrežja. Mornarični department je odredil takojšen odhod letalske prevozna ladje Langley Iz Pearl Harborja, Ha-vaj, v Manilo. Ta Ima na evo-jem krovu dvanajst letni. Ameriške bojne ladje bodo poleg vzhodnega obrežja zastraille tu di zapadno. ~ Zadnje vesti liONDON.—Po vesteh Is Var Asve ae je poljska obramba včeraj precej učvrstila In nemški naval ne drvi več tako hitro kot je prejšnje dni. Odločilna bit-.a aa Varšavo ae rasvija ob reki Bug okrog 20 milj neverno »d ista. LONDON.—Kolikor je sna no, so nacljakl pud mom tki potopili nadaljnjih pet angleških parni- kov. PARIZ. — Francosko uradno poročilo as gisnl, da franroake ste neprestano prodirajo dalje v IWrJu In Palatlnatu. Zavezniški sračnl napadi na Induslrlj-sks meats v Porenju se nadaljujejo. Hitler je včersj poslal šest llvisij vojaštva na sspsdno ronto. PARIZ.—Is Relgrsds je prišle vest, ds je Jugoslavije odredile popolno mobtllsscljo svojih čet. BELGRAD. — Jugoslovanska vlada je včeraj odredlls splošno amnestijo ss Jetnike, ki so v aa-poru saradi korupcije, vohunstva n vojaških zločinov. WASHINGTON, a C.—lekea, tajnik sa notranje aAvsrl, Je as-groail s federalnim postopanjem »roti vse» profltarjem, ki Isrsh-jajo evropsko vojno za dviganje een živežu, slasti slsdkorju. Ickss pravi, da nI absolutno nobenega pomanjkanja aladkorja In vsaka podražitev je sločlnaka. CHICAGO. — Vierej je bilo 100 stopinj vročine, kar je retard v septembru aa vso čsae. odkar obstoji tlkaškl vremenski >lro. Panamski prekop Je prlše pod popolno mllitariatlčno kon trolo v smislu Rooseveltovo od redbe. Ta je bila uveljavljena v interesu zaščite. General Da vid L. H tone Je bil imenovan za načelnika admlnlatraclje Pa namskega prekopa. Vsi koraki, ki jih je podvzela vlada, so v zvezi z izvajanjem nevtralnostnega zakona. Early e dejal, da predsednik Roose velt še n« bo odredil cenzure radia in časopisja na podlagi v kongresu sprejetega zakona, k določa vladno kontrolo komuni kači j v vojnem času. Združitev delavskih unij v Oklahomi Unije ustanovile skupni svet Avtna unija ojaiila svoje vrste Zdaj are i iaupanJem v bodočnost Nogavièatêka unija zmagala v êtavki Kernersville, N. C. — Adam*-Mlllis Hosiery Co. se je podala uniji noga vlča mkih delavcev (CIO) In prlstals na vse zahteve po pet dni trajajoči stavki. Itolsvcl so izvojevall višjs mezde in skrsjšanje delovnih ur. V stavki J« bilo zavojeva-nih več sto delsvcev. Oklshimts CHy, Okla. — (FP> — Tu J« bil ustanovljen skupni unijski svst, katerega tvorijo unije Ameriške dslsvsks fed« racije in Kongrese industrijskih orgsnizselj. Ts bo snotno ns-qtop*l V vs«h zadevah, ki SS tl-¿ejo delavstva. V deklaraciji, v kateri j« pojasnil svoj« nsme-ne, pravi med drugim: "Unijski svet j« uvsrjcn, ds orgsnizirsni delavci z odločnim pritiskom ns svoj« vodlUlj« v <>t*h taborih lahko Izsilijo poravnavo spora med ADF in CIO. Enotno delsvako gibanje v teh kritičnih časih j« neobhodno po-trabno. Vsi orgsnizirsni d«lsv-d nsj s« pridružijo ksmpsnji za «notnost v svojih vrsUh. ki bo prlneals mir In ustvarlls pogoje ze napredek v delsvakem gibanju." Detrolt, Mlch,— orožjem n bojnim materialom. Sinoči e bilo naznanjeno, da je bil polkovnik J. L. Ralston, bivši minister narodne obrambe, Imenovan za finančnega miniatra. Detrolt, Mkh., 7. sept. — Tu n v Wlndsorju, Ont., so se pričele širiti poročile, ds je kanadska vlada že odredila oenauro časopisja, izdajatelji llatov v Windaorju so povedali, ds ao Še dobili lnatrukclja, ds ns ame-Jo objaviti nobene veatl o gibanju vojaških čet In atvarsh, ki se tičejo narodne obrambe, brez dovoljenja avtoritet Navodila se nanašajo tudi na kretsnje parnikov v kanadskih vodah. W 8. Thompson, direktor ks-nsdskegs birojs ss oemuro, js prlznsl, ds Je "svetove!" šsso-plsom, nsj ns objsvljo nobsnsgs poročila, ki Js označsno kot u-upno, ni hotel pa razpravljati o drugih detajlih ukrepov o cenzuri tiska. Policija obljubila pomoč magnatu Ofenziva proti zaprti delavnici Uzlngton, Ky. — (PP) — Edwin Gilson, predsednik Taylor Construction Co., Js prlznsl, da mu Je bila obljubljena pomoč državne policije za vzdrževanje odprt« delavnic« pri dv«h gradb«-nlh projektih. Ollson In neki drugi ursdnlk kompanija sta bila aretirana, ker sta organizirala naval na delavce, ki so zasUv-kali za priznanje zaprte delavnice, a ats bila kmalu Izpuščena It zapora. W. R. Hlnes, prsdssdnlk sveta stavbnih unij v Leslngtonu, Je dejal, ds Js bil Gilson vsdno oborožen z revolverjem In grozil stavksrjsm, "č«prev niso nlko-gsr nsdlegovsll." G liso novo priznsnj« o obljubljeni pomoči držsvn« policij« J« obudilo spomin na mobilizacijo državnih miličnikov v harlan-sk«m premogovnem okrožju, ko ao s« rudar J i, člani unij« UMWA, borili zs zaprto dalavnlco. Miličnike je iioslal tja gov«rn«r Chandler, aovražnlk organiziranih delavcev. HvoJ« protldelav-sko stališče je dsmonstrlrsl v Izjavi, ds Je on proti isprtl delav-niči Turčija pošpešila produkcijo mumcije Ankora.-Turčljs, 7. sept. — Vlada j« včeraj odredila, da morajo tovarn« municije In drugega bojnega materiala operirati noč ln dan In sedem dni v tednu. Istočaano so s« pojavili v časopisju ostri napsdl na Nem/i J o* Očitajo jI, "da hoče dom i ni rs 11 ves svet 1 brutalno silo." ' PROSVETA THE BN LIGHTEN M HIT OUaiLO IM UITMINA ILOVIMU NAIO0MI PO0POMI JIDNOTI t» mmá || kr um «to»— mi la mm. árU»• IM Ub »ikd llmm M Matov« pmmbí, 4« »mi to • »mi «totumo» poUfcto M-rolalM. Ponor M« to prarolM»o. 4* ar «■ Itot m Mto*i Prerojena Jugoslavija Najbolj** novica zadnjega tedna iz razburkani; Evrope je vsekakor bila ona «lede sporazuma med Srbi in Hrvati in reorganiziranja Jugoslavije na delni federacijskl podlagi. Dvajsetletni srbsko-hrvaškl spor, k! je trajal od začetka Jugoslavije in v glavnem po krivdi srbskih monarhistov in hegemonistov, je bil končan v skrajnem momentu, regenstvo je odobrilo formo nove notranje državne uredbe, organizirana je bila nova zvezna vlada, v kateri je hrvaški vodja Maček podpredsednik in Jugoslavija je nastopil* novo pot. Najmanjšega dvoma ni, da je preobrat v Jugoslaviji prišel pod silnim pritiskom zunanjih rasmer. Saj je komaj mesec dni tega, kar je dr. Maček zagrozil s Hitlerjem, češ on naj pride in reši hrvaško vprašanje, Če ga Belgrad noče; deset dni po tej grožnji je regent Pavle ponovno zavrgel načrt sporazuma. Tedaj je pa prišel kritičen trenutek. Hitler in MussOllnl sta zahtevala porabo jugoslovanskih železnic v primeru, ,če bo treba prevažati vojaške čete na Balkan; dalje sta zahtevala nadzorstvo nad središči živeža in streliva v Jugoslaviji. Vlada v Belgradu je odklonila obe zahtevi — In tedaj je bilo treba nekaj storiti, da pride notranji mir v državi. Kako naj Jugoslavija brani svojo neodvisnost, če pa je razdeljena na dva tabora? V Belgradu so takrat začeli resno misliti in resno delati — in mislili in delali so res z brzino, kakršne ni bilo tamkaj opaziti že dolga leta. Celo knez Pavle, ki si je bil vtepel v glavo dog-matičen sklep, da se ne sme nihče dotakniti Aleksandrove avtokratične ustave, dokler je ne revidira njegov sin, ko doraste, celo on se je premislil vpričo nevarnosti, ki preti Jugoslaviji od zunaj. In ko so se vsi srbski voditelji dobro premislili, je bil sporazum s Hrvati dosežen tik pred izbruhom Hitlerjeve vojne. Nova zvezna vlada je obljubila precejšnje reforme: svobodo tiska, govora in zborovanja, demokratičen volilni zakon enake in tajne volilne pravice itd. Mi nimamo nobenih iluzij, da bi te svobodščine takoj prišle v Jugoslaviji — zlasti zdaj, ko je zadlvjata nova evropska vojna — ker ne zaupamo ljudem na krmilu, da verujejo v te svobodščine na vsej črti. Toda volitve, kadarkoli pridejo, lahko odstranijo re-akcionarje in s prihodom na krmilo novih ljudi s pošteno in iskreno demokratično vero Jugoslavija lahko dobi pristno demokracijo ter pogoje za razvoj v smer socialnega napredka. Eno je gotovo: z nastopom nove državne forme je bilo konec diktature oziroma ostankov diktatoričnega režima, ki ga je uvedel Aleksander v januarju 1N29. Hrvatje so dobili avtonomijo ali notranjo samoupravo. Dobili so svojega bana ali go-vernerja, svojo domačo zbornico in drugo pravice. Kako bodo Hrvatje znali |>orabit! svoje nove pravice, ali se jih bodo Inteligentno posluževali sebi in drugim v korist, ali jih bodo zlorabili sebi in drugim v škodo — to je zdaj odvisno od njih. Na Belgrad se zdaj ne bodo več mogli izgovarjati. Zdaj bodo morali pokazati svojo sposobnost — če so zreli za samovlado In demokracijo. Ce bi bili srbski voditelji modri, bi bili dali to priložnost Hrvatom — in Slovencem ter Bolgarom v srbskem delu Macedonije- — takoj v začetku in danes bi bil svet lahko že prepričan o njihovi spodobnosti, sami |w bi si bili prihranili marsikatero prečuto noč in veliko obilico glavobola. 'Mi nočemo vojneI9 pravi Kuhn Usti (Miročajo, da je KriU Kuhn rekel na nekem sestanku 9. septembra, da bo Hitler "nabil vse» Evropo,*' smpak Amerikjj. te bo pametna, bo držala prste proč od evropske vojne. "Mi nočemo vojne!" je rekel Kuhn, "in naša organizacija Bund bo nevtralna . . Kar Kuhn klepeče. da "mi nočemo vojne" In da bo Bund "nevtralna," ni ta resne ljudi vredno piškavega boba. Resne» vprašanje pa je, femu je še potrebna nacijska organizacija v Ameriki. Zdaj ne more več reči, da bo "ču-vala Ameriko pred mednarodnim komunizmom." kajti Hitler in Stalin sta ae pobratila. Torej čemu eo še nacijl tukaj T KriU Kuhn pravi, da bo Hitler "nabil vso Evropo." ampak on je "nevtralen • • .** Cemu je FrlU Kuhn v Matriki! Glasovi iz naselbin Odgovor Dumu Cleveland.-V Prosveti z dne 30. avgusta me hoče br. Dum predstaviti javnosti kot osebo, ki Slovenski nestrankarski delav pobira blato, da z njim druge o meče m. Res je, da se z br. Durnom že veliko let poznava. Pravi, da nisem bila upravičena oglasiti se, ker me v svojem dopisu o "sabotiranju SNPJ" ni direktno imenoval, priznava pa, da me je imel v mislih, ker sem pisala dopis v Enakopravnosti. V svojem odgovoru, ki je bil pHobČen v Prosveti 23. avgusta, nisem trdila o svoji nedolžnosti, ker sem meseca marca v resnici pisala o tistem koncertu. In tisti dopis ni bil priobčen samo v Enakopravnosti 5. marca, marveč tudi v Napredku 16. marca in v Prosveti 27. marca. Da je v Prosveti izšel toliko kasneje, je bil mogoče vzrok v tem, ker so imeli preveč dopisov. Ne vem, zakaj br. Durn toliko poudarja, da je bil priobčen le v Enakopravnosti in kaj da sem hotela, da bi bila 8NPJ storila. Jaz nisem v svojem dopisu zahtevala ničesar od nikogar. Tega mi ne more nihče predbaci-vati. Da ne bo trdil, da ne vem kaj pišem, bom citirala tisti stavek, ki se glasi: "Čudno se mi vidi, da ni priznanja od SNPJ. Od 8SPZ so čestitke v programski knjigi, od jednote jih pa ni, daal so vsi člani." Zakaj sem zapisala ta stavek? Zato, ker vem, da so člani obeh organizacij in pri obeh so bili zelo aktivni. To mora vsakdo priznati, kdor jih posna. Moja navada e, kadar kaj opisujem, gledam t program, ako ga Imajo. Br. Durn omenja tudi društvo V boj, da šo storili vse. To vemo in o tem ni kritike. On pravi, da bi bil ignoriral tiste besede, če bi ne bil govoril z očetom prizadetih sinov in da se je oče israzil, da ne bodo šli njegovi sinovi v odrasli oddelek. Tega da je bil kriv moj dopis, br. Durn pa mu je rekel, naj se ne ozira na take dopise in tudi ne more pričakovati, da bi ves glavni odbor sodeloval pri taki priredbi. Ker poznam to družino že od leta 1980 in ker sem pisala v svojem dopisu tudi nekaj o družinskih razmerah, sem jim tisti dopis nesla pokazat predno sem ga odposlala prej omenjenim listom. Torej so prej vedeli, kaj sem pisala. Ako bi bil moj dopis kriv, kar ml očita br. Dum, to je da so se rasburili, bi bil oče rekel, da ne mara, da kaj takega pišem. Namesto oporekanja se ml je zahvalil, ker sem dobro opisala In obenem tudi omenila organizacije, katerih so člani. Upam, da bo sedaj br. Durn zadovoljen z mojim pojasnilom in me ne bo več nekaj krivil, ker nisem v mojem dopisu ničesar zakrivila, kar ne soglaAa z resnico. Ce sem pa v resnic! kaj zakrivila ali škodovala, kot mi Durn očita, so pa pravila. Teh se je treba poslužltl in me obtožiti, toda na pravem mestu, ne v časopis j Dalje pravi, da sem bila tudi jas že tajnica, toda ne |>ove kje. Res sem bila več let pri društvih 120 In 215 88PZ, na katero organizacijo sem lahko prav tako ponosna kakor na 8NPJ. Lahko bi Ae več pisala, toda naj zaključim to afero. br. Durn pa naj išče krivdo drugje kot v mojem dopisu. Marlon Banhel, r»:i mokratični, progresivni državljani. Kot taki smo tukaj ? o-kraju Bel monto organizirani v Vrsti u Hridg«iM»rtu Urklgeport. a — Zadnje tedne so se dogodki tako hitro spreminjali, da je prišlo do tistega, kar smo še davno priča kovali. Kot delavci smo gotovo proti bratomornemu klanju, ampak menda ni bilo drugega izhoda. Ako bi bili nastopili proti Hitlerju predno je začel marširatl, bi bilo mogoče že da-nee konec. Gotovo Ves napred ni svet želi poras Hitlerju in veake druge diktatur. Nisem iuiIm n prerok, toda slutim, da ta vojna ne bo končana s kano-nl ia bombami, pač pa z upori In revolucijami, ki bodo pometle t diktaturami. In ker ne vemo. kaj nam pri nese bodočnost, je dobro, da smo m vse pripravljeni kot de- ski progresivni in izobniževalni ligi, ki bo imela svojo sejo v nedeljo, 24. septembra, na Blainu v dvorani društva 333 SNPJ, pričetek ob 2. pop. Ker je ligi pridruženih že dosti društev in klubov, zato se pozivajo val Slovenci v tem kraju, da posetijo to sejo. Ta organizacija ima poštene namene. Ni nobenih o-aebnih ambicij, pač pa je naš cilj, da delamo za interese na» vseh na podlagi principov naprednega delavstva. Zato še enkrat pozivamo vsa društva, klube in posameznike, da ste gotovo navzoči na tej seji 24. septembra na ßlainu. Važna bo tudi seja naše zadružne postojanke, ki se vrši v društveni dvorani na Boyda-villu v četrtek, 28. septembra. Ker* tvorimo Slovenci večino članstva te zadruge, se priporoča, da ste gotovo navzoči na tej seji. V soboto, 30. septembra, pa se vrši plesna veselica nase zadruge v isti dvorani. Igrala bo dobra godba. Na programu bo tudi .govor v prid zadružne kampanje in zadružnega gibanja. Slišali bomo, zakaj so nam zadruge potrebne. Deležni bomo torej obojega, duševnega u-žitka in razvedrila. Oboje je potrebno za vsakega. Važna bo tudi prihodnja seja kluba Naprej št. 11 JSZ v nedeljo, 17. septembra. Diaku-zirali bomo o bodočnosti našega gibanja. Zadnja aeja je bila precej dobra in diskuzije temeljite. Ker so časi z vsakim dnem resnejši, zato pridite vsi člani gotovo na to r jo. Zadnjih šest let, odkar aem bil precej bolan, že nisem bil tako privezan doma kakor aem zadnje mesece, In to radi bolezni moje hčerke. Njo so te dni, 5. septembra zopet vzeli v bolnišnico, da ji spremenijo mavfc, v katerem se nahaja že sedem tednov. Z nog In života ji bodo vzeli starega in napravili novega. Upamo, da se ji skoraj obrne na bolje. Agltacijskega dela .v avrho dobre delavske stvari in SNPJ je vse polno, toda delavcev nám primanjkuje. V nedeljo zvečer, 3. septembra, sem po radiu iskal novic in naletel na govor nekega Geralda Smitha iz Detroita. Udrihal je samo po CIO In njegovih voditeljih, katere je zmerjal s komunisti. Proti delavcem CIO je hujskal, češ da le sabotirajo pri delu In da so sami inozemci, ki bi sploh ne smeli delati v tovarnah. Grmel je tudi proti Wal-terju in Royju Ruther ju. Izgleda. da je ta človek KKK, ki neti sovraštvo, in sicer ne toliko proti komunizmu kot proti tuje-zemcem. Vodi grdo propagando proti vsemu, kar je v prid delavstva. Apeliral je tudi, da bi naročali njegove govore in mu pošiljali novce. Pobira tudi podpise, toda nisem mogel razumeti. v kakšen namen. Je pravi služabnik suženjskega kapitalizma in nizkoten Propagandist proti CIO. Čudno se mi vidi. da puste tako početje po radiu. Živimo v dobi prosperítete, yes, velikega brezdelja. Naši sinovi in hčere, ki so dovršili srednje šole In se veselili, da bodo potem našli zaposlitev In ta ali oni mogoče šel tudi v kolegij, zdaj zaman čakajo takih priložnosti. Vsi računi so jim u nesli, kakor tudi staršem. Zdaj ugibajo, kam bi šli. smpak povsod je breidelje. Mogoče ima kdo srečo, ampak ti so redki. Drugi kolnejo stroje, kar je sicer razumljivo, ampak stroji so nedolžni. Drugi si zopet šele vojne, ker računajo, da bi potem zopet vse obratovalo. Vse to smo dočakali. Kar se tiče industrij, ni izgledov, da bi pod kapitalizmom še kdaj toliko obratovale, da bi izginila brezpoeelnoet; ako pa bodo, ae to zgodi le začasno UpajJK da bo ljudstvo prišlo do pravega spoznanja, pronašlo prave vzroke brezposelnosti In »topi-lo v vrste razredno zavednega delavstva, da ae odpravi bm* poselnoet ne samo začasno, mar več za vedno. Prišle bodo zopet volitve. A-ko bi se delavstvo združilo in »poznalo -prave vzroke, ki naa tepejo, to je profitni sistem, bi lahko storilo velik korak za odpravo iatega in ga nadomestilo s sistemom, v katerem bi se ne produciralo za prof it, marveč za potrebo. Potem bi tudi stroji ne bili zlo, kot so danes, marveč človeški blagoslov. Novi stroji v naših krajih dnevno pohablja-je premogarje, in vse to radi gonje za čim večjim profitom. Vse to bi se JUjko odpravilo, ako bi se delavska masa združila in prišla do spoznanja. V naši dolini obratuje edino rov na Blainu. Zadnjih par tednov je obratoval po tri dni, toda danes, ko to pišem, 4. septembra, je prišlo naznanilo, da jutri ne bo. Torej bodo ta teden napravili le dva šihta. Na zadnji seji društva 13 smo razpravljali o proslavi 35-letni-ce SNPJ, katero bomo priredili skupno z angleško posluj očim društvom 640 v soboto zvečer, 28. oktobra, v dvorani na Boydsvillu. Sklenili smo, da bomo storili vse v naši moči, da bo proalava čim lepša. Pozneje bom poročal o programu, ki bo uključeval tudi koncert Vadna-lovega kvarteta iz Clevelanda. V avrho čim boljega uspeha bodo tudi razposlane vstopnice vsem društvom SNPJ v tem kraju z upanjem, da nam pomagajo pri tej važni proslavi. Pričakuje ae, da bo proslava ena največjih, ki smo jih še imeli v našem kraju, in tudi s programom, ki bo gotovo zadovoljil vse. Joeeph Snoy, 13. O tem in onem Herminie, Pa. — Zopet je minil delavski praznik. Ta dan je Pittsburgh Press prinesel kartun, ki je predstavljal Strica Sama, zastopnike industrij, CIO in ADF. Opozoril jih je na dogodke v Evropi in pokazal, da je vsemu temu kriva nesloga, ker so drug proti drugemu, in dostavil: AH jih hočete tudi vi posnemati? Uredniški članek pa je hvalil zadnji Rooseveltov govor glede nevtralnosti. Tudi med Slovenci je treba več sporazuma, ne pa naštevati grehe drug drugemu iz prošlo-sti. Kdor je bil tako srečen, da ni delal napak, blagor mu, grešniki smo pa itak tepeni s tem, ker sami vemo, kje smo napravili pomote. Torej to ni problem št. 1, marveč najti pot, na kateri bo dovolj prostora za vse grešnike in nezmotljive za skupen pohod in sicer v takem številu, da nas bodo opazili tudi tisti, ki še niso uvideli potrebe za preobrat v našem ekonom skem sistemu. Podpisani je uverjen, da brata La Folletta pridno gradita tretjo stranko. To razvidim iz New Leaderja. Ako bodo novi dealer j i pogoreli na prihodnji demokratski konvenciji, bodo progresivci stopili pred volilce s tretjo stranko, ki ima že postojanke v 24 državah. Torej bodimo na straži in »tu dirajmo vzroke, zakaj-ni dela. Prišli boste do prepričanja, da Stric Sam lahko uposli vse de lavce, katerih privatni kapitalisti ne morejo, in sicer ne v kakšni armadi, kot sta to storila Mussolini in Hitler, marveč pri koristnem delu. Kaj takega na» čaka. ako Hitler zasužni Evropo za fašizem. Torej bodimo nevtralni, da ne zgrešimo poti. Nev tralnostni zakon se lahko toliko popravi, da Amerika pomaga Angliji in Franciji z vojnim materialom in živežem. Hitler ja so dosti dolgo prosili, naj preneha s agresijo, ampak se ga noče nič prijeti. Pazno čitam tudi Nue Volks Zeitung. katerega urejuje E-gart Seger. bivši nemški socialdemokratih poslanec, ki je po šestih mesecih ušel is Hitlerjevega koncentracijskega taborišča. On je dober ekonom in so mu tudi razmere v Nemčiji dobro znane. On napoveduje pogin Hitlerjevega režima in zmago demokracijam, kar bo pri-neelo združenje evropskih držav ali evropsko federacijo po zgledu Združenih držav. To bi preprečilo tudi bodoče vojne v Evropi. Torej pomagajmo temu naprej. Hitlerjeva politika vodi nazaj v stari vek, demokracija pa pomeni naprej z uma svetlim mečem. Delavtlu dan je podpisani proslavil v West Newtonu, kjer so igralci iz Libraryja priredili pa iger, eno v slovenščini, drugo v angleščini. Sodelovali so tudi zbori Bled iz late naselbine, Ilirija iz Strabana in domači zbor Savica. Program, ki je bil res bogat, je vodil Joseph Zorko, samo udeležba ni bila taka kot bi bilo želeti. Vzrok so bile številne druge priredbe v okolici in seveda tudi kriza. Savica dobro napreduje. Ima že precej mladih moči, ki nadomeščajo stare. Zbor je prilično dobro balanciran med obojim spolom in zato tudi precej harmonično zapoje pod vodstvom mrs. May. Bled ima tudi precej mladih moči, toda so večinoma ženske — na tej priredbi so nastopili samo štirje moški glasovi, med njimi tudi Jacob Dolenc, trgovec v Libraryju. Ne vem, zsikaj bi tam ne mogli dobiti nekaj slovenskih fantov, ker razumejo slovenski prav tako kakor dekleta. Menda se ne sramujejo materinega jezika, kadar gre za izkazanje časti svojim staršem v obliki slovenske pesmi? Večinoma vsi priseljenci goje svoje pesmi v njih novi domovini. Zakaj naj bi se tega sramovali Slovenci? Saj ima naša pesem vendar najlepše melodije, katerih ae še Nemci poslužujejo za svqje pesmi. To ni noben šovinizem» marveč gojenje kulture. Ilirija iz Strabana je moški zbor, ki je pod vodstvom mladega Rožanca iz Hustona in ga precej spretno vodi. V tem zboru se mi je najbolj dopadel tenor rojaka Cesnika. ' Izmed igralcev se je najbolj odlikoval Eddi* Rupnik iz Libraryja, star okrog 14 let. V angleški igri je imel glavno vlogo in jo je zelo dobro izvršil. Tega mnenja so bili tudi vsi drugi posetniki. V slovenski igri in deklamaciji je nastopila tudi 18-letna Louise Franko, ki je pred letom dni prišla iz starega kraja. Deklamlrala je zelo dovršeno o Soči in pozneje nastopila v igri. Zdi se mi, da se je vadila že v starem kraju, menda v Ljubljani. Skoda, da nimamo več takih moči na razpolago. Nadalje sem opazil, da se nekatere družine v celoti udejstvu-jejo pri zborih in tudi v dramatiki, naprimer družine Rupnik, Triler in Ocepek. Posebno mrs. Ocepdk se je odlikovala. Velike zasluge pri klubu ima tudi mrs. Kral, ki je nastopila v igri v vlogi druge žene, dasi ni bila na programu. Njo sem že večkrat videl, ko sem pri njih prenočeval, ko je pisala vloge za igre in petje. In po tem sodim, da je aktivna v klubu. Vsi igralci so rešili svoje vloge v zadovoljstvo posetnikov. Slednji so se tudi precej mirno zadržali ¡¿kozi ves program, ki je trajal približno tri ure. Torej le tako naprej. Tisti, ki imate zmožnosti in veselje, pristopiti k tem kulturnim društvom in nam nudite kakšno veselo uro. Apeliram tudi na vse, ki imate kakšen zaslužek, da greste na roko vsem klubom, ki goje dramatiko ali petje"in s tem vrše kulturno delo In nudijo ljudem duševnega razvedrila, ki smo ga vsi potrebni. Dramski klubi kot pevski zbori potrebujejo finančne podpore. In to je vzrok, da jih ni povsod, kjer so naši domovini, ker je premalo takih, ki so pri volji podpirati te ustanove. Anton Zornik, 87. LISTNICA UREDNIŠTVA Owen, Wis., J. P.: Letak ali list, ki ste nam ga poslali, je odsev današnje konfuzne dobe. v kateri kar mrgoli ekonomsko-socialnih "odrešenikov" ali "doh-tarjev," ki imajo vsako svoje "zdravilo" na prodaj. Alfred Lawson je tudi takšen "dohtar" in njegovo zdravilo so "direktni krediti." Kadarkoli vam kdo >bljubuje nekaj—brez dela, vprašajte ga, kdo bo delal. Iz neba ne bo nikdar nič padio; karkoli bomo Imeli ali dobili, bo moral nekdo ustvariti z delom. In kdo bo t lati, ki bo delal? Mr. Shothsmle se je vrnil s potovanja po Afriki. "Dragica." je rekel svoji žen-ki. "veš, hotel sem ti prinesti majhno opico, toda kapitan je ni pustil vietl s seboj na parnik." "Nič ne de, saj imam spet tebe T odgovori ženska nežno. Vitamini in človek O vrednosti in važnosti vit**,;., ' — danes zelo nasprotujoči s n^ff**« ¡¡ijo. da jih lahko ^pro«^"^ rabijo samo nekaterim posluh, 010 ■ ljudem, da si polnijo na JSlZSi ffi vidijo v njih edino zveli^^ zveličavno pot, da dornest i le vimkn hrano-¡¡¿¡¡iÍ dokaže |D« pretiri znanost, ki HJ m pr prvi in drugi, lahko brez predsodkov. D VMuV^!Ti 80 "ajvaine->ši ^tamina D, ki ju dobimo pred vsem v maščobah tam,na B in C, ki ju je dobiti zfcsUv ] Vitamin A nahajamo «amo v živaliJr v rastlinskih tolščah ga torej „i. i len.h rastlinskih delov pa dobimo snov l2 k, enači vitaminu A. Ker pospešujeta Z A m D rast ter zadržujeta nastanek r2 sta za prehrano neobhodno potrebna Z* vsebuje večina živil vitamin A. Med temi li je imenovati na prvem mestu jetra a solata, špinača, krompir, korenje, sir ja.c, Ije in paradižniki vsebujejo v 100 g pravj večjo množino te snovi, nego je potrebui nujno vsak dan. Manj številna so živila, ki bi vsebovala g vsakodnevno, človeku potrebno kplifit tamina B. Največ ga je v droži, ki je z razloga velikega pomena za pripravo p nih zdravil. Razen v kaleh riža, pšenice I ruze dobimo vitamin B v večji količini saj v svinjini. Običajne zelenjave, kakor solata ali špinača, imajo sicer tudi še tega vitamina, toda če jih ne zauživamo likih količinah, ne morejo kriti dnevne pot po njem. Izjema je krompir, a tudi le i ker ga zauživamo običajno v večji množin Vitamin C je važen zavoljo svojih udi pvoti skorbutu. Dobimo ga v celi vrsti danjih živil, n. pr. v zeljnatih vrstah, peteršilju, kolerabi, hrenu, ki jih pa kaša črno grozdičje in šipkovi plodovi citrona in oranža ne mora tekmovati t čeprav zadostuje sok dveh oranž, da dnevni potrebi odraslega človeka po tem minu. Pozimi lahko nastopi pomanjkanj tamina C, če gospodinja ne poskrbi za vrstno hrano. Pri ocenjevanju živil glede njihove ko vitaminov je treba upoštevati, da gre 8 kuh tudi že z daljšim ležanjem surovih živil, z v mnogih zelenjavah in sadnih vrstah doHt taminov v izgubo. Zato priporočajo mo nim kuhinjam dušenje, kratko kuhanje (v zlasti za mleko) in hitro serviranje sveže pravljenih jedil, med tem ko segretih ob< ne priporočajo. Po drugi strani velja, da jo industrijske konserve zavoljo strokovne prave več vitaminov nego doma vkuhana vila. Živil, ki bi vsebovala vse tri najvažnejfe tamine, A, B in C, v zadostni količini, na lost nimamo. Vedno prevladuje eden iz treh, kakor pri maslu vitamin A, v svinjii in v zelju C. Ce se pa zavedamo teh deji nam bo lahko sestaviti jedilni list, ki bo ui zal vsem zahtevam po zadostni in zdravi hr «pn vse nj /,a( 0 vremenu V Pari v Braziliji merijo dan ne toliko urah, kolikor po dežju. Noben prebivalec m more spomniti dneva, ko bi ne bilo dežja K ke, toda silne plohe prihajajo s takšno točn jo, da se ljudje dogovarjajo tam za *<*ta "po tretji popoldanski plohi" ali "med pi in šestim nalivom." Na Kitajskem ocenjujejo vreme po svilenih plaščev, ki jih morajo nositi. \rw se imenuje tam "dan enega plaftča", vlažno den dan velja kot "dan treh plsščev . m vreme pa daje dneve sedmih do devetih P čev. Na Angleškem vremenu in njegovi ^ vitnosti premalo zaupajo, da bi govorili U miselno o "lepem dnevu". Omejujejo * vrednotenje poedinih delov dnevs. Zito^ rijo o "lepem jutru" ali "finem i»poW* ali o "prijetnem večeru" - ssj človek nW ve, kaj lahko pride za tem. Rdeče roke. Ce hočeš imeti^Is-le i ne smeš nikoli umivati v mrzli vodi. je voda topla, tem boljše. ~ Po zimi nosi raje volnene kakor * ' rokavice, poleti pa svilene Usnjene roM namreč preveč stiskajo roko in knje ¡ svobodno krožiti. Pomaga tudi maja»^ frinim špiritom. In še neksj. vec*r roke in jih koliko moreš dolgo dri. ^ organizatorko Fanny Sellins v \ intimst** V Evropi ** * nah*)* 40.000 ameriških vojakov . Sovjetska Rusija, ' la novo trgovsko milijo v Berlin. SEPTEMBRA ftlDornflki Namfcna flnfyinrna Ifbmta Novice iz starega kraja .........Ill ft. UM ■».. rimUM, OM» ..Mil >. Uwn4*l« A»».. CkiiMi. IlIlMla ..NAT ft. A**.. t *!••«». llltMl« • NIT S. UwmUU k t*., F tmagala i večino aH glanov, pri drugih pu unija CIO t večino 187 gluaov. Kompanija Uprla . 2000 dmlavciv EdgevAater, N. J. — National Sugar Refining Co. je Uprla če« 2000 delavcev tik pred ntavko, m katero Je tapretlla unija United Sugar Refinury Worker* (CIO). Delavci v čletilnicah te drulbe m zahtevali unijiko delavnico in iviianje plače. Arabska Dva Arabca. Amar in Goha, m ta tekmeca. Oba dvorita enemu in Utemu dekletu. "Nikdar »e ne poroči i njo," p>avi Amar, "naj te nI vredna. Videl »em, ko Mta Jo dva moika objemala .. "Ali Je to mogoče ?" "Prieogam ti pri Koranu." Ko ne isnebl tekmeca, se Amar poroči s iivoljenko. "Kaj s njo al »e poročil," pravi Goha, "in kljub temu. da al Jo videl, ko «ta Jo dva moika objemala?" "Da", Je odgovoril Amar, M»aJ n ta bila njen ode in brat." • Nadobudni alnko Joiek: "Mama, «akaj me »mo-rom, kadar dam prêt v ueta, grajate? Ce pa naA mali Tinček celo nogo vtakne v ueta, «e pa vel iimejete." ENA IZ MED TISOČEM CHIKASKIH 8 PLINOM KURJENIH MALIH HIŠ r MBMRTNO KklH'NO za TO HKfcONO HA MO |76. 1'okliMI* WAHnsh ŠMO m šariefieimn proračun »troèkov al r fa popttln» artom*ti+n* pHn»kr kur ¡up* mm rnio hièo. Roman Treh Src JACK LONDON — Rekoč »e je približala moškemu kipu in ga začela od vaeh nt ran i ogledovati. Najbolj jo je zanimalo ogromno uho. Pokazala je nanj, rekoč; — Ne vem, kaj je h ključem, toda prisegla bi, da je to-le ključavnica. In re* ogromno uho kipa ni bilo podobno alu-*alu, ker je imelo «amo majhno odprtino v obliki ključavnice. Zaman «o ogledovali podzemno jamo ter razbijali po tleh in po stenah, da bi našli skrite hodnike ali zakladnice. — Okostnjaki ljudi iz doline, dva kipa, dva velika topaza, dva rubina in mi — to je vse, kar vidimo tu — je naštel Franci». — Preostaja nam dvoj«, kar lahko storimo. Pripeljati moramo sem Ricarda z mulami in peoni ter postaviti Šotor, poleg tega pa prisiliti starega svečenika, da se potrudi za nami. Reiitev uganke je v njegovih svetlih vozlih. V skrajnem slučaju ga prinesemo, če se bo upiral. — Ti, počakaj tu z Leoncio, jaz pa pojdem I to starca — je izjavil Henry, ko so se vračali nazaj po vseh dolgih hodnikih mimo mumij ter stopili znova na prosto. • * * Peon in njegov oče sta še vedno klečala v pojočem pesku. Ves čas se niste upala ganiti iz kroga, ki ga je začrtal starec v trdnem prepričanju, da bi bil sicer že davno mrtev. Lil je tropični dež, in do kože premočeni peon se je ves tresel. Starec je pa prebiral svoje vozle in molil, kakor da dežja in vetra sploh ne čuti. Bil je tako zatopljen v svojo molitev, da se za vse drugo sploh ni zmenil. Pač pa je opazil drhteči peon nekaj, kar je njegov oče prezrl. Zagledal je Al-vareza Torresa in Josefa Manchena, ki ste se priplazila previdno iz grmovja in stopila na pesek. Iialje je opazil čudo. Čudo je bilo v tem, da h ta šla oba prišleca čez peščeno planoto, ne da bi pesek pel. Ko sta izginila v daljavi, je jMKin radovedno pbtipal pesek, toda vse je bilo tiho. Vtaknil je v pesek prst — toda pesek je molčal. Začel Je udrihati po njem z dlanjo, toda pesek je bil nem, kakor da sploh nikoli ni znal peti. Peon se je tako tresel, da ni mogel spraviti iz sebe glasu. Prijel je očete za ramo in ga »tresel, rekoč: — Pesek je že nehal peti. Nem je, kakor grob. Prav kar sem videl, kako je šel Čez peščeno planoto sovražnik bogatega yankija, ne da bi se pesek oglasil. Alvarez Torres nikakor ni poštenjak in vendar pesek pod njegovimi nogami ni kričal. Pesek je torej mrtev. Izgubil je glas, jezu naših bogov je potolažena. Tam, kjer lahko hodijo grešniki, lahko hodiva tudi midva, oče. Stari svečenik, ki Je fte vedno stal v svojem začaranem krogu, je začel risati po pesku nove hijeroglife — in pesek ni odgovoril. Isti je postal namreč ta čas težji. Pojoči pesek se oglaša samo takrat, kadar »e na vročem sol neu zelo posuši. Starec je otipal svoje svete vozle. — Vozli pravijo, — Je is javil svečano, — da lahko človek mirno nadaljuje pot, čim pesek utihne. Doslej sem se strogo držal vsega, kar je tu napisano. Pojdiva torej dalje, da izpolniva še druga »veta navodila. Kremila ste na pot. Kmalu sta dohitela onstran peščene poljane Torresa In Manchena. Ta čedna dvojica se je skrila v grmovje, pustila svečenika s sinom mimo in kremila takoj za njima. Henry si je pa izbral bližnjico, da čim prej najde starega svečenika. Zato ni sreča) niti svečenika s sinom, niti Torresa in Manchena. IV. — Da, napak Je bilo In doka* moje slabosti, da nem ostal v Panami, — je dejal Francis Leone ii, ko ste »edela pred vhodom v podzemno jamo in čakala Henryja. — Kaj je vam res newyorška borza tako prirasla k srcu, da neprestano mislite na njo? — K» je dražila l.«oncie. ' Toda replika ni bila samo posledica koketiranja. l^oncie je hotela v prvi vrsti pridobiti na času. Strah Jo je bilo ostati med štirimi očmi z mladeničem, fci se ga je bala ljubiti, pa ga je kljub temu ljubila. Francis Je postajal nestrpen. — Vajen sem govoriti brei ovinkov, Leoncie. To, kar mislim, povem vedno naravnost brez najmanjših ovinkov . . . — Saj v tem se baš razlikujete od nas Spancev, — Je pripomnila ona, — ki mislimo, da je tre!>a vsako puhlo misel zaviti v potok najlepših fraz. Francis se pa ni dal motiti. Hotel je poveda n- Kako to, da ima sir luknje? Kurt Tu« h«»taky Z učenontjo, ki se zdi vku-hana, t« sili delo k občudovanju, po*#hno m* takega bralca, kakršen mm. jaa. čigar izob» razba Je podobna emendolske-mu siru. ker iiestojl prav tako po večini iz lukenj. Alfred Polgar. Kadar pride zvečer re» kakšna družba, morajo otroci po-1>ivj večerjati. Ni da bi otroci slišali vse, kar govore odrasli, tudi se ne spodobi, in ceneje je tudi. Na mizo dobe oblo*»ne kruhke; mama a« pridruži ta na» kaj grižljajev, papana še ni doma. "Mama. Sonja j» rekla, da zna že kaditi — saj še na sna kaditi r "Ne govori, kadar Ješ." — "Mama. poglej, kakšne luknji ima sir!'* — Dva otroška glasova hkratii: "Tobby je prismuknjeni Sir ima vendar zmerom luknje!" Jokav deški glas: "No-jaa'— ampak zakaj ? Mama! Kako to, da ima sir luknje T* — "Ne govori, kadar Ješ T "A Jat bi tako rad vedel, kako to. da ima sir luknje T — Odmor. Ma- zaradi tega ti še ni treba tako vreščati! Mama ti bo razložila?" — Mama: "Zdaj mu še potuho dajaj! Kadar je za mizo, naj j* in molči!" — Papa: "Ce te otrok kaj vpraša, mu lahko pač razložiš! Menda r — Mama: "Tou-jours en presence des enfants! Ce bi se mi zdelo potrebno, da mu to rasložim, bi mu že razložite. Zdaj jej r — "Papa, ampak kako to, da ima sir luknje, to bi pa le rad vedel!" — Papa: Vidiš, luknje v siru, to «e zgodi pri proizvajanju: siröfclajo iz sirovega masla in mleka, pa ga. morajo prevreti, no, pa postane vlažen; V Švici znajo to prav lepo — ko boš velik, boš tudi ahko Šel z nami v Švico, tam so tako-le visoke planine, na njih eži večen sneg — to je lepo, kaj V — "Seveda je. Toda, papa, kako to, da ima sir luknje?" — Saj sem ti pravkar razložil: napravijo »e, ko ga proizvajajo." — "2e, ampak ... kako neki pridejo noter, luknje?" — "Fant, ne luknjaj me s svojimi luknjami in pojdi spat! Marš! Pozno - "Ne! Papa! Ne še! Razloži mi še poprej, kako luknje v siru...." B um! Hruška po glavi. Strašno vreščanje. Zvonec. Stric Adolf. "Dober večer! Dober večer, Margot — . . . br večer — no, kako vam kaj gre? Kaj delajo otroci? Tobby, kaj pa teko kričiš?" — "Rad bi vedel r — "Tiho ..T "Neprestano vprašuje ... — Ne»i ga vendar v posteljo in ne nadlegujte me z bedarijami! Pojdi, Adolf, greva za ta čas v sosedno sobo; i u bodo pripravili mize!"—Stric Adolf: "Lahko noč! Lahko noč! Kričiš, kakor bi te odirali! Nikar vendar no,.. I Ja kaj pa mu vendar?" — "Margot ga ne zna — rad bi vedel, kako to, da ma sir luknje, pa mu tega ni razložila." — "Kaj si mu ti raz-ožil?" — "Seveda sem mu razložil." — "Hvala, ne kadim več — povej no, Vaj veš ti, kako pri-lejo luicnje v sir?" "No, smešno vprašanje! Seveda vem, kako pridejo luknje v sir Pri fabrika-ciji nastanejo, zaradi vlažnosti to je vendar čisto prepro-atol" "No, moj dragi ... to si pa čedne stvari načvekal svo-emu fantiču! To sploh ni nobena razlaga!" — "No brez zamere — smešen si! Kaj mi ti lah-(o razložiš, zakaj ima sir luknje?" — "Hvala bogu lahko."— Torej prosim." "Torej, luknje v siru povzroči tako imenovani kazein, ki ga sir vsebuje." "To je larifari." — "Prav nič Urifari." — "Kajpak da je to la^fari: kazein sploh nima ... br večer, Marte, br večer, Oskar . . . prosim, kar sedite. Kako vama gre? . . . sploh nima z luknjami nobene zveze!" "Kaj pa se tako pričkata?" — Papa: "No prosim te pri vseh svetnikih; Oskar! ti si študiran n si odvetnik: ali imajo luknje r siru sploh kaj zveze s kazei-nom?" — Oskar: "Nobene. Sir luknjah . . . hotel sem reči: luknje v siru nastanejo ... se reče, nastanejo zaradi tega, ker se sir zaradi toplote pri kipenju prehitro razteza!" Posmehljiv krohot nenadoma združenih vrlih junakov papana in strica A-dolfa. "Haha! Hahaha! No, ta razlaga je vredna cekina! Sir se razteza! Kaj si slišal? Haha . .,!" Vstopijo stric Zigismund, teta Jenny, dr. Guggenheimer in ravnatelj Flackeland. Brezkončen "Dober večer! Dober večer! . . . vam gre? . .. ravno smo pri zabavi ... celo gromozansko smešno ... pa prav luknje v siru!... takoj bo nervlrano ... no prosim, potem pa ti raslofti — r Stric Zigismund: "Torej — luknje v siru nastanejo zaradi tega, ker se sir pri kipenju od mraza krči!" Naraščajoč hrup, potem velik Izbruh s polno zasedenim orkestrom: "Haha! Od mraza! Kaj si te kdaj jedel mr-zel sir! Sreča, da ne izdelujete sira, gospod Apolant! Od mraza! Hehe V — Stric Zigismund se užaljen umakne v kot. Dr. Gugftnheimer: "Preden sploh lahko odločimo o tem vprašanju. mi morate povedati, za kakšen air sploh gre. To zavisi namreč od sira!" Mama: "Za •- "Rwv iiMki« ukn r»A m«ndoic»! Včeraj smo ga kupi-Jvl T. ^ i II . . . Marta, jas kupujem zdaj ft*!!' T« Pri Webru, s Randzinger- ti Leone i i vse, kar mu je težilo srce. in zato je nadaljeval: , , — Norčujete se iz mene, Leoncie,^n radi bi me vodili za nos. Jaz govorim brez ovinkov to, kar mislim in čutim, kakor se spodobi moškemu. Vi pa zavijate in letate od enega vprašanja do drugega kakor veša. Priznam, da je to v skladu z žensko naravo in logiko. Vendar mi pa delate krivico. Odkril sem vam svoje srce in vem, da me prav dobro razumete, Vi mi pa še do danes niste razodeli svojih čustev. Nasprotno, ves čas zavijate in koketirate tako, da vas res ne razumem. Tako imate prednost pred menoj, ker me lahko opazujete in analizirate moje duševno stenje, dočim stojim jaz pred večno zago-netko. Vi dobro veste, da vas ljubim. Saj sem vam odkrito povedal. A jaz? Kaj vem jaz o vas? Leonice je zardevala in povešala oči. Sedela je molče, ker ni znala odgovoriti. — Vidite, saj pravim, — je nadaljeval Francis. — Vi mi noteč« odgovoriti. Zdite se mi ta hip še lepša, še bolj zafeljena, kakor sicer, — in vendar se norčujete iz mene. Niti z besedico mi nočete omeniti svojih čustev in namenov. Mar zato, ker ste ženska? Ali pa zato, ker ste Španka? Cutila je, da so jo zadele njegove besede v živo. Ni se mogla več premagovati. Sama ni prav vedela, kaj govori in počenja, ko je dvignila glavo pogledala Francisu naravnost v oči in spregovorila mirno, kolikor je pač mogla: — Lahko bi bila tudi anglosaške krvi, Angležinja ali Američanka ali karkoli hočete, pa bi govorila vedno odkrito in ne prikrivala nobene misli. Z*/hiP Je umolknila, premislila hladnokrvno to, kar je hotela reči, in nadaljevala: — Pritožujete se, da ste mi odkrili svoje srce, jaz pa vam kljub temu nisem povedala, da-U vas ljubim ali ne. Odgovoriti vam hočem na to vprašanje jasno in odkrito. Da, ljubim vas . Odstranila je njegove roke, ki so se strastno iztegnile proti nji. — Počakajte! — je vzkliknila. Kdo je zdaj ženska — vi ali jaz? V kom kipi zdaj španska kri? Nisem še končala. Ljubim vas. Ponosna sem na to, da vas ljubim. A to še ni vse. Vprašali ste me, kako in kaj je zmojimi čustvi. Zdaj vam moram povedati še o svojih namenih. Poročiti se hočem s Henryjem. Ta pretirana anglosaška odkritosrčnost je zaprla Francisu sapo. — Za božjo voljo — kako to? — je bilo vse, kar je spravil is sebe. — Zato, ker ljubim Henryja, — je odgovorila In mu gledala še vedno naravnost v oči. — Toda — saj ... saj ste vendar prav kar rekli, da ljubite mene — je dejal ves iz sebe. — Da, tudi vas ljubim. Oba ljubim. Poštena ženska sem, vsaj smatrala sem se vedno za pošteno, dasl mi pamet govori, da ni mogoče ljubiti dveh naenkrat in biti poštena ženska. Toda to me ne vznemirja. Ce sem pokvarjena, je kriva pač moja narava. Prenarpditl se ne morem. 'Kri sa ne da spremeniti v vodo. Umolknila je In čakala odgovora, toda Francis še vedno ni mogel najti primernih besed, da izrazi svoje presenečenje. — Nu, kdo je anglosaške krvi, vi ali jaz? — je vprašala smeje. Veselilo jo je, da so ga spravile njena basede v teko zadrego. — Povedala sem vam brez zvijače in ovinkov, da vas ljubim in da se hočem kljub temu poročiti s Henryjem. — Tega na morete storiti! — je vzkliknil Francis. — Saj ni mogoče, da bi ljubili mene in vzeli Henryja! —- Najbrž me niste dobro razumeli — je spregovorila samišljeno. — Res se nameravam poročiti s Henryjem. Ljubim vas In ljubim Henryja. Vsa moja nesreča je v tem, da se ne morem poročiti s obema. Zakon ne dovoli tega. Torej moram postati žena enega izmed vaju. Nameravam se poročiti s Henryjem. — Zakaj, zakaj ste me pa prosili, naj ostanem v Panami? — J« vprašal Francia. — Zato, ker vas ljubim. Saj sem vam že povedala. — Ce boste tako nadaljevali, se utegne pripetiti, da zblasnim — je vzkliknil Francis. — Jas sem fla opetovano mialila, da zblaz-nlm od te razdvojenosti — je dejala Leoncie. — Ako mislita, da ml je lahko igrati vlogo fleg-matične anglosaške Ženske, se temeljito motite. (DftUe prihodnjič.) "Luknje ... to se pravi, sir ima smerom luknje, tvoji sestr ci Imata čisto prav! ... sir ima pač smerom luknje." — "Mama Ta-te sir vendar nima lukenj Ukaj jih nima? In sakaj jih ima?" — "Zdaj molči in Jej. Stokrat nem ti fte rekla, da ne govoriti, kadar ješ t Jej I — Ravnatelj Flackeland: "Gospoda moja; tu je treba pač moža praktičnega življenja, da vam raoloži... gospodje so vendar po večini akademiki ..(Nihče ne ugovarja.) 'Torej, luknje v siru so produkti razpadanja pri kipenju. Tako je. Sir ... razpade, Ulr... ker pač sir ., ." Vsi palci so obrnjeni k tlom, ljudstvo vstane, vihar završi. "Uah! To vem tudi jaz! S kemičnimi formulami ne boste stvari odpravili" "Kaj nimate pri roki kakšnega leksikona —?" Naskok na biblioteko. Heyse, Goethe, Boelsche, Thomas Mann, star album za poezije — kje le i;iči. .. aha, smo že skup! HUMOR Poznavalec Hotelski ravnatelj ob vhodu hotela: "Kakor sem slišal, ste inženir?" "Da. Prišel sem vam ponudit svoj najnovejši izum. Pripravo, ki bo z njo lahko vsak gost sam nevarnosti ognja splezal iz najvišjih nadstropij na tla." "Čudovito. To si moram ogledati. Samo, hm ž; . ali ne bi že vnaprej poravnali svoj račun?" . Rokoko do slepič Sibila, sidra, sifon, simbol, sini ulant, sin, sipa, air —-! "Daj, t>om jaz! Umakni se no! Par-don! Torej: "Mehurčavost nekaterih sirov nastane zaradi razvijanja ogli-kove kisline iz sladkorja v siru preostale siratke". Vsi, uniso-no: "Si jo dobil? Kaj sem rekel? ... "v siru preostale siratke n je ... kje naj berem dalje? Margot, si ti izrezala tu en list iz eksikona; to je nezaslišano — kdo je stikal po knjižni omari? Otroci...? Zakaj ne zaklepaš o-mare, ta je dobra — stokrat sem ti že rekla, da jo ti zaklepaj —" "Pustite to; ste zdaj slišali? Vaša razlaga je bila napačna. Moja je bila pravilna." — "Vi ste rekli, da se sir ohlaja!?" — "Vi ste rekli, da se sir segreva!" — "No torej, potemtakem niste zinili niti besede o oglikovi kislini sladkorne siratke, kakor pravi leksikon!" — "Kar pa si rekel ti, je bila sploh bedarija!" — "Kaj veš ti o siru? Se kozjega sira od starega holandca ne ločiš!" — "Jaz sem nemara več starega ho-landskega sira v svojem življenju pojedel kakor U!" — "Nikar ne pljuvaj; kadar govoriš z menoj!" Zdaj govorijo vsi hkratu. Slišati je: — "Prosim, da se obnašaš bolj dostojno, kadar si moj gost!" "kisllčavost sladkorne siratke . . ." "pr*v nikakih predpisov ne deliš ..." "Švicarski sir — to že! Emendolski sir pa ne!" •Tu nisi doma v svoji hiši! tu so dostojni ljudje *.. Kako neki—? Prekliči to besedo! Takoj jo pre-kliči! V svoji hiši ne dovolim, da bi žalil moje gostje! Takoj ven iz moje hiše!" "Vesel sem, da lahko grem — ni mi treba tvoje čorbaste večerje!" — "In da mi nikoli več ne prestopiš mojega praga!" — "Gospoda moja, to je pa vendar že . . .!" — "Vi pa sploh držite jezik za zobmi — vi ne spadate v rodbino!.."Nak, tega pa še nisem nikoli zajtrko-vaJa!" — "Jaz kot trgovec!" — "Tak poslušajte me vendar: V vojni smo imeli tak sir —" "Figo je bila to sprava! Prav vseeno je, pa če te raznese: oslepari-li ste nas in ko umrem, ne boš prestopil praga moje hiše!" — "Lizun, podrepnik, zaradi dedš čine se jim ližeš!" — "Si mar to —" "Jaz pa ti povem kar na glas, naj vsi slišijo: PodrepnikTTako' In zdaj pojdi in me toži!" — "Baraba! Cisto navadna baraba, nič čudnega pri takem očetu!" — "Pa tvoja? Kdo je pa tvoja? Kje si pa ti iztaknil svojo staro?"— "Ven! Baraba!" — "Kje Je moj klobuk? V takšni hiši moraš paziti na svoje stvari!" — "O tem bo še sodišče spregovorilo svojo besedo! Baraba! ..." —"Tudi vi me pišite v —!" Na vratih se pojavi Ema in o- znani: "Milostiva, servirano je!" • Štiri privatne tožbe zaradi žalitve. 2 spremenjeni oporoki. 1 odpovedana trgovska zveza. 3 odpovedane hipoteke. 8 tožbe pa premičnine: «kupen gledališki a-bonement, gugalni stol, kopalna kad na elektriko. 1 gospodarjeva tožba sa izselitev. Na prizorišču ostaneta kla-vem emendolec in majhen fantek. ki dviga nvoje debele ročice k nebu in kriči na v Se grlo, obtožuje vsemir: "Mama! Kako to, da ima sir luknje?" (Poslovenil Mile Klopčič.) nikar me ne . . .P* Kričanj« Vstopi papa. "Kaj je spet? . . . br večer!" — Ah. mali spet nagaja!" — "Nagajam le ne! Samo to bi rad vedel, kako to. da ima air luknja. Ta-k air tu ima luknje. In UaU-le Jih nima — P Papa: "No, jem nisem bila več sadovoljna, zadnjič mi j« poslal rozine, ki so bile popolnoma . . Dr. Gug-genheimer: "No. če j* bil pa mendolec. potem je stvar čisto preprosta. Emendoler ima luknje. ker je to trd sir. Vsi trdi siri imajo luknje. p Pozno ponoči dva šita pot. ■ '•Menim," pravi | na pokopališč namreč neki nik." "Poglej, kdo tukai Prijatelj prii^ vtL ;;Sto dvajaet jih je ^ In kako se je pi^H Nova vžigalica donar ^ * ** Mi« Nova* VELIKA KUHARlI Po clolgolttnih izkušnjah in preizkušnjah Felicita Kalinšek avojo veliko Kuharico vič spopolnila in predelala. Ta izdaja je i osma, kar pomeni za slovenske razmere kakor le tako gostobesedna reklama. Havel •Alton te pri! ji IJ^ NAJPOPOLNEJŠE DELO, KI OA IMAMO NA TEM knjige Jo raskoina. Nešteto Je »lik t besedila, M m tab* Id Jih |e naslikal Drscetfn Hu Vsaka gospodinja, ki se zaveda tvoje odgovornoiti sdravo in pravilno prehrano družine, si mora to go omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč prit umetnosti, kako bo svojim domačini nudila sdravo hi no ▼ potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinji hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbra jedili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljic» I SLOVENSKA KUHARICA Četo« Je oeml natlsk knjige * vteh ported* ne pak tudi tehnično popolnejši od vseh dotedanjih izdaj. Je (Pofttnlne platem» mL) i *5. sedaj znižana. Naročite prir VHJa KNJIGARNI: SLOVENIC PUBLISHING C0MP1 216 West 18th Street New York, N. gospodinje in dekleta, to je knjiga za vas!' TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt deli Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, alovaike češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.NJ»-TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daji voditvo tiskarn«.—Cone imorne, unijiko delo prw| Pilite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE ToL Rockwell 4904 CHICAGO, ILLINOIS Utlen to mnä Advrtiš* oaer MUMEBTS YUGOSLAV MM Folk Sooft and Mwmc ««Al, MICMIL, naroČite si dnevnik prosv eh IL t, irm, trt Mftrl aM pot aa IM Is eae k Ml io plaialo pri utmmn >U»i Torojeeiaj al Pmreta to nh 4 V m Jtaa to prlftUlo k________ ^ - . ^ Jo Mat protraf sa Oaao SNPJ. Llet Prooveta Je fotoro Jo T TMkS ¿renal aoUo. Id M rat «tal U* mk Mota Prooreta Jet Za Zdraft. triaro !a Kaaatfo H M Za Clowe la Ckleofe Je 1 totalk ta..............4M I t**ik t totalka ta............ Ml I totalka a... I totalka ta............MA$ « ^........... 4 totalka ta............L» • ............ I todaikoT ta........... aH • ............ Za Bnope (•..»•••••••••iW lapotatte opodajl kape«, prilotlte potrefcae *»ete denar J. rf Order o pUaia ta al aarottte Prooreta. Bat, W Jo ^^ Pejaeaile: SNPJ, aU