poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 23.9.1988 LETO XXVII., ŠTEVILKA 16,17 V čem naj bo naše darilo republiki za rojstni dan? ^ Namesto vznesenega uvodnika I Predstavljamo Oljarno na Viru ! — Dokončno se poslovimo od kabinetskega reševanja vsakršnih zapletov in problemov kjerkoli in kadarkoli! — Zavedajmo se, da se mora vladajoča manjšina podrejati volji (nevladajoče) večine in ne obratno! — Ne pristajajmo na pritiske in zahteve po preverjanju odgovornosti kandidatov in delegatov, ki niso po volji profesionalcev! — Razžarimo svoje misli, ne pljujmo v lastno skledo (da se ne zagnusifrio sami sebi!) in razpišimo ustavni referendum, ker mnogi deli amandmajev niso po volji slovenskega naroda, ker pomenijo (bolj ali manj) resno ogrozi-tev njegove suverenosti, ter ne pustimo drugim odločati o naši usodi! (Skupščina SR Slovenije se lahko pred federacijo »opere« s pritiskom delovnih ljudi). — Zapišimo si v srce in povsod razglašajmo, da je (od zgoraj hoteno) poenotenje — nasilje nad suverenostjo: za to čisto idejo uporabimo vse razgledne stolpe! — Vedno in povsod pa iščimo tisto, kar je vsem skupno ... — ... in to je tudi domovina — in ne razdvajajmo ljudi na osnovi raznoterih ideoloških predsodkov! — Prispevajmo k pomilostitvi vseh obtoženih in obsojenih, pri katerih so pomisleki zoper pravilnost obtožbe in obsodbe preveč očitni, in odprimo na stežaj vrata usmiljenja tudi prenekaterim drugim! - Za vsako ceno vztrajajmo do konca pri razvozla- vanju in razodevanju r\araw spornega vojaškega dokumenta in zaživimo takšno bratstvo, ki se ne bo izrojevalo in vodilo v teror! — Učimo najprej sebe in takoj nato tudi druge ostro razlikovati med nacionalizmom ter narodno in jezikovno uveljavitvijo! — Razlikujmo med potrebnostjo avtoritete, kvazi avtoritete in nezasluženo avtoriteto (nekaj vodilnih ima nemara izpit iz manipulacije z »malimi« ljudmi)! — Ne pozabimo, da nagrmadenim množicam res ni težko posoliti pamet z raznimi apetiti, zagotovo pa je ni mogoče razmišljujočim za televizijskimi zasloni in ob branju časopisov! — Oznanjujmo doma, širom po Jugoslaviji in po potrebi tudi vsemu svetu, da apetiti Bavčarjevega odbora ne prestopajo slovenskih meja ...! — Ljubimo mir, delajmo za mir in ne krojimo svoje in naše zgodovine po volji, meri in okusu močnejšega! — Dajajmo pa cesarju (beri: avnojski Jugoslaviji), kar je cesarjevega. — Ne iščimo drugačne samopodobe, da se ne izneverimo samemu sebi. Vsekakor pričakujemo dan republike s spravljivimi srci. Vesel bom, če bo kdo k mojemu darilnemu osnutku dodal še kakšno »točko«. Vsem želim lep praznik — dan republike. Ivan Kepic ! 1 Novo leto in Dedek Mraz sta pred vrati: Spoštovani Domžalami in okoličani! Tudi letos bomo za novoletne praznike okrasili Domžale z novoletnimi jelkami in drugimi okraski, organizirali že tradicionalni sprevod, v katerem bodo poleg Dedka Mraza s svojim spremstvom sodelovali Še SNEŽENI MOŽJE, PALČKI, DIMNI KARČKI, SMRKCI, SNEŽINKE, MAŽORETKE, PRAVLJIČNI vlakci, GODBE NA PIHALA in še drugi. Zato vabimo, da v nedeljo, to je 25.12.1988 ob 14. uri in četrtek, 29.12.1988 ob 18. uri pripeljete svoje otroke, da si ogledajo sprevod, kakor tudi PREDSTAVE, KI BODO V HALI KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE. Obenem vabimo domžalske obrtnike k sodelovanju na NOVOLETNEM SEJMU, ki bo od 17.12. do 31.12.1988. obrtniki naj se čimpreje prijavijo na OBRTNEM ZDRUŽENJU DOMŽALE, VIR, ŠARANOVIČEVA 2, TEL. 722-743 ali ZORA MENGEŠ, PREŠERNOVA 33, TEL. 737-224 TOV. TINE-TU ČAVŽU. Da bi te prireditve za novoletno praznovanje čim lepše uspele pa prosimo za pomoč tovarne UNIVERZALE, HELIOS, NAPREDEK, TERMIT Domžale, kakor tudi posamezne občane k sodelovanju, ki so ga že velikokrat v dobrobit naše mladine izkazali. TURISTIČNO DRUŠTVO DOMŽALE Med uspešne delovne organizacije v naši občini sodi tudi Oljarna domžalskega Heliosa na Viru. V Pogovoru s Francijem Kokaljem, vodjo komerciale v tovarni smo zvedeli marsikaj zanimivega. Zlasti nas ie zanimalo, kako poteka akcija NAJBOLJŠE STVARI SO OČEM PRIKRITE v kateri so ponudili tržišču dvoje olj v posebni kartonski emabalaži: olje za cvrtje in sončnično olje, obogateno z vitaminom E. Več o tem preberite na strani 5. Čakajo na prvi sneg Pred bližajočo zimo smo se v uredništvu pogovarjali z Janezom Repnikom, vodjo zimske službe v Komunalnem podjetju Domžale. v pogovoru boste zvedeli, kako so domžalski komunalci pripravljeni na prvi sneg. Obetajo, da če padavine ne bodo obilnejše, urejenost v zelo kratkem času. V primeru, če bo snežna odeja debelejša od 40 cm pa bodo to urejenost dosegli nekaj kasneje, v polni »bojni« pripravljenosti bodo že od 15. novembra naprej. Napredek, cvek iz slovenščine! V osnovni šoli najkasneje tja do 6. razreda učijo, da pišemo besede kot so septembrski, oktobrski, novembrski, koprski, metrski brez tistega E v sredini besede. Če v novem Napredkovem centru (Zarja Mengeš) še sedaj ne vedo - (bodo vedeli pa odslej!!), da se piše pravilno METRSKO BLAGO... Spoštovani bralci! v tej številki objavljamo osnutek PROGRAMA, ki naj bi pomenil izhodišče priprav za morebitno glasovanje za v. samoprispevek v naši občini. Zanesljivo imate svoj pogled na program, pa tudi svoje predloge, pobude in mnenja do morebitnega novega samoprispevka. Menite, da so (niso) zbiralci interesov in potreb našli prav tiste, ki zahtevajo od nas, da tudi v prihodnjih 5 letih prispevamo del osebnega dohodka. Povejte nam, predlagajte, pokritizirajte! ČAKAMO VAS V SREDO, 7. DECEMBRA 1988 od 15. do 17. ure na telefonu 721-686! Pokličite nas, veseli bomo vseh vaših mnenj, predlogov, pobud, pa tudi kritik! Sodelujte pri pripravi naših skupnih programov, katerih osnova bo v. samoprispevek! Ne dopustite, da sklep o morebitnem razpisu sprejmejo brez vas! UREDNIŠTVO VABILO OBČANOM: PROSLAVA OB 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE Skupščina občine Domžale in osnovna šola Martin Koželj Dob vabita na osrednjo PROSLAVO OB DNEVU REPUBLIKE, ki bo v petek, 25.11.1988 ob 17. uri v osnovni šoli Martin Koželj Dob. Proslavo bodo priredili ob odprtju novih prostorov dobske osnovne šole, ki smo jih pridobili s sredstvi IV. samoprispevka. Občane vljudno vabijo! Ob dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom! Skupščina občine, družbenopolitične organizacije in Uredniški odbor Občinskega poročevalca. Danes objavljamo Solidarnostni »kvartir« po novem Novi stanovanjski gigant — zazidalni otok C-15 v Domžalah Jože Smole na obisku v Domžalah Ko pade prvi sneg (pogovor pred zimsko sezono) Od treh naslovov — dva Moravčanom (uspeh mladih skakalcev) Program novoletnih prireditev Predstavljamo Oljarno Helios Mercatorjeva trgovina na Prevojah Odprt nakupovalni center Mengeš Novi predpisi v Avto šoli Največji teniški stadion bomo zgradili v Domžalah ! i Zadnja številka v letu 1988 izide 20. decembra (predsednik RK SZDLJože Smole^v naši občini) Pot je v spremembah »Naša perspektiva je v enakopravni, samoupravni, enotni in močni Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. To pa bomo dosegli s preobrazbo na vseh področjih, katere osnove so tri reforme,« je v dveurnem razgovoru z našimi občani med drugim dejal predsednik Republiške konference SZDL Slovenije tov. Jože Smole. Boj proti inflaciji smo začeli biti že pred dvema letoma kot osnovno nalogo, vendar brez večjih uspehov. Brez prenehanja tiskanja denarja, zmanjševanja proračunske in izvenproračunske porabe uspehov ne bo. Le vključitev v mednarodno delitev dela in dosledno uresničevanje prve — ekonomske — reforme, katere ne smejo zavreti številni socialni problemi (te mora reševati socialni program!), je pogoj za korak naprej, katerega pa mora storiti celotna SFRJ. Več manjših :in srednjih podjetij, v katerih se bodo razvijale propulzivne gospodarske dejavnosti, ustreznejša davčna politika, pa tudi pravočasno reševanje ekonomskih in tehnoloških viškov ter racionalizacija skupne in splošne porabe so del poti, po kateri moramo iti — radi ali neradi. Spremembe Ustave SFRJ Že ob samem začetku razprave o spremembah in dopolnitvah Ustave SFRJ je RK SZDL skupaj z ZSS na konferenci delegacij oblikovala mnenje o primernosti posameznih amandmajev. Odločen ne je bil pred vsem1 tistimi, ki vodijo k unitarizmu, največ »zanimanja« pa je bilo okoli financiranja JLA (tudi v razpravi v Domžalah!). Če je to naša armada, potem se moramo neposredno vključevati v vse razprave o njej, obenem pa ji tudi zagotavljati Vsak bav-bav -ima svoj prav Točno 14 dni po pogovoru s tov. Smoletom so imeli Dom-žalčani možnost se pogovarjati še z eno od trenutno najatraktivnejših oseb slovenske (ob)politične scene. Pa čeprav samo preko listkovne metode in vprašanj voditeljice pogovora CVETE ZALOKAR-ORAŽEM. V nizu preštevilnih pogovorov in srečanj so se na povabilo mladincev in Knjižnice pri nas ustavili IGOR BAVČAR, IGOR OMERZA in BOJAN KORZIKA, vsi člani najožjega vodstva ODBORA ZA VARSTVO Človekovih pravic. Generacija »mladincev«, ki je začela s svojim delom v politiki še v prelepih 70-ih letih, je tista, ki je pričela tudi razkrinkavati čas tako imenovane jugoslovanske »kulturne revolucije«. Tako so se ob tem srečali tudi z imenom Staneta Kavčiča. Fantje (mednje spada tudi Janez Janša) so politiku, ki je leta 1972 odšel s politične scene, ugajali. Zaupal jim je spomine in svoj dnevnik, oni pa so se potrudili, da je vsa stvar zagledala luč sveta, na žalost šele po Kavčičevi smrti. Tej knjigi je bila namenjena skoraj polovica pogovora in v njem smo lahko izvedeli marsikaj novega o času od 1970 do danes. Mnogi dogodki so bili zlasti mlajši generaciji slabo poznani. Zvedeli smo, zakaj je S. Kavčič pravzaprav moral oditi, težave ob znotrajpartijski opoziciji, ki je bila v teh letih odstavljena po celi Jugoslaviji. Gostje so obširno pojasnili pojme kot so liberalizem, boj za oblast in okoliščine t.i. cestne afere. Knjiga S. Kavčiča je obširno in analitično delo, ki na nobenem mestu ne želi pasti na raven, ki je v mnogih knjigah memoarskega žanra zelo nizka. Kot je rekel Bavčar, Kavčič ni znal sovražiti, pač pa je vedno (tudi kritično) povedal, kaj meni o tezah, idejah in delu posameznikov in organov. Še posebno obširno se je ukvarjal s teorijo E. Kardelja in opozarjal na vse, za kar je ocenil, da nima možnosti zaživeti v praksi. Bralca preseneča tudi neverjetna daljnovidnost Kavčiča, saj je že leta 1976, še posebno pa kasneje, jasno zaznal, da v gospodarstvu in ekonomiji ni vse v redu in da bodo razmere postale kritične ob pre-sahnitvi dotoka tujega kapitala. Zagotovo bo na podlagi pogovora marsikdo želel podrobneje prebrati knjigo, ki pomeni velik prelom v razmišljanju o naši polpretekli dobi. Drugi del pogovora je bil namenjen vprašanjem, ki so se večinoma dotikala delovanja Odbora, kandidature Igorja Bavčarja za člana predsedstva SRS in nekaterih aktualnih političnih dogodkov. Bavčar je ocenil, da vsekakor ni bil zaželen in primeren kandidat in zato ni bilo skoraj nobene možnosti, da bi postal kandidat, še posebno ob sedanjem načinu volitev. Poslušalce pa je zanimalpredvsem sporni dokument ljubljanskega procesa in nadaljne akcije Odbora. Ko bo časopis zunaj, bo jasno več, saj člani Odbora še niso želeli razkriti svoje prihodnje aktivnosti. Vsekakor pa so obljubili, da ne bodo odnehali pri razkrivanju ozadja in nezakonitosti, potrebno pa bo tudi pomagati družinam bodočih zapornikov. Na očitke, od kje denar za delovanje, so jasno odgovorili, da so to prostovoljni prispevki članov in organizacij, ki so pristopili k Odboru. Delujejo javno, zato se ne boje nobenih pritiskov. Poslušalci so Bavčarja povprašali tudi o nekaterih aktualnih dogodkih (Srbija, Stanovnikove izjave, primer Bogataj). Zanimalo jih je tudi, kaj meni o ustavnih amandmajih. Bavčarje bil kratek: sprejeti bi jih bilo potrebno z referendumom. Ob koncu pa še odlomek iz Kavčičeve knjige s katerim je Bavčar pogovor končal. Prebral je naslednjo misel: »naša generacija je doživela svojo slavo in vzpon v borbi za goli obstanek. Umirala je na bojiščih in sanjala svojo svetlo in sončno prihodnost. Potem je ostala v senci boljševikov, voditeljev, revolucije in se izgubila v medprostoru generacijskih sprememb. Sedaj odhaja, utrujena in razočarana. Tisti, ki je prišla za nami, se je godilo še slabše. Ostala je brez svojega jaza in izraza. Ubogala je, hlapčevala. Utopila se je v kalnih vodah uradniške in karieristične poslušnosti. Verjela je lepi besedi in doneči frazi. Prišla in odšla bo neopaženo. Žalostna usoda. Revolucija ne žre samo svojih otrok, ampak tudi svoje vnuke. Sedaj je slutiti začetek konca te žalostne zgodbe. Pokolenje, zbrano v Krškem (mlčadinski kongres maja 1986, opom. pisca), sluti in se zaveda svojega zgodovinskega poslanstva. Hoče in vzelo bo svojo usodo v svoje roke! To ni več Titova generacija. To je generacija, ki hoče pripadati samo sama sebi in nikomur drugemu.« Zagotovo so imeli udeleženci pogovora možnost spoznati nekaj mladih politikov, ki spadajo v to generacijo. Slišali so, kaj mislijo, lahko se z njimi strinjamo, ali pa ne. Naša stvar, naša odločitev. Rekli pa so, da ne bodo odnehali, Vedo, kaj hočejo. ZOC Predsednik RK SZDL Jože, Smole je na obisku v našem mestu odgovarjal tudi na vprašanja občanov. potrebna sredstva za tekoče potrebe; v okviru možnosti morda tudi za investicije (su-personic). Nujna je sprememba financiranja nerazvitih, vsi skupaj pa moramo zagotoviti sredstva za normalno (racionalno) delovanje federacije. Volitve člana predsedstva Zelo veliko mnenj oz. vprašanj je bilo prav o tej temi. Kandidacijski postopki so bili pravilni, rezultat — izvolitev tov. Ribnikarja — je trezna presoja, kdo bo v Predsedstvu SRS najbolj uspešen, je rekel tov. Smole. Več demokracije in večji odraz »volje ljudstva« bosta možna ob odprtih kandidatnih listah in neposrednih volitvah, zato je treba čimpreje spremeniti zakonodajo, ki bo dala manjši pomen tudi republiški kandidacijski konferenci. Odbor za varstvo človekovih pravic »Ali zdaj slovenska politika obrača hrbet odboru, ko ne potrebuje več podpore javnosti?« je bilo le eno izmed vprašanj, ki so bila postavljena v zvezi z zadnjo izjavo Odbora in neizvo-litvijo tov. Igorja Bavčarja za člana Predsedstva SRS. Tov. Smole je poudaril, da je odbor veliko naredil, vendar z njegovim pozivom k državljanski nepokorščini SZDL ne more soglašati. Ne moreš v isti sapi govoriti in se zavzemati za pravo in civilno družbo, obenem pa predlagati nespoštovanja zako- nov. O procesu bomo še govorili, saj bo izdelana celovita analiza sodnega postopka, sporni dokument preverja skupščinska komisija, vsi skupaj pa se moramo še bolj zavzemati za dosledno uporabo slovenskega jezika. Vprašanja, vprašanja so se dotikala vseh že omenjenih tem, posameznike pa je zanimala prisotnost SFRJ v Evropi (brez tega ni napredka), vloga Zvezne konference SZDLJ (se je premalo čuti!), bo Zdra-vljica naša himna (saj je že!), bo Božič republiški praznik (letos je na nedeljo, kako pa naprej?), zakaj v Naši obrambi ni več »dopisovanja« z bralci, kakšna je (ni) razlika med nacionalnim in nacionalističnim, kdaj do kvalitetnih integracij na ekonomskih področjih, bo služenje vojaškega roka morda vključeno v delovno dobo (prav kmalu še ne!), zakaj Heliosu 32 ha rodovitnih površin za »strupeno« proizvodnjo, delovanje sekcije vojnih ujetnikov in še. Ob zaključku je predsednik OK SZDL tov. Maks Jeran v spomin na srečanje tov. Smoletu izročil knjigo Ob bregovih Bistrice, v katero je avtor Stane Stražar na željo tov. Smoleta napisal tudi posvetilo. Srečanje je bilo zanimivo, odgrnilo nam je nekatere tančice posameznih dogodkov ter predstavilo pogled slovenske politike na najaktualnejša dogajanja v SFRJ. Naš komentar: Smotrnejša uprava, — to že, vendar... Skladno s sprejetimi ukrepi, da bi tudi v Domžalah racionalizirali in povečali učinkovitost različnih družbenih ustanov z občinsko upravo na prvem mestu, smo se tudi v naši občini lotili naloge preveriti našo (ne)racionalno organiziranost. Zahtevne naloge so se lotili s kooptiranjem strokovnjaka z višje upravne šole v delovno telo in v detajlnejšem gradivu opisali način naše občinske organiziranosti uprave, strokovnih služb, SIS družbenih dejavnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih. V dveh zajetih gradivih je bilo med drugim ugotovljena cela vrsta družbeno manj smotrnih organizacijskih rešitev, pokazale so se pomanjkljivosti kadrovskih postopkov v preteklosti, pokazalo se je celo — kot je povedal na seji izvršnega sveta prisotni strokovnjak MARTIN LORBAR — da imamo nekatere službe v občini, ki so organizirane razkošno, druge manj racionalno, da pa so nekatere celo evidentno nepotrebne. Ob tem so posredovali podatek, ki ni nekaj izrednega, vendar je za delo v javnih službah dokaj diskvalifika-torski, tudi za našo občino. Obstajajo službe in delovna mesta, koder je delovni čas izkoriščen le 58-odstot-no. Predlog h gradivu, ki je šele na začetku javne razprave, morala pa bi ga obravnavati prav vsa mesta in ljudje, koder se je razrasla družbena režija ter seveda doseči v javni obravnavi popolno širino. Po predlogu iz gradiva naj bi občinsko upravo zmanjšali za 24 zaposlenih, t. j. je za 13 odstotkov, v enaki meri nameravajo seči na področje kadrovskih popolnitev SIS in DPO, kjer so sicer vsi za smotrnejšo in efikasnejšo obliko organiziranosti svojega dela. Prav zaradi te smotrnosti predlagajo združitev vseh razdrobljenih moči v eno samo telo — skupno strokovno službo, kjer bodo zaposleni znali, hoteli in morali opravljati svoje in — v konicah tudi delo svojega bližnjega sodelavca. Tako bi se skupno število zaposlenih vendarle lahko zmanjšalo. Ob tem pa velja opozoriti še na nekaj, kar je bilo deloma že moč opaziti ob obravnavi gradiv na eni od zadnjih sej domžalskega izvršnega sveta. v nobenem primeru ne bi smeli uveljavitve posameznih konceptov, videnj, presoj o smotrnosti ene ali druge upravne, strokovne ali tretje službe prepustiti bolj ali manj arogantnim, vehementnim, vplivnim, sa-mozaverovanim posameznikom, ki bi oceno o tem, kaj je bolj smotrno, uveljavljali premosorazmerno z močjo svojega položaja. Če bo naposled obveljalo kot merilo — delo, obremenjenost in realna družbena potrebnost, tedaj bodo tudi važne in za marsikoga usodne odločitve — v veliki meri ali popolnoma — objektivne. Že tako pa bo nova delovna mesta zanje najti še ena zelo težka in odgovorna naloga. m. Brojan Razmišljamo: O naglušnosti in molku ... Medicinska znanost trdi, da je naglušnost običajno eden izmed znakov staranja. O tem, kako to simpto-matično stanje razvozljati, ne samo pri ljudeh, pač pa tudi pri državi, je seveda zelo zapleteno vprašanje, ob katerem doslej verificirane metode določanja diagnoze — odpovedo. Ker tudi sodobne družboslovne vede še niso ovrednotile tega pojava, se moramo trenutno zadovoljiti z logičnim razmišljanjem, ki nam pojasni in razodene, da gre preprosto za pojavno obliko odmiranja države. Zapisana formulacija sicer že rahlo za-udarja po naftalinu, vendar nič hudega, saj ravno »lastno odmiranje« država sama najbolj goreče razglaša. To pa je povsem logično, kajti edino ona ve dovolj natančno, kako se ji štejejo dnevi... v plus ali v minus. Ker pa urejanje družbenih zadev ni igra na srečo, si bo morala tudi država očistiti ušesa in prisluhniti mnenjem, vprašanjem in zahtevam svojih državljanov z enako natančnostjo in vnemo, kot denimo pobira davke in prispevke, za katere je splošno znano v kakšnih razmerjih in odstotkih se gibljejo. Covoriti o razbremenjevanju, pa danes zaleže toliko, kot bi se pogovarjali z luno. Ker pa očitno vsi nimamo aerodinamičnih lastnosti, je prav, da ostanemo na zemlji, kjer nam je prav gotovo najbližji tisti del države, ki se nahaja v občini. Prav njej smo z ustavo opredelili temeljno mesto za ustvarjanje in zagotavljanje pogojev za življenje in delo, ter usmerjanje družbenega razvoja. In zato, ker je skupščina občine z ustavo opredeljena kot organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti za svoje območje, se zdi skoraj neverjetno, da se, ne samo na mnenja posameznih delegatov in delegacij, ampak tudi na lastne sklepe — enostavno požvižga. Najboljši dokaz za takšno kategorično trditev, je zlasti očitna takrat, ko bi sama morala preko svojih izvršilnih in upravnih organov nekaj storiti pa tega ne stori, ker bi jo, če nič drugega takšno nepredvideno »delo« spravilo v moralno zadrego. Zato je raje tiho, kot da jo je zadela naglušnost in ne reagira, tudi zato, ker se ji preprosto ne zdi vredno in potrebno. Kam pa bi prišli, če bi morala biti občinska izvršilna oblast komu odgovorna ali celo pokorna ... Nič čudnega torej, da delegacija KS Dob, že več kot leto dni zaman terja odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje. Na zasedanju skupščine 8.10.1987 je bil obravnavan predlog pravilnika o postopku in načinu dodeljevanja kadrovskih stanovanj in stanovanjskih posojil, o katerem je delegacija KS Dob skladno s poslovnikom skupščine predložila svoja stališča, mnenja in pripombe, ki so bile na seji tudi sprejete. Sestavni del omenjenih stališč je bilo tudi delegatsko vprašanje, oziroma zahteva, da predlagatelj predloži konkretno poročilo o doslej dodeljenih kadrovskih stanovanjih in stanovanjskih posojilih. Razlog takšne zahteve je bil povsem utemeljen, saj se je to dodeljevanje stanovanj in kreditov izvajalo izven splošno veljavnih okvirov reševanja stanovanjske problematike, torej s posebno izločenimi sredstvi, s katerimi ni upravljala in razpolagala delovna skupnost upravnih organov, marveč Izvršni svet. Leta pa je za dosedanjo dvomljivo prakso in tudi za bodoče dodeljevanje stanovanj in kreditov želel s sprejemom Pravilnika (po hitrem postopku) zgolj formalno pokritje. Pravna praznina, ki je ves čas zlovešče zijala ob siceršnji lepo dekorirani skrbi za kadre, je kljub vsemu pomenila prevelik rizik, tudi za organ, ki ga pišemo in izgovarjamo z veliko začetnico. V kolikor bi zadeva nekontrolirano ušla iz interne sfere na javno sceno, bi bilo sila težko, dati roko v ogenj za vse primere dajanja stanovanj in kreditov. Temu primerno so se z največjo mero tolerance odlikovali tudi številni legalni organi sistema, ki skrbijo za družbeno nadzorstvo. Še na kraj pameti jim ni prišlo, da bi zadevo preverili ali zahtevali kakršnokoli pojasnilo. Samo tako si je možno razlagati in pojasnjevati tudi sedanji enoletni molk, saj je končno tudi sam (iS) zapisal v obrazložitvi pred letom dni, »da načini in postopki dodeljevanja teh stanovanj in stanovanjskih posojil niso bili verificirani«. Očitno mu ta »verifikacija« z nadaljnjim razvojem računovodske tehnike ni več potrebna, zato tudi nam ni več potreben odgovor, kajti dovolj nam je enoletnega dialoga z gluhim organom in tudi s skupščino, ki vse doslej ni bila v stanju zagotoviti spoštovanja temeljnih aktov njenega delovanja. Ni kaj! Če nič drugega je to lep občinski zgled za funkcioniranje naše pravne države. Marjan Bolhar t* k * « » » • « « « • • • ■ • • ■ • ■ • • • ■ • • • • • • « * « « b H « * * Pridobitve dosedanjih samoprispevkov terjajo razmišljanje o novem V mesecu aprilu 1989 se izteče že četrti občinski samoprispevek. Od uvedbe prvega bo preteklo natanko 20 let. Delovni ljudje in občani se s ponosom lahko pohvalimo, kaj vse smo v tem obdobju zgradili s sredstvi samoprispevkov. Ob tej priložnosti ne bi ponovno naštevali vseh novozgrajenih šol, prizidkov, obnovljenih prostorov in opremljenih učilnic, niti objavljali njihovih fotografij. Vse že dobro poznamo. Sedanji program samoprispevka, ki je v izteku, bo ne samo v celoti uresničen, ampak celo presežen. Celotna zbrana sredstva v vseh 20 letih smo namenjali našim otrokom, le pri zadnjem samoprispevku smo četrtino zbranih sredstev namenili financiranju programov krajevnih skupnosti predvsem na komunalnem področju. Potrebe v šolskem prostoru ostajajo še vedno velike, čeprav se redke občine lahko pohvalijo s takimi in tolikimi šolskimi objekti. Še večje pa so potrebe delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki pa jih ni mogoče zadovoljiti s sredstvi proračuna občine in sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti. Zdrava pitna voda, urejeni dovozi do naselij, kanalizacija v večjih naseljih, telefonski priključki, javna razsvetljava in drugi komunalni objekti ostajajo nepogrešljiva nujnost slehernega in nekaj vsakdanjega. Sredstva, ki jih za te potrebe daje naše združeno delo, ne zadostujejo vsem zahtevam. V enakem položaju so tudi druge potrebe na športnem, kulturnem in drugih področjih. Dodatno obremenjevanje gospodarstva ni sprejemljivo. Tudi občanovi žepi so plit-kejši, toda razvoj in napredek ne sme zastati. Zato je torej razumljivo, da je Skupščina občine Domžale že sredi letošnjega leta razpravljala o izhodiščih za novi petletni samoprispevek. Ta naj bi bil sicer nekoliko nižji, vendar prav gotovo tako učinkovit kot vsi dosedanji. Ali se bomo odločili zanj ali ne, je naša skupna odločitev. Bodimo pošteni in priznajmo, da bomo svoje potrebe lahko zadovoljili samo s svojim sodelovanjem. Pregovor pravi: »Brez nuje se še čevelj ne obuje.« V našem primeru je »nuja« naša odločitev, da bomo s svojim prispevkom obogatili svoj in naš skupen vsakdan. V preteklem mesecu so o samoprispevku razpravljali organi v vseh krajevnih skupnostih. V veliki večini njih so uvedbi novega samoprispevka dali polno podporo. Evidentirali pa so tudi svoje potrebe, ki bi jih uresničili delno ali v celoti s sredstvi novega samoprispevka. Največ podpore je dobil predlog, da bi bil bodoči samoprispevek le 1,5 %. Del tega (0,5 %) bi namenili financiranju skupnega programa na nivoju občine, ostali del (1 %) pa financiranju programov krajevnih skupnosti. O možnostih razpisa referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje občinskega programa, ki bi bil namenjen šolstvu in zdravstvu, bo razpravljala občinska skupščina v decembru letos. Prav tako se bomo morali o tem izjasnjevati delovni ljudje in občani v tem času v krajevnih skupnostih za svoje krajevne programe. Vprašanje o odločanju o novem samoprispevku ostaja odprto. Svoje mišljenje za uvedbo novega samoprispevka ter pripombe in dopolnila k programom posredujemo na sestankih v svojih krajevnih skupnostih, ki bodo sklicani v decembru. Prav bi bilo, da svoje mnenje povemo pravočasno in ne šele na glasovalnem lističu. KOMISIJA ZA PRIPRAVO PROGRAMA V. SAMOPRISPEVKA V OBČINI DOMŽALE Evidentirani občinski program novega samoprispevka 1. Investicije v šolstvu a) ureditev specialnih učilnic — v osnovni šoli Šlandrove brigade Domžale — v osnovni šoli Jurij Vega Moravče — v osnovni šoli Matije Blejca-Matevža Mengeš b) izgradnja večnamenskega prostora oziroma telovadnice v Podružnični šoli Blagovica c) izgradnja prizidka pri Podružnični šoli Drago-melj 2. Sofinanciranje ureditve prostorov v Zdravstvenem domu Domžale za ginekološko ambulanto in fizioterapijo Op.: Komisija za pripravo programa V. samoprispevka v občini Domžale je širše evidentirani program zožila na obseg, ki je v krajevnih skupnostih doslej dobil največ podpore. Evidentirani programi krajevnih skupnosti za nov samoprispevek Predlogi za krajevni program BLAGOVICA — asfaltiranje cestišč v naselju Blagovica — izgradnja peš poti Blagovica—Petelinjek ČEŠNJICE — ureditev cest DOB — izgradnja kanalizacije — asfaltiranje ulic — izgradnja športnih objektov — izgradnja gasilskega doma MESTO DOMŽALE Skupni program za mesto Domžale: (60 % sredstev krajevnih skupnosti Domžale) — sofinanciranje obnove stare kinodvorane in priprava dokumentacije za nov kulturni dom (25 % sredstev) — sofinanciranje ureditve pokopališča in mrliških vežic v Domžalah (10 % sredstev) — sofinanciranje izgradnje športnega parka s posebnim poudarkom na kopališče in parkovno ureditev ob Kamniški Bistrici (25 % sredstev) — sofinanciranje cestnega vstopa z magistralne ceste Ljubljana—Maribor v Domžale (»deteljica« Domžale) in podhoda na železniški postaji (15 % sredstev) — sofinanciranje obnove in vzdrževalnih del obstoječih gasilskih domov (10 % sredstev) — sofinanciranje izgradnje tržnice (10 % sredstev) — sofinanciranje plinifikacije Domžal (5 % sredstev) SIMONA JENKA DOMŽALE — kanalizacija in asfaltiranje makadamskih cest v južnem predelu Domžal (40 % sredstev krajevne skupnosti) VENCLJA PERKA DOMŽALE — asfaltiranje obstoječih makadamskih ulic, kanalizacija in javna razsvetljava — kanalizacija Depala vas — urejanje otroških igrišč v koncentriranih stanovanjskih soseskah ' SLAVKA ŠLANDRA DOMŽALE — sofinanciranje dokončanja komunalne ureditve Domžale Sever I — sofinanciranje komunalne ureditve Zaboršt — urejanje javne razsvetljave DRAGOMELJ-PŠATA — cesta s pločnikom Dragomelj—Pšata — kanalizacija HOMEC-NOŽICE — nadaljevanje gradnje kanalizacije — urejanje cest — PTT omrežje — razširitev pokopališča IHAN — ureditev enostranskega pločnika ob cesti Ihan— Domžale — ureditev javne razsvetljave — izdelava projektne dokumentacije za javno kanalizacijo — asfaltiranje cest — izgradnja športnega parka JARŠE-RODICA — izgradnja kanalizacije — rekonstrukcija cest — javna razsvetljava — kolesarska steza od Sr. Jarš do DO Induplati — ureditev obrežja Kamniške Bistrice KRAŠNJA — asfaltiranje ceste (sofinanciranje) Krašnja—Vrh nad Krašnjo in rekonstrukcija drugih cest — PTT omrežje — javna razsvetljava v Krašnji — avtobusne postaje KRTINA — izgradnja objekta za KS — javna razsvetljava — mrliški vežici v Škocjanu in Krtini — večnamenska ploščad pri šoli — adaptacija kulturne dvorane v Studencu — ureditev odvodnjavanja metoorne vode v Sp. Krtini LUKOVICA — kanalizacija v Lukovici — asfaltiranje ceste v Koseze — asfaltiranje ceste v Preserje — asfaltiranje ceste proti Brdu — izgradnja športno rekreacijskega centra v Lukovici MENGEŠ — gasilski dom — javna razsvetljava » — parkirišče ob kulturnem in športnem parku " MORAVČE — rekonstrukcija cest v Vinje, Gabrje, Češnjice, na Grmače druge — izgradnja kanalizacije v Moravčah — izgradnja PTT omrežja PEČE — rekonstrukcija cest v Pečah, Gori pri Pečah in Zg. Koseza — PTT omrežje PRESERJE — nadaljevanje izgradnje kanalizacije — javna razsvetljava pločniki in asfaltiranje cest PREVOJE — rekonstrukcija cest (cesta na Prevalje, cesta Imovi-ca, cesta od gostilne Rus do meje z Lukovico, povezava Krtina—Vrba) — nadaljnja izgradnja kanalizacije — javna razsvetljava — asfaltiranje avtobusnih postajališč — obnova doma RADOMLJE — nadaljevanje izgradnje športnega parka — dograditev mrliške vežice — javna razsvetljava -r izgradnja pločnikov — nadaljevanje izgradnje kanalizacije Hudo RAFOLČE — izgradnja doma krajanov — vodovodno omrežje ROVA — urejanje cest (asfaltiranje) TROJANE — obnova makadamskih cestišč z asfaltiranjem manjših odsekov — nadaljnja izgradnja oz. obnova vodovodnih omre-žij)__ TRZIN — pločniki ob Mengeški cesti — igrišči pri OŠ Trzin — športno-rekreacijska cona Trzin — urejanje otroških igrišč in zelenic — obnova javne'razsvetljave — sofinanciranje PTT objekta — javna razsvetljava in cesta proti Depali vasi — javna razsvetljava in meteorna kanalizacija Jemče-ve ceste — sofinanciranje asfaltiranja cest — ureditev večnamenskega prostora v kamnolomu VELIKA VAS-DEŠEN — dokončanje izgradnje vodovoda — asfaltiranje cest VIR — asfaltiranje cest in ulic — javna razsvetljava — gradnja športnorekreacijskih objektov (večnamenska asfaltna površina) — vzdrževanje in dokončanje družbenih objektov (gasilski dom in delavski dom) VRHPOLJE-ZALOG — posodobitev in asfaltiranje krajevnih cest — sofinanciranje telefonske centrale Moravče za izvedbo telefonske napeljave v KS ZLATO POLJE — rekonstrukcija ceste skozi Zlato polje do meje z občino Kamnik Pregled predvidenih sredstev V. občinskega samoprispevka (1989—1994) po prilivih v oktobru 1988 pri 1,5 % samoprispevku V tisoč din Programi krajevnih skupnosti Štev. Ključ v % Enoletni Petletni preb. 1 % za KS znesek znesek Blagovica 547 1,259 22.662 113.310 Češnjice 66 0,152 2.736 13.680 Dob 1.710 3,935 70.830 354.150 Simon Jenko Domžale 2.459 5,658 101.844 509.220 Vencelj Perko Domžale 3.194 7,350 132.300 661.500 Slavko Šlander Domžale 6.432 14,801 266.418 1.332.090 Dragomelj - Pšata 722 1,661 29.898 149.490 Homec-Nožice 1.123 2,584 46.512 232.560 Ihan 1.835 4,223 76.014 380.070 Jarše-Rodica 1.792 4,124 74.232 371.160 Krašnja 613 1,411 25.398 126.990 Krtina 750 1,726 31.068 155.340 Lukovica 1.039 2,391 43.038 215.190 Mengeš 5.959 13,712 246.816 1.234.080 Moravče 2.574 5,923 106.614 533.070 Peče 425 0,978 17.604 88.020 Preserje 1.187 2,731 49.158 245.790 Prevoje 897 2,064 37.152 185.760 Radomlje 1.530 3,521 63.378 316.890 Rafolče 322 0,741 13.338 66.690 Rova 536 1,233 22.194 110.970 Trojane 508 1,169 21.042 105.210 Trzin 2.466 5,675 102.150 510.750 V. vas-Dešen 296 0,681 12.258 61.290 Vir 3.530 8,123 146.214 731.070 Vrhpolje-Zalog 735 1,691 30.438 152.190 Zlato polje 210 0,483 8.694 43.470 Skupaj: 43.457 100,000 1.800.000 9.000.000 Občinski program 0,5 % samoprispevek 900.000 4.500.000 Komasacija kmetijskih zemljišč na območju Radomlje II. III. in IV. Boj za vsak kvadratni meter... Skupinsko reševanje taktične naloge, preboja bataljona iz obroča... Zveza rezervnih vojaških starešin občine Domžale: Pestra paleta jesenskih dejavnosti Zveza rezervnih vojaških starešin sodi med tiste družbene organizacije, o katerih le redko preberemo kaj o njihovem delovanju. To pa ne pomeni, da je njeno članstvo neaktivno. Nasprotno, rezervni vojaški starešine, ki jih je v naši občini kar veliko število, sodijo med občane, za katere v veliki večini velja, da so med najbolj aktivnimi, bodisi v svojih delovnih organizacijah, ali pa v krajevnih skupnostih. Res je, da je v teh časih vse, kar je povezano z vojsko bolj ali manj pozorno spremljano, še posebej če gre za »našo« vojsko. Tega se zavedajo tudi v občinski konferenci ZRVS, zato skušajo aktivnosti prilagoditi zahtevam časa in potrebam, ki jih narekuje program te organizacije. Streljanje z malokalibrsko puško na streliišču pri DOBOV-LJAH. OBISK DELEGACIJE ZVEZNE KONFERENCE ZRVS Potrditev pravilnosti take naravnanosti je bil nedavni obisk delegacije Zvezne konference Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik te organizacije, general Sava Radič. Taki obiski so v praksi delovanja zvezne konference redki, zato se je pretekli mesec ponudila enkratna priložnost, da se vzpostavi most med »bazo« in zveznim organom, da se osvetlijo tudi nekatere razlike v razmišljanju o delovanju organizacije in premostijo pomisleki, ki imajo žal tudi v tej organizaciji nekatere nacionalne predznake. Delegacijo je sprejel ob njenem prihodu v Domžale najprej predsednik občinske skupščine Peter Primožič. Goste je seznanil z razmerami v občinskem gospodarstvu in družbenih dejavnostih, še bolj podrobno sliko pa so dobili v pogovoru s člani občinske organizacije ZRVS. Ti so jih seznanili predvsem s svojim delom, s strokovnim usposabljanjem in preverjanjem znanja rezervnih starešin. Goste je seveda najbolj zanimalo, ali predpisane teme s strokovnega vojaškega področja, ki jih pripravljajo v Beogradu, ustrezajo potrebam v temeljnih okoljih. Morda z odgovori niso bili najbolj zadovoljni, saj so jim domžalski rezervni starešine povedali, da nekatere naloge, ki jih zastavljajo, ne ustrezajo, predvsem zato, ker so preveč zahtevne. Pogovor je stekel tudi o organiziranosti ZRVS v občini. Za domžalsko velja, da so rezervni starešine vključeni v krajevne organizacije in se za obrambo pripravljajo predvsem na terenu, v organizacijah združenega dela pa ni ustanovljenih aktivov te organizacije, čeprav se posamezniki vključujejo tudi v obrambne priprave ozdov. O tem so se gostje iz Beograda lahko prepričali v tovarni Induplati Jarše, ki so jo obiskali. V javni razpravi novi Pravilnik o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti: Solidarnostni »KVARTIR« po novem... Konec prejšnjega meseca je Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale sprejela Osnutek pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti in ga posredovala v enomesečno javno razpravo. Potrebo po izdelavi novega pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti je narekovala sprememba in dopolnitev 37. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, s katerim se razširja uporaba solidarnosti tudi za kreditiranje nakupa, gradnje in prenove stanovanj v družbeni in zasebni lasti. Ker je razreševanje stanovanjskih vprašanj ena od pomembnih nalog naše skupnosti, se nam je zdelo umestno, da o novem načinu uporabe sredstev solidarnosti, kaj več spregovorimo tudi v našem občinskem glasilu. O novostih na tem področju smo se pogovarjali z ANTONOM KOSOM, predsednikom Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti naše občine. Fleksibilnejša poraba sredstev solidarnosti S spremembo 37. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu je omogočena fleksibilnejša poraba sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu. S to spremembo se sredstva solidarnosti, ki so omogočala nakup, gradnjo solidarnostnih stanovanj, subvencioniranje, namenjajo tudi za kreditiranje nakupa gradnje in prenove stanovanj v družbeni in zasebni lastnini. Po tej obliki družbene pomoči pa v Domžalah ugotavljamo, da so potrebe velike. Možnost kreditiranja nakupa, gradnje, prenove stanovanj je bila iz sredstev vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti še sedaj in vsako leto se je na natečaj za pridobitev posojiliz teh sredstev javilo 300 do 400 prosilcev. S krediti iz teh sredstev in z veliko lastnega de- la si je veliko delavcev in občanov rešilo svoj stanovanjski problem. Zanesljivo smo glede na možnosti individualne gradnje specifična občina. Razširitev uporabe sredstev je pogojevala prerazporeditev prispevne stopnje Upoštevajoč razširitev uporabe sredstev tudi za namene kreditiranja, je bila v občini prerazporejena prispevna stopnja iz vzajemnosti na solidarnost. S tem je omogočeno sprotnejše in učinkovitejše združevanje sredstev. Zbrana sredstva solidarnosti se delijo oz. namenjajo za posamezne namene, glede na pogoje, možnosti in potrebe, kar pa se bo odločalo z letnimi plani, skladno z opredelitvijo iz srednjeročnih planskih dokumentov. Z novim pravilnikom se omogoča učinkovitejše reševanje stanovanjskih vprašanj mladih, družin z večjim številom otrok in tistih, ki kljub omejenim možnostim rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje z lastnimi sredstvi Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so: — delovni ljudje z nižjimi dohodki, ki združujejo delo v delovnih organizacijah, — občani in družine z nižjimi dohodki, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v delovnih organizacijah in — občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja (upokojenci, invalidi, borci NOV). Upravičenci za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti so delovne organizacije, ki morajo del sredstev zagotavljati tudi sami (od 25 do 50 odstotkov). Tako pridobljeno stanovanje morajo nameniti svojim delavcem z nižjimi osebnimi dohodki in ki izpolnjujejo splošne pogoje za dodelitev družbenega stanovanja, opredeljene v samoupravnem splošnem aktu OZD, upoštevaje pri tem tudi kriterij delovne uspešnosti. Upravičenci za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti za izgradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti so tudi delavci, delovni ljudje in občani ter njihove družine, z nižjimi dohodki in sicer: mlade družine, mladi strokovnjaki, občani in družine, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje in družine z večjim številom otrok, če raven njihove socialne varnosti ne presega poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji na člana gospodinjstva, višina odobrenega kredita pa ne sme pre~ segati 50 odstotkov pripadajočega standarnega stanovanja, pri čemer se bodo upoštevale morebitne spremembe materialnih in socialnih razmer, nastale v tekočem letu. Za te upravičence so opredeljena še tale merila: — za mlade družine se štejejo: — mlada zakonca, kjer nobeden od njiju ni star več kot 30 let, — mlada družina vsaj z enim otrokom, kjer nobeden od staršev ni star več kot 30 let, — samohranilka oz. samohra-nilec, ki ni stara oz. star več kot 30 let; — za mlade strokovnjake štejejo delavci, ki lahko največ pripomorejo k razvoju delovne organizacije in ki izpolnjujejo kriterije in merila delovne organizacije za pridobitev tega naziva, predvsem pa strokovnjaki z visoko izobrazbo; — za občane in družine, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje štejejo podnajemniki in sostanovalci ter občani, ki imajo premajhno družbeno stanovanje in sicer, če so glede na površinske standarde nosilci stanovanjske pravice na stanovanjih z manj kot polovico pripadajoče standardne površine in ki po pridobitvi lastnega stanovanja to stanovanje sprostijo; — za družine z večjim številom otrok štejejo družine s tremi ali več nepreskrbljenimi otroci, kjer sta oba zakonca zaposlena. Upravičencem se izjemoma dopusti tudi možnost odloga odplačevanja kredita za dobo dveh do petih let, pri čemer se upošteva zlasti višina osebnega dohodka, ocene in podatki o spremembah v osebnem dohodku po pri-četku odplačevanja kredita, kakor tudi splošne podatke o socialno materialnem položaju družine. Ker je dodelitev kreditov iz sredstev solidarnosti omejena na višino dohodka na družinskega člana, je v novem pravilniku to do višine povprečnega OD na družinskega člana. Namen porabe sredstev solidarnosti po novem pravilniku je spodbujanje delavca in občana, da se tudi sam kar najbolj angažira za reševanje stanovanjskega vprašanja, vendar ... Sedanja politika oblikovanja cen v stanovanjski gradnji in področje varčevanja in kreditiranja stanovanjske graditve in obnove ne dajeta podlage za to, da bi ta namen bil izpolnjen, je poudaril predsednik Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Anton Kos. Glede na to, da bodo do kreditov opravičeni le delavci, delovni ljudje in občani, ter njihove družine z nižjimi dohodki, se postavlja vprašanje njihove kreditne sposobnosti. Potrebno bi bilo uvesti selektivnosti v kreditni politiki in ugodnosti za tiste, ki si prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, za mlade družine ter za druge družbeno dogovorjene kategorije delavcev in občanov. Le-te pa bi morali upoštevati vsi možni posojilodajalci, banke, samoupravne stanovanjske skupnosti in OZD. Na koncu razgovora je tovariš KOS poudaril, da bi morali v okviru javne razprave jasno povedati, katere novosti bodo pozitivno vplivale na razreševanje stanovanjskih problemov ljudi, katere pa ne in svoja mnenja in stališča posredovati preko delegatov Samoupravne stanovanjske skupnosti. Justi Arnuš Z namenom večje kmetijske proizvodnje smo v planskih dokumentih občine za obdobje 1986—1990 sprejeli obsežen program ukrepov, ki se nanašajo predvsem na postopke za izboljšanje kmetijskih površin (hidromelioracije, agromelioracije) in postopku združevanja ter nove razdelitve zemljišč (komasacije). Dosedanji rezultati teh postopkov na območju Rače in Čudne so pokazali, da so bila obsežna vlaganja družbenih sredstev upravičena. Zaradi dobrih izkušenj so se aktivnosti nadaljevale. V letu 1987 so bile realizirane melioracije na območju Radomlje I, to je na kompleksu, ki leži med Dobom in Krtino med potokom Radomljo in regionalno cesto Ljubljana—Maribor. V letošnjem letu smo na osnovi sprejete odločbe o uvedbi komasacijskega postopka realizirali postopek komasacije, ki je v tem trenutku v fazi izdaje odločbe o novi razdelitvi zemljišč. Zaradi potrebe po nadaljnjem izboljševanju kvalitete zemljišč so se na osnovi odobrenib sredstev OVS Ljubljanica — Sava in Samoupravne interesne skupnosti za povečevanje kmetijske proizvodnje in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Domžale v letu 1988 nadaljevala melioracijska dela na področju Radomlje II in IV, to je področje med Zg. Krtino in vasjo Vrba, med regionalno cesto Ljubljana—Maribor in vasema Studenec in Brezje (Ra-domlja II) ter severno ob regionalni cesti Ljubljana—Maribor od Želod-nika do Brda in od prevojskih ribnikov do Rafolč (Radomlja IV). V prihodnjem letu se bodo izvajali posegi še na območju imenovanem Radomlja III, ki obsega prostor južno od regionalne ceste Ljubljana—Maribor med Prevojami in Lukovico do Vidma. Z namenom izboljšati posestno strukturo zemljišč na območjih Radomlja II, III, in IV pričakujemo v letošnjem letu komasacijo zemljišč. Postopek je v teku, v skupščinski proceduri je sprejem odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na omenjenih področjih v skupni izmeri ca. 761 ha. Zaradi že izvršenih melioracijskih del na območju Radomlja II in IV bodo v prvi fazi realizirani postopki za ta zemljišča. Do konca aprila prihodnjega leta bodo parcele po novi razdelitvi prenesene v naravo. V prihodnjem letu pa bomo po končanih melioracijah na področju Radomlje III realizirali komasacijo tudi v tem delu. Idejna zasnova nove razdelitve bo obravnavala vsa tri področja skupaj, kar je opravičljivo predvsem s strokovnega vidika. V prvi fazi bo torej izpeljan komasacijski postopek za področje Radomlje II in IV, ki obsega ca. 470 ha zemljišč. Celotno območje, ki je predvideno za komasacijo, obsega ca. 760 ha zemljišč. Na območju je 2136 parcel, ki so v lasti oz. uporabi 750 komasacijskih udeležencev. Poprečna velikost parcel je 36 arov. Iz proizvodnega programa KZ Emona izhaja, da se na ^reišnjih nekvalitetnih, zamočvirj: ii avnikih na- črtujejo pretežno njivske površini Pod strokovnim nadzorstvom pO' speševalne službe zadruge se pred' videva predvsem pridelovanje sila' žne koruze, pšenice, krompirja i" ječmena. Velik delež za uresničevanje predvidenih rezultatov bo prispe' vala kvalitetno in pravočasno izpe-Ijana komasacija. Za izvedbo je za; dolžen Komite za družbeno plani' ranje in družbeno ekonomski raZ' voj občine Domžale, ki je za izvaja-nje postopka do izdaje odločbe 0 novi razdelitvi kmetijskih zemljišč imenoval komasacijsko komisijo; Komasacijski udeleženci so izvolili komasacijski odbor, ki bo v sameffl postopku zastopal njihove intere-i se. V upravnih organih bomo skušali zagotoviti vse, da bo delo opravljeno čimbolj kvalitetno, k čemuf pa bo velik del prispevala tudi aktivnost udeležencev, ki naj čimprej posredujejo svoja mnenja, se1 pravočasno vključujejo v obravnavo; dokumentov, ki so predpisani z za- i koni in s strpnostjo prispevajo k željenim čimboljšim skupnim rezulta- j tom. Glavni namen komasacije je 1 zagotoviti boljše pogoje za proiz-vodnjo, predvsem za tržno usmer; jeno proizvodnjo, zato bomo ta cilj tudi skozi postopke v celoti skušali doseči. Postopek za izvedbo komasacije j za območje Radomlje II, III in IV že i poteka. Na novembrskem zaseda' nju zborov občinske skupščine W obravnavana odločba o uvedbi pO' stopka, ki med drugim vsebuje opi5 meje komasacijskega območja, se-znam udeležencev in pregled kra; jev. kjer so spremljajoči dokument1 na vpogled. To so sedeži KS Dob' Krtina, Prevoje in Lukovica, Geodetska uprava, Kmetijska zemljiška skupnost in Komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomsk1 razvoj občine Domžale. S sprejet' jem odločbe o komasaciji bo usta' vljen promet z zemljišči, izjeme bO' do možne le v primeru, če gre 1 zmanjšanje števila komasacijski udeležencev, če gre za formalno dokončanje pravnega posla ali če postane zemljišče družbena lastnina. Igor Bavčar, Bojan Korsika ter Igor Omerza v Domžalah na pogovoru, ki ga je pripravila ZSMS, vodila pa Cveta Zalokar-Oražem. predstavljamo vam delovno organizacijo: Oljarna na Vini -TOZD domžalskega Heliosa Mnogo delovnih organizacij smo na straneh našega Občinskega poročevalca že predstavili, mnogo uspešnih kolektivov se je že zvrstilo in tej vrsti predstavitev. V zadnjem času pa je v radijskih in televizijskih propagandnih programih veliko slišati o prodornem uspeha oljarne domžalskega Heliosa, ki je med drugimi uspehi tudi uspela plasirati na tržišče nekaj novih izjemno uspešnih« artiklov. Tako se nam je porodila ideja, da bi o tej propulzivni delovni organizaciji s stotinjo zaposlenih pisali tudi v našem časopisu. Nekajkrat smo obiskali kolektiv, pred vami pa je reportaža o domžalski tovarni ■■olj. Za sogovornika ob obisku v tovarni smo imeli Franca Kokalja vodjo komerciale v tovarni. Zgodovina tovarne je pestra, zanimivo je slišati, kako se je organizacijsko v času preoblikovala. Kakšen je njen trenuten status? Oljarna Domžale deluje kot samostojen TOZD s približno 90 delavci od leta 1977 in ima ludi popolno poslovno samostojnost. Kot člani kemijske branže smo včasih vključeni 02. podvrženi zakonitostim, ki sicer zadevajo strogo le kemične tovarne, čeprav smo mi po naravi naše proizvodnje prehrambena tovarna. Nemalokrat v preteklosti pa se je zgodilo da je bila solidarnost delavcev celega Heliosa do delavcev Oljarne tudi v praksi izkazana in znatna. Resnici na ljubo pa velja povedati, da smo mi danes že v Položaju znatneje sodelovati v urejanju finančnih vprašanj matične tovarne. Predočite nam v ilustracijo nekaj podatkov o delu in proizvodnji ... Doseganje finančnih rezultatov je moč ustrezno komparativno izraziti v nemških markah, četudi oljarna kot taka jedilnih olj zaradi olja kot strateškega živila in zakonodaje ne izvaža, izvažamo samo maščobne ki- slo še 3000 ton proizvodov. Kako je s surovinami za proizvodnjo Oljarne? Surovine za našo proizvodnjo dobivamo pretežno iz Vojvodine in to surova olja iz sončnic, oljne repice in soje. Znano je, da Oljarna lastne proizvodnje surovega olja iz teh poljščin nima več. Tako vsa surova olja kupimo. Iz vseh količin surovega olja po 92—96 odstotnem izkoristku po rafiniranju in postopkih dobivamo končne proizvode. Kje je Oljarna z Vira med slovenskimi in jugoslovanskimi oljarji? Ne bi mogel kaj več povedati o jugoslovanskem trgu olja, koder je Zvijezda največji proizva- Če bodo v Heliošovi oljarni na VIRU tako nadaljevali svojo uspešno poslovno pot - jim bo šlo - kot po olju... sline preko izvoza matične tovarne. Naša proizvodnja temelji predvsem na jedilnih oljih, saj jih imamo v letnem planu kar 10.000 ton. Sicer pa poleg te osnovne proizvodnje izdelujemo različna tehnična olja za potrebe Heliosa TOZD Količevo (potrebujejo ga v proizvodnji barv in lakov), maščobne kisline, oljne gošče, predelujemo specialna olja (ricinus, laneno olje); vse to pa bi dodatno zne- jalec. Ta velika tovarna ima svojo oljarno tudi v Slovenski Bistrici. Svojo tovarno ima tudi KŽK Kranj iz SOZD Mercator, ena oljarna se nahaja v Framu na Štajerskem ipd. Kar zadeva velikost v Heliošovi Oljarni nismo med največjimi! Pogiejva proizvodnjo olj... Namesto dosedanje proizvodnje olj Biser in Jantar je sedaj na trgu na voljo olje pod etiketo: rafinirano rastlinsko olje. To je mešanica sončičnega, sojinega oz. repičnega olja. Nekdanje olje Jantar pa sedaj ponujamo na tržišču pod komercialnim imenom rafinirano sončlčno olje. POleg tega pa smo v zadnjem času pričeli izdelovati še dvoje olj: — olje za cvrtje — sončnično olje, obogateno z vitaminom E. Povedati moram, da se olja v tujini dobijo v veliko večjem izboru, na našem tržišču pa mi šele prvi prodiramo z novimi izdelki. V skrbi za zdravje potrošnikov ponujamo olje z vitaminom E tistim občanom, ki imajo že težave z zdravjem ali pa zdravstveno šele bodo ogroženi... Novi izdelki zahtevajo tudi nov tržni pristop ... Res je, novi izdelki so nam prinesli tudi nemalo nalog. Ob sodobni tehnologiji smo morali poskrbeti za ustrezno kartonsko embalažo, saj olji zahtevata tako posebno embalažo. Od tod reklamni slogan Najboljše stvari so očem prikrite — olje z vitaminom E. Predstavite nam zdravstvene prednosti vašega olja z vitaminom E... Svetloba olju ne bo škodovala, saj je pred njo dobro zavarovano. Olje smo tako oblekli zato, da bi zavarovali vitamin E pred razkrajanjem. Tega pa je v tej steklenici — takega, kot ga telo potrebuje — med olji največ ... Sončnično olje je tudi najbogatejše glede na vsebnost esencialnih maščobnih kislin. Te pa so tiste, ki jih telo ne more izdelati samo, a so za njegovo normalno delovanje nujno potrebne. Tako kot papirnata »obleka« ščiti vitamin E pred škodljivim delovanjem svetlobe, pa vitamin E ščiti te, za zdravje tako pomembne esen-cialne maščobne kisline pred oksidacijo v organizmu. Le tako lahko v telesu opravljajo naloge, pomembne za zdravo počutje: zmanjšujejo raven holesterola v krvi, ki je po mnenju znanstvenikov vzrok za mnoge bolezni srca in ožilja, omogočajo normalno delovanje ledvic in jeter, skrbijo za zdrav videz kože... ... Pa tudi vitamin E ima poleg lastnosti, da ščiti esencial-ne maščobne kisline pred razpadanjem v organizmu, obilo za zdravje pomembnih funkcij: preprečuje distrocijo mišic, motnje v živčnem sistemu, veča odpornost proti hemolizi, omogoča boljše strjevanje krvi, preprečuje plodnostne motnje ... Zaradi vsega tega smo olje še dodatno obogatili z Oljarna na poti skozi čas: Začetek je bil Pri Vardiju... Na Viru pri Domžalah sta bila ob potoku Mlinščica, kjer se sedaj nahaja Tovarna jedilnih in tehničnih olj TOZD Oljarna Domžale v sestavi DO Helios Kemična industrija Domžale, leta 1826 zgrajena žagarski in mlinski obrat, ki sta bila last krumperškega grofa Thurna. V drugi polovici XIX. stoletja je bil lastnik Ivan Vardij, zato so mlinu in žagi po domače rekli »Pri Vardiju«. Dne 29.5.1883 je mlin pogorel, vendar ga je lastnik Vardij obnovil in vgradil nove valjčne mlinske stroje. Strojne naprave so bile na vodni pogon, ker ob zgradbi teče potok Mlinščica. Le-ta je dobil ime po mnogih mlinih, ki jih je ta potok poganjal. Leta 1908 je mlin in žago kupil domačin Franc Majdič. Med prvo svetovno vojno je lastnik Majdič opustil obratovanje žage. Obratoval je samo mlin, v katerem so bili zaposleni tedaj samo štirje delavci. Ker je takrat lasnik nameraval postaviti elektrarno, predvsem za območje Vira in okolice, je v letih 1929—1930 v mlinu vgradil na strugi Mlinščice tudi vodno turbino z zmogljivostjo 9s KM. Leta 1934 je mlin in opuščeno žago podedoval Franc Majdič ml. iz Kranja, ki je bil zelo podjeten. V letu 1937 je mlin opustil, stroje pa premestil v bližnji Vodopivčev mlin. Na tem mestu je začel graditi oljarno. 5.12.1946 je bila izvršena nacionalizacija tovarne, ki je s tem dnem začela poslovati kot državno podjetje Tovarna olja Vir — z gospodarsko dejavnostjo: izdelava jedilnega rafini-ranega olja iz raznih vrst oljnih semen in stranskih proizvodov, mastne kisline ter oljne pogače raznih vrst. Opravljali so tudi različne storitve ostalim gospodarskim organizacijam v zvezi z dejavnostjo podjetja. Na pobudo takratne Direkcije za živilsko industrijo LRS je prišlo 3. 2.1949 do združitve v enotno podjetje Združene oljarne (Oljarna Vir, Oljarna Britof pri Kranju, Oljarna Središče ob Dravi, Oljarna Ljubljana-Moste). 1. 7. 1954 se je Oljarna Vir od-dvojila in od tega dne naprej poslovala kot delovna organizacija Sončnica, Tovarna olja Vir. DO Sončnica je bila sestavljena iz več samostojnih obratov. V obratu za proizvodnjo surovega olja in oljnih pogač so zaradi majhne zmogljivosti (5—6 ton surovega olja in 6—7 ton oljnih pogač na dan), ter nerentabilne predelave semen leta 1970 prenehali s proizvodnjo. Proizvodnja v obratu rafinerija se je pričela leta 1948 z zmogljivostjo 12 ton jedilnega in tehničnega olja dnevno. V tem obratu so proizvajali sončnično, sojino, repično, arašido-vo, bučno, olje iz bukovega žira, sezamovo, nigrovo, olivno in koruzno. Poleg tega pa so proizvajali tudi tehnična olja in sicer laneno, repično (svetilno), ribje, ricinusovo (tehnično in medicinsko), makovo in orehovo. Celotno opremo je dobavila med okupacijo tovarna Krupp. Zaradi vse večjih potreb po jedilnem in tehničnem olju so pričeli leta 1971 graditi rafinerijo z zmogljivostjo 26 ton dnevne proizvodnje. Opremo zanjo je izdelalo Jedinstvo Zagreb. Tako se je proizvodnja jedilnega olja povečala od 12 ton na 38 ton dnevno. V letih 1945—1954 so polnili jedilno olje za široko potrošnjo izključno v pločevinaste sode (50 kg, 100 kg, 200 kg). Kasneje pa so pričeli s polnjenjem litrskih steklenic in sicer 1000 steklenic v 8 urah. S posodobitvijo polnilnice v letu 1960 se je dnevna proizvodnja povečala na 5000 steklenic v 8 urah. Ponovna rekonstrukcija v letu 1967 pa je omogočila še večjo zmogljivost in sicer 22.000 steklenic v 8 urah. Embaliranje jedilnega olja v sode za široko potrošnjo se je iz leta v leto zmanjševalo, tako da so leta 1975 to polnjenje popolnoma opustili. Oskrba s surovino je postala vse bolj problematična, pojavljala so se obdobja, ko ni bilo surovin in so delavci morali začasno prehajati na delo v druga podjetja. Pri iskanju rešitev problema preskrbe s surovinami so našli skupni interes s Fabriko ulja i biljnih msti v Zrenjaninu v sestavi kombinata Servo Mihalj Zrenjanin. Tako je prišlo 1.1.1973 do združitve. Takratna delovna organizacija se je preoblikovala v TOZD Oljarna Domžale v sestavi DO Industrija ulja Zrenjanin. Pri usklajevanju razvojnega programa so se v okviru DO pokazale številne težave. Zaradi tega so bile na družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih Oljarne obravnavane možnosti za povezovanje v OZD na ožjem območju, v sklopu katere bi lahko realizirali svoj razvojni program in odpravili ostale ugotovljene pomanjkljivosti. Lokacije Domžale, uresničitev njenega razvojnega programa, bližina bodočih porabnikov izdelkov in stališča družbenopolitične skupnosti SO Domžale so narekovala, da se preveri možnost združevanja z DO Helios. Analiza je pokazala, da so bile za to realne možnosti. Tako so se delavci Oljarne na referendumu 9.12. 1977 odločili za sprejetje samoupravnega sporazuma o združitvi v DO Helios. Odtlej delujejo v okviru te delovne organizacije. njim. Olje z vitaminom E je biološko polnovreden izdelek, ki združuje vse dobre lastnosti hladno prešanih olj... Predstavite nam torej vašo proizvodnjo enega dneva ... Dnevna proizvodnja znaša 29 000 kg olja v steklenicah, ob tem pa izdelamo še 10 0001 olja za natakanje v različne »ročke« (20, 251). Ob tem gre to olje tudi za potrebe naših Heliosovih TOZD, Serpenice in za proizvodnjo v industriji ribjih konzerv v razlitem stanju... Kako je s stekleno embalažo? Pred časom smo vsi oljarji prešli na enotno embalažo in PVC nosilke. Steklenice, ki so za vse oljarne enake, izdelujejo v steklarni HUM na Sotli. Seveda pa vso embalažo, ki nam jo vrnejo potrošniki — tako steklenice kot nosilke — pred vnovičnim polnjenjem temeljito termično obdelamo in operemo na lastni pralni liniji. Kaj kažejo rezultati vaših zadnjih prizadevanj? Dejstvo je, da z našo ponudbo šele širimo asortiment izdelkov, ki je v svetu že dokaj širok. Ker je pločevinasta embalaža predraga, smo šli na kartonske škatle, poskrbeli za oblikovanje ter pričeli obdelovati tržišče. Prvi uspehi so. vzpodbudni in so vsekakor dober obet za naše delo v prihodnje. V skrbi za zdravje so se mnogi potrošniki že odločili za naše izdelke, ki zagotavljajo več možnosti za zdravo življenje ... To pa je tudi najboljša reklama in iztočnica za to, da bo zdravje temelj, na katerem bomo mi gradili tudi naš komercialni uspeh ... Transport v ravnanju z embalažo je zahtevno delo, zlasti še, če Takšno je »izstopno« mesto s proizvodne linije jedilnega olja. gredo količine palet v desertisoče... Polnilnica olja je posebna pomembna točka v proizvodnji... Čas beži in naokoli je štiriletni mandat naših organov in tudi vodilnih funkcionarjev. Z evidentiranjem po osnovnih organizacijah smo pričeli v sredini septembra in do danes izpeljali rokovnik, čaka pa nas še najzanimivejši del — volitve. Predlaganih kandidatov za vodilne funkcije je bilo osem, od tega nekateri za več funkcij. Iz raznih razlogov (nesoglasje, osebne želje, študij...) jih je odstopilo pet in tako je kandidat za predsednika Jože Lenič, za podpredsednika Milan Pirman in za sekretarja Martin Grošelj. Za člane predsedstva (voli se jih 11—12) je bilo evidentiranih preko dvajset kandidatov, ki pa zopet na lastno željo ali z oblikovanjem kandidatne liste niso kandidati za člana predsedstva. Na listi je trinajst kandidatov, ki čakajo na izid volitev. O pogledih na delovanje OK ZSMS Domžale tako globalno in lokalno pa bodo kandidati spregovorili sami. MARTIN GROŠELJ: Napisal bi nekaj pogledov na vlogo in bodoče delovanje OK ZSMS Domžale. Mnogo se govori o zastarelosti delovanja mladinske organizacije v družbi. Tudi jaz se strinjam z mnenjem, da je treba na tem področju stvari globalno spremeniti. Na republiški ravni se že premika na bolje, saj RK ZSMS sprejema pod svoje okrilje raznorazne organizacije in gibanja. Tudi v Domžalah bomo v prihodnje v tej smeri morali storiti kaj več. Zaenkrat še vedno ostaja taka organiziranost kot je, da je namreč OK ZSMS razdeljena ali sestavljena iz toliko in toliko osnovnih organizacij ZSMS. Ker pač zaenkrat nimamo drugačne možnosti delovanja, moramo še naprej razvijati čim boljšo povezanost z osnovnimi organizacijami, saj sicer obstoja nevarnost, da OK ZSMS oziroma njeno predsedstvo postane ozek krog ljudi brez prave povezave s svojo mladinsko bazo. Mislim, da so minili časi, ko je . bila mladinska organizacija le privesek ostalim družbenopolitičnim organizacijam in so jo uporabljali le takrat, ko je bilo treba »zrihtati« kako proslavo ali delovno akcijo. Mladi moramo kritično opozarjati na vse napake v vseh okoljih, kjer delamo in živimo, saj se je do sedaj o mnogih stvareh prevečkrat odločalo mimo nas. Tudi v domžalski občini se mora glas mladinske organizacije slišati večkrat kot do sedaj. Mnoge naše ideje in pobude bodo na začetku morda sprejete odklonilno in z nerazumevanjem, vendar če bomo prepričani, da imamo prav, ne bomo smeli popustiti. Naša prednost je v tem, da nismo zaslepljeni z raznimi ideološkimi predsodki ali obremenjeni s »starimi grehi«. Kaj bi še morali storiti za delovanje OK ZSMS Domžale? Prva naša konkretna naloga bi morala biti rešitev prostorske stiske, saj trenutno delamo v nevzdržnih pogojih, saj pod našim okriljem deluje tudi Študentski servis, kar pomeni da se letno pri nas zvrsti okoli 5000 študentov in dijakov, tako da je še posebno v poletnih mesecih med počitnicami zelo velika gneča. Ker bi radi delo študentskega servisa še izboljšali, nujno potrebujemo nove večje prostore, da bi tako lahko delovali normalno in med počitnicami zagotovili delo čimveč študentom in dijakom. Tudi tu se vidi kakšen je bil do sedaj odnos ostalih družbenopolitičnih organizacij in občinskih organov do mladinske organizacije. Ne vem zakaj bi morala biti ravno mladina vedno stisnjena v najmanjših in najbolj zakotnih prostorih? V okviru izboljšanja delovanja študentskega servisa bomo poskusili vpeljati nove oblike angažiranja študentov in dijakov — ena od teh oblik naj bi bila varovanje otrok po domovih, če bo seveda med občani dovolj zanimanja za to dejavnost. Že lani smo govorili o tem, da bi pri OK ZSMS deloval nekakšen klub mladih popotnikov, kjer bi si mladi lahko izmenjali informacije; to je tisti, ki so že potovali po svetu in tisti, ki bi želeli potovati. Mislim, da bi bilo za takšen klub dovolj zanimanja, saj verjetno vsak mlad človek želi potovati v druge dežele ter spoznavati drugačne ljudi in običaje in to seveda s čim manjšimi stroški. Še bolj se bomo morali povezati z Republiško konferenco ZSMS saj tam poteka vrsta projektov, ki bi bili zanimivi tudi za nas. Mislim, da bi morali tudi v prihodnje organizirati akcijo »Najboljša 00 ZSMS v občini Domžale«, čeprav ugotavljamo, da so to že preživete oblike delovanja. Vendar če smo pošteni, moramo priznati, da je to trenutno tudi edina povezava med občinsko konferenco in osnovnimi organizacijami ZSMS. Seveda pa bodo na OK ZSMS vedno odprta vrata za vse, ki bodo imeli nove ideje in predloge. Milan Pirman: Glede na razvejanost, kompleksnost problematike, ki nas obdaja, je možno moja videnja, zaradi sistematičnosti in preglednosti razvejati na več problemskih sklopov. Poseben pomen pripisujem nekaterim o katerih bom spregovoril. Problem mladih V prvi vrsti je potrebno omogočiti mladi generaciji, da kroji svojo bodočnost — potrebno je prisluhniti njenemu glasu in pa tudi realizirati nekatere njene zahteve, zlasti tiste, ki so v dobrobit vseh nas. Mladim je potrebno dati možnost dokazati se na konkretnih, tudi vodilnih mestih. Posvetiti se moramo zaposlovanju mladih, problemu nezaposlenosti ter vsem spremljajočim težavam. Demokratizacija — demokracija Absolutno se moramo zavzemati za nadaljni proces demokratizacije. Zavedati se moramo dejstva, da razvita industrijska družba ne prenese nobene oblike totalitarizma. Zavedati se moramo tudi.tega, da je dosedanji proces demokratizacije prišel do neke meje, od koder vodita dve smeri. Za nas je sprejemljiva le tista, ki odpira možnosti širjenja političnih svoboščin (tudi svobode izražanja). Zunanja politika Pospeševanje in krepitev mnogo-stranskih stikov na tehnični, kulturni in znanstveni ravni, spodbujanje ekonomskih zvez na načelih medsebojnih koncesij, nižjih carin, nadalje skupna prizadevanja na industrijskem področju, sodelovanje ipd., so edina pot za katero se moramo konkretneje in odločneje opredeliti. V še večjem obsegu se moramo vključevati v mednarodne tržne odnose. Problematika JLA Prvo in najpomembnejše je dejstvo, da je armada del sistema in zato ne sme biti nedotaljiva. Če v družini jedo črn kruh, potem ga jedo vsi. Če govorimo o civilnem služenju vojaškega roka, ali drugače imenovanim alternativnem služenju, se moramo nalprej vprašati, če vemo, v čem je pravzaprav srž tega problema. Mislim, da precejšen del ljudi v popolnosti ne razume tega pojma. Če govorimo o demokratizaciji, za katero se moramo nujno zavzemati, potem se bomo nedvomno še večkrat ustavili pri tem problemu. Poučni so primeri v mednarodni skupnosti. Jugoslovanska kazenska zakonodaja na tem področju spada med najbolj restriktivne v svetu. Vedeti moramo, da obstoje možnosti alternativnega služenja vojaškega roka tudi v državah v katerih preprost občan tega ne bi nikoli pričakoval (Madžarska, Bolgarija), z letom 1988 Poljska — celo legalno. Jugoslavija po mednarodnih primerjavah spada v najbolj represivno skupino, kjer so denimo še Romunija, Albanija, Turčija itd. Veliko držav je legaliziralo služenje vojaškega roka brez puške, nekatere med njimi tudi civilne oblike služenja — brez uniforme. Smatram, da se razprava na to temo še ni dovolj razširila, ponekod pa se ni niti začela Noben sistem se ne more razvijati, če ni dovzeten za razne inovacije. VLOGA ZK Ne zanikam vloge ZK, oziroma tedaj še KP, med vojno, pa v sporu z Informbirojem itd. Postavila je neko odskočno desko, ki pa je iz leta v leto izgubljala svojo elastičnost Kot opravičilo za to nedvomno upoštevam objektiven razlog — odločitev o zmanjšanju njene vloge, sestopu iz oblasti. Toda rdeča nit problema se vleče od tedaj naprej. Ta korak (sestop) je bil neodločen, v nekaterih sredinah do njega skorajda ni prišlo. Da je ta korak bil in je še vedno neznaten, nam lahko nazorno pritrdijo pričakovanja rešitev 17. seje CK ZKJ. To naj bi namreč bil največji prelomni dogodek v zadnjih 40 letih. Ali je dejansko ZK lahko tisti forum, ki lahko sprejema ali pa kroji strateške odločitve in ali ima res posluh prisluhniti tolikim milijonom ljudi v Jugoslaviji Mislim, da je tega sposobna in po vsej logiki kompetentna le Skupščina SFRJ. Pri nadaljni razčlenitvi vloge ZK se odpirajo še številna vprašanja, na katera bomo morali v naši bližnji bodočnosti, kar se da pametno odgovoriti. Problem Kosova Nedvomno predstavlja problem, kateremu se ne moremo izogniti. Krivci za to stanje so različni in zelo zapleteni. Gre za premajhno odgovornost zveznih organov, ravnodušno delovanje nekaterih lokalnih organov, tudi kršenje družbene lastnine, neustrezno delo sodnih in inšpekcijskih organov in nasploh za precejšnjo erozijo ustavnosti in zakonitosti. Se en problem obstoji, ki pa je poleg Kosova vezan tudi na preostala nerazvita območja Jasno je, da je optimalen razvoj države možno doseči s podporo in pomočjo tistim predelom, ki so slabše razviti. Vprašanje pa je ustreznost te podpore. Zadnje čase se pojavlja že pravi absurd — najeti posojilo, da bi lahko poravnali obveznosti do nerazvitih. Ponujene so druge možnosti, ki so boljše in na daljši rok obetajo boljše rezultate. Jože Lenič: To ni videnje edinega kandidata za predsednika OK ZSMS, še manj program, saj programi v naši družbi ne obstojajo, pač pa le razmišljanje ob možni izvolitvi. Volilna konferenca ZSMS v občini Domžale, bo še en dokaz več, kako nujno potrebno je spremeniti okosteneli in togi volilni sistem. Najverjetneje se bo zgodilo tako kot že mnogokrat dosedaj. Delegati iz osnovnih organizacij, ki o kandidatih katere volijo ne vedo skoraj nič, bodo »izvolili« svojo novo vlad6. Vodilni ljudje v občini nam bodo zaželeli veliko uspeha, isto bodo storili tudi gostje iz Koprivnice, tako da bo zadoščeno pravilom lepega obnašanja. Fotograf bo poslikal igralce, ki bodo igrali glavne vloge. Predstave s tem še ne bo konec. Spodobi se, da nadvse uspešno vodenje naše organizacije v preteklem ob- dobju in seveda še bolj uspešno v prihodnjem, zalijemo z dobrim vinom. Naročilnica je podpisana in predstave je v tem trenutku zares konec. Tej podobne predstave so nedvomno plod politično in gospodarsko neprevetrenega in zatohlega povojnega obdobja. V zatohlem marsikaj zgnije. 1974 se je Zveza mladine preimenovala v Zvezo socialistične mladine. Ukinjena je bila tudi samostojna organizacija študentov. Nič pretresljivega, dokler se ne zamislimo nad po-, datkom, da vsako leto v vrste Zveze socialistične mladine »prostovoljno« vstopi cela generacija mladih. Huxlley v svoji knjigi Hrabri novi svet govori o. tem, kako je neka totalitarna družba v obdobju dinastije Ford, svoje potomce že v obdobju zarodka s pomočjo genetike idejno in miselno opredelila tako, kot je to njim najbolj ustrezalo. Morda bi lahko tudi našim dojenčkom že ob rojstvu na zadnjo plat vtetovirali srp in kladivo. Ne zato, da bi postali pridni in dobri delavci, ampak da bodo postali mladi socialisti in komunisti. Nič škode ne bo narejene, samo tisto neizbežo bo storjeno malo preje. Pri štirinajstih bodo tako ali tako vsi postali člani politične institucije ZSMS, v roke jih bodo dobili idejno-politični delavci, ki jih bodo vzgojili v lojalne državljane. Danes reči da si mladinec ne pomeni da si mlad, zdrav, vesel. Pomeni, da si član politične, idejno opredeljene organizaci- '% Ze v rani mladosti vsem teličkom jasno povemo, da pripadajo isti čredi. Sicer je to čisto normalno, saj druga čreda sploh ne obstaja. V času kraljevine novega mladinskega vodstva, bomo poskušali, da se ustanovi še kakšna čreda — tako bi se v našem sistemu odprl povsem nov pojem — POLITIČNA KONKURENCA. V svoje okrilje bomo velikodušno sprejeli vsa gibanja, ki bodo v skladu s politiko naše politične organizacije. Njihovi programi bodo sestavni del našega in njihove zahteve bodo tudi naše zahteve (v mislih imam predvsem ekologe, mi-rovnike, Kmečko zvezo, Študente in druge . . .) Podpirali bomo RK ZSMS pri njenih zahtevah po demokratizaciji družbe (vpliv civilne družbe, pravna država, politična konkurenca . . .), kar bodo obenem tudi naše zahteve. Postati hočemo tudi državljani Združenih držav Evrope, kar nas ne bo oviralo, da bomo še naprej ostali predvsem Slovenci. Za vse to se bomo aktivno zavzemali in borili. Spoštovali bomo načelo MISLIMO GLOBALNO, BODIMO AKTIVNI LOKALNO. Evropska politika ZSMS Čas našega delovanja v ZSMS/ZSMJ/ je čas vse jasnejše samostojnosti mladinske organizacije. Mladinska organizacija se iz sopotnika politike spreminja v politično organizacijo, ki politiko ustvarja. Uresničevanje interesov mladih ljudi in pobud civilne družbe, zavzemanje za človekove pravice, svobodo, pluralizem in demokracijo v pravni državi, so vsebine te samostojnosti. ZSMS črpa svojo legitimnost v mladinski in širši demokratični javnosti, ki podpira njen boj za moderno, odgovorno in na svobodnih neposrednih volitvah zamenljivo oblast. V žalostnem stanju, v katerem se je znašla Jugoslavija, se ZSMS zavzema za koalicijo reformnih sil, ki jim je politični razum preprečil utopitev v valovih nacionalne socialistične histerije. Uresničevanje teženj narodov in državljanov Jugoslavije po svobodi in blagostanju je skupni imenovalec nastopa reformnih sil. Evropa je kulturno, zgodovinsko, gospodarsko in politično okolje Jugoslavije. Evropska dimenzija jugoslovanske politike, ki jo vodi ZSMS, je zato bistvena za uspeh projekta jugoslovanskih reformnih sil. Jugoslavija je gospodarsko, duhovno in politično vse preveč zaprta. Njeni državljani ostajajo brez kruha, misli in svobode. Zato upravičeno zahtevamo prelom z dosedanjo politično prakso, ki nas veže s sponami preteklosti in preživelimi ideološkimi obrazci. Po dolgih letih izolacije zahtevamo vrnitev v Evropo, ki nam lahko zagotovi napredek. Zavzemamo se za odprto, tržno gospodarstvo — čemu torej strah pred gospodarskimi integracijskimi procesi? Prizadevamo si za demokracijo, humanizem in človekove pravice — priključimo se institucijam Evrope, ki to zagotavljajo! Mladinska organizacija zahteva takojšen pričetek postopka za vstop Jugoslavije v Svet Evrope, ki združuje enaindvajset evropskih demokratičnih držav, tako blokovskih kot tudi neuvrščenih in nevtralnih. S ciljem preseči avtarkični ekonomski (ne)razvoj predlagamo vključitev Jugoslavije v Evropsko združenje za svobodno trgovino — EFTA. Ta združuje nam podobne evropske države. Preko tega poteka pot uspešne in demokratične Jugoslavije v združeno Evropo. ZSMS noče prevzeti odgovornosti za to, da Jugoslavija ostane osamljen otok duhovne in materialne bede in stalnih mednacionalnih sporov in spopadov v povezujoči se Evropi. Uresničevanje evropske politike mladinske organizacije bo na temelju argumentov potekalo v pristojnih institucijah političnega sistema, predvsem v Skupščini SFRJ. Ta naša prizadevanja bodo olajšana z večjim zavedanjem strokovne in politične javnosti o nujnosti integracije v Evropo. Zavzemamo se za zunanjo politiko, ki ji bo evropska komponenta prvenstvenega pomena. Meje moramo odpreti takoj! Ne bojimo se prepiha, kajti duši nas trohnoba. Evropa lahko živi brez nas, mi pa brez nje ne moremo. Občinska konferenca ZSMS DOMŽALE Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa: Novi predpisi tudi v Avtošoli Novi zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki je začel veljati 12. oktobra letos, je poleg drugih popravkov, izboljšav in ukrepov prinesel tudi nekaj novosti za avtošole, oziroma kandidatom za vozniški izpit. Po novem morajo vsi kandidati za vozniški izpit opraviti tečaj iz cestno prometnih predpisov v avtošoli. Motoristi pa odslej ne bodo mogli več dobivati »L« tablic na občini, ampak bodo opravljali praktično vožnjo z motorjem pod vodstvom inštruktorja v avtošoli. 10 let do 65 leta starosti, nato pa še vsaka tri leta. P°' ^ membna je novost za p°'g| klicne voznike, ki bodo mOj$; rali vsaka tri leta preverjat'} svoje znanje iz CPP. Takšni praksa je veljala že do sedaji vendar samo za inštruktorja Prometna dognanja, parkirišča, naloge... V zadnjem obdobju smo šoferji opazili, da so večkrat organizirali v našem mestu in na magistralni cesti M-10 različna štetja prometa. S podatki, ki so jih štetja prinesla še nismo seznanjeni, menda bomo v kratkem. V izdelavi so tudi konkretni predlogi za pridobivanje manjkajočih parkirnih mes (zlasti gre za pomanjkanje v centru), tačas izdelujejo konkretne predloge za urejanje parkiranja ob SPB-1 in Kovinarju, ob železnici, načrtujejo rešitve v kareju blokov Ljube Šercerja ter tudi celostno prometno rešitev za Center Domžal. Predloge bodo pripravili v sklopu naloge Domžale 2010 in Mengeš 2010. Od 1. julija prihodnjega leta dalje bodo obvezne čelade tudi za voznike in sopotnike na kolesih z motorjem. Kandidati bodo še naprej opravljali svoj vozniški izpit pred izpitno komisijo v občini, kjer imajo redno prebivališče, oziroma so prijavljeni začasno najmanj 6 mesecev. Vozniško dovoljenje lahko dvignejo samo v občini s stalnim bivališčem. Veljavnost vozniškega dovoljenja je še naprej 10 let. Nato ga je potrebno podaljševati vsakih Z novim zakonom so drasti' čno povečane kazni za prO" metne prekrške. Pripravlje; ni so tudi ostri represivni ukrepi za ponovne kršitelje za vožnjo pod vplivom alko' hola, mamil in zdravil, za vožnjo med časom prepoved1 vožnje in vožnjo brez vozni' škega izpita, ko bo kazen p0' trebno prestajati celo v zapn' ru od 15 do 60 dni. Poleg teh novosti je še več drugih' Predvsem sc visoke kazni z# prekrške prometnih predpi' sov. Odslej bo potrebno še bolj spoštovati že vsem voz' nikom znane predpise o hi' trosti vožnje, uporabi val" nostnega pasu, razširile pf so se tudi obveznosti vozni' kov do pešcev. Predvsem zaradi varnosti na cesti do vseh udeležencev v prometu in samega sebe b° potrebno več discipline in vozniške etike ter kulture obnašanja na cesti. Visoke kazni naj bi pripomogle tudi k večji strpnosti v prometu in s tem zmanjšale krvni davek na naših cestah. Stane Benkovič Oktober - mesec požarne varnosti TAKOLE SE PRIPRAVLJAMO ZA KROTENJE »RDEČEGA PETELINA« Borbena zagnanost med tekmovalnimi enotami se prične že pri najmlajših pionirjih in nadaljuje vse do gasilskih veteranov. Najvišja temperatura pa nastane takrat, ko tekmujejo članske enote. V letnem dokončnem programu je med drugimi aktivnostmi tudi usposabljanje gasilcev v veščinah gašenja različnih vrst požarov in drugih nesreč ob uporabi sodobne gasilsko-reševalne opreme. Na letošnjem občinskem tekmovanju je sodelovalo 115 desetin najrazličnejših starosti in disciplin. £rav ob zaključku meseca požarne varnosti nas je sirena klicala " gašenju pravega požara v Mengšu. Zagorelo je v kuhinji stanovanjske hiše zaradi kratkega stika na električni inštalaciji. Kot vedno, so tudi tokrat gasilci prihiteli na pomoč in uspešno Pogasili požar. Nekateri menijo drugače:_ Namesto •»ohvale f- GRAJA! . (Odgovor stanovalcev Ljubljanske 87 na članek Rdeči pe-e'in in pločevinasta džun-9'a ..., ki ga je podpisal tov. Novak). Ne vemo, od kod tov. Novaku tako podrobne informacije j! hišni samoupravi Ljubljanske usposobljenosti stanoval-za protipožarno zaščito, pariju gasilnih aparatov in podavanju uporabe zidnega hi-aranta, ko pa ni stanovalec te-|a bl6ka in tudi pri gašenju popra ni sodeloval. Menimo, da tov. Novak s prvim delom Stanka, ki govori o gašenju poigra, zavajal javnost in grobo '^alil stanovalce, ki so hitro .eagirali in nesebično aasili po-*ar. , Ni točno, da vsak drugi gasil-I ^ aparat ni deloval — temveč ' j° bili vsi gasilni aparati v bloku (°sem komadov) brezhibni! Na Pomoč pa so prihajali tudi iz ^rUgih blokov (skupaj je bilo ^Porabljenih 25 aparatov), ta-*° da lahko kateri od prineše-P'h aparatov ni deloval, vendar I £ bil to mogoče le eden. Gasil-|! aparati — če lahko poučimo |°v. Novaka — se uporabljajo ,S za gašenje požarov v začetni a*i, ko pa se le-ti razvijajo na-Prej, niso več učinkoviti in je Potrebno uporabiti hidrant. . Gašenje pa je sicer potekalo Cakole: Takoj, ko smo opazili dim, je ^anovalec tov. Borislav Tanasič drl v stanovanje, se prepričal, je kdo od stanovalcev notri, Z1 začel gasiti z gasilnim apara-c°nn, ki ga je prinesel s seboj. Takoj za tem sta se gašenju pridružila še stanovalec tov. Esmir Bečirevič in tov. Žvegelj, ki stanuje nad stanovanjem, kjer je izbruhnil požar in je ravnotako takoj priskočil na pomoč in preprečeval širjenje požara na ostala nadstropja. Tov. Bečirevič je poklicni gasilec in je akcija gašenja stekla pod strokovnim vodstvom. To pomeni: izklop elektrike, prinašanje gasilnih aparatov in odpiranje zasilnega izhoda na streho zaradi eventuelne evakuacije stanovalcev iz višjih nadstropij čez streho v sosednji blok. Na pomoč pa so prihajali tudi ostali stanovalci. Ko smo uporabili vseh osem gasilnih aparatov iz naše stavbe, je tov. Bečirevič aktiviral zidni hidrant v nadstropju. Temu gašenju so se pridružili tudi stanovalci sosednjih blokov, ki so prinašali svoje gasilne aparate. Na ta način je bil požar do prihoda gasilcev obvladan. Dokončno akcijo gašenja so izvršili gasilci z uporabo specialne opreme (dihalni aparati). Sočasno je hišni svet Ljubljanske 87 z vsemi prisotnimi stanovalci organiziral čiščenje in odstranjevanje posledic požara in gašenja. Stanovalci so pomagali urediti preostali del stanovanja za zasilno bivanje družine To-palovič. Smatramo, da tov. Novak ali kdrokoli drug ne more oporekati ali zmanjševati pripravljenosti, usposobljenosti in požrtvovalnosti stanovalcev Ljubljanske 87 pri tej akciji. S pravočasno intervencijo smo namreč preprečili katastrofo. Izrabljamo to priložnost, da se vsem gasilcem in stanovalcem soseske zahvalimo za njihovo nesebično pomoč, tov. Novaku pa priporočamo, da se v svojih bodočih člankih opira zgolj na resnice. HIŠNI SVET Ljubljanska 87 Gasilci ob mesecu požarne varnosti poročajo: — v pionirskih društvih »Mladi gasilec« skozi vse šolsko leto, predvsem pa v mesecu požarne varnosti, organiziramo dodatne aktivnosti, preverjanje znanja na vajah, obrambnih dnevih in podobno, udeležili smo se tudi republiškega tekmovanja na temo »Preprečujmo požare« v Slovenskih Konjicah. Poslali smo po eno ekipo iz devetih šol. — Da bi povečali izpopolnjevanje in urjenje z gasilskim orodjem, smo organizirali konec septembra občinsko gasilsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 115 desetin. — Gasilsko društvo Loka pri Mengšu je pod pokroviteljstvom občinske gasilske zveze 1.10.1988 organiziralo tekmovanje, ki se ga je udeležilo 25 desetin. — Komisija za izobraževanje je skupno s Štabom operative organizirala nedeljske seminarje o praktičnem ravnanju z motorno črpalko. Seminarji so potekali šest nedelj. Na seminarjih so sodelovali strojniki iz gasilskih društev, delovnih organizacij in drugi. — Organizirali smo poseben seminar o ravnanju z gasilskimi radijskimi postajami. Končali smo t. i. II. fazo opremljanja, s katero je dobilo radijsko povezavo vseh 27 krajevnih gasilskih zvez Domžale. V sistem so vključene tudi DO Helios, Papirnica in Lek. Apelirati moramo še na ostale DO v občini Domžale, da se čimprej vključijo v sistem. TAKOLE POŽAR USPEŠNO POGASIMO! Gasilci se srečujemo pri gašenju z različnimi vrstami požarov. Pri vakem požaru je najpomembnejši začetni pristop k reševanju in gašenju požara ob ustrezni uporabi gasilskih sredstev in opreme. Eden izmed takšnih zahtevnih požarov je bil tudi v mehanični delavnici, kjer so bile plinske jeklenke izpostavljene visoki temperaturi. Povečani tlak v jeklenki z acetilenom jo je že deformiral in je obstajala nevarnost eksplozije. S pravilnimi ukrepi hlajenja jeklenk in odstranitve je bila preprečena huda eksplozija. — v gasilskih domovih krajevnih društev in orodiščih DO smo uredili opremo. V orodišča smo povabili krajane oz. delavce. Pripravili smo krajša predavanja o pomenu gasilske organizacije. — Širšo javnost — občane smo opozorili na mesec požarne varnosti s plakati, ki jih je založila Gasilska zveza Slovenije v Ljubljani. Plakati so obešeni na javnih mestih, tam kjer je frekvent-nost prebivalcev največja. — Štab operative je s sodelovanjem požarno-obrambnega sektorja Mengeš organiziral veliko gasilsko-reševalno vajo z motivacijo na bencinski črpalki v Mengšu. Nevarnost požara je grozila tudi bližnji plinski postaji in DO Trak Mengeš. Pogovor z Janezom Repnikom, vodjo TOZD Komunala in zimske službe KP Domžale: Ko spet pade sneg Lanska zima nam je k sreči prizanesla, letošnja skoraj gotovo ne bo spet. Pripraviti se za zimsko obdobje je zahtevna zadeva, ki postavlja pred izvajalca te službe v občini nemalo nemajhnih prpblemov. Gre za veliko površine, gre za veliko potrebne mehanizacije, gre za veliko denarja. Kako bodo v Komunalnem podjetju Domžale letos uresničevali Odlok o zimski službi, in potrjeni operativni plan, šmo se pogovarjali z Janezom Repnikom, vodjo TOZD Komunala in hkrati tudi zimske službe. Kako ste pripravljeni za izvaja--nje zimske službe v sezoni 1988/89 in s kakšnimi zmogljivostmi razpolagate? Dejstvo je, da nam je mila zima v obdobju november 1987 — marec 1988 prihranila zaloge materiala — soli, ravno tako pa tudi ni bilo hujših poškodb — lomov mehanizacije, tako, da sorazmerno z optimizmom pričakujemo začetek naše sezone, to je 15. november. Za normalne akcije izvajanja zimske službe razpolagamo s 15 plužnimi enotami, oziroma je v operativni plan izvajanja zimske službe vključeno 53 delavcev, kolikor jih bomo ob potrebi vključili v akcije pluženja, odstranjevanja snega in posipanja .. . Kakšen obseg del zimske službe v občini Domžale izvaja Komunalno podjetje Domžale in kakšno raven boste nudili našim občanom? Komunalno podjetje Domžale izvaja zimsko službo na ulicah in cestah mestnega pomena. To pa pomeni, da skoraj v celoti plužimo, posipamo v naslednjih krajevnih skupnostih: Domžale, Mengeš, Trzin, Homec — Nožice, Preserje, Radomlje, Dob, Vir, Jarše — Rodica in delno v krajevni skupnosti Ihan in Moravče. Osnova za izvajanje zimske službe je Odlok o urejanju zimske službe iz leta 1987, kar pomeni, da naj bi bila raven in kvaliteta opravljenih del podobna delom preteklih let. Kljub temu, da razpolagate z operativnim planom izvajanja zim- ske službe in sprejetim odlokom, pa vendar naletite na določene težave pri samem izvajanju ... Res je, kot sem omenil, je Komunalno podjetje Domžale pripravljeno ali bolje organizirano za izvajanje zimske službe v normalnih razmerah. To pa pomeni, da lahko plužimo, oziroma izvajamo zimsko službo v normalni organiziranosti do debeline zapadlega snega 40 cm. Akcija pa naj bi bila zaključena v 10—12 dneh. Problem je predvsem v tem, da praktično razpolagamo z eno operativno garnituro, ki prav gotovo večdnevnemu sneženju ne more uspešno kljubovati dalj časa. Odlok pa odloča, da moramo pri 10 cm zapadlega snega sprožiti akcijo in jo do 7. ure zjutraj skleniti. In prav v takšnih razmerah prosimo, da se skupaj z občinskim operativnim štabom dogovorimo za smotrn koncept izvajanja zimske službe. Dejstvo je, da smo komunalci, ne glede na sprejeti odlok, primorani uskladiti akcijo zimske službe glede na morebitne napovedane padavine in njihovo intenziteto, seveda v smislu, da bodo ceste in ulice prevozne vsaj z zimsko opremo. Ta zadržek naj bi veljal kak dan ali dva ... Kakšne so pristojnosti, razmejitev dela in odgovornost za opravljanje komunalnih del v občini? Posebej nas zanima odnos na relaciji KP Domžale: SKIS oz. Skupnost za ceste občine Domžale. Dela kot izvajalci izvajamo strogo po sprejetem planu, ki ga spre- jema in potrjuje samoupravni organ SKIS ali skupnosti za ceste. Naše delo kontrolira nadzorni organ in to vsakodnevno po količini in kakovosti, torej dobivamo denar po opravljenem delu. Dotacij kot takih ne dobivamo, dobivamo le plačilo za opravljeno delo. Enako velja tudi za zimsko službo. Če ni padavin — tudi plačila zanje — ni! Kako ste organizirani za izvajanje zimske službe v težjih razmerah — če se denimo ponovi mesec februar iz leta 1986? V takih primerih, ko dejansko odpove prvotni koncept operativnega plana izvajanja zimske službe, akcijo izvajanja zimske službe usmerja občinski operativni štab. Tako smo v akcijo prisiljeni vključiti tudi težjo gradbeno mehanizacijo, torej zunanje kooperante. Res je, da je bila v mesecu februarju 1986 intenziteta padavin, kot tudi količina zapadlega snega izjemna in da praktično uporaba snežnih plugov na traktorjih (kooperanti) ni dosegla uspeha".. Poudariti moram, da smo imeli največ težav na ozkih ulicah, ki šo praktično ograjene in snega ni bilo mogoče več kam odriniti. Problem je nastal predvsem v Nožicah, Radomljah, na Viru — kot tudi v ostalih krajevnih skupnostih. Občani ga dobro poznajo .... Koliko kooperantov imate vključenih za izvajanje zimske službe in v katerih krajevnih skupnostih bodo izvajali to službo? Ne glede na to, da imamo s kooperanti sklenjene pogodbe za izvajanje del in bomo njihovo delo po posameznih krajevnih skupnostih spremljali, je prav, da so prebivalci krajevnih skupnosti seznanjeni z načinom dela. Kooperanti bodo samostojno izvajali pluženje snega v celoti v naslednjih krajevnih skupnostih: I.K.S. Trzin Bregar Anton Kmetic Miha vozilo FAP traktor 2. K. S. Homec-Nožice K. S. Preserje Roje Anton traktor 3. K. S. Radomlje Rode traktor 4. K. S. Vir Agroemona traktor 5. K. S. Jarše-Rodica Agroemona traktor Seveda bomo v primeru poškodb in lomov mehanizacije nadomestili izpad dela kooperantov ter posipali vozišča, kot smo to predvideli v operativnem planu. To pa se seveda nanaša na našo službo ... Nova bližajoča se zima prinaša tudi nove zamisli. Kako celovito reševati za ves slovenski prostor zagate pluženja ob manj denarja? Nova zamisel je tudi v predlogu novelacije zakonodaje, po kateri izvajalec Cestno podjetje Ljubljana prenaša del svojih obveznosti navzdol. Tako bi v Komunalnem podjetju še naprej izvajali dosedanji občinski odlok o zimski službi, težave pa bi nastopile pri zimskem usposabljanju cest v pristojnosti Cestnega poajetja. Zgodilo bi se lahko, da bi morda družbeno manj pomembne površine imele lepo urejene, ceste največje prioritetne stopnje pa bi ostale n»splužene, nesoljene, neposipane ... Dogovor o tej problematiki in te stvari zadevavajoči zakonodaji pa bomo morali še skleniti. Dobro pri vsej stvari je edino to, da »pošiljatelji pošiljke od zgoraj« tudi ne spoštujejo roka pripravljenosti (15. november) in planske zadolžitve do danes še niso izpolnili... M. B. ANDREJ MEDIC GLAVIČEVA 11 61234 MENGEŠ Tel. 061/737-633 AM BIRO KOPIRANJE NAČRTOV IN FOTOKOPIRANJE Ugotovitve kandidacijskih konferenc: S postopki za nadomestno izvolitev enega člana Predsedstva SR Slovenije smo v SZDL pričeli v mesecu juniju 1988, ko je predsedstvo RK SZDL določilo kandidacijski postopek, merila in kriterije za evidentiranje ter rokovnik kandidacijskih opravil in nalog. Evidentiranje možnih kandidatov je potekalo do 10. septembra 1988, 20. septembra pa je predsedstvo RK SZDL oblikovalo predlog osmih možnih kandidatov. Pred pričetkom temeljnih kandidacijskih konferenc je predlog objavljen v sredstvih javnega obveščanja, predstavitev kandidatov je opravljena tudi na TV. Na večini temeljnih kandidacijskih konferenc so se delovni ljudje in občani opredeljevali do šestih predlaganih kandidatov, kajti dva — Matjaž Mulej in Boris Šnuderl sta odstopila od kandidature, kar je storila tik pred zadnjimi TKK, ki so potekale do 15. oktobra 1988, tudi Milica Ozbič. Družbenopolitične razmere v Jugoslaviji so bile prav v času poteka kandidacijskih konferenc, v temeljnih organizacijah in skupnostih, izredno zaostrene. Interes občanov in delovnih ljudi ter njihova zaskrbljenost se je odražala tudi na TKK, ki smo jih v naši občini združevali s postopkom evidentiranja za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije ter oceno rezultatov četrtega in programov za peti občinski samoprispevek. Oceno poteka kandidacijskih opravil v občini Domžale smo strnili na občinski kandidacijski konferenci 19. oktobra 1988. Na tej seji je ugotovljeno naslednje: — Večina TKK soglaša s predlaganimi kandidati. — TKK podpirajo usmeritev naj bo član Predsedstva SRS gospodarstvenik, ekonomist. — Večina TKK je med predlaganimi kandidati izrazila podpora trem kandidatom. Poleg teh ugotovitev so med tehtnimi pripombami, ki jih je obravnavalo tudi predsedstvo OK SZDL Domžale še naslednje: — pri oblikovanju predloga možnih kandidatov niso v celoti upoštevani kriteriji in merila, ki so oblikovana že za fazo evidentiranja, — širši javnosti niso predstavljeni kandidati, ki so bili pripravljeni sprejeti morebitno kandidaturo, čeprav so nekateri izpolnjevali že omenjene kriterije in merila. Delegati so na OKK, po razpravi o predlaganih kandidatih za člana Predsedstva SR Slovenije ter v skladu z določili Poslovnika o delu OKK, sprejeli tudi dodatni predlog možnega kandidata in ga uvrstili na kandidatno listo. S tajnim glasovanjem se je 72 prisotnih delegatov opredelilo do predlaganih možnih kandidatov, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Igor BAVČAR 50 69 % 2. Ivan RIBNIKAR 33 45 % 3. Bogomir KOVAČ 25 34 % 4. Živko PREGL 23 32 % 5. Ivan PUČNIK 20 27 % 6. Silvo GORENC 8 11% Potrebno večino glasov delegatov OKK je prejel samo Igor BAVČAR. Republiška kandidacijska konferenca je 27. oktobra 1988, prav tako s tajnim glasovanjem določila kandidata za člana Predsedstva SR Slovenije. Kandidat za člana Predsedstva je Ivan RIBNIKAR, rojen 1936, doktor ekonomskih znanosti in dekan Ekonomske fakultete Borisa Kidriča Univerze v Ljubljani. V letošnjem letu smo nosilci kandidacijske naloge in opravila vodili dvakrat, pripombe in ocene so strnjene in skrajni čas je, da jih uveljavimo, nenazadnje tudi zato, ker bomo že v naslednjem letu pričeli s pripravami in postopki za volitve 1990. Poleg sprememb, ki naj bi jih uveljavili z republiško Ustavo (neposredne volitve na vseh ravneh, možnost volitev več kandidatov za posamezno funkcijo, drugačna organiziranost samoupravnih interesnih skupnosti) je potrebno spremeniti tudi volilno zakonodajo. S tem v zvezi je potrebno omeniti predloge, da naj bi se kandidacijska opravila izvajala le v krajevnih skupnostih, saj se sedaj na TKK delovni ljudje in občani opredeljujejo dvakrat. Vprašljiva je tudi prisotnost družbenopolitičnih organizacij oz. njihovih delegatov na občinski kandidacijski konferenci, ki mora postati odsev odločitev, oblikovanih na temeljnih kandidacijskih konferencah. Seveda je tako vprašljiva tudi republiška kandidacijska konferenca in vloga delegatov DPO, saj bi se delegati skupščin občin opredeljevali do kandidatov lahko na osnovi mnenj občinskih kandidacijskih konferenc. Sicer pa mora SZDL vzpodbujati in zahtevati, da evidentirani kandidati predstavijo svoje poglede na izpolnjevanje nalog, njihova gledanja pa morajo biti ustrezno in pravočasno predstavljena. Vsi kandidati naj bodo ves čas postopkov v enakopravnem položaju, kar pomeni, da morajo biti utemeljitve za evidentiranje in predlaganje izdelane po enaki metodologiji- Več pozornosti je nameniti umiku soglasja kandidata, zlasti še, če je umik neargumentiran, ko javnost ni seznanjena z vzroki in če je umik tudi nekorekten do drugih posameznih kandidatov. Le sistematična in kontinuirana kadrovska politika nam lahko omogoči zagotovitev več kandidatov za posamezno funkcijo, enako skrb pa je nameniti tudi nosilcem funkcije, ki jim izteče mandat. Kot je že omenjeno — oblikovane so tehtne pripombe, njihova uveljavitev pa ne pomeni samo lepotnega popravka, pač pa kvalitetnejšo vsebino kandidacijskih opravil in nalog s katerimi, roko na srce, dosedaj nismo bili vselej zadovoljni. Matjaž Repnik Obisk v srcu Šumadije Več kot deseturna vožnja iz Moravč skozi Domžale, Ljubljano, Zagreb in Beograd do Čačka je bila končana. Enaindvajset domžalskih občanov, večinoma so bili to krajani Moravč, se je 27. oktobra v večernih urah odpravila na obisk v pobrateno KS Mr-šnici. V Čačku smo si v družbi predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij mesto »ogledali« kar s terase »Partizanke« — veleblagovnice v središču mesta. Po kosilu smo še našli čas za obisk in ogled kulturno zgodovinskih objektov ter nato nadaljevali pot h gostiteljem v Mršince. Kar hitro smo se dogovorili, kje bo kdo prenočeval in kmečke družine v središču Šumadije so nam v svojih domovih že nudile gostoljubnost. Bili smo utrujeni, toda vseeno smo še našli čas za klepet in seveda »odpiranje« vseh, tisti čas vročih tem. Sončno jutro nas je drugi dan pospremilo na ogled 800. letnega samostana Studenica, po vrnitvi v poznih popoldanskih urah so nam priredili svečano kosilo in zvečer prireditev, na kateri so nastopile tudi moravske mažoretke. Njihov nastop je bil za poslušalce, nevajene takšnega »show programa«, kar majhen šok, ko pa so si opomogli, so zahtevali ponovitev plesa can-can. Klepet pozno v noč, skupni zajtrk pred odhodom, stiski rok in poslovili smo se. Tako bi bilo kratko poročilo o srečanju krajanov dveh krajevnih skupnosti, ki sta pobrateni že peto leto. Vsega, kar je vsebovalo pristno sedeminštiridesetumo srečanje, ni možno strniti v nekaj časopisnih vrstic. Vtisov je veliko in lepi so, saj take pozornosti nismo pričakovali. Izredno pozorno so naše bivanje v Srbiji spremljala tudi sredstva javnega obveščanja. Ob obisku so zapisali v »Čačanskem glasu« vtise Domžalčanov na obisku. Radomlr Đurlć, zdravnik: »Malo se poznamo. A kadar se srečamo, in preživimo dva dni skupaj, je kakor, da bi se poznali leta in leta. V Srbiji sem bil pred 26 leti, na delovni akciji v Lapovem. Imel sem dve želji: da končam medicino in da postanem od navadnega delavca zdravnik. Druga želja mi je bila, da obiščem srednjeveške samostane v Srbiji in se seznanim s srednjeveško kulturo. Prva želja se mi je davno uresničila. Sedaj sem videl dva samostana. Žico in Studenico. In tako se mi je uresničila tudi druga želja. Presenečen sem. Ob prili- ki bom pripeljal sem tudi svojo družino, da se seznani s tem kulturnim bogastvom.« »Dolga je pot od Slovenije do Mršincev, vendar se splača, da se srečamo. Ljubezen med našim in srbskim narodom premosti vse razdalje,« je govoril Z navdušenjem MIlan Brodar, sekretar Krajevne skupnosti Moravče in eden od prvih, ki so začeli prijateljske vezi med dvema narodoma. »Vrnili se bomo v svoj kraj bogatejši, srečnejši, ker smo se ponovno prepričali, da med ljudmi teh dveh krajev ni nesporazumov, da vsi želimo samo eno: Jugoslavijo«. Matjaž Repnik, sekretar OK SZDL Domžale je rekel: »To je bogat kraj, podoben slovenskim vasem. Ljudje so pridni, iskreni, delavni, dobronamerni. Pogovarjali smo se o vsem in našli skupno rešitev. Obe strani nista vedeli prave resnice. Sedaj se bolje poznamo, močnejši smo in lahko kljubujemo vsem, ki so jim takšne vezi trn v peti. Po odkritih razgovorih o spornih vprašanjih je prijateljstvo trdnejše.« »Niso nam potrebni prevajalci«, mi se odlično razumemo, sta dejala novinarjem Janez Cerar in Vu-kašin Popović, predsednika dveh bratskih krajevnih skupnosti. Razvili smo prijateljstvo na dolge steze. Želimo vključiti čim več mladih. Tako prijateljstvo je zdravilo za bodočnost, daleč od politike. Vsi smo zavrgli vse razlike, priznamo le toplo besedo, stisk roke, bratski objem in tisto solzo, ko smo jo izmenjali ob slovesu. Več kot obisk! Srečanje predstavnikov KS Moravče s pobrateno krajevno skupnostjo Mršinci iz okolice čačka. Prijateljsko, iskreno, neponovljivo... O razvoju PTT, inšpekcijah.. Naša občina je bila v zadnjih dneh oktobra gostitelj predsednikov občinskih in Mestne skupščine občin ljubljanske regije ter Cerknice, ki so se na skupni seji pogovarjali o skupnih usmeritvah k razvojni problematiki PTT dejavnosti na območju občin ljubljanske regije ter Cerknice ter o skupnih stališčih k informaciji o možnostih prenosa inšpekcijskih pristoj- nosti na republiške upravne organe. Ugotovljeno je bilo, da je največji problem PTT prometa v prepočasnem razvoju, saj zmogljivosti PTT že dalj časa zaostajajo za gospodarskim in družbenim razvojem. Plan PTT na območju naše regije bo realiziran le delno (blizu 60 %), zato v posameznih občinah ni pričakovati bistvenih izboljšav, razen če bo dovolj pripravljenosti za skupna vlaganja in združevanja. V naši občini pripravljenost je bila in je, zato z majhnimi koraki le stopamo v boljšo PTT prihodnost. v aKiopu prizadevanj za r8' cionalizacijo dela v upravnih o? ganih je bila pripravljena tudi 1 formacija o možnostih smotrnejše organiziranosti inšpekcij' skih služb. Pogledi na inforrrtf' cijo so bili različni, izhajali Pa so predvsem iz dosedanje ure' jenosti tega področja; na kofl' kretne predloge, ki bodo vkljiJ' čevali tudi (predvsem) racionalj' zacijo, pa bo. treba še počakati' Enak namen pa je imel tudi dogovor o nadaljnji organiziranosti Skupnosti občin naše regiji Po uradnem delu so si udeleženci ogledali še Centralno čistilno napravo v Studi. V. V. I Komentar: SZDL potrebujemo toda kakšno! Menim, da trditev, da se odnos ljudi do socialistične zyeze kot politične organizacije počasi vendarle spreminja, ni presmela. »Organizacija za pripravo volitev in samoprispevkov«, kot jo nekateri podcenjevalno še poimenujejo v novih razmerah dobiva drugačno vlogo. v času, ko smo zaskrbljeni za svojo usodo in (ali) se čutimo ogrožene, vse bolj spoznavamo, da potrebujemo organizacijo, v kateri bomo izrazili naš odnos do urejanja razmer v družbi in naš pogled v prihodnost. To pa že sodi v okvir politične zavesti, ki seje okrepila zaradi tavanj pri iskanju izhoda iz krize, zaostrenih mednacionalnih odnosov, polemične ustavne razprave, nedodelanih volilnih postopkov, vojaškega procesa, različnega razumevanja Sta- novnikovih izjav v ZDA itd____ Očitno ljudje vse bolj spoznavamo, da moramo zares sami odločati o svoji usodi in izbirati takšne predstavnike in vodstvo, ki se res bori za naše interese. To pa je izziv in priložnost za uveljavitev SZDL, v kateri se bo na demokratičnih načelih, v tekmovanju idej in izražanju ljudske volje oblikovala politika. To (»politiko delati«) že nekaj časa bolj ali manj uspešno poskušajo vodstva SZDL, zlasti republiško, ki za svoja politična stališča do najpomembnejših vprašanj našega dele in življenja uživa podporo večine ljudi v Sloveniji. Vendar s tem ne.moremo in ne smemo biti zadovoljni, politične opredelitve bi morale nastajati med ljudmi, na temeljni ravni organiziranosti SZDL v KS. Tu pa smo organizacijsko, kadrovsko in akcijsko še vse prešibki in premalo učinkoviti. V KK SZDL bi morali v vsakem trenutku vedeti, kaj bi ljudje radi, poznati njihove probleme in jih reševati. Od sestankov, na katerih se dogovorimo za naloge do njihove realizacije je žal pot trnova in dolga. Pa ne le zaradi morebitne mlačnosti ali nezavzetosti nosilcev funk- cij, ampak tudi zaradi mnogih zavor v našem neracionalnem in neučinkovitem političnem sistemu, Uveljavljanje stališč organizacij SZDL v KS po legalnih poteh preko delegatov v skupščinskem sistemu zato pogosto zamenjujejo krajše, direktne in nesistemske poti. Zato so potrebne spremembe tudi v sistemu, o katerih se moramo dogovoriti v SZDL z iskanjem skupnih rešitev v vse očitnejšem političnem pluralizmu. Ali bo SZDL dovolj široka osnova za politično delovanje, ki presega okvir tako enopartijskega kot večstrankarskega sistema? Mnoge stare resnice za SZDL ne držijo več. Vsebina »frontnosti« se z novo vlogo sindikata, zveze komunistov in novih družbenih gibanj bistveno spreminja in ob krepitvi elementa množičnosti in kritične javnosti izgublja svoj pomen. Vse bolj je jasno, da je SZDL za zvezo komunistov bolj pomembna, kot obratno, zaradi možno-sti ZK, da deluje na demokratični politični sceni. Ta in mnoga druga vprašanja ostajajo odprta, z njimi vred pa tudi SZDL čaka na temeljito in celovito ponovno presojo svoje vloge v sistemu, organiziranosti in metod dela. Znani dokument »SZDL danes« bo moral čimprej zamenjati nov »SZDL jutri«. Maks jeran 1 I Aktualni pogovor: Za več reda v urbanizmu Malokateri bralec je docela seznanjen z vsemi postopki. Kako nastajajo urbanizem, odločitve o urejanju prostora ter drugi akti. Malo jih je tudi seznanjenih z nadrobnimi podatki o različnih postopkih in sicer v tistih podrobnostih, ki občane konkretno zadevajo, ko se lotevajo gradnje. Z objavami, ki jih začenjamo, želimo opozoriti na pričetke postopkov, ki bodo stekli in ko začenjamo s pripravami planske dokumentacije za novo srednjeročno obdobje. S tem bo seveda prišlo tudi do korekcij dolgoročnih prostorskih usmeritev. O teh stvareh je tekel pogovor z vodjo Prostor-sko-ra? vojnega sektorja mag. Petrom Pengalom, dipl. gr. ing. v DO Razvojni zavod Domžale. Velika večina ljudi se z urbanizmom prvič sreča takrat, ko se sami °dločijo za gradnjo ali ko jih moti sosedova. Da bi se z delom lahko pričelo in da bi se s tem ne delala škoda sosedom in širši družbeni skupnosti si ie potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja — najprej lokacijsko odločbo. Z njo je natančno določeno kakšen objekt, na kateri lokaciji in Pod kakšnimi pogoji je možno gra-H|I. Lokacijska odločba, ta tako 'skani papir pa je samo zadnji v dolgi vrsti, ki se v postopku urbanističnega načrtovanja in planiranja rojevajo počasi ob sprotnem sodelovanju javnosti in stroke. V zadnjih dveh letih, odkar se strokovni del urbanizma v Domža-pripravlja v DO Razvojni zavod pomžale urbanisti ugotavljamo, da le le malo občanov seznanjenih z Osnovami urbanističnih postopkov [h predpisov. Nesporazumi, ki lahko zaradi tega nastanejo so ponavadi vzrok precejšnje nejevolje, kar ie ob današnjih pogojih investiranja sicer razumljivo, ne pa tudi vse-N sprejemljivo. Da bi se tem problemom čimbolj '^ognili naj v nadaljevanju prikažemo grobe osnove postopkov, približno trajanje pa tudi različnost urbanističnih dokumentov. Hierarhije dokumentov — planski akti so prvi Prva vrsta dokumentov, ki jih strokovnjaki v nastajajočem urbanističnem načrtovanju in planiranju Predajo v javno razgrnitev in s tem v kritično preverjanje javnosti so Planski akti. Z njimi odločamo predvsem o Namenu rabe prostora. So sestavni del Dolgoročnega in Srednjeročnega družbenega plana občine in se "Tienujejo: PROSTORSKE SESTAVINE SREDNJEROČNEGA (oziroma dolgoročnega) PLANA. Ta dokument se sprejema po dvostopenjskem po- stopku na Skupščini občine. Za področja manj zahtevne individualne gradnje zadoščajo kot podloga za izdelavo nadaljnjih urbanističnih aktov. Kjer pa se predvideva večja prenova celotnih sosesk ali bolj kompleksna novogradnja (npr. blokovna) je k temu dokumentu potrebno izdelati in dodati še enega in sicer: PROGRAMSKE ZASNOVE. S temi se natančneje opredelijo vrednostni parametri gradnje (kot npr. število stanovanjskih enot, število in gostota prebivalcev, velikosti objektov, odstotki pozidanosti itd.). Šele ko so ti dokumenti po usklajevanju sprejeti na skupščini občine in potrjeni na republiškem nivoju je na njihovi podlagi možno začeti izdelavo druge vrste urbanistične dokumentacije, t. i. izvedbene. Prostorsko izvedeni akti — skladnost v prostoru S prostorsko izvedbenimi akti se natančneje prikaže kako, v kakšni obliki in pod kakšnimi pogoji je možno posamezne objekte ali skupine objektov locirati v prostoru, da bi kar najbolj skladno zagotovili namensko rabo določeno s planskimi akti. Gre torej za pretežno strokovno delo, s tem, da se z javnimi razgrnitvami tudi take rešitve usklajujejo in preverjajo. Podobno kot pri planskih aktih velja tudi za prostorske izvedbene akte, da se pripravljajo po dveh poteh. Tam kjer se obravnava kompleksnejša novogradnja npr. blokovna stanovanjska ali večja industrijska, je potrebno izdelati ZAZIDALNI NAČRT. Kjer predstavlja težišče dela urejanje večje že obstoječe pozidave ali prenova starih mestnih predelov je potrebno izdelati UREDITVENI NACRT. V veliko primerih je znotraj že obstoječih naselij ali pa za njihovo povezavo potrebno pripraviti ustrezno dokumentacijo Komemoracija v Domžalah je že tradicionalna oblika počastitve spomina padlih in umrlih. Prireditev je minila na predvečer dneva mrtvih. Ob dnevu mrtvih: Komemoraciji v Mengšu in Loki Pred spomenikom talcem v mengeški Zaloki in pred spomenikom NOB v Loki so se ob dnevu mrtvih zbrali številni krajani in obudili spomin na tiste naše bližnje in daljne znance, ki so dali življenje za lepšo prihodnost. Na komemoracijah so sodelovali Mengeška godba, Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš ter člani Šolskega kulturnega društva OŠ Matija Blej-ca-Matevža. V Mengšu je ob tej priložnosti spregovoril predsednik mengeškega aktiva ZB Matko Lipov-šek, v Loki pa Feliks Pogačar. sim VRSTA OBMOČJE GRADNJE ZAKONSKA NAČIN AKTA KOMPLEKSNA . ALI PRENOVA V OSTALA PODLAGA SPREJEMSNJfl TRAJANJE (pribl.) v: PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA PROGRAMSKE ZASNOVE z u ca a iti > tO CC O CO o Cd ZAZIDALNI NAČRT UREDITVENI NAČRT LOKACIJSKI NAČRT Zakon o sistemu družb, planiranja in o temeljih družb, plana SRS Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor Statut občine Domžale Zakon o urbanističnem planiranju Javna razgrnitev v fazi usklajevanja osnutka 3° dni obravnava osnutka na SKUPŠČINI OBČINE 60 dni javna razprava . 3o dni obravnava predloga na SKUPŠČINI OBČINE 60 dni PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI Z > Zakon o urejanju naselij ln drugih posegov v prostor Statut občine Domžale razgrnitev variantnih rešitev 3o dni razgrnitev osnutka 60 dni obravnava osnutka na SKUPŠČINI OBČINE 60 dni obravnava, predloga na SKUPŠČINI 60 dni LOKACIJSKA DOKUMENTACIJA LOKACIJSKA ODLOČBA LOKACIJSKA ODLOČBA Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostor.izvedbenih aktov Zakon o splošnem upravnem postopku_ pridobivanje soglasij upravni postopek 60 dni 3o dni za prometno in komunalno infrastrukturo — takrat se izdela LOKACIJSKI NAČRT. Vidimo lahko, da se vsi trije prostorski izvedbeni načrti izdelajo predvsem zato, da se z njihovo pomočjo zaščiti širši družbeni interes. Prav zato ti dokumenti lahko služijo tudi kot osnova za razlaščanje. Za področje manj zahtevne individualne gradnje se ne izdeluje prostorskih izvedbenih načrtov, pač pa dokument, ki se imenuje : PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI. Z njimi se predvsem varuje prostor za pomembnejše posege (npr. koridorji cest, daljnovodov, melioracije itd.) obenem pa določijo pogoji in možne lokacije za individualne graditelje. Prostorski uredtiveni pogoji ne veljajo kot dokument, na osnovi, katerega bi bilo možno voditi postopke razlastitev. Upravni akti — usklajene želje in možnosti V prejšnji alineji smo malo natančneje predstavili prostorske izvedbene akte, predvsem vse tri vrste izvedbenih načrtov: ZAZIDALNEGA, UREDITVENEGA IN LOKACIJSKEGA. Ker se z njimi opredeljuje predvsem tisti del posegov v prostor, ki so zahtevnejši in s tem prizadevajo širši družbeni interes je že zakonodajalec zanje predpisal tako vsebino kot tudi način sprejemanja tako natančno, da je neposredno na njihovi osnovi možno izdati LOKACIJSKO ODLOČBO, torej dovoljenje za lokacijo posameznega objekta v takem območju. Za področja, kjer prostorski izvedbeni načrti niso izdelani in se posegi v prostor urejajo s prostorskim: ureditvenimi pogoji, pa je pred izdajo LOKACIJSKE ODLOČBE potrebno izdelati še en dokument: LOKACIJSKO DOKUMEN- TACIJO. Poleg natančnega posnetka stanja na terenu (teren, objekte, komunalije, kulture, lastništvo, itd.), se s tem dokumentom pridobijo tudi vsa potrebna soglasja in pogoji za nameravano gradnjo na izbranem zemljišču. Šele na osnovi tega je potem možno, da upravni organ izda lokacijsko odločbo — dovoljenje. Pravila igre so taka — kako pa igramo? Kot je iz predstavljenega razvidno je potrebno opraviti precej strokovnega dela pa tudi veliko angažiranja javnosti, da bi lahko imeli resnično dobre in uporabne urbanistične podloae. Vse to ne more biti opravljeno čez noč in zato je razumljivo, da nekatera področja pridejo na vrsto prej, druga kasneje. Tako se poraja za določeno območje veliko problemov, saj bodoči graditelji težko sprejmejo dejstvo, da na žalost v času dokler ustrezna dokumentacija še ne obstoja, lokacijskega dovoljenja ni mogoče izdati. Še bolj boleče pa je in tudi takih problemov je veliko, da se marsikdo šele takrat ko ne more dobiti lokacijskega dovoljenja zave, da se je premalo angažiral v postopkih sprejemanja planskih dokumentov in tako v bistvu posredno potrjeval dokumente, ki so nasprotni njegovim lastnim interesom. Naj bo ta ugotovitev spodbuda vsem Domžalčanom, da se v postopek nastajanja planov za novo srednjeročno obdobje aktivneje vključijo. Tistim, ki jih urbanizem malo bolj zanima pa naj bo v pomoč pri tem tudi predložen grafični prikaz osnovnih relacij v urbanizmu. Od Milice do »Kebra« ... Gradnjo novega stanovanjsko poslovnega objekta načrtujejo že za bližnjo prihodnost. Ime: zazidalni otok C15 Nekaterim bolj obveščenim občanom je že znano, da v Domžalah načrtujejo gradnjo še enega večjega objekta — stanovanjsko poslovnega bloka. V objektu, ki bo stal, kot predvidevajo, od Milice do gostilne »Reber«, bo 184 stanovanj, s tem, da je pritličje rezervirano za poslovne lokale. Parkiranje bodo uredili v dveh kletnih etažah. Predvidoma se bo mesto z novimi 184 stanovanji spet povečalo za približno 600 stanovalcev, to pa je kot menijo na izvršnem svetu — glede na predvideno dinamiko gradnje stanovanj in na poselitvene načrte menda kar pravšnje število. Mnenj in gledanj na novo gradnjo, zaradi katere bo treba podreti staro, poslopje Milice, staro I. osnovno šolo in nekatere druge objekte, je več. Eno od takih gledanj je tudi to, da bi bilo primerno dobiti še nekaj variantnih rešitev, se o njih pogovoriti, saj gre za izredno pomembno točko samega strogega centra Domžal. Ob tem pa velja povedati, da sta za pozidavo v do-glednem času predvideni še dve lokaciji in sicer — kare ob Krakovski cesti (vezan na precej zahtevno rešitev Savske ceste po veljavni urbanistični dokumentaciji) ter kare ob šoli Šlandrove brigade ... B. Še enkrat 0 telefonih: Zamenjava vozliščne ATC Domžale__ PTT Ljubljana in ISKRA-Telematika sta se dogovorili koncem leta 1986 (predpogodba 961-11-0159 z dne 13.10. 1986) 0 dobavi, montaži, preizkušanju in , pripravi telefonske centrale za obratovanje za Domžale. Predpogodba je vsebovala obvezo za dobavo digitalne telefonske centrale v sistemu S-1240, ki je bila v prvi polovici leta tudi dobavljena in montirana, ni pa bila vključena v obratovanje zaradi zamenjave licenčnega partnerja. Med pogodbenima strankama je bil dosežen sporazum, da bo ISKRA-Telematika dobavila in opravila vsa v predpogodbi predvidena dela v novi tehniki EVVSD z novim licenčnim partnerjem, za-hodnonemškim podjetjem Siemens. ISKRA-Telematika je digitalno telefonsko centralo v enakem obsegu in z enakimi tehničnimi parametri naročila pri Sie-mensu z obvezo dobavitelja pravočasne dobave glede na rok predaje centrale v uporabo. Vsa dela po tem sporazumu morajo biti opravljena do 30. junija. 1989. Paralelno z akcijami v zvezi z dobavo telefonske centrale in njeno usposobitvijo za eksploatacijo je Podjetje za PTT promet, Ljubljana sklenilo dogovor z ISKRO-ISEZ in ISKRO-Elektrooptiko za dobavo in montažo povezave nove vozliščne centrale z nadrejeno centralo v Ljubljani z ustreznimi digitalnimi radiorelej-nimi napravami in povezavo iste centrale z optičnim kablom z ATC Mengeš. Radiorelejne naprave so bile naročene pri dobavitelju in so pripravljene za odpremo in v tej zadevi potekajo zaključne akcije za odkup deviz in uvoz opreme. Dobavljena oprema bo montirana in pripravljena za obratovanje v rokih, ki so predvideni za dokončanje del, ki bodo omogočila pričetek vključevanja novih naročnikov za novo VATC Domžale. Vzporedno bodo potekala dela na polaganju optičnega kabla in montaži nove digitalne.centrale ISKRA 2000 v Mengšu in predvidevamo, da bodo tudi ta dela dokončana v roku, ki je pogojen za delovanje celotnega kompleksa. Prosimo Vas, da spremembe v zvezi z opredelitvijo na novega licenčnega partnerja in s tem zamenjavo že montirane telefonske centrale z novim sistemom z razumevanjem sprejmete na znanje, o čemer smo podrobno skupaj s predstavniki PTT Ljubljana informirali občinsko vodstvo v Domžalah konec oktobra tega leta. Prepričani, da Vam bo informacija v zvezi z aktivnostmi pri realizaciji kompleksa zvez na Vašem področju koristna. ISKRA TELEMATIKA Glavni direktor: občinski poročevalec stran 9 Novi prostori SKUŠ: Premika se tudi na področju srednjega šolstva... Srednje šolstvo smo reformirali v času, ko se je obilje še bohotilo v naši družbi, a prvi ukrepi (par — nepar) so že sprožili slutnje o naši srečni prihodnosti. Kljub temu pa smo bili še vedno ujeti v spone neke preživete ideologije, ki pravi, da s sprejemom zakona že temeljito spreminjamo razmere. Razprava o Zakonu o usmerjenem izobraževanju je že nakazovala krizo, saj je bil to eden prvih zakonov, pri katerem se je pokazalo, da ima javnost precej drugačno mnenje od oblasti. Tedaj se mnenja javnosti ni upoštevalo, sprejem zakona je bila »ena naših najpomembnejših političnih nalog« in z dobrimi nameni se je sprejelo nedomišljeno besedilo, ki je naredilo več škode kot koristi. Bolj, ko se je poudarjalo, da bo Zakon povezal šolo in združeno delo, bolj sta si bila vsaksebi. Ves čas se je na spremembe v šolstvu gledalo kot na politično nalogo, ne pa kot na gospodarsko investicijo, ki bo več stala (boljše šolstvo je dražje!), ki pa bo na koncu dajala več dohodka in skrbela za naš narodnostni in socialni raz- voj. Da prazna vreča ne stoji pokonci, so najprej ugotovili v Ljubljani in začeli namenjati posebna sredstva za srednje šolstvo. Tudi v Domžalah je bilo srednje šolstvo omenjeno v dveh samoprispevkih, a vedno je ostajalo trinajsti prašiček, ki se napije šele takrat, ko mu kdo od preostalih prepusti mesto. Zahteve srednješolskih učencev in učiteljev so se začele uresničevati šele letos. V petek, 28. oktobra, je bila pri povečanih ih prenovljenih delavnicah Srednje kovinarske in usnjarske šole krajša slovesnost, s katero so predali namenu nove prostore za praktični pouk. Za uvod je Marjan Ogrinc, ravnatelj šole opisal položaj srednjega šolstva v občini in zgodovino gradnje od ideje do zaključka 1. etape. Med drugim je povedal: Prostorski pogoji na šoli so slabi, saj se pouk izvaja na petih lokacijah, in sicer na Ljubljanski c. 110 (bivša opuščena OŠ), na lokaciji Ljubljanska c. 105 (kjer smo sedaj v dveh stavbah), na Cesti talcev 19a in v Hali komunalnega centra pouk TV. Vsa ta razsejanost nam povzroča veliko organizacijskih težav in veliko stroškov. Ker so stavbe v slabem stanju in ne ustrezajo normativom, je že vseskozi opaziti veliko prostorsko stisko. Pogoji dela so zato zelo težki. Vseskozi se čuti pomanjkanje prostora za vzgojnoizobraževalno delo in 2a dejavnosti učencev. Šola nima telovadnice, kabinetnih učilnic, večna- Na svečanosti v Domžalah... ob otvoritvi delavnic v Centru srednjih šol menskih prostorov za aktivnosti učencev in delavcev šole. Leta 1983 smo predstavili naše načrte za reševanje prostorske problematike širši družbeni skupnosti, ki je v tem času obravnavala gradivo oz. program za IV. samoprispevek, v katerega je bila vključena tudi naša investicija in ga z referendumom tudi sprejela. Zaradi načina zbiranja finančnih sredstev smo tako leta 1987 pričeli z izvajanjem I. faze gradnje, katere rezultat so novi prostori za potrebe praktičnega pouka, ki si jih bomo danes ogledali. S končanjem I. faze smo pridobili naslednje nove prostore: razrezovalnico, preoblikovalnico materiala, varilnico, ročne delavnice in sanitarije, ter deponijo premoga v velikosti 365 m'. V celoti smo adaptirali stari obstoječi objekt, kompletno z zamenjavo oken, vrat, podov, instalacij, s pleskarskimi deli in delom opreme. Velikost adaptiranih površin znaša 1140 m'. S temi deli smo uredili prostorske probleme izvajanja praktičnega pouka in pridobili veliko nove, modernejše opreme. Praktični pouk se tako izvaja na eni lokaciji. Za izvajalca del je bil z javnim natečajem izbran GIP Pionir Novo mesto, ki je dela opravil kvalitetno Vrednost I. faze investicije je 817.028.628 din. Od tega je naših sredstev 407.731.000 din. Zagotovili smo jih s prodajo stavbe na Ljubljanski cesti 110, ki je predvidena za rušenje. Zaradi adaptacije smo morali izvesti tudi del gradnje II. faze, ki je zajemala prizidek k stavbi na Cesti talcev 19 a, kjer smo pridobili upravne prostore, izvedli pa smo tudi prekritje stavbe na Cesti talcev z dvokapno streho, saj je stara ravna streha že začela puščati Vrednost teh del je 336.000.000 din. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil Igor Kovač, predsednik Zbora združenega dela Skupščine občine Domžale. Spomnil se je let, ko je na šoli učil, orisal dosežke štirih samoprispevkov, poudaril pomen dobrega šolstva za gospodarski napredek in omenil: Objekt, ki ga danes izročamo v uporabo, je zrasel kot I. faza mo-j dernizacije Srednje kovinarske šole" Nova Mercatorjeva trgovina na Prevojah v Domžalah iz sredstev IV. samoprispevka in je, upajmo, začetek ureditve pogojev dela vaše šole, ki se bo nadaljeval z drugo fazo in deli, ki jih je omenil pred menoj že ravnatelj in ki se bodo financirala delno s sredstvi, ki se bodo zbrala do konca IV. samoprispevka, delno pa s sredstvi delovnih organizacij, ki pri vas šolajo svoje bodoče kadre. Vaša šola je prišla na vrsto ob koncu IV. samoprispevka, kar v teh težavnih in investicijam nenaklonjenih časih ni ravno najbolje, vendar mislim, da bo glede na pomembnost, ki jo imate, kot nosilci razvoja srednjega'šolstva v občini, v prihodnje več razumevanja za vaše potrebe. Seveda pa se moramo zavedati, da je danes še bolj kot kdaj-koli potrebno, da kakršnakoli sredstva za investicije trikrat pretehtamo in jih smotrno vložimo v programe, ki bodo trenutni, pa tudi dolgoročni interes nas vseh. Goste je pozdravil tudi Matjaž Ručman, sekretar Osnovne organizacije SKUŠ in zaključil z naslednjimi besedami: Prav žalostno se je bilo primerjati z drugimi šolami, kjer so svetle, tople in urejene učilnice nekaj vsakdanjega, za nas pa skoraj nedosegljiv cilj. Seveda pa so delavnice šele prvi del zastavljenega programa. V stari šoli na drugi strani ceste bomo verjetno zmrzovali tudi to zimo, še vedno se bomo tresli v ritmu mimovozečega tovornjaka, še vedno bo v kratkih zimskih dneh razsvetljava nezadostna, še vedno bo smrdelo iz dotrajanih stranišč, še vedno ni malice in še bi lahko našteval. Zato bi rad poleg zahvale vsem, ki so sodelovali pri urejanju delavnic, prosil vse skupaj, da do prihodnjega septembra pomagate zgraditi tudi učilnice za teoretični pouk. Po kulturnem programu, ki ga je z ubrano pesmijo pripravil Stobljan-ski oktet, so si obiskovalci ogledali nove prostore. Mercatorjeva trgovina na Prevojah V petek, 11. novembra 1988 so na Prevojah odprli novo veliko samopostrežno trgovino, ki pomeni veliko pridobitev za same Prevoje, pa tudi za bližnje kraje Šentvid, Vrbo, Rafolče in zaselke v bližini. Otvoritve se je udeležil tudi častni občan domžalske občine Viktor Avbelj-Rudi. Predsednik Sveta KS Prevoje Tone ŽUREJ je uvodoma poudaril pomembnost pridobitve za kraj, pohvalil pa je tudi graditelje, ki so uspeli dokaj zahtevno gradnjo uresničiti v kratkem času; 111 dni so od začetka gradnje do otvoritve potrebovali. Na gradnjo se je ozrl tudi direktor TOZD Grmada v Mercatorju Edvard Gabrovšek. Poleg opisa prodajnih prostorov in površin je podčrtal pomen sodelovanja Mercatorja s krajevnimi dejavniki in občinskimi organi. Ocenil je, da bi bilo ob enako zavzetem sodelovanju, kot je bilo izkazano s strani domačinov in občinskih »mož«, mogoče takšne rezultate doseči še kje. Trgovina je montažnega tipa Marles, notranjost pa so opremili ob stalnih opremljevalcih ALPREMU, LTH tudi drugi dobavitelji. Na Prevojah tako danes že deluje 62. Mercatorjeva trgovina, ki jih ima kot ugledno podjetje poslovalnice locirane predvsem v ljubljanskih občinah, v zadnjem času pa se vse bolj odpirajo tudi v domžalski občini. Ob koncu slovesnosti so podarili izvajalcem gradbenih del priznanja, tu pa velja posebej poudariti delo našega občana ing. Dušana Flajsa, sicer uslužbenca Mercatorja ter osebni prispevek Prevoj-čaria Dušana Kosmatina, ki je z veliko osebnega truda tudi v veliki meri prispeval k uspešni gradnji. V kulturnem sporedu, ob hladnem vremenu je bil nekoliko predolg, so sodelovali: moški pevski zbor Lukovica pod vodstvom Peregrina Capudra, dekliški nonet, mladi folkloristi ter recitatorka Urša Bevc. B. Nova krajevna pridobitev v Mengšu: Nakupovalni center Mengeš V Mengšu so v soboto, 12. novembra 1988 svečano, ob zvokih Mengeške godbe in pesmih mešanega pevskega zbora Svoboda Mengeš odprli za preskrbo kraja pomembno krajevno pridobitev - NAKUPOVALNI CENTER. Ta center je nekakšno nadomestilo za nekdanji trgovini Zarja in Tkanina. Center Zarja, ki so ga odprli, je skupni dosežek delovne organizacije NAPREDEK ter Krajevne skupnosti Mengeš, ki sta združili poslovni interes z interesom kraja. Krajevna skupnost je z najemno pogodbo odstopila za 40 let prostore obnovljene trgovine, Napredek pa se je zavezal, da bo s svojimi sredstvi usposobil in v njem organiziral dogovorjeno dejavnost. Dogovor, ki so ga sklenili januarja letos, so v celoti uresničili. Pogoji za uk so v novih prostorih popolnoma nekaj drugega kot je bilo to nekdaj... Kot je povedal direktor TGDO Napredek Stane Skok, gre v primeru Nakupovalnega centra za sodobno trgovino, v kateri bo mogoče kupiti metražno blago, pozamenterijo, različne tkanine, konfekcijo, igrače, športne artikle ter šolske in pisarniške po- trebščine. V skladu z željami kupcev bodo začetni program dopolnjevali tako, da bo kar najbolj ustrezal njihovim željam. Nekaj podatkov Nakupovalni center Zarja meri 272 m2, obnovitvena dela so stala približno 450 mio din, kar Kot zanimivost velja povedati, kupce v trgovini - bolj kot so si popustom... znese približno 1,6 mi na m'. Vrednost blaga v trgovini znaša okoli 400 mio din. Načne za adaptacijo je pripravil za gradbeni del Biro 71 Domžale, dipl. ing. arh. Anton Knavs, elektro instalacije Projektivni biro Elektrovod iz Ljubljane, načrte za opremo pa delovna organizacija Alpos iz Šentjurja. Gradbena in instalacijska dela je izvedel Napredek, TOZD Gro-sist, poslovna enota kooperacija S svojimi kooperanti, opremo je izdelal Alpos iz Šentjurja, pri obnovi lokala pa so poleg drugih sodelovali še Alprem iz Kamnika, Ideja iz Kamnika, Slovenija-les iz Radomelj in drugi. Projektanti in izvajalci so dela opravili v roku in sicer od meseca julija do 9. novembra 1988. Ob vseh omenjenih velja poudariti osebni delež ing. Mihe Papiča ter drugih sodelavcev da je Napredek obdaril prve sami mislili... s 50 odstotnih Napredka. Vsi so dokazali, da s° sposobne moči tudi v lastni del"' vni organizaciji. Delavci Napredka, ki so v tefl težkih časih s svojimi rokarn1 ustvarili sredstva za izgradnjo tega objekta, prav tako zaslužij0 vso pohvalo za lepo ureditev notranjosti in za napor, ki so ga vložili pri usposobitvi objekta. Od kolektiva nakupovalnega centra Zarje, ki je dobil objekt V upravljanja in gospodarjenJe pričakujemo, da bo dobro gospodarno delal ter po svojih najboljših močeh skrbel za kva' litetno postrežbo kupcev. V inic nu KS Mengeš je spregovorila predsednica Skupščine KS Mengeš Danica Blejc, trgovino pa Je odprla poslovodkinja Olga Grošelj. Nova stran preskrbe v Mengšu je bila napisana. Presojo bodo pisali potrošniki . . . M. B. I Mi 1 * 0 0 0 *» 0 '0 0 0 i i 0 : 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zakajenost pljuč ...uma V našem kraju bo kmalu odprta nova gostilna. Lepo bi bilo, ko bi bili gostilniški prostori razdeljeni za kadilce in nekadilce. Neprijetno je, ko mora gost poleg hrane in pijače zaužiti še toliko in toliko gramov cigaretnega dima, ki ga niti plačal ni. Ali se vam ne zdi, da tukaj nekaj »ne štima«. Podobno je na raznih sejah. Med desetimi udeleženci dva ali trije prižigajo cigareto za cigareto in v pol ure zakadijo, da bi dim lahko z nožem rezal. Kakšna nepozornost do nekadilcev, ki imajo do čistega zraka enako pravico kot kadilci do zakajenega. Ali drug primer. Sorodniki pridejo na obisk v hišo, kjer nihče ne kadi. Obiskovalec pa, čim se usede, že prižge cigareto; nekadilska družina je tako zelo obzirna, da za kadilca takoj najde malo zaprašen pepelnik in ga brž obriše, da bi bil slavni cigaretni pepel odtresan v čisto posodo. Toda, glejte nekaj nasprotnega. V zdravstvenem domu sem videl lepe opozorilne plakate, kako cigarete škodujejo nosečnicam in še nerojenim otrokom. Kaj podobnega, seveda prirejeno času, kraju in prostoru, 6i se dalo napraviti marsikje drugod, na printer v šolah, čakalnicah, trgovinah, v tovarnah ali v kateremkoli javnem prostoru. Da ne bi ostali samo pri cigaretah. Ko letošnjo jesen poslušamo kilometre dolge seje in govorance, ko je izgovorjenih na sto in stotisoče besed, me čudi marsikaj. Za vse napake, tudi kardinalne, največkrat rečemo, da so bile objektivne težave. Izgleda, da vsa Jugoslavija sedi v zakajenem prostoru, ki ga ne znamo prezračiti. Ni ga korenjaka, ki bi si upal povedati: »Tega in tega leta, tega dne, ob tej uri je na primer to in to oblastno telo, ki so ga sestavljali ta predsednik in ti člani, odločilo, da se iz toliko denarja, ki je bil določen za nerazvite, sezida ta buržujsko bogata stavba. Ali pa denar sploh ni prišel na pravo mesto, pač pa je ostal tam in tam. Iz določenega denarja v tem in tem letu niso bile sezidane šole, ne zgrajene ceste, ne postavljeni rudniki in tovarne, kjer bi dobilo delo toliko tisoč brezposelnih.« Ali ni škoda, da se tako bojimo čistega zraka in odkritih besed. Ali se številni funkcionarji še vedno bojijo za svoje stolčke. No, nekaj pokončnih glav smo v zadnjih letih srečali. Vsa čast jim. Tretja zakajenost pa naj bi bila tole. Deset, petnajst let že beremo v časopisih o razbremenitvi gospodarstva. In kaj se dogaja v tem zakajenem sistemu. En davek je ukinjen, pride pa deset novih in gospodarstvo že ostaja brez akumulacije. Kam bomo prišli? Vzporedno s tem pa tudi drži, da naši delovni ljudje zelo različno delajo. Kmetje na polju ih pri živini, delavci ob tekočem traku in tisti, ki delajo na normo in akord, imajo glede opravljenega dela čiste račune, pravzaprav za delo so premalo plačani. Vsi tisti pa, ki med delovnim časom polnijo zakajene bifeje, in naj bodo to študentje, delavci ali uradniki, žive na tuj račun. Žalostno je, da se tega niti ne zavedajo! Še bolj žalostno pa je, da ni tistega, ki bi jim rekel: »Fantje, pojdimo se učit; fantje, dovolj je postopanja, pojdimo delat!« Vetrček Vsakomur dostojno NOV IZRAČUN KATASTRSKEGA DOHODKA: Koliko daješ, zemlja? V SR Sloveniji od letošnjega poletja dalje potekajo intenzivne aktivnosti za izpeljavo določil zveznega dogovora republik in pokrajin o temeljnih kriterijih za obračun in valorizacijo katastrskega dohodka. Ugotovljeno je namreč bilo, da so kriteriji in merila za izračun katastrskega dohodka, ki je osnova za plačevanje vrste družbenih obveznosti, zelo različni po posameznih republikah. Ta neenotnost znotraj Jugoslavije je pomenila precejšnje razlike v obremenitvah zasebnega sektorja kmetijstva. V SR Sloveniji so bile razmere glede na stanje drugje v SFRJ relativno urejene, ni pa bilo nobenih primerljivih osnov z drugimi republikami. Zaradi tako neurejenega področja je bil na zveznem nivoju sprejet dogovor, ki naj bi prinesel minimalno poenotenje s sprejemom enotnih kriterijev pri izračunavanju katastrskega dohodka. Druga plat medalje: Ovce niso črne Ovčarska skupnost je bila ustanovljena leta 1982 z namenom, da organizira poletno pašo ovac vseh zainteresiranih rejcev ovac v Tuhinjski dolini in drugih in na osnovi določil pogodbe o občinskih blagovnih rezervah mesa v živem poveča osnovno čredo do konca leta 1986 na 500 kom. V skladu s pogodbo občinskih blagovnih rezerv mesa v živem je v Kamniku in okolici 9 rejcev prevzelo 33 kom plemenskih mladic pod pogojem, da bodo v 5 letih čredo povečali za 5 krat in da to število predstavlja do konca leta 1990 blagovne rezerve mesa v živem. Ovčarski skupnosti je bilo dodeljeno ca. 25 ha slabših površin pašnikov na Meni-ni planini. Te površine pa že v letu 1985—1986 niso zadoščale, zato smo bili primorani urejati pašnike na območju občine Mozirje. Trenutno stanje ovac je 500 kom plemenskih ovac, kar predstavlja 30 ton žive teže. Trenutno je na pašniku preko 40 ton ovac v živi teži. Proizvodnja je v letu 1986 znašala 7 ton tržnih viškov, v letu 1987 12 ton, v letu 1988 pa pričakujemo ca. 20 ton tržnih viškov. Vsa tržna proizvodnja (meso in volna) poteka preko KZ Emona, ravno tako tudi nabava materiala za gradnjo, delno pa tudi krma za zimsko prehrano. Zakaj so se ovce leta 1985 znašle na prezimova- lišču v Čemšeniku? Ali je bilo res potrebno, da imamo poleg govedoreje, konjereje tudi ovčerejo? Tako danes razmišljajo ljudje. Eni nam priznavajo, da smo v nekaj letih mnogo storili (podaljšek k staremu hlevu, nasutje gramoza, napeljava vode in elektrike, ureditev stanovanja, zgradili smo nov hlev, ograjo okrog objektov in pašnikov). Za vse to je bilo potrebno veliko denarja, veliko dobre volje, da ne rečem ljubezni do ovac, saj ni šlo vse tako, kot si nekateri danes predstavljajo. Mnogi se bodo spomnili hlevov na Črne-lem. Za njimi so ostali samo betonski temelji. Na tej neprehodni goščavi so ovce našle svoje prvi dom — pašnik. Oglašam se z namenom, da demantiram pisca članka OVCE DA, vendar. Zaradi ovac krajani v Čemšeniku in Turnšu nikoli niso bi- li brez vode, kmetom ovce niso popasle prve košnje, pasle so se tam, kjer je bilo dogovorjeno. Ovce so vsako leto odhajale v planino, kjer so bile od 20. maja pa tja do 20. septembra (beri 4 mesece). Do prvega snega bodo ovce na paši in seveda po končani zimi (2 do 3 mesece), pet mesecev pa so v pokritem prezimovališču. Vsi dvomi okrog hitre postavitve hlevov ter vprašanje smotrnosti izkorišče-nja kmetijske zemlje so odveč, vprašam se, kje so bili ti ljudje in kaj so storili, ko se na teh objektih ni nič dogajalo, ko je vse propadalo in ko je vse preraščala trava in grmovje. Namerno nisem izzval Kmetijske zadruge Emona Domžale, ki zelo pomaga tej panogi kmetijstva. Morda bi bilo dobro slišati tudi njih ... Ovčar Katastrski dohodek je vrednost v ^enarju ali naravi, ki jo je na določnem zemljišču možno doseči s *rajevno običajnim načinom rabe ,e9a zemljišča. Izračun katastrske-9a dohodka se opravlja zato, da bi *a vse vrste zemljišč glede na katastrske razrede ugotovili povprečen dohodek pri sedanji tehnologiji Predelave in sedanjih cenah. Na ta način naj bi ugotovili čimbolj realno °snovo za odmero družbenih ob- veznosti in za določanje cenzusov pri uveljavljanju pravic in obveznosti občanov iz ekonomskega in še posebej socialnega področja. POSEBNA KOMISIJA Za izpeljavo naloge je bila v občini Domžale imenovana posebna komisija pri Izvršnem svetu SO Domžale, ki je bila sestavljena iz kmetijskih, finančnih in geodetskih Na pobudo Občinske konference SZDL, ki je o tej problematiki pripravila tudi posvet, je Sekretariat za občo upravo pripravil osnutek odloka o pogrebnih svečanostih. Pri njegovi pripravi je upošteval stališča Koordinacijskega odbora za urejanjđ odnosov med samoupravno družbo ter verskimi skupnostmi ter predloge Dekanijskega urada, pa tudi praktične izkušnje iz dosedanjega poteka pogrebnih svečanosti. Javna razprava bo trajala 30 dni. Na območju naše občine se opravljajo pogrebne svečanosti tako, kot to določa poslednja volja pokojnika, želja ožjih svojcev ali naročnika pogreba, pri tem pa se upošteva odlok, krajevne običaje (varianta: krepko tiskani besedi se črtata) zakonske predpise in moralo samoupravne socialistične družbe. Slehernemu občanu je treba zagotoviti dostojen (zemeljski, žarni) pogreb, na željo pokojnika, svojcev ali naročnika pogreba pa se lahko opravi (tihi) pogreb v ožjem krogu. Vsi udeleženci pogreba (v lastnem imenu ali imenu organizacije, skupnosti idr. — 4. čl.) svobodno in nemoteno, prisostvujejo pogrebu kot enakopravni člani, za organizacijo pogreba pa poskrbi upravljalec pokopališča (določi osebo, ki vodi strokovnjakov. Komisija je pripravila osnutek lestvic katastrskega dohodka, ki je bil posredovan v enomesečno razpravo po krajevnih skupnostih. Izračun je bil izdelan na osnovi republiških navodil, ki so zagotavljala poenoten pristop na območju celotne republike. Bistvo izračunavanja pa je bilo v tem, da je bilo potrebno za vsako vrsto zemljišča glede na katastrski razred ugotoviti možen pridelek in ga pomnožiti z dogovorjenimi cenami. Tako izračunane vrednosti so predstavljale osnutek nove lestvice, ki so predvsem rezultat strokovnega dela. POVEČANJE PO KULTURAH Na nivoju SR Slovenije so se osnutki usklajevali, predlog usklajenih lestvic katastrskega dohodka po katastrskih okrajih pa je oblikovala in sprejela republiška komisija. Predlog republiške komisije je za okrog 20 % nižji od tistega, ki je bil izračunan s strani medobčinske komisije za območje občine Domžale. Območje občine Domžale skoraj v celoti spada v katastrski okraj Kamnik, razen k. o. Pšata, ki spada v katastrski okraj Ljubljana. Iz predloga lestvic katastrskega dohodka za katastrski okraj Kamnik je razvidno, da se je le-ta glede na katastrski dohodek v letu 1988, povečal. Povečanje po posameznih kulturah znaša v poprečju pri njivah 3,1-krat, pri vrtovih 3,7-krat, pri sadovnjakih 3,0-krat, pri travnikih 2,9-krat, pri pašnikih 3,0-krat in pri gozdovih 3,1-krat. Povečanje izračunanega katastrskega dohodka ne pomeni, da se bodo obveznosti za vse dajatve, za katere katastrski dohodek predstavlja osnovo, tudi pogrebne svečanosti, vrstni red poslovilnih govorov, poskrbi za sodelovanje organizacij in skupnosti, katerih član je bil pokojnik), ki mora biti o pogrebu obveščen najmanj 24 ur pred njim. Na željo ožjih svojcev ali naročnika pogreba sodeluje tudi predstavnik verske skupnosti, ki ga o pogrebu obvestijo svojci sami. Pogreb se prične z dvigom krste (žare), ki se pripelje na kraj, od koder se začne pogrebni sprevod (pred mrliško vežico, pred domom ...), sledi žalostinka, govor(i) predstavnikov KS, DPO, društva, DO ... verski obred, če pogrebu prisostvuje predstavnik verske skupnosti. Pogrebni sprevod gre do groba (na željo gre vmes v cerkev, kjer se opravi verski obred). Prvi hodi zastavonoša (slovenska zastava, žalni trak — črna zastava, če je pokojnik tuj državljan), za njim nosilci praporov, zastav, odlikovanj in priznanj, godba, pevci, organizirane skupine, nosilci vencev, predstavnik verske skupnosti, pred njim verska obeležja in simboli, sledi krsta (žara), najožji svojci ter drugi. Ob prihodu h grobu se krsta (žara) položi vanj. Obstopijo ga svojci, nosilci zastav, praporov, odlikovanj ter vencev. Če ni bilo poslovitve ob začetku, so govori ob odprtem grobu, nato zaigra godba, zapojo pevci, sledi pozdrav z zastavami in prapori, sledi slovo ostalih udeležencev na krajevno običajen način, predstavnik verske skupnosti opravi obred ob spuščanju krste v grob. Grob je potrebno zasuti in primerno urediti pol ure po konča- za tolikokrat povečale v letu 1989 glede na letošnje leto. Vsi tisti, ki predpisujejo obveznosti iz te osnove, bodo morali novo višino upoštevati pri izračunavanju prispevnih stopenj. Katastrski dohodek predstavlja osnovo za obračun davka na dohodek iz kmetijstva, prispevka za zdravstveno zavarovanje, za pokojninsko zavarovanje, za samoprispevke, za prispevke za območno vodno skupnost in obrambo pred točo. Nov izračun katastrskega dohodka pa bo pomenil spremembe v obremenitvah v primerih, da je prišlo glede na stanje pred desetimi leti, ko je bil v SR Sloveniji izdelan sedaj veljavni obračun, do sprememb v kvaliteti zemljišč. To poudarjamo zaradi dejstva, da smo v občini Domžale z melioracijami v zadnjem času bistveno izboljšali kvaliteto zemljišč ob Rači in Čudni ter Radomlji. Boljša zemljišča bodo dajala boljše proizvodne rezultate, kar se mora pokazati v relativno višjem katastrskem dohodku. PREMIKI SO NUJNI Ocenjujemo, da so taki premiki nujni. Seveda pa bo potrebno prej spremembe kvalitete zemljišč registrirati v zemljiški knjigi: V skladu z zakonskimi predpisi je potrebno predlog lestvic katastrskega dohodka za katastrske okraje, v katere spadajo zemljišča iz .območja občine Domžale, sprejeti na zborih občinske skupščine. Po sprejemu sklepov v vseh občinah bo Skupščina SR Slovenije sprejela Odlok o potrditvi lestvic katastrskega dohodka za SR Slovenijo. Nov izračun katastrskega dohodka haj bi se začel uporabljati 1. januarja prihodnje leto. slovo nem pogrebu, z delom pa se lahko začne, ko večina udeležencev zapusti pokopališče. Pri pogrebih članov posameznih organizacij, skupnosti in društev veljajo pravilniki le-teh (npr. ZZB NOV), vendar morajo biti v skaldu z odlokom. Odlok določa tudi ravnanje v primeru smrti občana, ki je s svojim delom pomembno prispeval k izgradnji socialistične družbe. Tedaj lahko Izvršni svet naše občine ob soglasju ožjih družinskih članov (varianta: krepko tiskane beser de se črtajo) določi kraj, kjer bo pokojnik ležal do pogreba, kakor tudi druge podrobnosti v zvezi s pogre- bom. Podobne pristojnosti ima IS tudi v primeru elementarnih in drugih nesreč. V 19. členu so predpisane tudi kazni v primeru nespoštovahja odloka, katerega uresničevanje nadzorujejo organi javne varnosti in pristojni inšpekcijski organ. Čeprav osnutek odloka ne prina-še veliko bistvenih novosti, je prav, da smo z njim vsi seznanjeni in da tudi posredujemo pripombe in predloge, obenem pa naj nam bo tudi opozorilo, da moramo slehernemu našemu občanu in delovnemu človeku pripraviti dostojno slovo. Sodelujte v razpravi, posredujte svoje mnenje, predloge in pobude vaši delegaciji, uredništvu ali predlagatelju — Sekretariatu za občo upravo občine Domžale. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Nekoč je bila... j ► (grozljivka še brez konca) \ Nekoč je bila kraljica, je bilo kraljestvo... so se za- \ ► čenjale pravljice v dobrih starih časih, danes ko kraljic < \ skoraj ni vec, o kraljestvih pa ne vem prav veliko, < ► predlagam, da vsi skupaj poslušamo pravljico, gro- < ► zljivko, ki še nima pravega (srečnega) konca, je pa bolj < l za odrasle in močne živce... < Nekoč je bila TELEFONSKA CENTRALA, ki nas je pri- ; ► peljala na naslovne strani ne le našega temveč tudi re- < ; publiških časopisov, ki so zanosno in ne vem kako še < ► pisali o srečnih Domžalčanih, ki bodo prvi, edini in < ► sploh... v državi (malo je manjkalo, da celo na sve- < l tu ...) dobili prvo digitalno telefonsko centralno pri < ; nas, ki sta jo rojevali ISKRA in ALCATEN. Kakšna sreča < ► in radost, veselje in ponos za vse nas! Centrala je pri- < ► šla kot Sneguljčica v Domžale, kjer je ni sprejelo le < ► 7 palčkov, ampak jo je željno pričakovalo (in jo še!) kar < » štiri tisoč občanov, ki so v potu svojega obraza zaslu- < l žili v tistem času menda dva povprečna osebna dohod- < ► ka, da bi Sneguljčici pripravili kar najugodnejše biva- < ► nje v naši občini. Ampak prišla je čarovnica, pa ne ; ► samo s strupenim jabolkom ali pravljičnim glavnikom, < ; temveč z odločitvijo, da je sodelovanja ISKRE z ALCATE- { » NOM (še preden se je to pravzaprav začelo) konec, pri- < * šel bo nov kraljevič SIEMENS, ki stare Sneguljčice ne « ► mara, pripeljal bo novo, moderno, stara pa mora v ; ► gozd (kdo ve, kateri lovec jo bo odpeljal) in tam naj j ; ostane pa pika. \ To je napoved konca pravljice, za katerega še ne 1 ! I vemo, kakšen bo, najbolj bi zanimal vse plačnike tele- ; j > fonov, ki bodo menda zazvonili le nekaj mesecev kas- < ; ► neje. Kaj pa je to proti celemu življenju, lepo vas pro- ■ i» sim! j l Kaj pa škoda! Če odštejemo čas, ki je danes za ne- ' katere najdragocenejši, ko naročniki še kar čakajo ', o (morda bodo dobili obresti, ali pa vsaj odškodnino za ; jI duševno bolečino ob čakanju na telefon, kdo ve!), po- j ► tem ostane še vedno nekaj stroškov in zanimivo bi bilo ! n vedeti, kdo jih bo plačal. Najprej so tu delavci, ki so se ; j 1 upam, da v veselju, usposabljali za sodelovanje z ALCA- ' )► TENOM (upam, da so pridobljeno znanje hitro pozabi-<► lil) in pri izdelavi prve, edine in sploh centrale tudi kaj J> zaslužili. Potem je strošek montaže in demontaže te • ]► centrale, za katero močno upam, nisem pa prepriča- ! <» na, da jo bodo (so) prodali vsaj po taki ceni, kot naj bi l jo Domžalčani kupili. Vse ostale stroške seštevajte sa- mi, ni jih malo, plačali pa jih bomo, v to sem skoraj : o prepričana, tudi mi. <> In potem so živeli srečno in zadovoljno in so si teic- 0 fonirali in telefonirali, zlasti tisti, katerim so telefone 1 že priključili na novo siemens-lskrino centralo ... Ce si ♦ medtem že niso ponovno premislili... i OSA KULTURA IH HUlTURflE PRIREDITVE Knjižnični katalogi in njih uporaba: Knjiga za znanje Različne ankete in raziskave, ki so jih opravili številni strokovnjaki s področja knjižničarstva so pokazale, da je vedenje bralcev o namenu in pomenu splošno izobraževalnih knjižnic pravzaprav sila skromno. To je dejstvo, ki ne obide tudi domžalskih bralcev. Tudi njim knjižnica ne pomeni kaj več kot hranilišče zabavne literature. Kljub najrazličnejšim oblikam popularizacije knjige, knjižnice in znanstveno tehnoloških informacij, ki jih le-ta hrani in daje na razpolago, je ljudem se vedno premalo v zavesti vloga, ki jo takšna ustanova lahko ima. Premalo je uzaveščeno dejstvo, da knjižnica s svojim gradivom predstavlja primarni vir za najrazličnejše informacije. Tudi domžalska Knjižnica ni pri tem izjema. Po dolgoletnih prizadevanjih za čimkvalitetnejšo informacijo, ki naj bi jo knjižnica nudila domžalskemu bralcu, ji je to naposled tudi uspelo. Postala je vzorčna med izvrstnimi knjižnicami v Sloveniji — pa ne le po zunanjem izgledu, pač pa predvsem po kakovosti obdelanega ^gradiva in njegove vsebinske širine. Ze nekaj let se namreč nakup knjig v odstotkih povečuje v korist strokovne literature, v preteklosti je bilo razmerje nabavljenega gradiva približno 30 odstotkov : 70 odstotkov v korist leposlovne literature, danes pa je razmerje že blizu ex\ala\a. To z drugimi besedami pomeni, da knjižnica kupi vso strokovno literaturo, ki je na voljo v slovenskih založbah, precej ostalih jugoslovanskih izdaj (v srbohrvaščini), nekaj pa kupi tudi tuje strokovne literature. Za primerjavo navajam število kupljenih knjig po različnih vejah znanosti v letih 1977 in 1987: 1977 1987 0. Splošno 3 51 1. Filozofija Psihologija 5 91 2. Verstvo 0 31 3. Družbene vede 71 288 5. Prirodoslovne vede 3 88 6. Uporabne znanosti Medicina, Tehnika 7 320 7. umetnost, šport 7 187 8. Jezikoslovje, literarna veda 15 148 9. Zemljepis, Zgodovina, Biografije 52 213 163 1417 Podatki kažejo, da se je nabava strokovne literature v domžalski Knjižnici povečala za 8,6 krat. Seveda se trudimo, da bi takšno stanje zadržali tudi v prihodnje (ga morda izboljšali?). Saj je naš cilj, da bi bili kar se da ažurni pri posredovanju znanstvenih informacij vseh vrst. Ta pa bo dosežena, ko bodo naši bralci odhajali skozi naša vrata zares zadovoljni in z mislijo, da lahko tudi v prihodnje potrebno informccijo iščejo najprej v domači hiši. Prvo vprašanje, ki si ga postavi bralec ob vstopu v knjižnico je: katere informacije mi lahko ta knjižnica nudi? V ta namen ima knjižnica izdelane podatkovne zbirke, med katerimi so tudi KATALOGI. Katalogi predstavljajo v knjižnici takorekoč primarni vir informacij (takoj za podatkovno zbirko, shranjeno v knjižničarjevi glavi in v inventarni knjigi). V njih so zbrani lističi s potrebnimi podatki o določeni knjigi, zborniku, časniku, časopisu ipd., in so urejeni lahko na različne načine. V naši knjižnici so na voljo trije katalogi: abecedni imenski, naslovni in sistematski UDK) katalog. Podatki na katalognih lističih navajajo avtorstvo (ime in priimek, psevdonim avtorja določene publikacije, podatki o morebitnem prevajalcu, ilustratorju, uredniku, lahko tudi kartografu ali zapisovalcu not); kraj, založbo in leto izdaje: fizični opis publikacije (število strani, ilustracij, fotografij in drugih prilog, velikost publikacije in drugo): vrsto zbirke, če ji publikacija pripada. Skupina številk, zapisana v zgornjem desnem kotu katalognega lističa se imenuje vrstilec ali klasikator, ki pomeni osnovo za sistematsko razvrščanje gradiva po znanstvenih panogah. Naloga kataloga je, da bralcu odgovori na naslednja vprašanja: — katera dela določenega avtorja ima knjižnica — koliko del določenega avtorja ima knjižnica (tudi katere izdaje) — koliko izvodov posameznega dela ima knjižnica — če je knjiga (ali drugačna publikacija) v več delih, pove v koliko delih' je knjiga izšla, oziroma koliko delov knjižnica hrani — kje se v knjižnici delo nahaja. v primeru, da je bralcu poznan samo priimek (ali psevdonim) avtorja določenega dela, bo informacijo o tem ali je iskano delo na voljo v naši knjižnici, iskal v abecednem imenskem katalogu. Če pa je bralcu poznan samo naslov dela,' ne ve pa za njegovega avtorja in kje se delo v knjižnici nahaja, bo potrebne podatke poiskal v naslovnem katalogu. Bralec, ki bi rad zvedel katero gradivo hrani knjižnica iz določenega področja znanosti, bo moral pobrskati po sistematskem (UDK) katalogu. Slednji temelji na mednarodni univerzalni decimalni klasifikaciji (UDK), torej številčnem sistemu, ki omogoča najširšo razvejanost znanstvenih disciplin. Posamezne znanosti so v najbolj grobem pregledu razvrščene takole: 0. Splošno 1. Filozofija. Psihologija 2. Verstvo. Bogoslovje. 3. Družbene vede. 4. (zaenkrat prazno, rezervirano za danes še neodkrito znanost) 5. Matematika. Prirodoslovne vede. 6. Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika 7. umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport. 8. Jezikoslovja. Leposlovje. Literarna veda. 9. Domoznanstvo. Zemljepis. Biografije. Zgodovina. Po tem sistemu je sestavljen tudi naš sistematski katalog in je tako postavljeno tudi vse gradivo v naši knjižnici. Ta sistem se je, tako kot po drugih tovrstnih knjižnicah, tudi v naši dobro obnesel, saj omogoča takojšen vpogled v vrsto in količino gradiva, ki ga ima knjižnica na voljo v določeni stroki, je pa tudi pomembno vodiio pri nabavi strokovne literature. Naj bo pričujoči zapis ne le vodilo našim bralcem k rabi katalogov, pač pa tudi spodbuda k njihovemu po-gumnejšemu uporabljanju le-tega. V prihodnje bo klasične kataloge zamenjala računalniška obdelava podatkov (mimogrede računalnik knjižnica že ima: ima tudi obdelanih že dobršen del podatkov. Predvidevamo celo, da ga bomo pričeli uporabljati že letos. Še vedno pa bodo v prihodnje obstajali tudi katalogi, saj kljub sposobnostim računalnika predstavljajo do neke mere še vedno nezamenljivi element vsake knjižnice. Marjan Gujtman, bibliotekar Kulturni petkov večer: Kuntner in Partljič v Mengšu Dramska sekcija pri Delavsko kulturnem društvu Svoboda Mengeš se je odločila, da bo občasno, morda vsak mesec enkrat, povabila v sejno sobo različne znane osebnosti ter z njimi pripravila takšne pogovore, ki bi zanimale globlje razmišlju-jajoče krajane. Seveda gre za vzor podobnih drugih srečanj v občini in v širšem slovenskem prostoru, gostje pa ne bi bili samo pisatelji, ampak tudi likovni umetniki, igralci, politiki; pač tisti pomembni ljudje, ki znajo razmišljati in se pogovarjati mimo ustaljenih obrazcev in tudi nekaj pomenijo v širšem družbenopolitičnem prostoru. Od pobude do uresničitve je bil drugi petek v novembru samo korak, žal pa je bil ta korak premalo informativen, saj krajani niti niso mogli zvedeti, da se bosta v Mengšu mudila na pogovoru tako imenitna gosta kot pesnik Tone Kuntner ter pisatelj in dramatik Tone Partljič; Tone Pavček, ki je bil tudi napovedan, pa je bil žal zadržan. V sejni sobi KS Mengeš je minil prijeten kulturni večer, na katerem je v uvodu spregovoril nekaj besed :>idVK.u fisek kot predsednik Svobode in ZKO Domžale, nato pa je režiser Zvone Urbič povabil gosta, da se naj prej predstavita z odlomki iz svojih del, potem pa je sledil prosti pogovor. Gosta sta bila nadvse zgovorna in nazorna v pripovedovanju. Prepotovali smo pot od začetka njunega snovanja do vraščanja v mestno okolje, nato pa od Ljubljane do Avstralije, kjer je Mestno gledališče ljubljansko z obema gledališčniko- ma tudi gostovalo, pa od osebnih spominov na mladost in spoprijemanja s širšo družbo, pa vse tja do pogojev dela v gledališču, pisateljskih načrtov in današnjega vročega družbenopolitičnega trenutka. Pesnik Kuntner ga je zelo slikovito označil kot valečo se skalo, ki je ne bo ustavil noben tank, prej bo tank zarjavel, kot se bo skala razletela. Pisatelj Partljič pa je izredno nazorno predstavil tudi odnose v gledališču, notranje samoupravljanje, način »žretja« med delavci, ki nam je bil sicer »dobronamerno vsiljen«, vendar v praksi lahko uničuje dobrega delovnega človeka. Še sto drugih bistrih misli je bilo izrečenih iz ust obeh umetnikov, tako da je šlo resnično za vsestransko bogat petkov večer. Pogrešali pa smo nekoliko več mengeške inteligence, skrite po stolpnicah in hišah, kajti takšnih dogodkov je bilo doslej res malo. Ob pravočasni reklami in ob tako močnih slovenskih osebnostih se nam lahko obeta še prenekateri lep petkov večer, ob direktnem stiku z raznolikimi ustvarjalci. In še to: na plakatu je pisalo, da je treba plačati vstopnino, te pa ni bilo in ie tudi v prihodnje ne sme biti, saj morajo biti takšni večeri dostopni vsakomur. I. Sivec Mojster Vlastja Simončič je odprl razstavo Janeza Kosmača o rokovnjačih... Miha Kavčič in Marjana Pervinšek sta s tekstom Rokovnjači (Kersnik - Jurčič) podpis temo razstave. (Foto: Igor Lipušek) • Že mati so nam peli — Nosilec kulturne dejavnosti v krajevni skupnosti Dob Prosvetno društvo »Jožef Vir k« nas je zopet presenetilo. Skupaj s kvartetom bratov SMRTNIK z avstrijske Koroške, je namreč Mešani pevski zbor tega društva (vodi ga zborovodja Karel Lesko-vec) pripravil večer narodnih pesmi, na katerem se je v kulturnem domu na Močilniku zbrala polna dvorana poslušalcev, prijateljev slovenske narodne pesmi. Na Gorenjskem je flet-no so zapeli pevci in brž nadaljevali s koroško narodno v priredbi našega rojaka Matije Tomca Spov ptičke pojo. Sledila je ubrano zapeta Meglica, svoj prvi del nastopa pa so končali s koroškima narodnima Prišel ljubi je pod okno in Kadar Žila noj Drava. Bratje SMRTNIK so se predstavili s koroškimi narodnimi, svoj program pa pričeli s skladbo enega izmed bratov Mi smo Smrtnikovi bratje. Koroške narodne so prevladovale tudi v drugem delu koncerta. Tudi brez skupnega petja ni šlo in skupaj zapeta ROŽ, PODJUNA, ŽILA je vsem prisotnim segla v srce in ga ponesla med naše Korošce. Še izmenjava priložnostnih daril, iskrena čestitka, šopek rož in prisrčen stisk rok v slovo in večer narodnih pesmi, katerega se bodo vsi poslušalci še dolgo spominjali, je minil. Bil je lep večer, tudi po zaslugi dramske igralke JANE HABJAN, ki je prireditev odlično vodila in pokazala, da ji tudi petje ni tuje. V. V. Dramski igralec - pesnik Tone Kuntner in pisatelj, dramaturg MGL Tone Partljič na pogovoru v Mengšu. Mesec knjige v knjižnici Domžale Knjižnica Domžale je ob Mesecu knjige otrokom na široko odprla svoja vrata. Dopoldanski čas je bil namenjen predvsem organiziranim skupinam iz. vrtcev in šol. Šolarji so si ogledali knjižnico in se seznanili z njeno ureditvijo. Najmlajši pa so z veseljem prisluhnili pravljicam in listali po novih slikanicah. Zamudniki si lahko še do konca novembra ogledate zanimivo razstavo o knjigi. Delovnih dvajset let_ Radomeljski klub bo januarja praznoval svojo dvajsetletnico. V počastitev jubileja so vse sekcije pripravile svoje načrte dela. Fotografska sekcija se je odločila, da bo dvakrat mesečno pripravila razstavo fotografij v galeriji radomeljskega kulturnega doma. Konec oktobra se je predstavil Janez Kosmač, predsednik društva, s fotografijami Rokovnjaškega tabora. Kosmač je fotografiral vsakoletno prireditev na Brdu nad Lukovico. Za uvod sta člana dramske sekcije prebrala odlomek iz Rokovnjačev. Razstavo je odprl mojster Vlastja Simončič, po njej pa sta Rado Zaje in Toni Iglic pokazala diapozitive s poti po Franciji, Belgiji in Nizozemski. 9. novembra je pripravil razstavo Darko Berovič. Predstavil je tihožitja z glasbili. Ker pri vojaškem ansamblu igra klaviature, je pred otvoritvijo zaigral nekaj razpoloženjske glasbe. Drugi del kulturnega večera pa je zapolnil Janez Kosmač s filmom in fotografijami o evropski pešpoti (E-6) od Radelj do Reke. 03-08 PE Stanovanjska oprema UTOK — Glavni trg 18, Mengeš, išče vestno čistilko za čiščenje proizvodnjih prostorov, dvakrat tedensko v dopoldanskem ali popoldanskem času. Prijave sprejema splošno kadrovski sektor Tovarne usnja UTOK Kamnik, Usnjarska 8, tel. (061)831-922 int. 18. Direktor SKS Vavpotič Konrad Vabilo k obisku potujočih knjižnic! V Knjižnici Domžale imamo veliko željo ponuditi knjigo tudi tistim bralcem, ki jim je zaradi prevelike oddaljenosti obisk v matični enoti v Domžalah otežkočen. V krajih, kjer so krajani izrazili željo po branju knjig, smo odprli potujoče knjižnice. Čeprav te že dolgo poslujejo, naj vendarle še enkrat opozorimo nanje. Njihov poslovni čas je naslednji: DOB nedelja od 9.-11. ure. IHAN petek od 17.- 19. ure KRAŠNJA nedelja od 9. 10. ure RADOMLJE . sreda od 16.—18. ure TROJANE sobota od 17. -19. ure. Bralci, ki so člani katerekoli pil tujoče enote, si lahko z eno člansko izkaznico izposodijo knjige tudi v Domžalah; in obratno: bralec ki je član knjižnice v Domžalah, s> lahko s to člansko izkaznico izposodi knjige v katerikoli od enot p"' tujoče knjižnice. Tudi stroške članarine poravna bralec samo enkra' letno in to kjerkoli v enotah. Vabimo k obisku tudi krajan6 Mengša in Moravč ter okoličan^ da obiščejo naši izposojevališči. J Mengšu poslujemo ob ponedeljki"1 in četrtkih med 15. in 18. uro v Moravčah pa ob sredah med 13. i" 18. uro. V Knjižnici Domžale in v vsen njenih enotah vam knjige ne borno samo posodili na dom, pomagal' Vam jo bomo tudi izbrati! KNJIŽNICA DOMŽALE Društvo nekadilcev Domžale: Razpis likovnega natečaja Društvo nekadilcev poziva posameznike, društva in šole, da sodelujejo z likovnimi izdelki vseh vrst na likovnem natečaju. Tema je cigareta — moj sovražnik. Prispevke oddajte ali pošljite v knjižnico Domžale, Ljubljanska 58, do 15. januarja 1989. Pokrovitelj akcije je Zdravstveni dom Domžale, ki bo najboljše prispevke nagradil, razstavljeni pa bodo tudi v avli Zdravstvenega doma Domžale in na pionirskem oddelku v knjižnici. Komisijo, ki bo ocenjevala likovne izdelke bodo sestavljali predstavniki Društva nekadilcev, Zdravstvenega doma Domžale, Knjižnice in likovni pedagog. S spodbujanjem otrok in mladine za sodelovanje boste tudi vi prispevali k osveščanju mladih v njihovem odnosu do škodljivega in nepotrebnega zla — cigarete. 046961 Pevovodja Stane Habe ob jubileju: 10 let ženskega pevskega zbora DO »Toko« *: Stoparji k vojakom Čas desetih let je sicer kratka doba, pa vendar pomeni ta čas zbirko drobnih dogodkov, problemov in naporov, ki so usmerjeni v skupen določen cilj. Če pa ta čas prenesemo v ustvarjalno delo kateregakoli pevskega zbora tedaj dobimo vsebino in prizadevanja, ki so družbeno pozitivno usmerjena h kakovostnemu napredku. Da bi dosegel te cilje je stremel tudi ženski pevski zbor DO Toko, ki praznuje 10-le-tnico svojega uspešnega delovanja. Ko govorimo o delovanju ženskega pevskega zbora tovarne Toko, potem moramo poudariti veliko prizadevanje in požrtvovalnost pevk, ki so skušale gojiti kakovostno petje in podaljše- vati prelepo tradicijo domačega petja prelepih slovenskih pesmi. Velikokrat smo jih v tem desetletju z veseljem poslušali na različnih proslavah in revijah pevskih zborov občine, pa tudi na sindikalnih pevskih nastopih so se pojavljale. Vsako leto so se tudi udeleževale pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. Ko vstopajo v naslednje desetletje, naj jim ob tej priložnosti izrečem nekaj slavnostnih besed, ki želijo biti vzpodbudna osnova za delo v prihodnje. Doslej so jih spremljale melodije znanih domačih umetnih in borbenih pesmi, spremljajo naj jih tudi na poti v drugo desetletje uspešnega pevskega delovanja. Vaš vsakdanji de- lovni dan naj bo tudi poslej zaznamovan s pesmijo, ki bo tudi poslej donela v čas miru, zadovoljstva, lepe kulturne ustvarjalnosti. Ob jubileju izrekamo v imenu Kulturne skupnosti Domžale in v imenu vseh tistih, ki jih radi poslušajo, srčne, iskrene čestitke. Vsi želimo mnogo dobre volje, prave glasbene ustvarjalne »štimunge« in volje za nastope. Nas bo vabilo petje, pevke pa naj vodijo naše narodne in umetne pesmi, s katerimi bodo tudi v prihodnje pridobivale vedno nove poslušalce. Vsi skupaj bomo s pesmijo na poti k lepim in tihim doživetjem pevskega zanosa ustvarjalnosti, vse to pa bo osnova naše pripravljenosti premagati vse ovire. Ob tej priložnosti čestitamo prvi, edini in glavni zbo-rovodkinji Mari Vilarjevi. Po skupni poti hodi z zborom že polnih deset let, s svojo veščo roko, glasbenim posluhom in čutom pa bo zbor uspešno vodila še naprej. Njena izkušenost in prizadevnost sta garant za to, da bo zbor v prihodnje deloval enako ali pa še bolj uspešno. Ob jubileju še enkrat iskrene čestitke! Srečno, mladi fantje! Seveda so fantje od nekdaj odhajali k vojakom in bodo tudi vnaprej, toda vseeno je nekaj drugega, če odide na služenje vojaškega roka eden izmed najmlajših in hkrati najuspešnejših slovenskih domačih ansamblov. To pa so Stoparji iz Loke pri Mengšu, ki odhajajo sredi decembra tako rekoč skupinsko služit domovini. Vojaški oddelek jim je šel toliko na roko, da bodo leto dni v vojaški suknji lahko opravili hkrati in tako ne bo bistveno okrnjena njihova dejavnost. vsem tistim ljubiteljem te zvrsti glasbe, ki navdušeno spremljajo tovrstni napredek, naj povem, da so Stoparji pred nekaj meseci izdali svojo drugo kaseto z naslovom Srečno, mladi fantje, v naslovni pesmi pa gre v bistvu za skladbo, ki jo dekleti iz ansambla pojeta fantom v slovo. Kasete v slovenskem prostoru pač ne posname vsakdo, tu pa je že druga po vrsti, kar tudi potrjuje kakovostni nivo loških glasbenikov, pa naj se kdo še tako spreneveda, da domača glasba ni veliko vredna. Spet jim je priskočil z glasbo na pomoč ravnatelj kamniške glasbene šole Franci Lipičnik, ki je tudi sicer njihov mentor in kar zagotavlja zavidljiv nivo izvajanja, pristnost in tudi nenapihnjenost mladih izvajalcev, saj več čas pod njegovim vodstvom delajo trdo in resno. Posnetke predvajajo tudi na Radiu Ljubljana, v Videomehu, ki ga vodi in pripravlja Predstavljamo moravske mažoretke Skupina desetih mladih deklet iz Moravč je pred dobrimi tremi leti začela vaditi skladnost gibov in se pridružila moravski godbi na pihala, ki je tako dobila okras za svoje nastope. Toda napornega dela na vajab za uigran nastop v javnosti niso vse vzdržale. Od prvotne skupine so ostale samo še štiri: predsednica in organizacijski vodja Petra Janežič, vodja skupine Marjana Capuder ter Martina Učakar in Barbara Končar, pridružile pa so se jim še Vojka Kos, Neva Janežič in Rafka Šalja. Njihova sestava je izredno pisana, tako po letih (od 13 do 20), po velikosti (157 do 175 cm) in tudi po izobrazbi so učenke, dijakinje, študentke in delavke ter uslužbenke. Do sedaj so imele že več kot 60 nastopov, večinoma so nastopale skupaj z godbo in tudi samostojno. Bile so v različnih krajih naše občine in tudi že izven nje. Za prihodnost moravskih mažoretk se ni treba bati, saj že deluje mlajša skupina osmih osnovnošolk, ki uspešno stopajo po stopinjah svojih predhodnic. Mažoretke se vse bolj osamosvajajo od godbe, njihovi nastopi so vse pestrejši. V svojem sporedu imajo poleg tradicionalne predstave vse bolj razgiban in harmoničen nastop disko plesov, sambe in vrhunsko točko kan-kan. Za različne vrste plesov imajo tudi temu primerno garderobo. Vsa oblačila delavna dekleta sešijejo same, seveda obleke tudi same oblikujejo in še več. Za samostojne nastope so si po lastnih zamislih pripravile po najnovejši modi tudi oblačila, s katerimi bi lahko konkurirala naši tekstilni industriji. Kot manekenke v svojih unikatih še popestrijo svoj nastop. Vse so tudi odlične imitatorke, ki posnemajo naše znane oseb- Moravške mažoretke si utirajo pot tudi na gledaliških odrih. Pred kratkim so se vrnile z gostovanja v pobratenem Čačku. nosti: od Vremenka — Mirana Trontlja, tašpasnega Franca Koširja pa do znanih ansamblov oziroma njihovih uspešnic, kot so: Mangup (Srebrna krila), Sve bi seke ljubile mornare (Magazin) in do skupine Moulin Rouge. K barvitosti sporeda pripomorejo še naraščajnice z manj usklajenim, zato pa toliko bolj humoristično prirejenim nastopom. Na samostojnih nastopih jim fantje pripravijo ozvočenje, za povezovalca predstave pa so si izbrale gledališkega igralca Miho Kavčiča iz Radomelj. Svoj prvi samostojni nastop so pripravile sredi septembra pred domačim občinstvom v dvorani Partizanskega doma v Moravčah, ki sprejme v svoj prostor le 300 gledalcev naenkrat. Na zahtevo domačinov bo repriza še enkrat in sicer v novembru. Medtem so imele še nekaj nastopov, med njimi tudi v dvorani Delavskega doma na Viru ter v novem hotelu Medijske toplice na Izlakah. Letošnja jesen in zima bosta kot kaže, kar precej natrpani z nastopi. Vse bolj jih vabijo na razne proslave, koncerte, v šole in delovne organizacije. Vse to so si zagotovile s trudom, vajami, prizadevnim delom. Na vsa povabila se mlade Moravčanke rade volje odzovejo. Stane Benkovič Kulturno društvo »Franc Bukovec«, Vir vabi na prireditev: Nocoj bo pa en lep večer Na tradicionalno zabavnoglasbeno prireditev z naslovom »NOCOJ BO PA EN LEP VEČER«. Prireditev bo V SOBOTO, 3. 12. 1988 ob 19. uri in V NEDELJO, 4. 12. 1988 ob 17. uri Nastopali bodo mladi amaterji, prireditev pa bo vodil Milan Krapež. Prireditev bo v Delavskem domu na Viru. Delavci, zaposleni pri domžalskih obrtnikih, imajo na sobotni predstavi prost vstop. VLJUDNO VAS VABIMO NA PRIREDITEV! Tajnik KD M. Kotnik Kulturna skupnost občine Domžale in Knjižnica Domžale objavljata Razpis o programih razstav v Likovnem razstavišču Domžale Razpisujeta tudi programe za razstavne prostore domžalske knjižnice in kulturnih domov v Mengšu, Škocjanu in Moravčah. V skladu s programskimi usmeritvami Kulturne skupnosti občine Domžale za leto 1989 bo programski svet skupaj z umetnostnim zgodovinarjem dr. Cene-tom Avguštinom na podlagi zbranih prijav pripravil predlog razstav v Likovnem razstavišču in drugih razstavnih prostorih. PRIJAVE RAZSTAV MORAJO VSEBOVATI: — ime in priimek oziroma naziv prijavitelja, točen naslov ter po možnosti telefonsko številko — opis predlaganih del — termin in prostor v katerem bi želeli razstavljati. Razstave lahko prijavijo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti, kulturna društva, samostojni kulturni delavci, samoupravne interesne skupnosti, Zveza kulturnih organizacij in občani domžalske občine na naslov: KNJIŽNICA DOMŽALE, LJUBLJANSKA 58, V TREH TEDNIH OD IZIDA OBČINSKEGA POROČEVALCA. Odslej pravljice tudi v Moravčah Malčki in malčice! Se dolgočasite? Ste se nenehno ponavljajočih risank po televiziji že naveličali? Nič hudega. Ob sredah vam ponujamo novo mož- nost preživljanja prostega časa. Ali veste, zakaj teče pes za zajcem, pa zakaj imajo čuki tako velike oči? Zakaj volkovi nimajo hiše? Zakaj pingvinom ne oze-bejo stopala? Ne veste? Pridite in povedali vam bomo. V prostorih knjižnice »naš« Boris Kopitar, pa smo prav pred prazniki videli tudi odličen video-spot naslovne skladbe. Stoparjevi starši, ki stojijo mladim fantom ob strani noč in dan, tako da fenomen Stoparji ni naključen, pa so se spomnili še nečesa: v mengeškem Kulturnem domu se bodo fantje pred odhodom k vojakom poslovili s posebno prireditvijo, ki bo — kaj bi skrivali — res nekaj izjemnega, doslej takšne še ni bilo v tej dvorani. Nekoliko učeno se temu lahko reče multimedialna predstava, na kateri bomo lahko slišali poleg šestnajstih njihovih viž še pravo fantovsko petje, seveda v izvedbi Stoparjev, dekleti pa se bosta predstavili tudi za klavirjem oz. na violini, vse z Lipičnikovo alasho prireditev bo po glasbeni plati obogatil tudi citrar Tomaž Plahutnik, prav tako s Stopar-jevimi uspešnicami, ki jih je priredil Lipičnik za citre. Poleg tega bosta nastopili še mengeški šolski folklorni skupini p. v. Štefke Mlakar, od koder Robi Stopar pravzaprav kot muzikant izhaja, z umetniško besedo pa bo predstavo popestrila tudi dramska umetnica Polona Vetrih. Eno izmed dodatnih zanimivih razsežnosti bodo dali tudi člani Fotokina klub Mavrica, posebno Toni Mulier in Franc Urankar, s predvajanjem zanimivih diapozitivov o Sto-parjevih, posnet pa je tudi desetminu-tni film o tem ansamblu, tako da bodo Stoparji res vsestransko prikazani. Vse skupaj bo povezoval priljubljeni televizijec zdrava Črt Kanoni. Ker je zanimanje že zdaj veliko, so se Stoparji odločili za tri predstave: ena bo za šolsko mladino, dve pa za preostalo občinstvo. Kdor se hoče na lastne oči prepričati, da Stoparji nisu muha enodnevnica, ampak da poleg igranja obvladajo še marsikaj, seveda ne bo zamudil mengeške multimedial-ne predstave. Slovo pred odhodom k vojakom pa je že samo po sebi, v današnjih časih še nasploh, ganljivo. Ne samo za mamice ... |Var, sjvec Novoletni program prireditev Tudi v prednovoletnem času vas vabimo v naše prostore, kjer smo vam pripravili pester program. Potekal bo od 6.12.1988 do 27.12.1988 predvidoma takole: 6.12.1988, torek, 17. uri Lobela: Regica in skoki-ca (ura pravljic) 13.12.1988, torek, 17. uri Bitenc J.: Dva Snežaka (ura pravljic) 14.12.1988, sreda, 16. uri — igrajte se z nami 15.12.1988, četrtek, 16. uri — videoprojekcija mladinskega filma 20.12.1988, torek, 17. uri Mihelič M.: Tri snežinke in videoprojekcija sneženi mož (ura pravljic) 21.12.1988, sreda, 16. uri — družabne igre 22.12.1988, četrtek, 16. uri — videoprojekcija risank 27.12.1988, torek, 17. uri (ura pravljic) Novoletna noč z obiskom Dedka Mraza Na Pionirskem oddelku si lahko v decembru ogledate razstavo »NOVOLETNO DARILO — DOBRA KNJIGA«, ki vam bo mogoče pomagala pri izbiri novoletnega darila. Čaka vas tudi nova Knjižna uganka. Tokrat bodo kar trije srečni nagrajenci. Posebno doživetje se vam obeta v petek, 9.12.1988, ko vas bo obiskala SVETLANA MAKA-ROVIČ. Prireditev bo v STARI KINODVORANI OB 17. URI. Vstopnice bomo prodajali v naši Knjižnici. NOVOST V KNJIŽNICI MENGEŠ Vsak ponedeljek ob 17. uri boste lahko otroci tudi v Mengšu prisluhnili pravljičnim uricam. V ponedeljek, 26.12.1988 pa vas bo pri uri pravljic obiskal tudi Dedek Mraz. Moravče bomo odslej tudi za vas prirejali ure pravljic. V pravljični svet vas bo tovarišica vodila vsako sredo ob 17. uri. Otroci, obljubljamo vam, da bodo urice zanimive, privlačne in zabavne. Prva pra.vljična ura bo prvo sredo v decembru. i kisi ani: 7. 12. 1988 Jurca B.: Modra kapica in začarani volk 14. 12. 1988 Vitez G.: Zrcalce 21. 12. 1988 Jurca B.: Snežaki v vrtcu 28. 12. 1988 Bitenc J.: Dedek Mraz (predviden je tudi obisk dedka Mraza) VABLJENI! Največji slovenski teniški stadion Od Rodice do Duplice in Radomlje z okolico: Stane Stražar ob bregovih Bistrice Tisoč strani obsežna kronika z obeh bregov Bistrice izpod peresa znanega zbiratelja zgodovinskega gradiva, jamarja in društvenega delavca Staneta Stražarja, je končno zagledala luč sveta. Tako samemu avtorju kot Odboru za pripravo in vsem nam v občini nam je lahko, najkrajše povedano, v velik ponos. Gre za peto tovrstno obširno kroniko naših krajev, od prazgodovine do današnjega časa, kar je velika redkost tudi v slovenskem prostoru, hkrati pa največja dragocenost za vse poznejše rodove, saj je na teh tisočih listih ohranjeno prav tisto, kar nas zanima najbolj in bo bržčas pritegovalo tudi zanamce — resnično življenje v vseh svojih stoterih niansah. Čestitke avtorju Stanetu Stražarju, ki je v to knjigo vložil nekaj let neutrudnega dela, zbiranja, urejanja, popisovanja po domeh, urejanja gradiva in končnega pisanja, so seveda veliko premalo. Sicer pa je Stanetu tako in tako več do tega, da takšen del preskočimo in se raje pogovorimo o sami knjigi, ki jo najdete v vseh krajevnih skupnostih in trgovinah ob Bistrici, od Domžal do Duplice, najbolj zagotovo pa si jo lahko nabavite za 40.000 din, kar je za takšno knjigo izredno malo, na krajevni skupnosti Radomlje, ki je knjigo založila in kjer je imel svoj sedež tudi odbor za izdajo te enkratne knjižne dragotine. — Stane, kot vemo, Je to tvoja peta obsežna kronika naših krajev. Kako to, da te je pritegnila prav Bistrica, oziroma njena bregova? »Bistrica kot vir življenja me je pritegovala že ves čas, tako kot tudi ljudje že nekaj stoletij na tem koncu naše in sosednje občine. Posebno privlačne pa so tudi vse naprave, od mlinov do žag, ki so krojile življenje vrsto desetletij. Kako razvejano je bilo to, kažejo tudi tri Mlinščice, ki pa so zdaj že skoraj popolnoma izgubiie svojo vlogo. Tudi to priča o tem, da je bilo treba ujeti tisto življenje, ki ga čez nekaj desetletij ne bomo več poznali.« — Verjetno je bila poleg notranje pobude pomembna tudi zunanja? »Seveda, brez opore se takšne stvari ne moreš lotiti. K popisu Radomelj z okolico me je nagovoril prijatelj Cerar, pravzaprav oba Ce-rarja, France in Janez, ki sta mi poleg predsednice odbora Eme Ogo-revc-Škerjančeve, tudi najbolj stala ob strani. Ko sem začel obdelovati Radomlje, sem ugotovil, da bo treba popisovanje močno razširiti, saj so kraji ob Bistrici, od Rodice, Jarš, Radomelj, Rov do Homca, Nožic, Volčjega Potoka, šmarce in Duplice premočno povezani, da bi se loteval vsakega posebej.« — Kje si črpal vire in kako s) jih medsebojno uravnotežil? »Največ sem si pomagal z Arhivom Slovenije, s pomočjo dr. Boža Otorepca, veliko je bilo tudi v šolskih kronikah, precej v župnijskih, med katerimi iztopata Podlogarjeva rovska kronika in Merkunova hom-ška kronika, zelo dragoceni so bili zapiski Lojzeta Peterlina o delovanju društev od 1925—1960, pa cela vrsta drugih virov, od zasebnih do uradnih, od slik do pisem, o 20. stoletju pa so mi veliko povedali tudi še živeči domačini. Vire sem medsebojno uravnotežil po svoji presoji, žal pa je zaradi preobsež-nosti gradiva izpadla tema o sporih okoli izkoriščanja Bistričine vodne energije in podrobneje obrtniška plat.« — Kako so te sprejemali pripovedovalci? So te kdaj neprijazno postavili čez prag? »Vsi starejši ljudje radi pripovedujejo o starih, za njih, ker so bili tedaj mladi, tudi lepih časih. Veliko so mi povedali o delu na kmetijah in v obrtnih delavnicah, o skupnih delih na polju in po hišah, o zgodbah, ki so se zgodile ali tudi ne. Včasih se je veliko, veliko pelo, tako na polju kot po domovih . . . Ne, nihče me ni postavil čez prag, prej dobivam občutek, da je ljudem vedno več do svojih korenin. Primer: Ko so v neki hiši na Homcu kupili eno knjigo, in jo prelistali, so prišli še po pet knjig, za vsakega otroka.. .« — Torej imamo odnos do naše dediščine? »Imamo, čeprav je tudi res, da je škoda, da preveč gradiva odhaja s starejšimi ljudmi v grob in jih mladi ne utegnejo poslušati nikdar do konca« — Kaj te je najbolj presenetilo pri zbiranju? »Verjetno podatki o rokovnjačih, katerih je res veliko, osnovno sporočilo pa je, da so imeli svoja taborišča v Kolovških gozdovih, kjer je bilo nasploh središče njihove dejavnosti. In pa cestna pot mimo homškega hriba proti Tuhinjski dolini, torej pot, ki še je izognila Kamniku.« — Poleg Bistrice in ceste je bila verjetno pomembna za razvoj teh krajev tudi železnica. Ali si našel kaj novega v zvezi s tem? So res Mengšani naredili tedaj zgodovinsko napako, ko so jo odklonili? »Videti je, da je bilo precej drugače, kot se splošno misli. Res je bilo, da se je Majdič močno potrudil, da je pripeljal železnico v Jarše, verjetno je bil proti njej tudi kdo iz Mengša, da bi šla drugje, res pa je tudi, da je bil teren v Trzinu močno močviren, da je imela prednost slamnikarska in mlinarska obrt in da so se Mengšani pač ustrašili tudi za plodno zemljo. Bili pa so načrti za odcep za Mengeš, za povezavo proti Gorenjski, za železno pot iz Jarš na Mengeš in naprej na Kamnik . . .« — Če te prav razumem, si pri nabiranju gradiva za svojo peto knjigo že naletel tudi na toliko podatkov o Mengšu, da se boš lotil zdaj njega ... »Morda. Ni odvisno samo od mene. Res pa je, da je mengeška pra-fara obsegala tudi velik del obdelanega območja v tej knjigi in da me to gradivo že priteguje . ..« Knjiga Staneta Stražarja Ob bregovih Bistrice je posvečena tudi 750-letnici Homca in nekaterim okroglim obletnicam šolstva v omenjenih krajih, v petnajstih obširnih poglavjih pa obsega vse, kar bi utegnilo zanimati krajana ob Bistrici, od splošnih značilnostih krajev do prazgodovine in rimskega obdobja, od srednjega veka do kmetijske odveze, od ljudske tvornosti do cerkvenih posebnosti, od šolstva do društvenega življenja, od znamenitih osebnosti do javne uprave, od razvoja komunalnih naprav do gospodarstva, od vojn do vsakdanje ljudske kronike. V knjigi je na stotine slikovnega materiala, preglednic, seznamov, raznovrstnih dokumentov, vse pa je napisano jasno in razumljivo, za vsakega bralca, kar je še posebna prednost vsega materiala. Kdor ostane kot občan ob tako kvalitetni in obširni knjigi neprizadet, se ne počuti domačina. Stanetu Stražarju kot domžalskemu Valvazorju, čeprav zaradi" svoje skromnosti noče slišati na to, pa lahko poleg čestitk zaželimo veliko zdravja, da bo do konca obdelal vse naše kraje v občini, ki so vsi po svoje bogati. Vemo, da ne bo miroval, tudi vnaprej, saj pravega oddiha ne pozna in mu tudi ni do tega. Stane, Mengeš te pričakuje! Ivan Sivec Nekatera sredstva javnega obveščanja v Sloveniji so že prinesla informacijo, da bo največji slovenski teniški stadion, ki naj bi sprejel ca. do 3000 gledalcev, zgradili v Domžalah ... O tem je razpravljal tudi Odbor za prostorsko planiranje in urejanje mesta Domžale; iz gradiva oz. zapisnika povzemamo nekaj podatkov o tej veliki gradnji, ki jo bo vse več teniških zanesenjakov dočakalo že kmalu. Kot je bilo moč razbrati iz povedanih informacij strokovnjakov Gradbenega podjetja Grosuplje gre za kvadraturo 3226 m', od tega pa bo za prodajo namenjeno 1594 m'. Celotna investicijska vrednost programa (predočili so tudi maketo predvidene gradnje) znaša po ce- nah 1. 12. 1988 10 milijard dinarjev. Predvidevajo gradnje tribune in osrednjega igrišča s petimi zunanjimi igrišči in ustreznimi parkirišči. GP Grosuplje bo pričelo z deli že v mesecu decembru 1988, dela pa zaključilo predvidoma avgusta 1989. Seveda pa vsa stvar prinaša tudi kopico nerešenih^ problemov same gradnje, prometnic, komunalne opreme, okolja. Na vse to so člani Odbora za prostorsko urejanje in planiranje mesta Domžale tudi opozorili. Sredstva za gradnjo so iz zasebnih virov. Občina, sklad stavbnih zemljišč, SKIS in drugi družbeni dejavniki ne morejo vlagati v center, investitorju pa bodo zaračunavali stroške v višini realno nastalih stroškov. Občanom ponujamo še nekaj osnovnih podatkov o novem centru: — tribuna površine 2000 m! za 2200—2400 sedežev — parkirišča ob severni in vzhodni strani objekta — brutto površine prostorov: — temelji — klet (poglobljena) 263 m2 z zakloniščem — pritličje: 678 m' (poslovne površine za prodajo) — 17 lokalov — pritličje: 219 m! (prostori za Tradicionalna družabna prireditev: Unionska noč v Domžalah Prijetno počutje, zabava ob glasbi in še marsikaj — vse to je spremljalo Unionsko noč — prireditev, ki je bila v soboto, 22. 10. 1988 v hali KC v Domžalah. Prireditev se je začela ob 20. uri in trajala pozno v noč. Letos je bila to že četrta. Unionska noč, ki so jo uspešno organizirali dobski nogometaši. Kot vsako leto, je bila tudi letos pokrovitelj Pivovarna Union iz Ljubljane, kar smo lahko tudi opazili z njihovo dekoracijo reklamnih izdelkov Uniona; vsi žejni pa so se lahko okrepčali z Unionovim pivom kar v treh različnih vrstah in moramo priznati, da v zmernih cenah. Že na začetku prireditve so ljubitelje plesa s svojim zanimivim nastopom navdušile ljubljanske mažoretke v več skupinskih in solo točkah. Ko so odplesale s plesišča, se je začelo najzanimivejše — to je bila modna revija modnega boutiqua Resnik iz Domžal, ki je že tretjič predstavil svoje izdelke na tej prireditvi. Manekenke Modne agencije iz Ljubljane so nam predstavile NEUREJENO IN NEVARNO Že vrsto let vsak dan izstopam in vstopam v avtobus v Dobu, kjer sem v službi. Za potnike, ki potujejo v smeri Domžale, so pred nekaj leti uredili lepo postajališče. A za smer proti Črnemu grabnu ni bilo nič narejenega. Tako slabe, neurejene, neprimerne pa tudi nevarne postaje ni od Ljubljane do Celja. Avtobusi ustavljajo kar pred hišo št. 9, nekateri (celo) tudi pred gostilno Vi-demšek, ker se pač ne vidi, kje je postaja. Ob slabem vozišču so velike luknje, v katerih se ob deževju nabere voda in nas potnike neusmiljeno pere. Stiskamo se ob hiši, saj postaja nima nobene strehe. Nekateri vozniki avtobusov pa ustavljajo kar na magistralni cesti. Čudno se mi zdi, da KS Dob ne poskrbi za to. Res je sicer, da je dnevna migracija bolj usmerjena proti Ljubljani, Kamniku in Domžalam in za te smeri so postajo uredili, a na tiste, ki se prevažamo proti Moravčam, Lukovici, proti Štajerski so pozabili. M. P. najnovejše izdelke tega uveljavljenega Resnikovega bou-tiqua. Pokazali so tudi modo za najstnike in modo za najmlajše — predvsem oblačila v stilu škotskega kara. Vse to so nam prikazali mlajši oz. najmlajši manekeni. Gotovo modna revija Resnikovih pomeni novo uveljavitev njihovega dela, dokaz njihovega okusa in smisla slediti najnovejšim modnim trendom. Zato ni čudno, da so ta že ugledni lokal zlasti mladi že vzeli za svojega. Vsi spremljajoči usnjeni predmeti — torbice, pasovi ipd. — so izdelki Usnjene galanterije Mateje iz Domžal. Tudi ostali modni dodatki so iz domžalskega boutiqua modnih dodatkov, ki se nahaja poleg boutiqua Resnik. Noč se je nadaljevala s plesom in glasbo ob skladbah že omenjenega ansambla. Mladi in stari so se ob poskočni glasbi veselo zavrteli. Zabavne igre, za katere je poskrbel Janko Ropret, so občinstvo prijetno zabavale in posameznikom prinašale lepe nagrade. Tudi podatki o pokroviteljih in nekoliko iznajdljivosti posameznikov so nekatere s pravilnimi odgovori pripeljale do posebnih ugodnosti v posameznih poutiquih idr. Prijetna popestritev družabnega življenja vsekakor! Jana Rems Moravski upokojenci na izletu. Moravče pri Domžalah: Izlet, ki se ga bodo še dolgo spominjali moravski upokojenci! Društvo upokojencev Moravče vsako leto organizira za svoje člane več izletov po Sloveniji in onkraj meje v Avstrijo. V začetku meseca oktobra je bi organiziran enodnevni izlet v avstrijsko Radgono, Radence in Nego-vo. Kljub slabemu vremenu v jutranjih urah se nas je 55 izletnikov odpeljalo iz Moravč preko Trojan, Maribora, Slovenskih goric v Radgono. Z nami je bila ena sama želja, da se bo vreme izboljšalo. Pa res: imeli smo lep sončni jesenski dan in tudi sam izlet, na katerega se bomo udeleženci še dolgo spominjali. Na izletu smo si ogledali samo Radgono, prestopili mejo in odšli peš k sosedom v avstrijsko Radgono, po osebnih nakupih. Po vrnitvi smo se odpeljali v Raden Frizerski salon MIRA Cenjene stranke obveščamo, da bo salon od novembra dalje odprt: torek od 8.—19. ure sreda, četrtek, petek od 12.—19. ure sobota od 7.—13. ure nedelja, ponedeljek zaprto. Se priporočamo! ce, kjer smo imeli organizirano skupno kosilo v restavraciji »VIKEND«. Po dobrem kosilu smo se še slikali, nato pa odpeljali v Negovo. Namen našega obiska je bil, da obiščemo svetovno znanega posebneža Ivana Kramber-gerja, ki je izdelal že dve knjigi, kateri gresta dobro v prodajo. Gostišče Kramberger ob Ne-govskem jezeru vodi Marjeta Kramberger, njen mož Ivan pa je upokojenec, ki pa največ potuje s svojim lično izdelanim avtomobilom po raznih krajih Slovenije. No, tega sobotnega popoldneva smo Ivana našli doma. Sprejemal je izletnike iz raznih krajev Jugoslavije, ter se z njimi zadržal v pomenku. Posebno pa je presenetila vsakega obiskovalca Ivanova »goska«, s katero sta izvajala različne igre. Blagodejno okolje ob Negov-skem jezeru, sprehod po gozdičku, po novi hiši, ki spominja na muzej, smo si ogledali živalski vrt, kupili knjige, značke in pokrivala z napisom Kramberger Negova. V lepem popoldnevu smo se poslovili od prijaznega Ivana in vožnjo nadaljevali proti domu v Moravče. Izlet je bil enkratno doživetje vseh. Med vožnjo je bilo pravo razpoloženje in vzdušje s pripovedovanjem in poslušanjem »vicev«. Posebna zahvala gre tovariši-ci Danici, ki nam je lepo opisovala kraje koder smo se vozili, pa tudi našemu šoferju Filipu, ki nas je varno pripeljal domov. Na koncu našega izleta smo lahko ugotovili, da je bil dobro organiziran, ter sklenili, da še organiziramo en izlet za 29. november — dan republike v Avstrijo — Globasnico. Novak Jože Teniško zvezo Slovenije) — pritličje: 242 m' (prostori za gostinsko dejavnost) — pritličje: 869 m! (skupne površine — komunikacije, sanitarije, stopnišča, pasaže, arkade) — mezanin: 581 m! (poslovne površihe za prodajo) — mezanin: 53 m' (gostinska dejavnost) — mezanin: 321 m! (skupne površine) Ni denarja za table , Z nepodpisanim odgovorom Geodetske uprave, zakaj ni po vseh ulicah v Mengšu predvidenih prosto stoječih uličnih tabel (ki bistveno bolj nazorno rešujejo iskanje ulic), se moram pač sprijazniti, da ni denarja, kljub temu pa bi rad dobronamerno opozoril, da je zadeva smiselno in estetsko v tej izvedbi popolnoma zgrešena. Da se ne bomo lovili kot mačka okoli vrele kaše, bom razložil kar na primeru našega konca Mengša.Za naselje za gostilno Pavovec, kjer so štiri ulice, je Geodetska uprava dala v izdelavo dve tabli. Tako je označeno Koželjevo nabrežje (ob razbremenilniku) in nova — Dragarjeva ulica. Prva ulica — Brejčeva in naša — Medvedova sta ostali brez prosto stoječih uličnih tabel, kar pa je dokaj nenavadno. Drži, da bi morali ti dve ulici imeti rdeči tabli na hišah (ne vem, kdo je kriv, da jih nimata oz. nista nameščeni), veliko bolj pa me zanima zunanji celotni videz tega naselja. Za tujca, za poštarja, za tistega, ki išče kje je kdo, to pomeni, da sta javno in enotno označeni samo dve ulici, preostali dve pa ne. Še toliko bolj smešno je to videti zato, ker je tisti, ki je označeval ,' to naselje, označil tako, da so prve hiše ob razbremenilniku Koželjevo nabrežje, vse nadaljnje, »notranje« hiše pa so Brejčeva, Dragarjeva in Medvedova. Takšno obeleževanje nabrežja je smiselno samo na drugi strani razbremenilnika, na Veselevem nabrežju, kjer notranjih ulic NI, v našem primeru pa vnaša samo zmedo. Če pa je že tako — čeprav ne ve'm, zakaj krajanov, če se že vam ne zdi to nelogično, niste vprašali — bi bilo edino pametno, da se vzdolž Koželjeve-ga nabrežjapostavijo vse prosto stoječe table, pravokotno na nabrežje, oziroma usmerjevalno v ulico. Rdeča tabla na drugi notranji hiši je oznaka samo za same krajane, k nazornosti pa ne prispeva veliko. Ker sem ob preimenovanju ulic menil, da hočejo na Geodetski upravi urediti nova naselja tako, da bo ulice našel tudi kdo, ki ni iz istega kraja, se mi zdi popolnoma nesmiselno označiti samo eno od teh notranjih ulic. Sicer pa — verjetno dobro veste — je tako označeno tudi v vseh drugih mestih in je nesmiselno ugovarjati, da za to ni denarja. Vse skupaj izzveni tako, kot bi se — recimo pri označitvi slovenskih krajev — odločili, da bomo kraje od Domžal do Kamnika označili, vmes pa Homca in Nožic ne, ker za to ni denarja. Vse to pišem samo zato, ker je podobno po drugih naseljih in bo verjetno prihajalo še kje do enakega nesmisla. Treba je urediti celotno naselje enotno, drugače je bolje, da se ne označuje niti tista ena sama ulica, pa naj bo še tako »nova«. Namreč, tako obe sosednji ulici sta ravno toliko »novi«, če pogledate z očmi tujca. Če mi še vedno ne verjamete, pridite pogledat k nam. Morda se res' iz pisarne vidi drugače, ampak pripomba je sila dobronamerna, prav noben specialist nisem za ulične table, res pa je, da me močno moti, če je nekaj skregano s praktičnostjo in morda tudi s pametjo. Ivan Sivec Tudi to je del krajevne skupnosti: Moj članek v našem občinskem glasilu o izvoru imena Mengeš so pravzaprav na moje začudenje Mengšani z zanimanjem prebrali. K članku bi pripomnil le to, da se je na žalost vrinila, morda po moji krivdi, da nisem dovolj skrbno prebral tipkopisa, majhna napaka, ki pa bistveno spreminja smisel članka. V članku namreč približno stoji: (keltsko naselje) » ... je bilo ne na hribu Gobavica, pač pa pod njim v ravnini.« Upam, da je tisti, ki je zapisek prebral tudi sam uganil, da Je to nehoten spodrsljaj. Nekaj ljudi pa meje vprašalo, zakaj ima nemško ime za Mengeš (Mannsburg) ob sebi vedno — burg. Če namreč primerjamo med drugim, recimo, Mannsburg s Krainburg ali Marburg (Kranj in Maribor), bi pač pričakovali, da ta dodatek pomeni »mesto«. (Pravzaprav se nisem želel spuščati v razlago nemškega imena našega kraja. Hotel sem pojasniti samo bistveno: namreč slovenski Mengeš, medtem ko sem nemško poimenovanje pustil ob strani.) Res je namreč, da lahko — burg pomeni mesto, vendar izraža starejši pomen te pripone (če izpustimo druge različice), tudi »utrdbo«. Da bi ta — burg pomenil mesto, je povsem odveč misliti, ker je bil, če se ne motim, leta 1867 Mengeš razglašen za trg. Torej, če bi že prej Nemci priznavali za mesto tisti kos velike vasi okoli sedanjega Glavnega trga in malomengeškega središča okoli Cerkve (menda se je ta imenoval Farška vas), ne bi nato kraja ponižali iz mesta v trg. Tudi vse nemške listine, npr. med vojno, so imele uradni naslov »Markt Mannsburg« (trg Mengeš). Torej »mesto« nedvomno odpade. Stari mengeški grad pa je bil na vrhu Gobavice (danes njegove komaj vidne razvaline imenujejo arheologi Mengov grad). Trenutno se ne morem spomnui, kdaj so zgradili novega pod Gobavico, ki še danes stoji. Stari grad pa je bil nedvomno utrjen. Torej res ne more biti dvoma, da pomeni — burg utrdbo, ali celo trdnjavo, in da bi torej nemško ime pomenilo »utrdba Mengeš«. Drugo, kar me nekateri sprašujejo, je za naše kraje nekam tuje in nerazumljivo ime Jablje (včasih pišejo tudi samo Jable), oziroma HABACH. Odkod vendar to čudno in po Zdravstveni dom Domžale TOZD »SOZV Domžale« Vsem občanom, delovnim organizacijam, ustanovam, zavodom in šolam Cepljenje proti gripi Za jesensko-zimsko obdobje 1988—1989 je predvideno cepljenje proti gripi. Dosedanje izkušnje v SR Sloveniji kažejo, da je cepljenje edini ukrep, ki zagotavlja določeno stopnjo individualne in kolektivne zaščite, ter ima poleg zdravstvenega tudi ekonomski pomen, saj v primeru epidemije ne pride do večje odsotnosti z dela in zastojev v proizvodnji. Za cepljenje je na razpolagi inaktivirano ali mrtvo cepivo proti gripi, ki vsebuje komponente, ki bodo povzročile morebitno epidemijo. S tem cepivom lahko cepimo odrasle in otroke od 7. leta starosti dalje. Posebno je priporočijivo cepljenje starejših od 60 let, bolnikov s kroničnimi obolenji srca, dihal in metabolizma ter bolnikov, pri katerih ne obstojajo kontraindikacije za cepljenje. Cepimo z dvema dozama po 0,5 ccm v presledku enega meseca, subkutano v predelu nadlahti. Cena 2x popolnega cepljenja z mrtvim cepivom je 12.600 din. Delovne organizacije, ki imajo obratno ambulanto ter vse šole plačajo samo cepivo (1.940 din). Cepljenje posameznih zainteresiranih občanov bo organizirano v urgentni ambulanti ZD Domžale, cepljenje večjih kolektivov pa bo potekale po dogovoru z delovnimi organizacijami. Vakcinacija naj bo čimbolj množična, ker je od višine odstotka cepljenih oseb odvisna zaščita prebivalcev pred boleznijo. V primeru slabe zainteresiranosti ter manj kot 70 % prijavljenosti cepljenje ne bo organizirano po delovnih organizacijah in šolah. Prijave vseh zainteresiranih kolektivov je treba poslati najkasneje do 25.11.1988 na spodaj navedeni naslov. ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE Higiensko-epide-miološka služba pravici rečeno, nemško ime, sredi vse naokoli posejanih več ali manj razumljivih slovensko poimenovanih krajev. To ime je najbrž zelo staro. Obstajalo je že za časa Valvasorja, ko je pisal svojo znamenito Slavo vojvodine Kranjske. Če po spominu navedem, Valvasor trdi, da je to ime nastalo iz imena ptiča Habicht (krokar), ki da »jih je veliko v bližnjem gozdu«. To prav gotovo ni res. Sam sem nekajkrat v starih listinah zasledil ime Ablach. Iz tega verjetno izvira naše ljudsko ime za grad Vabah (ali morda malo poprej tudi Vav-bah). Namreč, se bomo vedeli, da noben Ločan, kamor po katastru spada graščina, ali pa bližnji Trzinec ali pa tudi Mengšan, ne bo drugače imenoval tega gradu. Zanimajo nas seveda zdaj vse te različice: Habach, Ablach (ker se mi zdi, da je to najstarejše ime), in seveda Jablje. Naj grem od začetka. Zadržal bi se predvsem pri imenu Ablach. Če vemo, da je v neposredni bližini gradu kraj Loka (pri Mengšu) in da so morda temu kraju rekli, včasih morda Loke (to ime je zelo pogostno na Slovenskem in se spreminja od Loke do Lok — primerov ne bom navajal), vsekakor ime Ablach vsebuje to prvino. Nemci pa so kaj radi ponemčevali slovenska imena v drugem sklonu (torej na Lokah ali ob Lokah). Trenutno mi je prišlo na misel ime Portschach (Poreč ali Porečje na Koroškem ob Vrbskem jezeru in Brezje, ki so ga Nemci menda poimenovali Bresiach), zato bi lahko pomenilo, in v to verjamem, ime Ablach ob Loki (ali Lokah oziroma Lackach). Tu pa smo najbrž v bistvu vsega: Habach ali zmahedrane Jablje, ki so nekako poslovenjeni Habach, nimajo prav nič nemškega na sebi, marveč je to ime najbrž samo popačeno ime OB LOKAH. Odkod pa ljudsko ime Vabah? Zelo preprosto. Če predpostavimo, da je Vabah (ali morda še prej Vavbah) nastal iz Ablach, nam postane razumljivo, da je to ime slovenskega izvora. (Odkod v namesto h je razumljivo s primerjavo npr. vosu (osel, drugi 1 pa se je spremenil v u (šva). Kako so pa potem prišli tisti, ki so slovenili Habach ali Vabah do Jabelj, si pa ne znamo predstavljati. Ker Jablje (ali celo morda bolje Jable) po slovensko ne pomeni nič. Toliko, dragi Ločani in Tr-zinci,vam na ljubo glede tega imena. Pa še to, kaj če bi namesto Jablje rekli O BLOKE, kar bi po izvoru bilo najbrž prav, čeprav bi bilo danes že ustaljeno ime Jablje zelo verjetno ali celo nemogoče zamenjati za ta izraz. Drugič se bom morda lotil imena Depala vas, ki me že skoraj vse življenje muči, kaj naj bi pomenilo, pa morda še kakšnega zemljepisnega poimenovanja v naši soseščini. I.e Domžal si ne upam, ker mi ga imena ni in ni uspelo razvozlati. Morda ga bo moj prijatelj T. Ravnikar, ki je v tem mnogo bolj vešč, kot sem sam. Ob koncu bi rad samo izrazil željo, da bi se mi, kar sem načel, pa tudi o podobnem oglasil še kdo, ki ima morda o tem drugačno mnenje, oziroma ki bi o teh stvareh več in bolje vedel, kot domnevam sam. Ivan Vidali Ohranjanje sakralnih kulturnih spomenikov Če se v kraju kaj spreminja na bolje, je lahko zadovoljen vsak krajan, ki živi in čuti s krajem. V Mengšu v zadnjih letih ugotavljamo s posebnim zadovoljstvom, da vsaj nekateri cerkveni objekti, ki so tudi naša stoletna dediščina in hkrati kulturni spomeniki, niso izpostavljeni propadanju. Povprašal sem na krajevni skupnosti, kako je s tem, pa so mi odvrnili, da vse v najlepšem redu, dokaj vzorno sodelujejo z mengeškim župnijskim svetom, predvsem pa je bila obnova cerkvenih objektov v rokah mengeškega župnika Franca Juvana, ključarja Šimenca Janeza p. d. Cjaza, arhitekta Antona Bende mL, precej pa so prostovoljno pomagali tudi številni krajani oz. farani, največ seveda tisti iz župnijskega sveta, teh pa je petindvajset. Ker ne gre za zanemarljivo dejavnost, je treba tudi o tem napisati nekaj besed. Obnavljanje mengeških cerkvenih objektov poteka že tretje leto. 1985 je bilo obnovljeno pročelje cerkve in njena streha, seveda skupaj z odtokom meteorne vode. Leta 1986 je bil na vrsti zvonik. Lani je bilo urejeno dvorišče pred cerkvijo in sicer s kanalizacijo in s položitvijo asfalta. Letos pa so farani uredili zunanjost mežnarije in predvsem okolico. Narejenih je bilo precej prostovoljnih delovnih ur, res pa je, da so tudi tu prihajali v pomoč eni in isti delavci. Vsa obnovitvena dela, ki vsekakor niso majhna in so v ponos celotni krajevni skupnosti, so bila narejena s sredstvi, ki so jih prispevali farani pri darovanju ali s posebnimi prostovoljnimi prispevki. Krajevna skupnost je šla ves čas na roko pri nabavi nekaterega cenejšega materiala, 'Sicer pa finančno ni pokrivala nobene obnove. Največ, tudi fizično, je to zasluga mladega domačega župnika, ki pa zaradi svoje skromnosti o tem noče kaj dosti govoriti, oziroma meni, da je to tako in tako del njegove obveznosti, koliko pa to prihaja do izraza tudi na zunaj, je v vsaki župniji odvisno predvsem od faranov, od števila le-teh in od drugih potencialnih rriožnosti.. Za vse tiste, ki jih morda to zanima, lahko še dodam, da v mežnariji živi upokojeni gospod Zaje, duhovni pomočnik, lahko pa bi se nastanil tudi mežnar, morda kak upokojenec, vendar ga v Mengšu ne dobijo. Treba bi bilo obnoviti tudi kapelico na pokopališču, ki so jo lastniki pustili vnemar. Ena izmed na-daljnih težav je obnova oz. na- kup novih motorjev za zvone-nje, saj so stari že precej iztro- šeni. Glede podružniške cerkve v Loki pa je bilo tudi obnovljeno kritje s pločevino, na obnovo pa čaka obzidje, »cvingar«. Vse drugo poteka po ustaljenem redu, tudi kar zadeva obred ob pokopavanju, ki bo zaradi nekaterih nesporazumov v kratkem točno določen, vendar se ne predvideva bistvenih sprememb. Vsi tisti pa, ki so se v preteklih letih trudili pri obnovi mengeških cerkvenih spomenikov, želijo, da bi vsi krajani pazili nanje, da ne bi parkirali avtomobilov prav na cerkvenem dvorišču in da bi imeli nasploh takšen odnos do vsega, s pokopališčem vred, kot se spodobi za takšne objekte, ki so prav tako del celotne krajevne skupnosti. Ivan Sivec Ob tridesetletnici cerkve na Trojici, ki so jo občani ob aj priložnosti prenovili in polepšali, je kraj obiskal slovenski tropolit iz Ljubljane, nadškof dr. Alojzij Šuštar. Nadškofu r. Šuštarju so pokazali tudi dom krajanov v gradnji. KZ EMONA Domžale, Koščeva 2 OBVEŠČA KZ Emona Domžale obvešča vse kmetovalce in ostale potrošnike kmetijskega repromateriala, da je TRGOVINA V JARŠAH ODPRTA TUDI VSAKO SOBOTO OD 7. DO 12. URE. Za obisk se priporočajo! Stare študljanske družine in domačije: Studa št. 3 — domače vulgo ime — »Pri Zgornjem Candru«. Ta tretjina grunta je spadala pod samostan Velesovo. Leta 1929 je ta domačija zapisana kot Študljanska cesta št. 43. Prvi gospodar te domačije, ki ga zasledim v Statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811 je bil Ja- kob Maček, rojen 1783 v fan sv. Petra pri Ljubljani in žena Marija Jerman, rojena 1766. Tu so živeli tudi pastirica Helena in dekli Marija Stempel iz Ihana in Elizabeta Česec iz Doba. Jakob Maček je bil drugič poročen z Marijo Bitenc iz Št. Jakoba, rojeno 1835. V zakonu z Marijo Bitenc so se Jakobu Mačku rodili otroci: Anton, Jakob, 1839 in Marija, 1841. Za njim je postal gospodar te domačije Anton Maček, rojen 1837, ki se je 1858 poročil z Magdaleno Cotman, rojeno 1838. V zakonu so se jima rodili otroci: Magdalena, rojena 1859, Frančiška, 1861, Marija, 1863, Pavel, 1865, Andrej, 1867, Va lentm. 1869, Marija, 1871 in Apolo- RADIO GLAS LJUBLJANE Tlldi 0 d°gaJa,,i'h v nasi ot,c,ni MED LJUDMI i radio GL4S Ijubljane Ljubljana, Kopitarjeva 2 tel.: 061/325-496, 325-494 r> , Studio: 328-944 328-954 IZVIREN IN POSEBEN GLASBENI SPORED BREZ NAPOVEDOVALCEV, PROGRAM VODIJO NOVINARJI ODDAJAMO NA UKV 102,4 in 105,1 MHz STEREO V ŽIVO nija, rojena 1873. Za njim je postal gospodar te domačije vdovec Anton Banko s Pša-te, župnija Št. Jakob. Rojen je oil, 1853 in se je leta 1878 poročil z Marijo Lenarčič iz Dragomlja, župnija Št. Jakob. V zakonu so se jima rodili otroci: Anton, ro|en v Št. Jakobu 1879, Jakob, 1881 in Marija tudi rojena v Št. Jakobu ter Marjeta, rojena v Studi št. 3 leta 1887. Za njim je postal gospodar te domačije Anton Banko, rojen v Št. Jakobu 1879. Ta se je leta 1919 poročil z Marijo Maj-dič iz Podgorice št. 10, roieno 1894. V zakonu so se jima rodili otroci: Marija, rojena 1920, ki se je 1941 poročila s Francem Žendarjem; Jakob, 1921, Ana, 1922, ki se je 1951 poročila z Marjanom Gregorčičem, Antonija, 1924, ki se je 1947 poročila z Valentinom Galesom, Anton, 1925, ki se je 1953 poročila z Albi- . nom Starcem, mrtvorojeni sin se )e rodil leta 1931, nato Ivana, 1933 in Janez, ki je bil rojen 1935, ki se je 1964 poročil z Marijo Cerar. Ivani, rojeni 1933 se je 1950 rodil sin Vinko. Novi gospodar Janez Banko, rojen 1935 v Studi 43, se je 1964 poročil z Marijo Cerar s sv. Trojice 2, župnija Moravče. V zakonu sta se jima rodila sin Janez, rojen 1965 m Greta, rojena 1967. Anton Banko, rojen 1925 se |e poročil s Frančiško Miš z Gorjuše št. 9, rojeno leta 1928. V zakonu sta se jima rodila: sin Milan, rojen 1956 in Dušan, rojen 1960. Tak je pogled na hišno zgodovino družine Banko. T. Ravnikar ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT ŠPORT »ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠP O predprodaji smučarskih vozovnic s POPUSTOM:____ Velika planina - tu pred nosom Vse več privržencev za zanimiv šport tudi v naši občini: Komunalno podjetje Kamnik, upravljalec žičnic na Veliki planini tudi za letošnjo sezono omogoča v predprodaji CENEJŠI NAKUP SMUČARSKIH VOZOVNIC vsem sindikalnim organizacijam, pa tudi posameznikom, ljubiteljem smučanja. DODATEN POPUST pri nakupu vozovnic pa imajo vse organizacije, ki so podpisale Samoupravni sporazum o financiranju programa RTC Velika planina in plačale prispevek od ležišča v počitniškem objektu na Veliki planini za leto 1988 v višini 200.000.— din od ležišča. (Prispevek se nakaže na žiro račun Samoupravne interesne Komunalne cestne skupnosti Kamnik, št. žiro računa 50140-662-24011). Cenik Cena Cena s popustom Cena za plačnike prisp. po SaS Dnevna vozovnica odrasli 20.000.- 15.000.- 10.000.- Dnevna voz. — otroci do 10 let 13.000.- 10.000.- 7.500.- Sezonska — odrasli (s sliko) 250.000.- 225.000.- 200.000.- Sezonska — otroci do 10 let (s sliko) 150.000.- 120.000.- 100.000.- Celoletna — odrasli (s sliko) 400.000.- 360.000.- 320.000.- Celoletna — otroci do 10 let (s sliko) 250.000.- 225.000.- 200.000.- Prenosljiva celoletna za DO 800.000.- 750.000.- 700.000.- Velika planina je najbližje visokogorsko smučišče ob Ljubljani in je zaradi povezave s primestnim avtobusnim prevozom lahko dostopna. Obnovljene naprave in urejena smučišča zagotavljajo ugodno smuko za začetnike in tudi zahtevnejše smučarje že ob minimalnih snežnih razmerah. Upravljalec žičnic si tudi prizadeva, da bi do Začetka zimske sezone 1988/89 postavil in zagotovil obratovanje nove vlečnice pod Zelenim robom, ki bo razbremenila sedežnico. Zato predlagajo, da se tudi vaša osnovna organizacija sindikata vključi v akcijo »CENEJE NA SNEG« in informira vse delavce o možnostih nakupa vozovnic ter eventuelno participira pri nakupu teh. Po dogovoru je možno tudi plačilo v dveh obrokih do 24. 12. 1988. PRODAJA - do 12. 12. 1988 v Komunalnem podjetju Kamnik, Cankarjeva 11, telefon: 831-731 — na smučarskih sejmih v Domžalah in Kamniku POSEBNOST: Neizkoriščene dnevne vozovnice iz sezone 1987/88 je možno zamenjati v Komunalnem podjetju Kamnik z doplačilom (odrasli 10.000.-- din, otroci 7.500.- din). INFORMACIJE: Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11, 61240 Kamnik, telefon: 831-731 (Brleč Peter, ing.) Ob občinskem prazniku pobratene občine KOPRIVNICA: Naši na 12. Teku osvoboditve Koprivnice V nedeljo 6. novembra se je skupina atletinj in atletov Atletskega kluba Domžale udeležila 12. Teka osvoboditve Koprivnice. Tekmovanje je bilo posvečeno praznovanju 7. novembra 1943, 1. osvoboditve mesta Koprivnica. Poleg Teka osvoboditve Koprivnice je bil istočasno organiziran jesenski kros vojakov zagrebškega armadnega območja. Kljub hladnemu vremenu je bilo v vseh kategorijah (posameznih startov je bilo 9), veliko število atletov iz večjih atletskih središč Hrvatske, edino mi smo zastopali Slovenijo in še to iz pobratene občine. Bili smo zelo lepo sprejeti, tako pri organizatorjih kot gledalcih, ki so bili ob celotni progi v središču mesta. Tudi tekmovalnih dosežkov ni manjkalo, saj smo osvojili 1. mesto pri mladinkah, zmagala je Katja Ogorevc, 2. mesto je osvojila Mateja Žekar v isti kategoriji ter drugo mesto pri članicah, saj je Liljana Horvat šele malo pred ciljem zgubila 1. mesto. Zmagala je tekmovalka iz Atletskega kluba Dinamo iz Zagreba. Oba mladinca Pajnič in Vreš sta solidno pretekla 3000 m dolgo progo, uvrstila sta se okrog 15. mesta. Zmagal je atlet atletskega kluba Dinamo Zagreb, letošnji hrvatski prvak v krosu ter 3. v Jugoslaviji na 10000 m. Najkvalitetnejši tek pa je bil v kategoriji članov na 5000 m, kjer je zmagal jugoslovanski in balkanski prvak v krosu za letošnje leto Mladen Kr-šek iz Zagreba, pred olimpijcem iz Seula Zorkom iz Križev-cev, naš Iztok Vrhovnik pa je zasedel odlično 11, mesto med 30 člani. Po končanem tekmovanju je bila podelitev medalj, pokalov in praktičnih daril, katere so podelili najvidnejši družbeno politični delavci Koprivnice. Tekmovanje je odlično izvedel atletski klub Podravka s pomočjo vojakov, ki služijo vojaški rok v Koprivnici. Tako so naši atleti svoje uspešno nastopanje v letošnjem letu končali v pobrateni Koprivnici. Marjan Gorza Petindvajseto društvo lokostrelcev v Sloveniji 14 lokostrelcev iz Domžal, ki so bili doslej nepovezani, ali pa so se s tem športom ukvarjali v lokostrelskih klubih in društvih drugod, je v sredo, 11. oktobra na ustanovnem sestanku sklenilo, da ustanovi Društvo lokostrelcev Domžale, petindvajseto društvo lokostrelcev v Sloveniji. Na sestanku so sodelovali: Valentin Prelovec, predsednik Lokostrelske zveze Jugoslavije, Marjan Podržaj, predsednik tehnične komisije Zveze lokostrelcev Slovenije in Janez Ves, predsednik Lokostrelskega kluba Mengeš, ki tudi deluje v naši občini in s katerim namerava novo društvo vsestransko sodelovati. Društvo je član Zveze lokostrelcev Slovenije in preko nje Lokostrelske zveze Jugoslavije. Za predsednika društva je izbran Miha Kavka (tel.: 061 721 335). Med člani društva so lokostrelci z visokimi uvrstitvami in medaljami s prvenstvenih tekem. Člani društva lokostrelcev Domžale vabijo v svoje vrste vse, ki se želijo ukvarjati s tem športom, s svojim delom prispevati k delu društva ter krepiti telo in duha s športnim udejstvovanjem v naravi. Društvo lokostrelcev Domžale je športno društvo, katerega program obsega poleg razvoja vrhunskega športa in sodelovanja na lokostrelskih tekmovanjih v okviru LS Slovenije in Jugoslavije, predvsem vzgojo mladih športnikov lokostrelcev, povezovanje z drugimi sorodnimi društvi in klubi, prvenstveno z LK Mengeš in Taborniki Odreda skalnih taborov Domžale, povezovanje s turističnimi in lovskimi organizacijami ter razvoj društvenih dejavnosti. V društvu bodo svoje mesto našli poleg vrhunskih športnikov.ki bodo sodelovali na tekmah za republiško in državno prvenstvo ter tekmah YU pokala ter se potegovali za uvrstitev v ekipe, ki sodelujejo na mednarodnih tekmovanjih, tudi vsi drugi, ki jim je lokostrelstvo hobi, način rekreacije in nabiranja novih sil za ustvarjanje na delovnem mestu. Želja članov je, da bi tako v letni kot v zimski sezoni organizirali poleg treninga tudi več drugih aktivnosti, s katerimi bi pritegnili k aktivnemu delu v društvu čim širši krog lokostrelcev. Z lokostrelstvom se lahko ukvarjamo kot s športom za rekreacijo ali pa tekmovalno. Pri tem športu skoraj ni starostnih omejitev, saj streljajo tako pio- Izjemen uspeh mladih Moravčanov: Od treh naslovov -dva Moravčanom V kategoriji do 9 let je zmagal Marko GOSTIČ. V kategoriji do 11 let pa Primož PETERKA (oba SD Termit Moravče) Tekmovanje mladih skakalcev za pokal Elektroteh-ne je ta delovna organizacija organizirala letos že četrtič. V poletnih in jesenskih mesecih se mladi tekmovalci srečajo nekajkrat na skakalnicah, prekritih z umetno maso. Letos so se srečali v petih različnih krajih. Letos je v teh kategorijah tekmovalo več kot 80 tekmovalcev iz različnih smučarskih klubov ljubljanske regije. Izreden uspeh so dosegli tekmovalci SD Termit Moravče, ki so izmed treh naslovov pobrali kar dve prvi mesti. Gotovo je to izjemen uspeh ne le tekmovalcev, temveč tudi trenerjev in vodstva društva. Elektrotehna, ki je pokrovitelj tekmovanja in je v zvezi s tem tudi prevzela vsa finančna bremena, je pred dnevi v Moravčah pripravila svečano razdelitev pokalov, nagrad in priznanj. Te prireditve so se udeležili tudi predstavniki Smučarske zveze Slovenije, planinske skakalne šole, trenerji in vodstva klubov. Ob tej priložnosti smo povprašali moravske trenerje Janeza Prašni-karja in Antona Peterko ter seveda oba zmagovalca o uspešno sklenjenem tekmovanju. Tole sta povedala mlada tekmovalca: Marko Gostič Primož Peterka Marko Gostič, zmagovalec v kategoriji do 9 let: V tekmovanju za pokal Elek-trotehne (bilo je sedem tekem) sem zmagal trikrat. Trudil in prizadeval sem si na vso moč. saj v šport vlagam veliko svojih upov, pa mi zato tudi ni žal prostega časa. Trudim se v šoli, saj je le dobro delo v šoli pogoj za to, da se lahko udejstvujem v športu. Hodim v drugi razred, šport pa mi pomeni res veliko, veliko veselje. Primož Peterka, zmagovalec v kategoriji do II let: V tej skupini tekmujem prvo leto, prej sem tekmoval med mlajšimi. V šoli mi gre dobro. Hodim v tretji razred, izdelujem pa ga z odliko. Ce v šoli kaj »zacvili«, tedaj mi starši brž prepovedo iti na trening, to pa je zame največja kazen, kar jo sploh more biti. Na tekmah za pokal Elektrotehne sem le enkrat dosegel prvo mesto, pa vendar sem dosegel skupno prvo mesto. Tekmujem že štiri leta, že lani pa sem bil prvi za pokal COCTE in prvak' Slovenije. Rad skačem tudi na večjih skakalnicah: tudi tiste 40 metrske me ni strah. M. B. nirji, kot veterani, ki so krepko zakoračili v šesto desetletje. Za vse, ki lokostrelstva še ne poznajo pobliže bo pomemben podatek, da je ta športna panoga uvrščena med olimpijske športe. Čeprav jugoslovanski lokostrelci niso sodelovali na letošnjih olimpijskih igrah v Seulu, pa njihovi rezultati kažejo, da bi se lahko visoko uvrstili, morda pa bi posegli tudi po kateri od kolajn, tokostrelstvo, kot ga poznamo danes, se je razvilo v drugi polovici prejšnjega stoletja, začetek tega stoletja pa je lokostrelstvu prinesel svetovno veljavo. Mednarodna lokostrelska zveza FITA (Federation Internationale de Tir a l'Arc) je bila ustanovljena leta 1931, toda nekatera lokostrelska združenja imajo mnogo daljšo tradicijo. Najstarejše delujoče združenje je bilo ustanovljeno leta 1381 v Bruslju. Danes je lokostrelstvo najbolj množično v ZDA, kjer je več kot osem milijonov lokostrelcev. V Evropi je lokostrelstvo najbolj razvito v ZSSR in na Poljskem, v ostalih delih Evrope pa se je nagel razvoj lokostrelstva pričel pred kakimi dvajsetimi leti. V Jugoslaviji je bil že leta 1955 ustanovljen »Prvi streličarski klub Zagreb«. Jugoslovanska lokostrelska zveza je bila ustanovljena leta 1965, v mednarodno lokostrelsko zvezo FITA pa smo se včlanili leta 1967. Jugoslovanska lokostrelska zveza je član Zveze za telesno kulturo Jugoslavije in Jugoslovanskega olimpijskega komiteja. Zveza lokostrelcev Slovenije je bila ustanovljena leta 1977. Danes deluje v Sloveniji 25 društev lokostrelcev s preko 1000 člani. Slovenski lokostrelci imajo pomembno vlogo tudi v okviru Jugoslovanske zveze, znani pa so tudi izven naših meja, kjer so mnogi dosegli vidne rezultate. Njena aktivnost pa ni omejena le na razvoj vrhunskih lokostrelcev, temveč posveča mnogo dela tudi popularizaciji tega športa, predvsem v taborniški organizaciji. Znana je lokostrelska šola, ki jo ZLS skupaj s Zvezo tabornikov Slovenije organizira vsako leto v Bohinju in ki se je udeležujejo lokostrelci iz vse države, tokostrelska zveza Slovenije je navezala stike z JLA, milico. Lovsko zvezo Slovenije ter SLO. Lokostrelska tekmovanja potekajo v štirih disciplinah: FITA, FIELD (Field 8, Hunter), CLOUT in FLICHT. Pri nas so najpopularnejše discipline FITA in FIELD. Fita krog oz. dvojni Fita krog je najbolj razširjena lokostrelska disciplina, in obenem tudi olimpijska disciplina. Pri tekmovanju v enojnem Fita krogu streljajo člani na razdaljah 90, 70, 50 in 30 m, članice, mladinci in mladinke na 70, 60, 50 in 30 m, pionirji in pionirke pa na 50, 40, 30 in 20 m. Pri obeh večjih razdaljah se uporabljajo tarče s preme rom 122 cm. pri obeh krajših pa tarče s premerom 80 cm. Tarčo sestavljajo različno obarvani koncentrični krogi. Na vsaki razdalji izstrelijo tekmovalci 12 krat po 3 puščice, kar da pri vseh štirih razdaljah 144 puščic oz. največ 1440 krogov. Čas za izstrelitev vsake serije po tri puščice je omejen na dve minuti in pol. Dvojni Fita krog je dvakratna ponovitev vseh razdalj. Tekmovanje traja dva ali štiri dni. V zimskem času so tekme v dvoranah. Tekmovanje se odvija po pravilih za enojni Fita krog, le da so tu razdalje 18 in 25 m, tarče pa imajo premer 40 oz. 60 cm. Za taka tekmovanja se uporablja naziv FITA INDOOR. Field, tudi Hunter & Field je v zadnjih letih vse bolj priljubljena disciplina, posebno v ZDA in na Japonskem, kjer se te discipline udeležujejo cele družine. Tekmovanje sestavljata lovski (Hunter) in poljski (Field) krog. Vsak krog sestavlja 28 tarč, ki so razporejene ob poti, ki vodi po gozdnatem, travnatem in gričevnatem terenu. Tekmovalci hodijo po poti in streljajo v skupinah po štirje, med katerimi je najstarejši vodja skupine^ in razsodnik. Prvi dan je na vrsti lovski krog. Tarče so različnih velikosti, od 015 do 060 cm, odvisno od razdalje, ki lahko znaša od 5 do 50 m jn jo mora tekmovalec sam oceniti. Tarča ima 3 kroge. Notranjost prvega kroga je be; la, pogosto rečemo temu krogu tudi merilna pika. Zadetek prvega kroga šteje 5 točk, drugega kroga 4 točke in tretjega kroga 3 točke. Na vsako tarčo izstreli tekmovalec po 4 puščice. Drugi dan je na vrsti poljski krog. Tekmovanje poteka po enakih pravilih, le da so tu razdalje do tarč označene in znašajo največ 60 m. Tarče so bele in imajo črno merilno piko. Na lokostrelskih tekmovanjih streljajo skupaj tekmovalci različnih kategorij in iz različnih klubov. Tekmovalci vpisujejo dosežene rezultate sami, le pri spornih ' zadetkih posreduje sodnik. In še ena lastnost odlikuje športnike lokostrelce: 1 vsi so prijatelji in se v pogovoru tikajo in kličejo po imenih, čeprav so si na turnirjih še tako zagrizeni tekmeci, saj se zavedajo, da mora vsak lokostrelec najprej premagati sebe in svoje slabosti, preden iahko poseže v boj za boljšo uvrstitev, zato doseženi rezultati med njimi ne ustvarjajo razlik. j Mi pa nič! j Razgibajmo Domžale! »Sonce, voda, zrak, svoboda!« je geslo najnovejše akcije športnih organizacij, na katere osnovi se že kar nekaj mesecev pospešeno razgibava kar precej Slovencev. Nosilci akcije naj bi bile Zveze organizacij za telesno kulturo in drugi dejavniki, ki tako ali drugače vsakodnevno razgibavajo rekreacije željne množice ljudi. Naj bi bile, pravim, ker v naši občini se, kakor je videti, akcija še ni začela, niti nadaljevala, čeprav je morda tudi res, da tudi v vseh ostalih 61 občinah niso bili najbolj množični in najuspešnejši, kdo ve! Kje so vzroki, ne vemo. V slabi organiziranosti tega področja v naši občini zanesljivo ne, saj je ta dobro organiziran, skoraj v vsaki krajevni skupnosti imamo svoje društvo PARTIZAN, da o velikem številu najrazličnejših klubov tudi izven teh oblik organiziranosti niti ne govorim, posebej. Vsi po vrsti so uspešni, na kar kaže vrsta uspešnih prostovoljnih akcij, katerih rezultati so različna igrišča in tekmovališča, ki kljub zaostreni gospodarski situaciji rastejo kot gobe po dežju. In še prav je tako! Bili smo odlični (najboljši!) organizatorji jesenskega krosa in prav bi bilo, da bi tudi to tekmovanje izkoristili za popularizacijo teka, pa tudi drugih športov v občini, predvsem tu mislim na množičnost. Kvaliteta se namreč že kaže skozi naraščaj Atletskega kluba Domžale, vendar nekaj zagnancev ne more narediti čudeža. Zamudili smo začetek akcije RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE, konca pa še ne, saj naj bi akcija trajala kar nekaj časa. Prizadevanja vodijo v smer, da bi postala način našega življenja. Zato organizatorji, pohitite, rekreacije željni pa ne čakajte! Tečete in se razgibavate lahko tudi sami, ne da bi se drenjali med stotinami in čakali na znak iz pištole! Namesto priznanja bo dobro počutje in osebno zadovoljstvo! Ampak, če smo se že odločili, da nekdo pomaga (organizira) RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE v Sloveniji in vsem skupaj tudi na tak način prinese več SONCA, VODE, ZRAKA IN SVOBODE, potem je prav, da to naredimo tudi v naši občini! Razgibajmo Domžale! V. muz./ mo Prispevek boljšemu poročevalcu Ker mi kot poklicnemu novinarju Radia Ljubljane ni vseeno, kakšen Občinski poročevalec izhaja, bi v zvezi z zadnjim sestankom Sveta za informiranje, kjer sem večino tega, kar bom tu zapisal, tudi Povedal, navedel še enkrat nekaj Podrobnosti. Predvsem iz razloga, ker sem v teh sedmih letih, odkar sodelujem v OP kot dopisnik z -Mengeškega območja, dobil vtis, da večini v domžalski občini sploh ni jasno, kaj je INFORMACIJA, da je OP skoraj edina in hkrati najmočnejša informacija, da dobra ■nformacija tudi nekaj stane (nekaj več, kot se ji odmerja) in da k še boljšemu Poročevalcu lahko prispeva tudi marsikdo drug, ne samo tisti, ki ga neposredno ali posredno kreiramo. Dobre strani: — OP (Občinski poročevalec) se Je znebil pretirane forumskosti, Političnosti, brezosebnosti. — Občutiti je veliko osebno prizadevanje odgovornega urednika >n tudi glavne urednice. — V mojem okolju dosega tudi svoj namen — izredno je bran, nekaj tudi zato, ker je nekaterim žal zaradi cene drugih časnikov edina informacija. (Ker je pač zastonj). — Pohvaliti je treba obiske po tistih krajevnih skupnostih, kjer nimajo svojega dopisnika — poročevalca. — Ravnotežje med besednim in slikovnim gradivom je dokaj primerno, čeprav kakšna slika več ne bi škodila. Slika je izredno dragocen dokument. — Raznašanje po mengeški krajevni skupnosti je brezrtibno, za kar so zaslužni mengeški poštarji. — Na splošno vzeto je glasilo zelo dobro zrcalo občine, kar mi Potrjujejo tudi v sosednih občinah, kjer OP prebirajo z velikim navdušenjem. Slabše strani: — V OP se preveč ukvarjamo s Preteklostjo, premalo pa s sedanjostjo in predvsem s prihodnostjo. (Kdor se preveč ukvarja s preteklostjo, izgublja prihodnost). — Popustili smo s poročanjem iz sredin, kjer ni dopisnikov. — Uredniški odbor včasih dela premalo selektivno. —, Očitki, da je OP včasih preveč »mengeški« so nesmiselni in Prihajajo iz vrst, kjer se nič ne dogaja, oziroma tisti človek ni še nikoli napisal nobenega članka ali izredno izredno redko. Škoda, da OP ni bolj domžalski, ihanski, dobski, trzinski ... Če pa se nekaj zgodi, je pač treba pokriti z informacijo! — Honorarji so poniževalni. Za pet ur dela dobim na primer toliko kot zidarski pomočnik v pol ure. Zato tudi ne sodeluje nihče drug od 17 poklicnih novinarjev v občini, hkrati pa lepo sodelujejo z Nedeljskim dnevnikom, Delom, Kmečkim glasom itd. Sam si pač predstavljam, da pišem zaradi Mengša, kar pa je seveda čisto ne- smiselno zanesenjaštvo, ki mi ga nekateri celo očitajo. — Honorarji se izplačujejo s polletno zamudo, zato inflacija izniči še tisti minimalni učinek. (Čeprav predstavljajo celotni honorarji 3 — 4% vseh stroškov izhajanja). — Jezik nekaterih avtorjev je neprimeren, nabit s tujkami, poln uradniškega frazarjenja. — Nepodpisanin člankov ne bi smeli objavljati, saj bralci ne vemo, kdo zastopa takšno stališče. — Korekture večkrat očitno niso opravljene, zato je preveč napak. Predlagam: — Izdajateljica SZDL naj resneje razmisli o osrednji občinski informaciji in uredi njen položaj. Ponekod isto delo opravlja pet do sedem ljudi, pri nas poklicno le eden. — Minimalno naročnino, recimo 10.000 za celo leto, OP pa naj prejemajo le naslovljena gospodinjstva. Tako bo tudi drugod dostava boljša, informiran pa bo le tisti, ki mu je kaj do tega. — Ponovni obiski v KS, kjer nimajo dopisnikov. Seveda ne ob takšnem nagrajevanju, ki je lahko izdajateljici samo v sramoto. Navsezadnje dopisniki pošteno opravimo svoje delo in bi bilo uredništvo lahko veselo takšnega sodelovanja. — Opravljanje korekcij in ureditev statusa edinega plačanega delavca, ki povrhu napiše še sam pol časnika. Morda bi si lahki? pomagali s kakšnim študcntomNJGlede odgovornega urednika pa bi se tudi morali zavedati, da dela najmanj trojno delo. — Več informacij iz občinskih struktur, vendar napisane preprosto, tako, da bi bile v pomoč občanom. — Več kritičnih prispekov, ki bi dobronamerno urejevale stvari v občini, vsa občinska središča takšnega ali drugačnega značaja pa naj bi se zavedala, da so v službi občanov, ki jih tudi plačujemo. Nesmiselno bi bilo prej, preden uredimo tudi zunanje razmere v zvezi z OP, razpravljati o radijski ali celo televizijski postaji, če pa niti v zvezi z OP ni vzpostavljenih nekaterih stalnih mehanizmov, ki bi morali teči brezhibno. Sicer pa sem — resnici na ljubo — glede postaje že zdavnaj dobil občutek, daje zadeva močno politične narave in se dela tudi v slogu »prizadevanja« večine današnjih politikov: prenesimo to v naslednje srednjeročno obdobje! To je seveda tudi najlažje. Namreč: nič narediti, oz. prepustiti stvar zanamcem. Upam, da ne bo tako tudi v primeru Poročevalca. Prosim, da upoštevate avtorstvo članka in ga ne spreminjate, saj ga ne bi želel objaviti še kje drugje, napisati pa sem ga nameraval že pred kakšnim letom, a sem raje počakal na vaše povabilo ... Ivan Sivec NEKADILCI SE ŠOPIRIJO_ Vsak dan se vozim v Ljubljano z vlakom. Za ta prevoz je poskrbljeno — kot pač je. Moti me pa to, da ne znamo poskrbeti za večino. Za kaj namreč gre? Kot vidim, nas je večina potnikov nekadilcev. Vsi mi se zdrenjamo v vagon za nekadilce, pa na hodnik, v prostor med vagoni. Drenjamo se in stiskamo, kadilcev, ki pa so v absolutni manjšimi — pa je le nekaj. Svoj vagon imajo, šopirijo se v svojem zakajenem kraljestvu. Predlagam železnici, čeprav vem, da je predlog precej nasilen,da prepovedo kajenje na vlakih, če drugega ne vsaj na kratkih relacijah 20 ali 30 minut, kolikor traja vožnja od Kamnika do Domžal pa naj se kadilci vzdržijo svoje razvade. Kaj menijo na ŽTP Ljubljana, na železniški postaji, kaj menijo potniki. Naj še kdo napiše svoje mnenje! Občan E. T. Domžale Zgodilo se je: Pri Mercatorju dobite vse! Domžale. Lepo, novo pošto imamo. Tako, da jo je veselje pogledati. Človek bi mislil, da je občutek človeka lep tudi tedaj, ko stopiš vanjo ■... Meni se je na primer zgodilo tole: Bila je čisto navadna sreda v septembru, ko me je pot zanesla na pošto, kamor sicer ne grem skoraj nikoli. 18. ura se je približevala, meni pa je zmanjkalo kovancev. Ko sem stopil k okencu in poravnal svoj dolg, sem vljudno poprosil uslužbenko, naj mi za tisočaka izda kovance po 100 dinarjev, ker jih pač potrebujem. Pa sprva, kot da ni slišala. Prošnjo sem ponovil, pa^ me je izza okenca ustrelila z odgovorom: »Če želite kovance, pri Mercatorju jih boste dobili!« »A tako? Pri Mercatorju. Res, sam bi moral vedeti, da pri Mercatorju dobite vse.« Z jezo, ki me je oblivala, sem tisti trenutek spoznal dvoje: — da na pošti, koder opravljajo tudi kopico bančnih storitev, kovancev ne bom dobil in nemara vi tudi ne, — da na domžalski pošti ne dočakam tudi običajne poslovne prijaznosti.. Svojim sovaščanom svetujem, naj si oboje poiščejo tam, kamor je mene napotila uslužbenka — »Pri Mercatorju dobite vse...« Občan HA. TO. Domžale Kdo in kaj smo lovci -malce dingače Bralec bi pričakoval, da bo pod omenjenim naslovom v 13. številki Občinskega poročevalca prečital kaj zanimivega o lovcih, pa je zvedel le nekaj polresnic o obstreljeni (neustreljeni) kravi in nekaj modrovanj o samozaščiti. Zdi se, kot da v teh dneh tudi naš Občinski poročevalec širi svoj krog bralcev s prenašanjem trač, ne pa objektivnim poročanjem, pa čeprav o neprijetnem spodrsljaju lovca LD Lukovica. Celotni dogodek je bil prikazan le delno resnično, zamolčanje dejstev pa je bralcu prikazalo dogodek v izicrivljenem ogledalu. Spodrsljaj se je namreč zgodil ponoči, ko je skupaj z drugimi so-lovci čakal divje prašiče. Divji prašiči so v tistih dneh delali kar precej obsežno škodo na posevkih in poljščinah kmetov, zato je bila naša dolžnost, da zaščitimo celoletni trud kmetov z odstrelom divjih prašičev. Lovci, in po pisanju sodeč sodi mednje tudi pisec članka M. Brojan, vedo, da so divji prašiči sila previdne živali in za lov nanje potrebuješ med drugim mirno roko, dober pogled in natančno puško, hitra odločitev pa je tudi potrebna. To pot je nočni izlet na njivo koruze »plačala« nesrečna krava z obstrelitvijo. O slabih živcih, ki da jih imajo nekateri lovci, ne bi izgubljal besed, ker nekako ne gredo skupaj z mirno roko, natančnim merjenjem in lovsko pravičnim strelom. Članek Kdo in kaj smo lovci, naj bi opozoril vse domžalske lovce, da je odgovornost biti lovec večja kot se zdi in da je zato skrb, o kateri piše, tudi samozaščitna. Strinjam se s to vsesplošno ugotovitvijo, ki pa velja tudi za vse druge, ki tako ali drugače lahko pri svojem delu ali športu ogrožajo našo varnost, okolje, skratka vse nas. Neodgovorno pa je, in za lovce žaljivo, če pisec, da bi dokazal svojo tezo o nevarnosti, ki jo povzročajo nekateri lovci, ne napiše vseh resničnih okoliščin, v katerih se je zgodil neljubi dogodek. To opozorilo bi veljalo, če bi se »zanimivi« spodrsljaj zgodil podnevi, mnogo manj prepričljivo pa zveni, če se pove resnica, da se je dogodek zgodil ponoči, pa še to ob njivi koruze. Kot mi je znano, bolj malo občanov nabira gobe in kostanj ponoči, sprehajanje po gozdu pa ni ponoči niti najmanj lahko, če je to za nekatere vsaj prijetno. Nevarnost, o kateri govori pisec, je torej minimalna, vsekakor manjša, kot prehod preko ulice izven prehoda za pešce. Upam in želim, da bodo tudi v bodoče občani Domžal obveščeni o vseli zadevah, ki se tičejo samozaščitnega ravnanja — na vseh področjih, ne le pri lovcih, malce več objektivnosti in pomembnih dejstev pa v prihodnje tudi ne bi škodovalo. Kar pa se tiče lovcev LD Lukovica in njihovega ravnanja lahko zagotovim, da bomo tudi v bodoče ravnali samozaščitno, ker se zavedamo svojih dolžnosti in odgovornosti, v tem pa nam bo nemili dogodek z nesrečno obstreljeno kravo samo dokaz več, da nikoli ni preveč previdnosti in da nesreča,, kot pravimo, nikoli ne počiva. Niko Tičar L D LUKOVICA SMRDLJIVI DAVEK POSODOBITVE! Avtobusno postajališče je novo. Lepo je, četudi nekoliko bolj od rok kot je bilo prejšnje. Ampak vsaj novo je, lepo urejeno, asfaltirano. Celo za klopce pod nadstreškom so poskrbeli. Dovolj svetlo je ponoči, da si ne boš zvil ali celo zlomil noge, ko boš izstopil iz avtobusa. Ampak že je tu prvi pomislek, ki ga želim opisati. V sredo, 12. septembra v jutranjih urah sem šel slu- Pohvalili so Napredek: I Potujoča (in cenena) reklama Kupil sem pohištvo. Ker se to človeku ne dogaja prav pogostoma v življenju, je še prav posebno občutljiv, kako in kaj bodo v zvezi z nakupom ravnali trgovci. Zato moram ob tej priložnosti zelo pohvaliti pristojne v Napredku za vzorno skrb, zanimanje za kupca in za celotno ravnanje v zvezi z nakupom. Očitno je, da se v Pohištvu Napredka zavedajo, da so oni tam zaradi kupca in ne on zaradi njih. To mije pa tudi priložnost, da pohvalim njihov potujoči »servis«, oba monterja, ki v Napredku kupljeno pohištvo na domu tudi sestavita. Ne le, da sta obakrat prišla točno, tedaj kot je bilo sporočeno, da prideta (kakšna izjema!), tudi sicer lahko o njunem delu, za katerega je človeku brž očitno, da sta imenitna strokovnjaka, ne rabita mnogo besed. V glavnem sta tiho, ne govorita, vsak opravlja svoje delo in sicer tako, da se po fazah dopolnjujeta. Pijače ne sprejemata, v ravnanju s sedaj že tvojim pohištvom, za katerega ne odšteješ prav malo denarja, sta skrbna, pazljiva, tako da jima ni prav nič očitati. Oba monterja sta urejena in pravo zadovoljstvo je ugotoviti, da vsaj nekje nekaj vendarle še »klapa«. Svoji delovni organizaciji sta lahko v čast, na nek način, pa sta oba (predvsem pa njuno delo) za Napredek potujoča — in glede na to koliko pomenita — cenena reklama. Drugim tovrstnim organizacijam, servisom in monterjem — samo za vzgled. Jože Habjan Domžale čajno ob cesti proti Trzinu mimo novega avtobusnega postajališča. Nekaj ljudi je stalo ob cesti, dva sta sedela pod nadstreškom. Razgledovali so v smeri proti Ljubljani, od koder so očitno pričakovali avtobus. Grem tako mimo in slučajno mi pogled zaide med bližnje smreke, (kdo ve čigave), ki rastejo zadaj za nadstreškom. Belo se je videlo v tistem jutru in tudi to, da je nekdo na hitrico vlekel hlače na svoje mesto, kamor normalno sodijo. Tako. Za kulturnejše čakanje, vstopanje in izstopanje smo poskrbeli, nismo pa poskrbeli za mater naravo ... Marsikoga izmed čakajočih bo še zvilo po črevesju, prepotrebnega komunalnega objekta pa nikjer... Kaj bodo rekli lastniki bližnjih hiš, pa drugi čakalci na postaji, krajevna skupnost Venclja Perka, kamor je postajališče postavljeno. Me prav zanima! Kdo mi bo odgovoril? Občan F. T. Depala vas Skoraj meter višja cesta Dolga leta že živim v ulici Nikole Tesle v Domžalah. Gre za tisto ulico med Kebrovo gostilno in He-liosom. To je nemara edina preostala neasfaltirana cesta v Domžalah, za katero se zdi, kot da ni nikogar, kot tla je nima nihče na skrbi. Pa je ta očitek prehud, saj je gotovo, da so zanjo tekom časa kar skrbeli. Sicer tako, da so jo nenehno nasipali, da so nanjo nenehno dovažali vsakršen material, ki ga je nato kdo razmetal po njej — ali pa tudi ne. V takem primeru se je na-sutje kar samo razlezlo po cesti, kolikor se pač je. Malo je pomagal veter, malo promet, malo pa voda. Te pa je skoraj v vsakem letnem času več kot preveč, ogromne luže, prava jezera se raztezajo skoraj po vsej ulici. Tako se je cesta dvignila. Nekje manj, drugje več, zagotovo pa po vsej dolžini precej. Ograje, temelji ograj pa so se sploh kar nekako pogreznile. Pravzaprav so jih tekom časa zasuli. Cesta je sedaj višje od vseh hiš, ki so se znašle v dolinah. Ker pa je znano, da voda ,teče z višjega na nižje, so hiše pričele dobivati velike količine vode, ki pa kot je znano, ni preveč dober gospodar. Tudi k moji hiši se z višjega na nižje steka voda, vdira v klet, dela škodo na temeljih, ter fasadi in nam greni stare dni. Sprašujem tovariša Antona Preskarja od SKIS-a ali bi si hotel, ker smo v centru Domžal, ogledati našo težavo? Hvaležni bi mu bili za njegov obisk in nasvet, kaj nam je storiti. Občan zadnje neasfaltirane ceste v Domžalah — ulice Nikole Tesle T.M. Morda bo zaleglo nenavadno pismo: Pismo neznanemu vlomilcu . . . Pravzaprav je prilastek »neznanemu« kar odveč, saj so vsi vlomilci precej časa neznani. Pa vendar, ker ga (še) ne. poznam, pričakujem od neznanega in nepoznanega vsaj malce humanosti. Koncem avgusta je, ali pa so vlomili, v več vikend hiš in hišic na Dobovju ali Dobovlah (Krajevni leksikon omogoča uporabo več imen) pri Brdu nad Ihanom. Tako so vlomili tudi v mojo deloma leseno, deloma zidano hišico, ki sva jo z očetom pred, leti z zadnjimi dinarji kupila. Sam delam v socialni dejavnosti in nimam niti velikih, niti lepih dohodkov. Zlikovci pa so odnesli tele predmete, ki sva jih tekom časa nakupila: električno žago Sachs-Dolmar MIKRON (rdeče barve), električni vrtalni stroj Iskra prav tako rdeč, 30 metrov kabla v beli barvi, mlinček za kavo Gorenje, kilogram in pol kave, nekaj večjih kuhinjskih nožev, zajemalk, pokvarjen madžarski kasetofon v črni barvi, več kosov posode in nekaj orodja. Ker menimo, da je vlomilec iz bližje vasi (pri sosedu je vzel celo koso), saj toliko plena res ni mogel daleč nesti in se morda pripravlja na vesel dogodek (poroka) ali kaj stičnega, da si bo opremil gospodinjstvo in gospodarstvo, pričakujem, da prebira ta zanimiv list. Prosim pa ga, da mi le naredi naslednjo uslugo! Vzel je namreč zanj prav nič vredno, meni pa zelo drago stensko uro znamke Junghans, staro približno 30 let, trapezne oblike, rumene barve z belo številčnico, ki se mehanično navija s ključem, (ki ga ni vzel), da mi jo vrne, ker mi je drag spomin na že umrlo osebo. Če je še kaj človeškega v njem, bo to storil... Da pa ne bi spet vlomil, naj jo položi v kakem kartonu na balkon, kamor se vzpenja trta. Za električno žago plačujem še obroke plačila in predmeti niso bili zavarovani proti vlomu, zato se bo njegovo srce omehčalo morda vsaj še za to žago. Ostalo pa mu prepustim, če je res tako skromen (da ne rečem reven). Ob tem moram povedati, da so ti vlomi zelo skalili mir in varnost v tem delu domžalske občine. Pričakujemo, da bo akcija hitreje stekla, saj imajo organi pregona kar precej relevantnih informacij. Moje apeliranje na vlomilce-vo vest ima namreč malce upanja. Od vseh srpov je vzel samo enega... Borut S. Pogačnik 12. letna učenka OŠ Jurij Vega iz Moravč z dvema, doma pridelanima bučama. SPODNJI TUSTANJ PRI MORAVČAH: BUČE IZ S PODNJ EGA TUSTANJ A! Nevsakdanji dar narave je zrasel na domači njivi na Vrhpolju — kmetu Borisu URBANU 1 iz Spodnjega Tustanja št. 15 v krajevni skupnosti Vrhpolje — Zalog. Na domači njivi sta skupno z ženo Pepco pridelala cca 3 tone in pol buč. Med temi sta bili dve težki 139 kg. Ena izmed buč tehta kar 75 kg, v obsegu meri 1,90 metra, druga buča s 64 kg pa meri v obsegu 1,70 metra. Ostale buče so sicer manjše teže z 20 do 60 kg vsaka. Kar precej sta se namučila z bučami Boris in Pepca, preden sta jih spravila c njive domov. Gospodinja Pepca pravi, da so buče 1 tos še posebno dobro rodile. Spo Jadi sta zanje z možem posadila kanadsko seme. Zemljo sta dubro pognojila s hlevskim gnojem, en-dar takega pridelka nista prič .kovala. Buče bodo porabili za domače prašiče. So pa tudi dobre za pripravo jedi na vse načine, kot so: kompot, omaka je dobra in šlru-delj tudi. Bučno seme bodo pri Ur-banijevih spravili ter naslednje leto poizkusili vzgojiti še težje. To jim želimo tudi bralci. Novak Jože I M t ! i « * <* «* *» *» 5 S »» S S s s »» S «n NOVO NA DELAVSKI UNIVERZ) - bomzale Preživite prosti čas z nami! Prijetno in koristno boste porabiti sVoj prosti čas, če se boste Vključiti V kratke, zanimive, času primerne in Vam prilagojene izobraževalne oblike, ki jih bomo za Vas organizirali na DetaVski univerzi V Domžalah. Pridite, skupaj bomo pripravili praznične jedi: "fr razno drobno pecivo, "fr piSkote za novoletno jelko, "& potice, "& slavnostno torto in ■fc druge sladke dobrote. Poskrbeti bomo za praznični pogrinjek na katerem ne bodo manjkati: it narezek, "fr mesne in druge solate, ■fr mrzle omake in ■fr druge dobrote s katerimi boste V prazničnih dneh presenetiti sVoje goste. Tečaj bo O Domžalah koncem novembra oz. f začetku decembra. Ne za koncert - za Vaše zadovoljstvo - je naše Vodilo. Radi Vas bomo popeljati V sVet glasbe in Vas naučiti igranja na glasbila, ki jih imate radi. Skupine za kitaro, harmoniko in pianino so steVitčno omejene! Za Vas bomo organizirati: Predavanja, razaoVore, posvetovanja s področja medicine, znanosti, kulture, psihologije, parapsihologije, alternativne medicine (sproščanje, samoobvladovanje, meditacija) itd. O Vsebini, Času in kraju, Vas bomo sproti obveščati, zato bodite pozorni na nase plakate in objave. Pri izvedbi vseh oblik bosta sodelovala — Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih in Društvo upokojencev. Obiščite nas ali pa pokličite po telefonu 721082, 722278 - radi Vam bomo predstaviti nas program. Oglasite se, ne bo i/am zat! f -v, \, NE MEČITE DENARJA SKOZi OKNO IZOLIRAJTE S TERVOLOM Ena poteza — dvdjni prihranek! Na zalogi imamo večje, vendar omejene količine izvoznih vrst Tervola za talno, fasadno, stropno in strešno izolacijo. Pri nakupu vam nudimo 15 % popusta. Pa vendar to ni vse! Izolacija s Tervolom zmanjša izgubo toplote tudi do 35 %. Kasnejši prihranek pri kurjavi bo torej vaš čisti dobiček. Prodajno mesto: Termika Industrijska prodajalna Škofja Loka Industrijska cona Trata, tel. (064) 631 151, (064) 631 908 (tov. Slavica Laznik) vsak delavnik od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. Nudimo tudi možnost prevoza s kamionom. lervol Termika Industrija platnenih izdelkov INDU PLATI, p.o. Jarše, p. Domžale Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VODJA IZMENE V OPLEMENITILNICI Pogoji za izbiro: — V. stopnja — tekstilno kemijski tehnik ali strojni tehnik — 2 leti delovnih izkušenj 2. MIZAR Pogoji za izbiro: — IV. stopnja — lesar širokega profila — zaželene so delovne izkušnje 3. DELAVKA V UPRAVI Pogoji za izbiro: — I. stopnja — končana osnovna šola — zaželene so delovne izkušnje 4. ČIŠČENJE STROJEV Pogoji za izbiro: — I. stopnja — pomožni tekstilec — zaželene delovne izkušnje 5. DELAVEC V OBRATU KOVINSKIH KONSTRUKCIJ Pogoji za izbiro: — I. stopnja — pomožni kov. delavec — zaželene so delovne izkušnje 6. ŠIVILJA (za oddelek konfekcije Peče) — 3 delavke Pogoji za izbiro: — IV. stopnja — tekstilni konfekcionar — zaželene so delovne izkušnje 7. VEČ DELAVK — za delo v proizvodnih obratih v Jaršah (previjanje, dvojenje, tkanje). Kandidatke morajo imeti uspešno končano osnovno šolo, zaželen je končan srednji ali skrajšani program usmerjenega izobraževanja tekstilne smeri. 8. ŠIVANJE - VARJENJE CERAD - 2 delavca Pogoji za izbiro: — IV. stopnja — konfekcionar tekstilij ali III. stopnja — krojilec tekstilij — zaželene so delovne izkušnje 9. PRIPRAVA BARV IN KEMIKALIJ Pogoji za izbiro: — IV. stopnja zahtevnosti — kemijski procesni-čar ali kemijski laborant — zaželene so delovne izkušnje. Delovno razmerje za dela in naloge od 1—9 bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI p.o. Jarše, p. Domžale z oznako za kadrovsko službo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Delavci pri obrtnikih - obrtniki organizirano TEČAJ O VARSTVU PRI DELU Tečaj organizira SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV NA PODROČU SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA, ki za delavce tudi povrne stroške tečaja, v sodelovanju z DELAVSKO UNIVERZO DOMŽALE. Zakon o varstvu pri delu (Ur. list SRS, štev. 16/80) obvezuje vse delavce in obrtnike, da imajo opravljen izpit iz varstva pri delu. Tečaj traja tri dni v popoldanskem času, v prvi polovici decembra in januarja. Vsi, ki že imajo opravljen izpit, morajo vsaka tri leta opraviti preverjanje znanja. Organiziramo tudi TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni, ki je za vse, ki so zaposleni v proizvodnji in prometu živil, obvezen. ZA OBA TEČAJA SE LAHKO PRIJAVITE NA SKLADU ZA IZOBRAŽEVANJE, VIR, ŠARANOVIČEVA 21 a (tel.: 723-592) ALI NA DELAVSKI UNIVERZI DOMŽALE, KOLODVORSKA 6 (tel.: 721-082), KJER LAHKO DOBITE TUDI INFORMACIJE O DRUGIH TEČAJIH IN OBLIKAH IZOBRAŽEVANJA. PRIJAVITE SE ČIMPREJ! Mali oglasi Združenju šoferjev in avtomeha-nikov se opravičujem za neresni-.« ene besede v njihovi pisarni. Marjeta Colarič. _ Iščem žensko za čiščenje stanovanja enkrat tedensko v Preserjah. Informacije vsak dan po 17. uri na telefon 722-764._ Suhe hruške in krhlje jabolk iz neškropljenega sadja prodam. Informacije tel.: 737-144.____ Iščem kakršnokoli delo v popoldanskem času na svojem domu. Telefon 721-686.__ Angleščino prevajam in instruiram za vse šole in vse stopnje. Telefon: 721-552.___ Iščem kakršnokoli honorarno delo na svojem domu. Šifra: »Vesna«._ Prodam štedilnik (4 plin in 4 elektrika). Majhen, Tovarniška J_9, Preserje._ Sedežno garnituro — dobro ohranjeno (kavč preklopnik z 2 ležiščema, dva fotelja in oblazinjeno kocko) prodam. Telefon 721-128 rned 7. in 14. uro._ V najem vzamem garažo ali kakšen podoben prostor v Domžalah ali Mengšu za opravljanje mirne popoldanske obrti. Cenjene ponudbe na telefon 737-131. Termoakumulacijsko peč, hladilnik in otroški voziček (globok in športni) ugodno prodam v Domžalah. Šifra: »Zaboršt«. popravila, čišćenje, mazanje vseh vr3t * +• šivalnih strojev TINE KLANČAR VIR. ClIFARJEVA 6 Tel [061) 723 324 61230 DOMŽALE Prodam več rabljenih koles. Tel. 737-131. Ugodno prodam vezano okno, termoakumulacijsko peč 2,5 kv in 80-litrski električni bojler — nov. Gorjupova 8, Mengeš (Zavrti). Prodam stanovanje v Domžalah (62 nr) dvosobno. Ogled vsak dan v večernih urah. Veljka Vlahoviča 9, stanovanje št. 3. Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole. Tel.: 722-971. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 737-278. Dne 1.11. 1988 sem izgubila za-pestno uro SEIKO z vgraviranim imenom Barbara in datumom 7. 6. 1987. Pelacija domžalsko pokopališče — pešpot proti Prešernovi 57. Pošten najditelj naj jo prosim proti nagradi vrne. Telefon: 722-140. SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV. RAJKO AVGUŠTIN, KO-ŽELJEVO NABREŽJE 2, MENGEŠ. Telefon: 737-136. ODPRT NOV LOKAL MAXIM Z ARTIKLI IZ UVOŽENIH JEANS MATERIALOV IN PLETENINAMI V OBJEKTU SPB-1 (za pizzerijo Pipca). LOKAL JE ODPRT VSAK DAN OD 12. — 19. ure, SOBOTA 8. — 12. ure. Namesto popravka: KSENIJINA CVETLIČARNA VABI Ob predstavitvi cvetlične ponudbe Ksenije Kos s Trzinske 2 v Domžalah (nasproti Avtoservisa) se nam je zapisalo, da je Ksenija imela nekaj časa svoj kiosk v Ljubljanskih cvetličarnah. To ne drži, res pa je, daje bila v tej ugledni ljubljanski delovni organizaciji Ksenija zaposlena 2 leti in 2 dni. Tačas Ksenija gleda naprej. V preostanku leta vam bo ponudila po lastnih zamislih okras za stanovanja, pogrinjke, adventne venčke, suhe aranžmaje, v decembru pa seveda zamisli pri dekoraciji in aranžiranju daril. V primeru, da stranka potrebuje cvetličarsko uslugo v soboto popoldne ali nedeljo, se prav tako lahko obrne na telefon 721-218 in ustreženo ji bo. OB KONCU SE KSENIJA KOS LEPO ZAHVALJUJE SVOJIM STRANKAM ZA OBISK OB 1. NOVEMBRU IN SE LEPO PRIPOROČA. Jurčkovi piškoti za decembrska obdarovanja.. V Depali vasi ob cesti že 2 leti deluje Boutiqua Jurček, MIRE KOLAR, v katerem izdelujejo izvrstne slaščice. O tej posebni slaščičarski ponudbi kvalitetnega peciva smo že poročali. Za decembrska obdarovanja pa v Boutique JURČEK pripravljajo posebna presenečenja, v začetku decembra, pred MIKLAVŽEM, bo moč kupiti posebnega parkeljna za obdarovanje otrok in seveda tudi drugo kakovostno pecivo v sedmih različnih izvedbah. Pecivo pripravijo in dekorirajo tudi v posebne darilne škatle. Za večje količine pričakujejo, da jih boste naročili po telefonu 724-131. Priporočajo se za obisk in vas pričakujejo ... Boutique Resnik pred prazniki V Boutique Resnik (Janez in Marija Resnik) se pripravljajo na bližajoče praznike. V sklopu teh priprav so organizirali pred dnevi v Hali KC v Domžalah tudi odmevno modno revijo, ki je gotovo dosegla svoje informativno poslanstvo. Pa vendar v kolektivu, ki se posveča najnovejšim modnim dognanjem, želijo obvestiti o obsegu svojih modnih prizadevanj. V boutique Resnik boste našli vso modno konfekcijo za vse starosti — obleke vam sešijejo po naročilu (zlasti pred prazniki pričakujejo naročila za slavnostne priložnosti), šivajo športne obleke in vse mogoče izdelke za najmlajše. Ob obisku vam bodo radi pokazali kostume, plašče, krila, hlače, bluze in drugo, po najnovejših modnih zapovedih in iz najboljših (tudi uvoženih!) materialov sešito konfekcijo ... > Ko vas pričakujejo, vam iskreno čestitajo za praznik republike. Boutigue Resnik MIZARSTVO - KOCIANČIČ DRAGOMEU 83 IflBIflHi 61230 DOMŽALE Tel.: 377-058 V redno delovno razmerje sprejmemo KV mizarja. NOHTI so odraz urejene in negovane ženske. S kvalitetnimi uvoženimi nemškimi in ameriškimi materiali in njihovo tehnologijo vam vaše nohte, ki so morda krhki, se cepijo ali jih grizete, ojačamo in podaljšamo. tel. 831-236 Od 15h dO 17h in 329-620 do 20h. Po sklepu zbora delavcev, komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge VODJA RAČUNOVODSTVA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — višja ali srednja šola ekonomske smeri (VI.—V. stopnja) — pet let delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov OBRTNIK, Mengeš, Prešernova 2. Novo v Domžalah: Odprta trgovina »Kolodvor« Obveščamo cenjene potrošnike, da smo odprli novo trgovino s sadjem in zelenjavo, brezalkoholnimi, alkoholnimi pijačami ter drugo pestro izbiro ETINIH proizvodov. Trgovina se nahaja v Kolodvorski 5. Delovni čas je vsak delavnik od 8.—19. ure, v soboto od 8.—17. ure in nedelja, prazniki od 8.—12. ure. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! k napredek JJjV domžale h. trgovsko gostinska DO NAPREDEK n.sol. o. domžale Novo v TGDO Napredek Domžale pred decembrskimi nakupi Konec leta je čas nakupovanj, obdarovanj in zabav, zato smo se za ta čas v naši DO dobro pripravili. V vseh SAMOPOSTREŽNIH PRODAJALNAH vam nudimo v akcijski prodaji: kekse, napolitanke, žganje, rum, brandv, sadne sirupe, ribje konzerve, ta bela in rdeča vina po ugodnih za praznike znižanih cenah. V VELEBLAGOVNICI bi vas radi opozorili ne potrošniška posojila, ker si marsikdaj le take lahko privoščimo kakšen nakup. Za vse blage odobravamo posojila z 25 odstotkom pologa ir 3 mesečnimi obroki, brez obresti. Posebno ugodna so posojila za žensko, moško in otroško konfekcijo; 4-mesečni obroki, brez pologa in brez obresti. Tudi na oddelku elektro in na oddelku pohištva imamo ugodnejše kreditne pogoje. Mogoče ste prezrli, da v naši veleblagovnici na elektro oddelku prodajamo TUDI GLASBILA, ki so lahko zelo lepo poučno darilo. Na zalogi imamo: pianine, harmonike diatonič-ne in klavirske, trobente, vse vrste kitar, violine itd. Posebno smo se potrudili pri založenosti na ODDELKU IGRAČ, ker pričakujemo, da bo v teh dneh še posebno dobro obiskan. Pripravili smo vrsto uvoženih igrač, pa tudi veliko domačih čaka na otroke vseh starosti. Nekaj zanimivih igrač vam tudi predstavljamo, tako da se boste lahko odločili za nakup. Za dečke bo primerno vesoljsko vozilo 65.220 din, več vrst železnic po ca. 80.000 din, veliko avtomobilčkov na vodenje po ca. 60.000 din. Za deklice že priljubljeni dojenčki okrog 50.000 din in lutke vseh vrst velikosti, ter orgle 195.000 din, razna glasbila, šivalni stroji, blagajne, telefoni. Za najmanjše imamo več novosti: tekstilno sestavljanko Sve-ba 54.000 din, Miki Miške 61.000 din, Boleka 40.000 vse iz mehkega tekstila. In kam zvečer s prijatelji? 5. novembra, smo, če ste mogoče prezrli, ponovno odprli prenovljeno restavracijo SLAMNIK. Za goste v »najlepših letih« pripravljamo hrano in dobro pijačo, pa še za ples vsako soboto smo poskrbeli. Ad. Novo v TGDO napredek ... Dobrodošli v naši restavraciji vsak dan od 9. do 22. ure, v sobotah pa do 1. ure. Ob nedeljah imamo zaprto. Komunalno podjetje Domžale obvešča: Smeti in odpadki... I. Komunalno podjetje Domžale, TOZD Komunala, Enota javna higiena obvešča, da je v smetišču Dob od 15.11.1988 uveden zimski urnik obratovanja in sicer vsak delavnik od 6. do 18. ure, vsako soboto od 6.—14. ure, ob nedeljah pa je odlagališče zaprto. Krajane prosimo, da ob dovozu odpadkov na deponijo upoštevajo navodila čuvaja smetišča. II. Komunalno podjetje Domžale, TOZD Komunala, Enota javna higiena obvešča uporabnike komunalnih storitev, da bo v prazničnih dneh odvoz odpadkov organiziran po naslednjem razporedu: — namesto torka, dne 29.11.1988 bo odvoz organiziran že v ponedeljek, 28.11.1988 — namesto srede, dne, 30.12.1988 pa bo odvoz izvršen v četrtek, 1. 12.1988. Uporabnike prosimo, naj postavijo smetnjake na omenjen dan odvoza na odjemno mesto do 6. ure zjutraj. VODJA TOZD KOMUNALA Janez Repnik, gradb. ing. ZAHVALA Ob izgubi najinega dragega očeta ANTONA OREHKA-BRATETA se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti, mu poklonili cvetje ali pa kakorkoli drugače počastili njegov spomin. Zahvaljujeva se tudi vsem, ki ste nama na kakršenkoli način izrazili sožalje in nama ponudili svojo pomoč v teh težkih trenutkih. Barbara in Iztok z družino. V SPOMIN IVANU TIČU Kje si ljubi ati — mož, kje je tvoj vesel obraz, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas? Žalostno pojo zvonovi, grenko od tebe je slovo, ko ti vzelo je življenje mlado v gozdu je drevo! Hvala vsem, ki se ga spominjate! Žena Joži, hčerka Matejka in sin Jožko. ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage mame, sestre, stare mame in tete HELENE KURMANŠEK roj. Majhenič iz Gorjuše 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnokom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Še posebno se zahvaljujemo dr. Janeži-ču, dr. Župevčevi, gospodu župniku Žnidarju za lepo opravljeni obred, DO TOSAMA in KU za poslovilne besede ob grobu, oktetu TOSAMA in vsem vam, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči otroci z družinami. V SPOMIN 8. decembra mineva leto dni, kar nas je zapustil ljubi mož, ati in stari ata MIHA URBANČIČ iz Dragomlja 6 Delo in skrb za nas, je bilo tvoje življenje. Kako žalosten in tih je naš dom, odkar tebe več ni. Mirno in tiho si odšel od nas, a v naših srcih boš živel večno. Hvaležni smo ti za vse, z žalostjo v srcu se te bomo vedno spominjali. Žena Kati, sin Danilo z ženo in hčerka Majda z družino. ZAHVALA V j58. letu nas je nanadoma in prerano zapustil z bolečino v srcu naš dragi mož, oče, stari oče, brat in svak ERNEST GABERŠEK z Vira pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, ki so v takem trenutku stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga v tako velikem številu spremili na mnogo prerani zadnji poti. Najlepša hvala kolektivu Papirnica Količevo, praporščakom, spremljevalcem, gospodu župniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Hvala tudi pevskemu zboru iz Domžal ter zdravniku tov. Banku za humanitarno skrb. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. NATAŠA PAVLI Ljubljanska 91 blok SPB 2 z dvorišča tel. 723-566 Odprto vsak dan od 9.—12. ure in od 16.—19. ure. Sobota od 9.—12. ure. Za obisk se priporočam! MILICA SPB-2 POSLOVNOST JE SKRIVNOST USPEHA? Preglejte naš cenik, prihranili boste denar! Restavracija Repovž Domžale V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil za večno naš dobri mož, oče, ded in praded ANTON BRODAR iz. Zg. Dobrave pri Moravčah Že eno leto bolečin, odkar so tihi koraki le spomin na tebe: ta spomin nate ne bo nikdar usahnil. Hvala vsem, ki se spominjate nanj in mu prižigate svečke. Uhranili te bomo v hvaležnem in lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi. V SPOMIN V neizmerni žalosti ob smrti naše zlate žene, mamice in babice MILICE PODBREŽNIK se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in sočustvovali z nami. Iskrena hvala vsem, ki ste cenili njeno nesebičnost, skromnost, plemenitost in dobroto ter jo v tako velikem številu pospremili v njen po-slendji dom počitka. Vsi njeni. Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata LOVRA PETERLINA st., ščetarskega mojstra iz Preserij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnokom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darove namesto cvetja. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku in duhovnikom za slovesno opravljen pogrebni obred. Enako tudi iskrena hvala C. Majce-noviču in Marijinim sestram za lepo petje. Posebno se zahvaljujemo dr. Ireni Crecs in dr. Petru Ce-rarju za požrtvovalnost in zdravljenje v času njegove bolezni. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti naše mame JOŽEFE ROŽIČ izžej se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev v Domžalah za skrb in nego ob njeni težki bolezni. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku iz Doba za njegove obiske pri njej in za lep poslovilni obred. Zahvala pa velja tudi oktetu TOSAMA za lepo zapete ža-lostinke. Mož, sinovi in hčere ZAHVALA Ob izgubi moje drage sestre MARIJE KVAS Sokove Mici iz Preloga se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani, mi izrazili sožalje, darovali prelepo cvetje in pokojnico spremili na zadnji poti. Lepo se zahvaljujem dr. Cerarju, sestri Bredi, gospodu župniku in pevcem iz Ihana in vsem sosedom za pomoč. Žalujoča Francka. Tiho skromno si živela, tiho skromno si odšla, a srce po tebi joče naša dobra mamica. ZAHVALA Ob smrti najine mami TEREZIJE HROVAT iz Doba se zahvaljujeva vsem za darovano cvetje, izrečeno sožalje, OO ZB Dob, praporščakom, tov. Mari Pavli za poslovilne besede ob grobu. Hvala gospodu župniku Janezu Jarcu in cerkvenim pevcem za lep pogrebni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti na pokopališču v Radomljah. Sin Justin in hčerka Ivica. V SPOMIN Mineva tretje leto žalosti, ko si nas nepričakovano zapustila ljubljena MOJCA ŠKOFIC Čas ni zacelil rane. Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni. Domača lipa zdaj sameva, pod njo na klopci te zdaj več ni. V naših srcih je praznina, močno pogrešamo te vsi. Skrb, delo in trpljenje, dragi oče, bilo tvoje je življenje. Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ' ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica IGNACA BIZIUA, Cesarjevega ata iz Češnjic pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, mu darovali cvetje, nam izrekli ustno ali pisno sožalje ter pokojnika v tako lepem številu spremili na zadnji poti v Moravče. Še posebna hvala gospodu župniku Primožiču za opravljen obred, dr. Farkašu in Džuriču za lajšanje bolečin, pevcem za zapete žalostinke, godbi na pihala iz Moravč, organizaciji ZB Moravče za poslovilne besede in praporščakom. Zahvala velja tudi delovnim kolektivom: HP Kolinska, IMP Ljubljana, Emona Zalog, Napredek Domžale, Meso Kamnik, osnovni šoli Dob, osnovni šoli Krtina, Induplati TOZD Peče, Tosami Vir in vsem, ki ste z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih. Žalujoči njegovi. ZAHVALA Ob smrti sina in brata JANEZA PIRCA iz Goričice pri Ihanu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala sosedom, posebno Razpotnikovim, DO »Termit«, Ihanskim pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred. Mama in sestre V SPOMIN Minilo je dve leti, odkar nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, oče in stari oče MARTIN GORIČAN iz Zidov pri Trojanah Njegova dobrota in skrb ostajata v neizbrisanem spominu. Žalujoči: žena Tonika in otroci z družinami. Svet je gledališče: Prideš, vidiš in odideš. V SPOMIN! 3. decembra mineva žalostno leto, odkar je tragično odšel ljubljeni sin in brat ROMAN HRIBAR Hvala vsem, ki prinašate cvetje in prižigate svečke na njegov prerani grob. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MIRKA AVBUA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za cvetje in spremstvo na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Farkašu za pomoč in tolažbo v času bolezni, obema govornikoma, pevcem, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste nam nudili pomoč, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. V SPOMIN 22. novembra mineva leto dni, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, dedek in tast FRANC ZAJC Kovačev ata iz Količevega Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob izgubi plemenitega ata MIHAELA KMETICA roj. 1900 iz Trzina se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in se od njega poslovili-Hvala govornici krajevne organizacije združenja zveze borcev Trzin, gasilskemu društvu, gospodu župniku, praporščakom, Mengeški godbi, pevcem iz Domžal. Hvala tudi tov. Ivi Kralj. Vsem in vsakemu posebej srčna hvala! V IMENU VSEH, KI SMO GA IMELI RADI. Vsi njegovi. IN MEMORIAM: IVO SONC Nikjer ne slišimo tvojega glasu, zdaj tišina je le okrog nas; a v srcih le spomin živi, da bil si nekdaj z nami ti. , 12. oktobra je minilo 7 let, odkar je nastala nova vrzel v vrstah tistih, ki so se sprva z orožjem, nato pa z delom in idejami borili za svobodo in lepši jutri. Tega dne smo se za vedno poslovili od pogumnega borca in aktivnega družbenopolitičnega delavca, tovariša Iva Sonca. Rodil se je materi napredne delavske družine. Že kot otroka ga je življenje sunilo na trnovo pot, koder mu je bilo usojenih nekaj več kot šestdesetletij. Niso bila prazna. Bila so ustvarjalna polna leta. Spremljal jih je duh po napredku. V Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir ga pogrešamo. Pogrešamo njegovih pobud, idej in predlogov, katerih mu nikdar ni manjkalo in katera so pozitivno odmevala v vseh naših sredinah. Mnogo skritih idej in načrtov, za katere je tov. Ivo menil, da sol družbeno koristne, je ostalo za vedno skritih in zato je morda tudi Krajevna skupnost Toma Brejca Vir za marsikatero človeško dobrino prikrajšana. Po naravi skromen in neopazen je vendarle dal svoje vrste pečat razvoju Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir in širši družbeni skupnosti, ki se tako hitro in bogato razvija. S svojim delom si je vtisnil neizbrisano mesto pri razvoju Krajevne skupnosti in pri oblikovanju krajevne samouprave. Bil je eden zadnjih markantnih prekmalu umrlih delovnih in človeških vzornikov. Zaradi omenjenega so Ivu Soncu z izjemo velikim številom ob slovesu krajani izkazali spoštovanje. Občani Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir pa Iva Sonca nikoli ne bomo pozabili. Krajevna skupnost Toma Brejca — VIR. ZAHVALA Ob nenadni in boleči smrti sina, brata in strica TONETA KRIŽNARJA iz Doba pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sočustvovanje z nami ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Mihi Žnidarju za lep pogrebni obred, narodnim nošam, gasilcem, pevcem iz Moravč in Marjanu Trobcu. Žalujoča mami in vsi njegovi --:-\a OBČINSKI POROČEVALEC PROIZVODNO PODJETJE S P. o Telefon (00!) 737 217. (061) 737 139 Telegram Semesadike Mengeš Tek rac 50120-601-30325 G1?34 MENGEŠ izvozno-uvozno podjetje nudi poceni kvalitetno seme, sadike za pogozdovanje, parke in drevorede. TOZD INŽENIRING SBP TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM MENGEŠ, ROPRETOVA POT 16 - tel.: 737-395 in 737-372. Cenjenim kupcem, poslovnim strankam in občanom čestitamo za dan republike 29. november. Po ugodnih cenah nudimo vse vrste gradbenih materialov. Delovni čas od 7.—15. ure in vse sobote od 7.—12. ure. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! KOLEKTIV TOKO ČESTITA OBČANOM OB PRAZNIKU REPUBLIKE! Splošna gradbena dejavnost BETON — Zagorje ob Savi n. sol. o. TOZD GRADNJE DOMŽALE Ljubljanska 72 a PRIPOROČA SVOJE STORITVE IN ČESTITA K PRAZNIKU! A-S DOMŽALE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE DOMŽALE ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER! ter obenem predstavlja svojo dejavnost: — izdelava karoserij ter delov karoserij za tovornjake, avtobuse, priklopna vozila ter delovne stroje, — nakup in prodaja rezervnih delov na drobno, — nakup, popravilo in prodaja rabljenih in poškodovanih vozil, — pooblaščeni VW servis. v nap ■V da h 'JjgSgj* trgovsko gostinska DO NAPREDEK n.sol. o. domžale DELAVCI TGDO NAPREDEK DOMŽALE ČESTITAMO SVOJIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER Želimo vam veliko delovnih uspehov. Upamo, da bo naše sodelovanje uspešno in da boste še naprej zadovoljni z našim delom. Delavci Napredka ELEKTROTEHNA ELEKTROTEHNA - MELODIJA proizvajamo svetovno priznane proizvode: — klavirske harmonike od 40 do 120 basov — diatonične harmonike — klasične kitare — električne kitare — notne zvočne table — orkestrsko elektroniko — pribor za glasbene instrumente. PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! TOZD MLINI DE DOMŽALE Vsem svojim poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu republike — 29. novembru! Priporočamo svoje izdelke in storitve! Obrtna zadruga ~v §lWjUl1 ZOR4, DOMŽALE p. o. 61234 MENGEŠ, Prešernova 33 Zadružnikom, poslovnim partnerjem ter vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu republike! HELIOS KEMIČNA INDUSTIRJA n. sol o. DOMŽALE OSOUD f!A/lCN( IN PREDELOVALNE INDUSTRIJE l*MUA o O LJUBLJANA Čestitamo ob praznovanju in želimo veliko delovnih uspehov vsem delovnim ljudem in občanom! f^D TOSAMA Vsem poslovnim partnerjem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo za praznik! Priporočamo svoje izdelke! TEKSlIL TOZD filc mengeš Blojčova 4 61234 Mencaš Izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca. Delovni kolektiv želi veliko delovnih uspehov vsem občanom in čestita za praznik! Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov n.sol.o D S TOZD KEMIJA v Mengšu Proizvajamo fermacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine. ob prazniku Čestitamo vsem občanom domžalske OBČINE m, » « Ljubljanska cesta 18 61230 Domžale RUDARSKO PODJETJE KREMENOVIH PESKOV IN OPLEMENITENJE NEKOVIN n. sol. o. Čestitamo za praznik in želimo obilo delovnih uspehov! papirnica količevo Proizvajamo: KARTONE: premazne, nepremazne dupleks in tripleks ter specialne vrste kartona PAPIRJE: težko propustne, ovojne in embalažne LEPENKE: specialne vrste za potrebe obutvene, elektro in tekstilne industrije. ČESTITAMO ZA PRAZNIK! komunalno podjetje domžale tO 61230 Domžale, Ljube Šercerja 4, telefon: (061) 721 426 VSEM PORABNIKOM NAŠIH STORITEV, POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE! INDUSTRIJSKI KOMBINAT »PLANIKA« KRANJ TOZD TOVARNA OBUTVE »MOJCA« LUKOVICA Čestita ob dnevu republike! UNIVERZALE DOMŽALE INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O. kidričeva 4 ZA PROSTI ČAS, PRI REKREACIJI IN ŠPORTU, FUNKCIONALNA IN ELEGANTNA OBLAČILA. IZDELKI UNIVERZALE DOMAŽALE Vir, Šaranovičeva 21 a ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. november! DELOVNA ORGANIZACIJA Slovenijales lesnfnMfvena RADOMLJE Priporočamo vam nakup naših izdelkov: — visoko kvalitetnega sedežnega pohištva — usnjenih počivalnikov in sedežnih garnitur — žaganega lesa — visečih stropov — stebelnih rezkarjev za numerično vodene rezkalne stroje. Vsem občanom čestitamo ob prazniku in želimo veliko delovnih uspehov! KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE hidrometal MENGEŠ, GORENJSKA CESTA nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge: — izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, — izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode, — izdelava in montaža opreme za obdelavo blata. IN ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE! OBRTNIK MENGEŠ "obrtnik- mengeš, Prešernova 2 I II II I OBRTNA DELOVNA ORGANIZACIJA ZA IZVAJANJE OBRTNIŠKIH IN STORITVENIH DEL p.o. »OBRTNIK« Mengeš, Prešernova 2 Obrtna delovna organizacija za izvajanje obrtniških in storitvenih del p. o. Vsem poslovnim partnerjem in strankam čestitamo za praznik republike. Priporočamo naslednje usluge in storitve: — zidarstvo, fasaderstvo in ostala gradbena dela — ključavničarska dela — steklarska dela — parketarska dela, pečarska, slikopleskarska dela in vodovodne instalacije. TA MI IZ induplati Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r. o. JARŠE, p. DOMŽALE ČESTITAMO K PRAZNIKU! SE PRIPOROČAMO IN ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE! Izdelovanje notranje opreme in pohištva Mengeš, Blejčeva cesta _ ... „ . . .__K Nagradna križanka Za današnjo nagradno križanko razpisujemo 10 nagrad: 5 bo praktičnih, 5 pa knjižnih. Reševalce križanke prosimo, da pošljejo rešitve na naslov: Uredništvo Občinskega poročevalca, Ljubljanska 34, Domžale p.p. 2, s pripisom nagradna križanka do 7. decembra 1988. občinski poročevalec STR*N. .23 Andrej Zaje je bil v kinu: Kino Love story.. Da bi dokazal, da sem še svojih odločitev gospodar, predvsem pa da bi izrazil protest proti Ljubljanski televiziji, sem se odločil, da grem v kino. v lepo, novo, domžalsko Kinodvorano. Da bi me kdo posiljeval, da moram gledati kriminalko, kakršna je bila »Vrtnice in kaktusi«? Ne! Pa sem šel, ne da bi se prej pozanimal, kaj je na sporedu tisto nedeljo v domžalskem Kinu. Zadel sem v črno. Vrteli so najbolj vznemirljiv, najbolj erotičen, seksualno pornografski film. Strokovno se temu reče: »trdi pomit«. Film, kijih v Ljubljani, ki v tem pogledu zaostajajo za Domžalami, vrtijo ob enajstih ponoči zaradi otrok, ki morajo tedaj že spati. Vstop, kjer vrtijo take filme v Ljubljani, otrokom ni dovoljen. V Domžalah pa je spolna vzgoja naprednejša, zato hodimo malodane po hišah in vabimo otroke k popoldanskim in večernim predstavam. Človek bi pričakoval, da bo dvorana zasedena od tistih, ki znajo samo žogo brcat in malto delat. Toda ne, bili so povečini otroci, tam iz četrtega, petega razreda, taki, da so njihove glave komaj gledale izza visokih oblazinjenih sedežev. Pa ne misliti, da sem kakšen staromoden moralist. Raje nasprotno. Film, v katerem se gredo uro in pol »ata in mamo« z vso elementarnostjo, na vse mogoče in nemogoče načine, film, ki je še nedavno buril duhove selekcijonarjev in filmskih kritikov, film, ob katerem še odrasel človek ne more ostati neprizadet, če ga gleda, jaz sem ga in misel, da so ga lahko gledali tudi moji otroci, je bila kar malo neprijetna. Toda mi smo razvita družba, vsaka hiša je polna video in druge elektronike, ki jo gledajo in poslušajo otroci, pa če jim še tako branimo. Zakaj neki bi potem še na velikih ekranih gledali kako se delajo otroci in kako se počno stvari, zaradi katerih smo tudi mi na svetu. Da imaš le petsto jurjev (kar ni malo), ki jih suneš mami iz predala, škat- Rašica »Kako si ti nesramen!« Na medsebojne odnose v tej vražji naglici največkrat pozabljamo, verjetno pa najmanj pozornosti dajemo odrasli prav v stiku z najmlajšimi. V Napredkov! Rašici v Mengšu se je zgodilo tudi to... Blagajničarka je dala desetletnemu fantičku — popolnoma nepomembno je to, da je bil to moj sin — namesto desetih dinarjev, dvakrat po pet dinarjev. »Pet dinarjev pa ni več veljavnih ... /Ve bom jih vzel...« se je uprl mali. Tovarišica blagajničarka ga je spretno prepričala, da pač nima drobiža in da ni nič narobe, če jih vzame, saj jih lahko naslednjega dne vrne na blagajni njej. Glavno je, da so računi čisti. Fantič je tako tudi naredil: vzel je dvakrat po pet dinarjev spet nabavni, vrnil blagajn/čar-ki. Le-ta ga je grobo opozorila: »To pa ni več veljavno. Tu jih že ne boš podtikal...« Mali pa se ni dal. Tovarišici je povedal, da mu je prav blagajničarka to svetovala, na hitro oddal tistega spornega jurja in odšel iz trgovine. Naslednji dan, ko je spet nabavljal, pa je slišal levite: »Joj, kako si nesramen! Ti si pa tisti, ki je najbolj nesramen od vseh!« Seveda vpričo vse trgovine, po mojem skromnem mnenju popolnoma neupravičeno. Naredil je samo tako, kot so mu svetovali, nasploh pa niti prvega dne ne bi smeli na blagajni deliti kovancev po pet dinarjev. Vsak človek si napiše svojo osebno izkaznico, ti dve blagaj-ničarki se verjetno trudita, da še posebno zanimivo... Vse skupaj je skoraj nepomembna malenkost, nazorno pa vendarle kaže, zakaj ima bližnja zasebna trgovina Škrni-celj vedno več prometa. Nesramnost pa taka! Ivan Sivec in jih naslednji dan, ko je bil Marginalije na temo avtobusno postajališče v Domžalah: Bolje nekaj kot nič, vendar... Upala bi si trditi, da imamo med mesti, s katerimi se lahko primerjamo (samo sosednjo občino poglejte!) najslabšo avtobusno postajo, če ji sploh lahko tako rečemo. Malce smo jo hoteli izboljšati s pokritim delom, ki bo zanesljivo koristil tistim nekaj tisočem, ki iz dneva v dan ob vsakem vremenu čakajo na avtobus. Opomogla si je zlasti desna stran postaje (proti Ljubljani), ki je bila v zimskem času brez sedežev in ji novo pridobljenih 20 in morda še nekaj več sedežev pomeni ogromno pridobitev! Ali pa to pomeni, da avtobusne postaje v sredušču Domžal še nekaj časa (let) ne bo, nas ve bolj malo, kajti če bomo do nje prišli kmalu, smo morda s postavitvijo neke vrste odprtih »kontejnerjev« porabili kar precej denarja (milijard), kdo ve... Ob tem pa se resno vprašam, ali ni (bilo) nobene možnosti, da vendarle s finančnimi sredstvi, ki so na voljo, pridemo do solidne postaje, avtobus kjer ne bo oviral (zlasti zjutraj in okoli druge) prometa in kjer bodo ljudje lahko zadovoljili eno izmed svojih osnovnih potreb, ki nikoli ne vpraša kdaj in kje (WC). Kaj je s prostorom, na katerem bomo čez kdo ve koliko časa postavili hotel? Mar res ni bilo možnosti, da bi podprli še kakšno izmed hiš (menda so nekatere že odkupljene!!!) in na tem prostoru uredili morda samo montažno avtobusno postajo. Slišati je bilo tudi za lokacijo blizu sedanjega Kuriva, vendar sem prepričana, da bomo pokurili kar še nekaj drv in premoga, preden bo podrta ograja, odkupljeno zemljišče, preseljen NAPREDEK ipd... Sicer pa kaj bi tarnali in jamrali, si upali celo dvomiti o najboljši rešitvi problema avtobusne postaje v Domžalah. Pri nas je veliko pomembnejših reči kot so urejena avtobusna postaja in javno stranišče! Se vam ne zdi? OSA le ali denarnice, pa ti je vstop dovoljen, ne glede, koliko si velik in star. v Domžalah je v tem pogledu popolna svoboda in demokracija. Za gradnjo lepe kinodvorane smo občani naše občine veliko prispevali. Dve tretjini, pravijo. To je veliko denarja. Da dvorana sploh ni naša, domžalska, ampak last Kinematografov Ljubljana. Vzgled naše širokosrčnosti je »Ljubljana« privolila in obljubila, da bomo imeli pri pomembnih odločitvah, v zvezi z dvorano svoj glas in celo to, da bo najem dvorane za določene prireditve, ki nimajo zveze s filmom, brezplačen. Ob sklepu tega dogovora smo se prijateljsko objemali, »malo« smo pili in tudi jedli. Potem pa je bilo hitro vsega konec. Zdaj nimamo nobenih pravic. Tako pravijo »naši« upravljalci dvorane. Repertoar filmov je izključno stvar Ljubljane. Najem dvorane za izven filmsko prireditev je dražji kot v katerikoli dvorani v naši občini. Skratka, izviseli smo, tako pravijo »naši«. Zato, voditelji, vzgojitelji, ohranite mirno kri, zaradi »trdih por-ničev«, ki jih gledajo naši otroci. V Ljubljani sicer pravijo, da so za kompromis, za dialog, ki bi ustrezal obema: Ljubljana—Domžale, toda v Domžalah do omenjenega sodelovanja sploh nikomur ni. Ni! Nikogar ni! Obisk v kinematografih strahotno upada, kljub filmom, o kakršnih teče beseda. In prav nič čudnega ne bo, če bomo pojutrišnjem slišali, da so dali kinodvorano v najem za skladišče, ker so se prisiljeni podrejati tržni politiki in podjetništvu. In če razpredam misli naprej. Zdaj, ko z veliko vnemo gradimo domove, dvorane, stadione in vsemogoče objekte, ker smo pač bogati, kaj bo, če vedno ne bomo bogati in denarja še za vzdrževanje domov ne bo in ne za razne aktivnosti v njih. Bodo lepe dvorane res postale skladišča? Nekaj jih je že. To je samo razmišljanje. »Trdi pornič«, ki sem ga gledal v Domžalah, je tako vzgojno vplival na fantiče, da so kar obsedeli, ko je bilo filma konec. Precej pa jih je tudi »stalo« ... Andrej- Zt,JC Predstavljamo nov obraz: Naš občan, Polde! Polde Poljanšek (šef ali BOSS Agropopa) je domžalske matere dete. Na domžalski pedigre je ponosen in se je za »domžalstvo« že potegnil, v tem smo mu v Uredništvu priča. Čeprav Stob umira — po zaslugi Poldeta Poljanska (privzet si je tudi dodatno ime Matija) še ne bo izumrl. Stob in Domžale sta Poldetovo mesto, koder se je odločil pričakati starost. Da pa bo čas do nje po svoje razgibal, mu lahko verjamemo. Že v kratkem (26. II. 1988) bodo v Hali KC svojim someščanom Polde in Agropopovci pripravili promocijo nove plošče in kasete in sicer na koncertu G D Žeje Trojica. Domžalčanom je Polde obljubil, da bo ob otvoritvi lokala, ki ga gradi v Stobu, Ljubljanska 47, nastopila tudi ŠERBI in sicer po sistemu »zgoraj brez«. Težko čakamo tisti trenutek, do tedaj pa prinašamo Šerbi le za predjed. . . s salamo . . . Kozmetični salon Tatjane Majcen: Limfna drenaža obraza..._ Tatjana Majcen je medicinska sestra, ki ima svoj Kozmetični salon na Viru. Njene storitve smo že predstavili, vendar jih poglejmo še enkrat. Tatjana opravi: — nego obraza — limfno drenažo obraza — masažo telesa — odpravljanje odvečnih kilogramov — odvajanje od kajenja — pedikuro in druge kozmetične storitve. Odprto ima izmenoma dopoldne in popoldne med 8. in 72. uro ter med 74 in 19. uro. Tatjano lahko pokličete tudi na telefon 724-393 vsak dan, razen srede in sobote. Semesadike Mengeš: Letos ne bomo prodajali novoletnih jelk... »Cenjene stranke obveščamo, da v letošnjem letu ne bomo prodajali novoletnih jelk. Pri nas pa se lahko oskrbite s sadikami za živo mejo, ostalimi okrasnimi sadikami, vrtnicami in sadikami sadnega drevja. - Vse informacije lahko dobite po telefonu 737-217«. Priznanje »ZLAT« SLAMNIK« — BUDNICARJEM Uredniški odbor Občinskega poročevalca je rtf svoji zadnji seji sprejel sklep, da se priznanje zlafl slamnik podeli BK Budničar za neverjetno veliM količino opravljenega prostovoljnega dela njihoj vih članov. Zgradili so ob vse uspehih, ki so jih v dosegli, še pokrito balinišče na VIRU in tak« dokazali, da se z veliko požrtvovalnosti in mali denarja lahko uresničijo tudi zahtevni družben interesi... Grajo »GORJAČA ROKOVNJAČA« — ČEBELARSKI ZVEZI SLOVENIJE Grajo Gorjača rokovnjača namenjamo čebelarski zvezi Slovenije za skoraj 20-letno propadanje nesojenega čebelarskega doma v Lukovici. Meta Pometa: 0 idiotih revoluciji V eni prejšnjih številk sem se že obregnila ob našo sisari-jo (brez komentarjev tudi to pot ni šlo), pred kratkim pa je ta mašinerija (skupaj z državnoupravno) dobila tudi uradno, studiozno, elaboratsko (joj, kako nekateri ljubijo elaborate) obliko. V njej se raziskuje, ukinja, ugotavlja, ocenjuje, premetava in reorganizira. Kdo dela, kdo ne, kdo bo ukinjen, kdo premeščen, kdo je doslej odločal, kdo bo odslej krojil! Strogo, analitično. Pa me vendarle vse spominja na nekaj, kar sem nekoč že poznala. To bo še pestro, to se bo še sisa-rilo, da se le ne bi prekmalu sesirilo in skisalo. Ne smemo pa pozabiti, da smo imeli v tem mesecu Domžalčani kar dva visoka obiska. In to v pravem pomenu besede. Dvometraška. Pa se jima od višine še ne vrti, četudi so enemu na »nekakšni« kandidacijski konferenci brez usmiljenja porezali krila; če ne to, pa vsaj pristrigli peruti. Ob tem sam pravi, da ni nikoli pričakoval, da bo lahko letal med ptiči, ki imajo oblast. In ti so prave kanalje, nekateri med njimi pa tudi kragulji. Seveda teče beseda o tov. Smoletu — Božičku in tov. Bavčarju-Zvezdi. O vseh resnih izjavah iz pogovorov z njima lahko berete drugje, jaz pa sem si zapomnila le nekaj »neresnih«. Tov. Smole nam je obljubil, da bo že letos Božič praznik, brezdelavnik. Zanesljivo. Letos je Božič namreč na nedeljo. Še bolj v »stilu« je bilo ob koncu vprašanje tov. Dolenca, enega najzavzetejših borcev zoper alkoholizem. Vprašal je: »Ali je bila 17. seja zares seja streznitve?« Zanima ga namreč, če je še kdo v Jugoslaviji pijan. Človek res ne more iz svoje kože. Seveda pa pri Smoletu ne smemo pozabiti še na njegovo preteklost. Za nas mlajše je prav neverjetna, sanjska. Povedal je namreč, da je bil že 19-leten Tanjugov dopisnik iz New Yorka. Jaz bi rekla: ta človek zares ni imel smole. Ob tem sem se spomnila tudi izjave predsednika jugoslovanske mladine na TV, ko je rekel, da je človek, ki pri 19-ih ni revolucionar, idiot, človek, ki je pri 50-ih še revolucionar, je pa še večji idiot. To je bila zagotovo izjava leta, še posebno, če jo ocenimo z vidika 17. seje CK ZKJ. Zakaj? Na njej je bila namreč imenovana komisija za prenovo ZKJ. In v njej so samo 3 (beri trije) člani mlajši od 50 let. To bo prenova! Jo komaj čakam!? Prenavlja in reformira pa se tudi naš časopis. Večina te reformne prenove poteka na sejah (kot je to v YU navada), nekaj pa jo zasledimo tudi na straneh, ki pridejo na svetlo. Rekli bi lahko, da se je naše glasilo začelo obnašati zelo tržno. Vse bolj želi ugajati cenjenemu bralstvu, še posebno moškemu delu. V njem namreč v zadnjem času opažamo vse več nagic in erotike. Zaenkrat le na zadnjih straneh, toda najbrž je samo še stvar pravega trenutka, ko bo tudi prva stran vabila s kakšno razgaljeno (razkrinkano) persono. Perverznosti tudi pri nas ne manjka. Pa končajmo. Ker je tole praznična številka, sem iskala in iskala in izbrala pesem moji domovini: Majko zemljo baš ti hvala u ime svih nas, — budala. Pesmico si prevedite kar sami. Saj ste navajeni... Metka Pometka PQ