216. številka.
Ljubljana, v soboto 20. septembra 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 b, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu §t. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Ne bo nič!
Upanje, da se skliče kranjski deželni zbor še meseca septembra na kratko zasedanje, da reši vsaj najnujše gospodarske zadeve, je splavalo po vodi. Deželnozborskega zasedanja ne bo, ker ga nočeta dr. Šuster-šič in njegov zaščitnik, ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič.
Kakor znano, je bila vlada pripravljena, sklicati dež. zbor, ako prevzame deželni odbor jamstvo, da bodo razprave mirne in stvarne. Vsled tega se je dež. odbor obrnil do vseh treh deželnozborskih klubov in jih vprašal, če hočejo dopustiti mirne in stvarne razprave. Klub narodno-na-prednih poslancev se je seveda ugodno izrekel, takisto tudi klub veleposestnikov, drugače pa se je izrekel dr. Šusteršič. Ta je pisal dež. odboru, da pripusti samo razpravo o uravnavi Mirne, sicer pa. da ne sme priti nobena druga zadeva na vrsto.
Umevno je, da ta odgovor dr. Šu-steršiča ni zadovoljil dež. odbora. Vsled tega je g. pl. Detela ne kot član klerikalnega kluba nego kot deželni glavar pisal dr. Šusteršiču pismo, v katerem ga je vprašal:
1. Pod kakimi pogoji bi bil pripravljen, dopustiti redno in stvarno razpravljanje deželnega zbora in
2. zakaj ni vprašal kluba klerikalnih poslancev v tem tako važnem vprašanju.
Odgovor dr. Šusteršičev na to gla varjevo pismo je klasičen. Šusteršič je odgovoril »glavarju, ki predseduje po večini liberalnemu dež. odboru,« da je naivno misliti, da bi klerikalna stranka dopustila redno zborovanje deželnega zbora. Ko potem dež. glavarja malo o šteje, da se mu je upal pisati tako pismo, pa pravi, da jedenkrat za vselej odklanja vsako
vsiljevanje deželnega odbora v avtonomijo klerikalnega kluba.
Ta »avtonomija« klerikalnega kluba — to je nekaj izbornega! Deželni odbor niki so se na glas smejali tej Šusterši čevi izjavi, ker ni prišlo nobenemu na misel, št, vtikati v »avtonomijo« klerikalnega kluba. Ta avtonomija obstoji menda v tem, da sme Šusteršič v imenu kluba odločati kakor hoče, ne da bi klub kaj vprašal.
Dejstvo je, da dr. Šusteršič v svojem odgovoru ni povedal, zakaj o tako važni zadevi, kakor je sklicanje deželnega zbora, sploh ni vprašal druzih poslancev svoje stranke.
Če ugaja članom klerikalnega kluba tako zaničljivo bagateliziranje, če puste, da dr. Šusteršič ž njimi tako pometa, kakor kak ošaben župnik s svojimi ključarji, je to njihova stvar. Vsekako pa je značilno, da je dr. Šusteršič rajše javno blamira l ves klub in raz ž a lil vse njegove člane, kakor pa da bi bil klub vprašal za njegovo mnenje glede sklicanja deželnega zbora. Ako bi imel Šusteršič v k 1 u b u z a n e s 1 j i v o v e č i n o, a k o bi m o gre 1 računati nato. da pritrdi klub njegovemu mnenju, potem bi gotovo ne izpostavil vseh klubovih članov javnemu z a smehu s tem, da jih o najvažnejši zadevi niti vprašal ni za njih mnenje. Bržčas je vedel, da klubova večina tudi glede obstrukcije ni njegovih nazorov, kakor ni bila njegovih nazorov, ko se je šlo za izvolitev deželnega odbornika iz kurije kmetskih poslancev in zato je rajše dopustil, da so postali klerikalni poslanci smešne in brezpomembne marijonete, kakor da bi se bil izpostavil nevarnosti, da v klubu samem učaka poraz.
Z ozirom na izjavo dr. Šusteršiča je deželni odbor sklenil, predložiti vladi vso korespondencovzadevi sklicanja deželnega zbora in dodati izjave, da deželni odbor od vlade zahtevanega jamstva za mirno in
stvarno delovanje dež. zbora ne more prevzeti.
S to izjavo je šel deželni predsednik baron Hein na Dunaj. Umevno je samo ob sebi, da se v takih razmerah deželni zbor ne skliče, da pričakovanega zasedanja ne bo in da ostanejo nerešene tudi n a j n u j n e j š e g o s p o-darske zadeve, ne le uravnava Mirne, nego tudi vse druge. Volilci naj se za to zahvalijo dr. Šusteršiču, z 1 a s t i pa škofu Jegliču, kajti Šusteršič more svoje burke uganjati le, ker ga podpira škof. _
imenovanja pri sodniji.
S Štajerskega. 19. sept.
Z velikim veseljem in zanimanjem čitali smo uvodni članek v cenj. Vašem listu od 16. t. m., v kojem napadate popolnoma opravičeno postopanje grofa Gleis-pacha pri oddajanju služeb v slovenskem delu Graške nadsodnije.
Popraviti se ima pa ime Konrad Duhatsch, čigar imenovanje ne bi bilo ravno tako škandalozno — saj je v imeniku od 1. januarja 1902 v vrsti 23. — v ime dr. Ferdinand Duhatsch, v imeniku pod št. 72!
Ta g. bil je pred kratkim v Celju v pisarni znanega Nemca dr. Kowatschitscha koncipient, prestopil je v justično službo pri upeljavi novega civilnega reda in je takoj dobil mesto pristava v Mariboru, kakor si je bil sam želel. Takoj, ko je bilo mesto državnega pravnika namestnika v Mariboru izpraznjeno, govorilo se je v uradniških krogih, da se poteguje dr. Duhatsch za to mesto, in da isto nihče drugi ne dobi kakor on.
Tako se za mesto nihče drugi ni posebno potegoval, posebno pa še radi tega, ker uradne in izvenuradne razmere pri sodišču v Mariboru, kjer je skoraj iz-ključljiva nemška kolonija, za Slovenca ne morejo ravno biti prijetne.
Pri pregledu imenika najdem med predniki dra. Duhatscha, ne glede na starejše Slovence, koji razumno za »nemško«
mesto Maribor niso mogli priti v poštev veliko število nemških starejših pristavov, kateri službujejo že dalje časa na deželi in so vešči našega jezika najmanj boljše ko dr. Duhatsch, imajo od 7 do 12 službenih let, imenovani komaj peto leto službuje, a vsem tem se je najbrž namignilo, da je njihova konkurenca za ljubljenca dra. Alberta Roscha, sekcijskega svetnika pri justičnem ministrstvu tako nenevarna, da so si najbrž kolke za kompetenco prihranili. Prišlo je torej tako, da je bil edini resni kompetent — ker sokompe-tentov Slovenci šteti ne moremo, v svojem petem službenem letu pomaknjen v VIII. činovni red.
Ker sem ravno omenil sekcijskega svetnika Roscha, me sili, da se še bavim z drugimi, koje je grof Gleispach ob času svojega vladanja v justičnem ministrstvu od graškega deželnega sodišča privlekel seboj na Dunaj, kateri sedaj še v njegovem zmislu delujejo in imenujejo.
Pred okroglo desetimi leti bil je grof Gleispach še ponižen predsednik graškega deželnega sodišča, civilni oddelek; personalni referent bil je takrat neki svetnik Schertibel in takozvani presidialist, Gleispachova desna roka, takrat svetniški sekretar dr. A. Rosch. — Ta dva gospoda sta že davno v justičnem ministrstvu, eden kot dvorni, drugi kot sekcijski svetnik in njihovo delo bo najbrž to, kar grof Gleispach želi, tudi pri sedanjem ministrstvu doseči.
Imenovani dr. Rosch bil je osebni prijatelj nekaterih Nemcev iz Spodnjega Štajerja in se prav dobro spominjam, da sem jih videl s sedanjim novim drž. pravd, namest. mariborskim v prijateljski zvezi.
Da je sodnijsko osobje na Spodnje-štajerskem matematično natanko tako sestavljeno, da pri nobenem sodišču niso kot konceptne moči nastavljeni sami Slovenci, to mora biti edino le zasluga gospoda dr.a Roscha, ker je tale o vsakem kompetentu natanko informiran.
Kar se tiče imenovanja dr.a Tschecha za Ljubljano, isto ni ravno tako v nebo-vpijoče, kakor mariborski slučaj, kompe
LISTEK.
iz dnevnika kaplana.
Kaplansko življenje je prav prijetno in oni zbadljivi refren znane pesmi: . . kaplan pa mora bit' sam« — v istini ni tako žalosten. Vse je pač odvisno od tega, ali so »ovčice pridne«. Navadno imajo farani kaplana rajši nego župnika, če je le količkaj ljubezniv. Teh par let, ko mora prakticirati, preide urno in potem ima lahko — svoje gospodarstvo. Seveda se naključi včasih, da je župnik previsok gospod, kuharica — peklenščak, farani prekunštni in malo nosijo za maše, in takrat hodi »gospodek« čmerno po svetu in se čisto nič ni čuditi onemu kaplanu, ki se je pri svojem premeščenju na drugo faro hudoval, da ne nese seboj drugega »okroglega« kakor klobuk na svoji glavi.
Tako sem izkusil marsikaj veselega ▼ svojih mladih letih. Ker nisem pisal dnevnika, naj vtaknem nekaj svojih spominov v podlistek vsem žalostnim in potrtim v razvedrilo. Da vsega ne pomešam, naj razvrstim vse po določenem redu, in sicer predvsem po — zakramentih.
Sv. krst je potreben, ah včasih tudi nepotreben zakrament, kadar, recimo, pošlje svojega otroka h krstu kak »Marijin otrok«. Ob novem letu, ko se naznanja z lece število za- in nezakonskih novorojencev, se navadno pripomni kaka pikra radi teh zadnjih. Nekje na Koro škem pa se je nekoč naključilo. da je bilo neko leto več ne kakor zakonskega naraščaja in to je toli ogorčilo tamošnjega župnika pri novoletni pridigi, da je raz lečo z netajeno nevoljo ropotal: »Sram Vas bodi, zakonski mož|e, da se daste prekositi od teh smrkavcev.«
Največ težav sem imel v začetku, in sicer ravno z ženskimi novorojenci. »Kako naj bo detetu ime?« — Načka! — Kaj pa je to? Kaka svetnica? Morda celo slovenska? Tega ni vedela botra, ni vedel cerkovnik. »Mi jo pač tako doma kličemo, saj jih jb še več po fari.« Šele župnik mi je sporočil, da je to — Kunigunda. Lepa metamorfoza!
Po krstu se vedno pije, cerkovnik in kaplan sta včasi tudi povabljena. Botre neso seboj križmec, t. j. belo ruto, ki se položi na otroka konec krstnih obredov v znamenje, da ni nič »vražjega« več na njem. Nekoč sem obhajal botrinjo s prav prijazno mlado botrico. Kako je hodila na
dom, ne vem. a drugi dan so mi šolarji prinesli križmec s krstno svečo, ki ga je baje »mehka« botra izgubila potoma. A to ni nič hudega, včasi so botre izgubile celo otroka.
Zakrament sv. pokore je najtežavnejše duhovniško opravilo, ako se vestno izpolnuje. Zlasti pri ženskah bi moral biti včasi angelj izpovednik. Tako naporno je tudi izpovedovanje šolskih otrok. Otroci se včasi kar spovedujejo: krivo sem prisegal itd. Ena mi je rekla: »Preklela sem svojo tovarišico.«
»Kako si jo pa preklela ?«
»Rekla sem ji: Ti krota!« —
Mene samega pa je izpoved rešila svoje dni precejšnje sitnosti. Imeli smo v župnišču na hrani, da nam ni pri mizi tako pusto, tudi učiteljico, ki mi je raz-odela nekoč v župnikovi odsotnosti iz golega prijateljstva, da se hoče župnik naslednji dan peljati k dekanu v bližnji trg. Neki »pobožni duši« nisem bil baje povsem všeč, pritožila se je župniku in ta je hotel vse kar na toplem nesti na »višjo instanco«. »Ta bo lepa!« sem si mislil; vendar taka »posilisvetnica« celo z »blagohotnim stričkom« župnikom vred me ne sme ugnati! In ko je zvečer sedel župnik, kakor navadno, v izpovednici ter
končno odpravil vse trške kandidatinje nebeškega kraljestva, sem jo prikrevsal tudi k izpovednici ter župniku ondi razodel več kot je izvedel od moje zaščit-nice. »Tako,« sem si mislil po izpovedi, »tu imaš, striček, zdaj pa le pojdi tožit, če si upaš« ... In drugi dan, ko sem vprašal pri mizi župnika, ali se popelje popoludne k dekanu, me je pogledal nekam zlovoljno ter dejal, da nima ondi ničesar opraviti. Mežiknil sem pomenljivo učiteljici ter si mislil: »Že prav. Izpovedna molčečnost je včasih vendar-le pametna uvedba.« —
Sv. krst je najpotrebnejši, sv. obhajilo najsvetejši, sv. zakon pa baje »naj-luštnejši« zakrament. A ne vselej ! Nekoč je šolarček dejal katehetu na vprašanje, koliko je zakramentov, da jih je le šest. »Kako to?« — »Oča doma pravijo, da sta zakrament sv. zakona in sv. pokore gl i h.«
Dolgo sem se veselil na prvo poroko. Upal sem, da bo prvi par mlad, lep in pošten. A nesreča nesreč! Prvi par, ki sem ga imel poročiti, je bil: On Italijan, ona Štajerka — skupno doto sta imela troje nezakončičev. Da se popravi »pohujšanje« v fari, se mu je obljubila brezplačna poroka in dokumenti  so se tudi
tent ima vsaj 10 službenih let, zanimivo je pa sigurno to, da sta se gotovo dva izvrstno kvalificirana sckompetenta, oba precej starejša in dosedaj na jako neugodnih mestih službujoča, popolnoma prezirala, najbrž ker sta Slovenca. Jasno je, da se imenovanja ne bi bila tako vršila, ako bi zboroval državni zbor, ker se višji gospodje vendar nekako boje interpelacij, sedaj se je pač zgodilo, popraviti se ne da; za prihodnost so naši poslanci na prošeni, naj z vso pozornostjo pazijo na vsako izpraznjeno mesto ter višjo gospodo tako nadlegujejo kakor nemški poslanci za ljudi svojega kalibra. O-
V 20 septembra.
Koalicijsko ministrstvo.
»Neue Freie Presse« je sprožila misel, da se ustanovi češko-nemško koali cijsko ministrstvo. »Narodni Listy« so ta predlog odklonili. »Mi znamo ceniti sodelovanje pri državni moči in upravi, a ta moč bi morala biti dejanjska, ne pa navidezna in namišljena. Dr. Kaizl ni bil pristaš koalicije, nego njen nasprotnik, ker je bil prepričan, da se morajo češkonem-ška jezikovna vprašanja rešiti, sicer je Čehom in Nemcem nemožno delovati v skupnem kabinetu. Koalicijsko ministrstvo sprave ne dožene, nego se mora dognati že poprej. Koerber naj torej najprej zadovolji češke jezikovne zahteve, potem bo lahko govoriti s Čehi dalje.
Nagodbena pogajanja.
Prihodnji teden se bodo 6. t. m. prekinjena nagodbena pogajanja radi avtonomnega carinskega tarifa nadaljevala na Dunaju. Ker so diference med stališčema vlad še vedno velike, ne bo nihče presenečen, ako se tudi nove konference ne zaključijo s posebnim vspehom. Število prepornih točk se baje manjša in poročevalci so dosedanje sklepe sestavili v skupno poročilo. Težave niso nepremagljive, sicer bi vladi pogajanj ne nadaljevali. Obupati torej še ni. Gotovo se približevanje nadaljuje, dasi mnogo prepočasi. Ogrsko vlado ovirajo razni vplivni faktorji, da se ne more zjediniti z avstrijsko. Na deželni konferenci v Debreciau so ogrske trgovinske zbornice kratko sklenile, da se jim zdi ločitev od Avstrije in samostojno gospodarstvo Ogrske za glavni pogoj gospodarskega blagostanja na Ogrskem. Szell ima torej težko stališče.
Politika Cehov.
Minister dr. Rezek se je vrnil na Dunaj iz Prage, kjer se je informiral o načrtih Mladočehov. Imel je pogovor z dr. Pacakom, načelnikom češkega kluba, z načelnikom češkega izvrševalnega odbora, dr. Skardo, z dr. Heroldom in Any-žem. Čehi so sklenili takoj spočetka razprave v avstrijsko- ogrski nagodbi začeti z obštrukcijo, ako se njihovim jezikovnim zahtevam ne ugodi. Vsekakor se bodo pred sestankom državnega zbora vršile pri Koerberju konference s Cehi in Nemci. Dan še ni znan in tudi zastopniki obeh narodov še niso imenovani.   V kratkem
se vrši seja mladočeškega izvrševalnega odbora v Pragi. Poljaki in njih listi so proti obstrukciji Čehov. »Dziennik Polski« piše: »Zdi se, da imajo Čehi zopet veselje, nastopiti pot katastrof. Mogoče je, da so Cehi gospodarsko tako močni, da se katastrofa ne bojč. Ker pa prebivamo vsi pod eno streho, bi morala Čehe odvračati obzirnost na druge. Poljaki, Malorusi, Slovenci, Rumuni in Italijani nimajo moči, da bi prenesli katastrofo. Vsem je centralni parlament potreben in vsi ga morajo tudi braniti, celo proti čehom. Neprestano tožijo čehi, da se pravice parlamenta teptajo; naj zato pomagajo, da se državne razmere urede, naj opuste orožje, ki se zdi drugim nedovoljeno, in solidarna desnica se ustanovi iznova. Toda mladočeška obštrukcija bržčas ne donese nameravega cilja, zlasti ker so druge češke stranke proti njej. Vlada vidi, da volilci obštrukcije ne odobravajo več ter da je prišel čas, apelirati na volilce in odstraniti sedanje izvoljence. Nove volitve povzročijo, da se izgubi pol leta, da se ponovi negotovi položaj in provizorij. Ali hočejo biti mladočeški voditelji za to odgovorni? Obštrukcija je opravičljiva kvečjemu v skrajnosti kot posleden obupen korak, kot elementaren izraz vsega naroda. V lastnem taborju pobijano sredstvo, glede čegar umestnosti se prepirajo že naprej, pa nima obštrukcija nikake vrednosti ter ne doseže namena«. Poljaki so torej najodločnejše proti nameravani obstrukciji Mladočehov, ker se boje razpusta parlamenta, novih volitev in provizorija.
Najnovejše politične vesti.
Mladočeški izvršilni komite bo imel te dni važno sejo v Pragi, pri kateri se bo natančno razgovarjalo o političnem položaju in o bodoči češki taktiki. — Nova kavalerijska divizija, t. j. šesta se ustanovi na Ogrskem ter dobi isto fllmlt. grof Moric Attems. — PriKossuthovi lOOlet niči so se primerile v provincijalnih mestih tudi demostracije proti Nemcem, posebno v Temešvaru, kjer je zaprt urednik vsenemškega lista »Deutsches Tag-blatt«. — Burski generali pridejo v Berolin šele 5. oktobra. Najbrže pridejo od tam tudi na Dunaj. — Francoska zbornica je sklicana že na dan 14. oktobra, ker hoče ministrski predsednik predložiti še ostrejši zakon glede kongre-gacijskih šol. — Nova vojna? Kolumbija hoče napovedati vojno Nikaraguji, ker je predsednik zadnje republike podpiral Kolumbijske vstaše. — Odstop nemškega poslanika na dunajskem dvoru kneza Eulenburga se naslanja na prazne kombinacije. — Belgijska kraljica Henrieta je umrla sinoči. — Srbska ministrska kriza? Zopet se govori o krizi, ki grozi zaradi posojila pri pariški banki. — Kitajski nemiri v pokrajini Šeng-čonfu so potlačeni. Štirinajst kolovodij so obesili. — M a r q u i s ob Salisburv je precej nevarno bolan v Švici.
dobili z Laškega za »bog lonaj«! In ravno pri tem paru naj bi nadomeščal Boga? Ne in ne! Naprosil sem rajši starejšega tovariša, naj me v tem slučaju nadome-stuje. A Italijan v nedeljo popoldne k poroki sploh ni prišel, ker — ni mogel priti: se »ga« je preveč napil.
Drugo nedeljo popoldne ob petih pa je prišel vendar s »harmonično« godbo italijanski ženin. Med gugajočimi Se svati se je gugal sam najbolj in njegov rdeči, zaripljeni obraz je razodeval, da je močno »trd«. Strogi kaplan ga je začel oštevati, zakaj ga zadnjo nedeljo ni bilo in zakaj je danes že zopet natrkan, ali nevstrašeni Italijan se je odrezal: »če nočete — pa pustite! Meni je tako še ljubše!« In kaplan ga je moral še prositi, naj ostane.
Po poroki, ko je bil Italijan že v zanjki, je dejal kaplan nevesti: »Pa bi vendar ti skrbela, da bi se za poroko ne bil napil!« — »Veste, gospod,« je dejala razsodna nevesta, »ko bi bil čisto trezen, bi ga ne spravila nikdar sem. Morala sem mu pustiti, da se malo napije korajže.« —
Našel se je kmalu čeden parček, ki sem ga zvezal s pravim veseljem. In od tistega časa sem jih že mnogo vklenil v zakonski jarem. Nekemu fantu, ki si je izbral posebno hudo besedljivko, pa sem po poroki v previdnosti dejal: »Zapomni
si, da se imenujem , ., da kdaj ne porečeš: »Vrag me je poročil!«
Nekdaj sem imel poročiti lep par. On je bil vdovec, ona — no, rajši ne rečem ničesar. Prišli so najpoprej k zapisu, da plačajo dva goldinarja takse, kajti o tem ženinu sem bil uverjen, da mi po poroki ostane takso dolžan na veke. Ženin mi pokaže goldinar, za drugi mi pa obljubi, da prinese steklenico dobre slivovke, ki jo je predkratkim sam in izvrstno skuhal. Na, ta je pa lepa, ženo si je hotel pridobiti za steklenico slivovke! Pa mu je izpodletelo!
V začetku je sicer mlademu kape-lančku nekam tesno pri srcu, kadar poroča zale Nežke, brhke Micike, mične Lenčke in kakor se že imenuje vsa ta vrsta »slovenskih dekleta, a tekom časa spozna človek do najzadnjega kotička to »nezasledno« žensko dušo, k čemur ima dovolj priložnosti — ter postane končno docela apatičen do vsega »božanstva« ženskega spola. Ženstvo mu je naposled le nepotreben »Luxusartikel«, lošč, ter se oprime kakor najstrupenejši cinik Ovidi-jevega izreka: »Zaljubiti se je toliko kakor pri zdravi pameti noreti.«
... Kaplan pa mora bit' sam!
II. slovenska umetniška razstava.
S tiho, resno, a tem lepšo slovesnostjo se je otvorila danes opoludne II. slovenska umetniška razstava v „Narodnem Domu."
L. 1899 se je po iniciativnosti tukajšnjih pisateljev ustanovilo slovensko umetniško društvo, čegar glavni namen je organizacija naših slikarjev, kiparjev in arhitektov. Sad te organizacije je bila že 1. 1900 I. slovenska umetniška razstava v „Mestnem domu.-
Dotlej so bili naši umetniki brez središča; posamezno so razstavljali poedina svoja dela v trgovskih izložbah iu o številu in znanju slovenskih slikarjev, kiparjev i. dr. ni imelo naše občinstvo nikakega jasnega pojma. Umetniško društvo pa je zjediuilo skoraj vse naše umetnike pod skupno streho. Društvo ima sredstva, prirejati večje razstave v primernih prostorih ter podajati narodu s tem lepo sliko o napredovanju iu o višini razvoja slovenske upodabljajoče umetnosti. Na teh razstavah vidi narod, da ima vzlic skrajnje neugodnosti razmeram dovelj lastnih umetnikov, ki so sposobni za vsa dela, ki so jih še do nedavno izvrševali za naše cerkve in salone, za naša javna poslopja le tujci. Nečastno in samomorilno bi bilo za naš narod, ako bi še poslej podpiral tuje umetnike, svoje domače slikarje in kiparje pa prepuščal svoji nemili usodi.
I. slovenska umetniška razstava je predstavila narodu presenetljivo veliko število domačih slikarjev, slikaric in kiparjev. Zato pa je bilo zanimanje za razstavo izdatno ter moralni in gmotni vspeh nepričakovano zadovoljiv. Gotovo ni bilo na I. razstavi vse dovršeno. Vsak začetek je težak, in dovršeni mojstri kista in dleta se ne rode na nobeni zvezdi. Ali začetek je bil storjen, podlaga dana. Slovenci so se uverili, da imajo med svojimi mladimi slikarji in kiparji mnogo odličnih talentov in marljivih delavcev na torišču umetnosti.
Danes je priredilo na tihem, brez hrupa in šuma delujoče društvo že II. umetniško razstavo. Priznati je treba, da je toliko dela in vspeha za kratko dobo 3 let naravnost velikansko! Umetniško društvo postaja važen in resen faktor v razvoju naše kulture, faktor ki zasluži najširšega zanimanja in podpore vseh javnih činiteljev in privatnih mecenov !
Radi boljše, gorenje luči in lažjega lepšega arrangementa si je društvo izbralo za svojo II. razstavo veliko dvorano „Narodnega doma." V opremljenje dvorane so se dali napraviti moderni stebriei, slike pa so razobe-šene po naborih zagrinjal. Cvetlično in rastlinsko okrasitev je izvršil z znano okusnostjo g. mestni vrtnar V. Heinic, draperije pa je dal društvu na razpolago narodni tovarnar s pohištvom, g. Iv. Naglas. Razstavo so prav elegantno priredili g. g. Jakopič, Grohar, M i s, S t r n e n in Ž m i t e k.
Ob 12. so se zbrali v dvorani zastopniki tukajšnjih civilnih in vojaških oblastev, narodnih društev, uredništev in več dam.
Otvoril je razstavo društveni podpredsednik, g. dr. Miljutin Z a r n i k nekako takole:
Častiti mi gostje! Težak, ki se v potu svojega obraza trudi in peha, da si sproti pribori najpotrebnejšega za obstanek samega sebe in svojih, nima časa, da bi se zanimal za vprašanja, ki leže onkraj vprašanja za vsakdanji kruh. Še celo ob praznikih sedi z otožno-resnim obrazom na svojem pragu in je zadovoljen, da sme malo odpočiti si. ker dobro ve, da se zarana vnovič prične vtrud-Ijiva življcnska borba.
Tak težak, gospoda moja, je bil in je tudi deloma še danes naš narod. Pretrpko se mu je bilo od prvih dni preporoda boriti za svoje malce narodnega obstanka ; vse sile in vsi talenti so bili vpreženi, če so hoteli za narod kaj storiti, nehote v jarem političnega in gospodarskega dela, pač dostikrat zoper voljo in nadarjenost posameznika.
Narod pa, ki je prisiljen z vsemi možmi Stati le v boju, igra pred ostalimi narodi samo vlogo priznane vojskujoče se stranke.
Če pa hoče kak rod, da ga Evropa prizna za narod med svojimi narodi, tedaj, gospoda jasna, legitimirati se mora dotični rod kot tuk. Pokazati mora, da ima višje težnje, kot so one do golega obstanka,
— pokazati mora svojo kulturo!
Pijonirji slovenski so tekom desetletij pripravili marsikako ledino, da vsklije na njej cvet in sad človeške omike. In res! Na raznih poljih znanstva, v umetnosti glasbe, dramatike, pesništva — povsod nam radostno poganjajo mlade, sveže bilke. Ravno tako pa naposled tudi prostrana poljana upodabljajočih umetnosti ni mogla ostati večno prazna, j
Pač so že od nekdaj Slovenci imeli posamezne umetnike slikarje, tudi kiparje,
— a ti so korakali med vrstami rojakov kakor tujci po Jeruzalemu.
Danes pa, gospoda častita, praznujete Vi z nami vred velik praznik, danes se z nami vred morete radovati ne nad umotvori posameznika, ampak nad čilim, sočnatim brstj cm domače upodabljajoče umetnosti!
Pred dvemi leti so naše umetniki prvikrat nastopili kot sklenjen faktor ter presenetili slovenski svet s svojim znanjem. Marsikdo je pač zmajal z glavo, češ, to je poskus, ki bo kot meteor j ede n krat zablestel — in se nič več pojavil,
Danes stojite, Častite gostje, sredi d r u ge slovenske umetniške razstave! Dokaz, da skeptiki niso imeli prav. Priznavam, da niso za-
stopani vsi naši umetniki; res je, zlasti naši arhitekti, ki vživajo tudi v tujini že lepo ime, niso razstavili — toda vkljub temu našli boste pri ogledovanju umotvorov, da je vspo-dabljajoee umetnistvo pri nas danes sklenjen stan, bistven organ na narodnem telesu, — in videli boste, da v tej dvorani ne prevladuje dobra volja umetnikov, ampak pozitivno umetniško znanje.
Domoroden madjarski pregovor pravi, da je Madjarov tako malo, da bi pravzaprav morali^ še celo očetomorce pomiloščati.
Če velja to o Madjarih, koliko bolj velja to še o nas! Pri takem malem naroda seveda sloj umetnikov ne more biti tako mnogoštevilen kot pri velikih narodih. Kar pa nam primanjkuje na številu, to, lahko rečemo, že danes deloma nadomeščamo s kakovostjo.
Nam ni sojeno, da bi si pred Evropo stekli kedaj kaj ugleda z vnanjo močjo ali s silo svojega kapitala. A zmagali bodimo y en darle, kakor je zmagala mala Norvegija in v boju ponižana Danska, zina-gali bodemo kulturno! In za tiste, ki morda obupujejo nad prihodnostjo Slovenstva, lahko pokažemo s prstom na današnjo razstavo kot del naše razvijajoče se kulture, ter jim zakličemo: nIn hoc signo vince-!-
Končno je pozdravil še posamič aajod-ličnejše goste ter proglasil razstavo za ot-vorjeno, povabivši vdeležnike, naj si ogledajo izložene umetnine, katerih je 150, ki pa se še izpopolnijo, ko dospo nekatera zakasnela dela.
Naposled je še omeniti, da je naslikal razstavni plakat na pročelni steni „Narod, doma" v modernem slogu g. akad. slikar Ivan Grohar.
Razstava je odprta vsak dan od 9. dopoldne do 6. zvečer.
Afera Wallburg pred sodiščem.
Razprava proti Maksu Staudingerju je trajala včeraj ves dan in se še dant-s nadaljuje.
Ko se je včeraj začela tajna obravnava, je zagovornik dr. Rosenfeld predlagal, naj se razprava preloži. Utemeljeval je to v dolgem govoru. Povdarjal je, da je Staudinger iz poročne matice iztrgani list falsiticiral v dobri veri, da je bil namreč prepričan, da so \Vallburgi zakonski otroci nadvojvoda Ernesta. Tega ne more nihče bolje potrditi, kakor Klotilda pl. Simics, hči nadvojvode Ernesta, kateri je Staudinger služil kot orodje. Klotilda pl. Simics n: nikdar dvomiia, da je zakonska hči nadvojvode Ernesta in naravno je, da je postal tega mnenja tudi Staudinger. Prav zato pa ni brez pomena za ta proces, če je bil nadvojvoda Ernest res poročen z Lauro Skublitz ali ne, Klotilda S mics je prva oseba v tem procesu, ta proces se suče okrog tecra, če je zakonska ali nezakonska hči nadvojvode Ernesta; ona hrepeni po tem, da bi mogla govoriti pred sodiščem. Ia ravno ta. glavna oseba ni povabljena na to razpravo. Govornik je zahteval, da naj se zasliši Klotilda pl. Simics in da naj se zasliši odvetnik dr. Handler na Dunaju o tem, da je policijski komisar v Ljubljani, Robida, napram Staudingerju in Wallburgu opetovano izjavil, da sta bila nadvojvoda Ernest in Laura Skublitz pravilno poročena in da je bilo dvornemu maršalskemu uradu doposlano poročilo o tej poroki. Dr. Handler bo tudi potrdil, da je g. Robida to pismeno izjavil. Ta priča je važna, kajti če je uradna oseba, kakor je g. Robida vpričo obtoženca ustno in potem tudi pismeno potrdil, da sta bila nadvojvoda in Laura Skublitz poročena, potem je pač gotovo, da je Staudinger ravnal v dobri veri. Gosp. Robida sicer sedaj vse to prereka, a prav da se njegove sedanje trditve ovržejo, naj se zasliši dr. Handler.
Zasliši naj se nadalje tudi knez o škof ljubljanski dr. Jeglič, ki je bil že tekom preiskave zaslšan, in sicer naj izpove, dajegospeKlotildi p i Simic* opetovano potrdil, da sta bila nadvojvoda Ernst in njena mati pravilno poročena, da je opetovano posredoval za otroke nadvojvode Ernsta in da je tudi pisal nad-vojvodinji Valeriji, katera mupa ni dala odgovora.
Nadalje je zahteval zagovornik, da se zasliši svak Klotilde pl. Simics, fml vitez Tomičič, dunajska odvetnika dr. Reich in dr. Bo h m, gostilničar V o g el in dvorni svetnik Gianela. Zahteval pa zagovornik preložitev razprave tudi radi tega, ker ni imel dovolj časa, da bi bil ta proces tako natančno preštudiral, kakor bi bilo treba. Staudinger je bil 2. novembra 1901 zaprt. Šele koncem maja letošnjega leta je bila preiskava, 0 tej na sebi malenkostni stvari končana. Po zakonu ima državno pravdništvo doli; nost, da tekom osmih dnij po končani preiskavi stavi svoje predloge in po § 27. kaz. pravd, reda ima sodnija dolžnost, strogo paziti, da se ta predpis izvršuje. Obtožnica pa je datirana z dne 24. avg.
Mesto postavnih osem  dnij je bil ta
___ —.
HI" Dalje v prilogi. *^MI
Priloga „Slovenskomu Narodu" žt. 216, dn6 20. septembra 1902.
akt tri mesece pri državnem pravd-nislvu, Staudinger pa je moral trpeti v ječi. Ako je sodišče tak rok dovolilo drž pravdništvu, potem zahteva zagovornik, da *e tudi njemu ne krati enaka pravica. Sicer je v sklepu svetniške zbornične rečeno, da materijal, ki pride na razp.avo, ni preveč obsežen, a tisti material, ki n e pride na razpravo, je štirikrat obsežnejši in zagovornik si od drž. pravdništva ne da predpisati, kaj je važno in kaj ni važno. Če ee zagovorniku ne da prilika, pregle dati ves material, bo Staudinger lahko rekel: v mojem procesu se jo mnogo prikrilo.
Sodni dvor je sklenil, da iz razloga, ker zagovornik ni imel dovolj časa za studiranje akt, razprave ne preloži. Giede drugih razlogov, ki jih je navedel zagovornik za preložitev razprave, sklepal bo sodni dvor koncem dokaznega postopanja.
Začelo se je nato zasliševanje obto ženega Maksa Staudingerja. Ta je izjavil, da ni kriv, pripoznal pa, da je napravil ponarejeni poročni list. Razložil je obširno, kako je prišel v zvezo z Wallburgi, kako so iskali dokazil, da je bil nadvojvoda Ernest z materjo \Vall-burgovo pravilno poročen. Pri tem isknnju so prišli v Ljubljano, kjer je potem Stau dinger napravil poročni list, a ne da bi se s tem ponarejenim poročnim listom dokazalo, da sta Ernest \Vallburg in nje gova sestra Klotilda pl. Simics zakonska otroka nadvojvode Ernesta, nego da bi se s tem dokumentom prisililo dvorne kroge, da pridejo s pravim pristnim dokumentom na dan.
Zatoženec in njegov zagovornik sta pri tem zasliševanju povdarjala, da cesar ne ve nič o spletkah proti "\Yallburgoni in zatoženec je trdil, da je cesar že davno odredil, da naj se neke svote izplačajo "\Yallburgom, kar 8e ni zgodilo.
Zasliševanje Staudingerja je trajalo do pozno popoludne in šele zvečer se je začelo z zaslišavanjem prič.
Zaslišan je bil kot priča stolni dekan in kanonik g. Andrej Zameji c. Igral je prežalostno ulogo, kajti zagovornik mu je šel tako do živega, da Zamejic ni vedel ne naprej ne nazaj in je moral celo molčati na nanrgavanja o vrednosti duhovniške prisege. Kakor je znano že iz obtožnice, je kanonik Zamejic izdal VVallburgu pismeno izjavo, v kateri je pod svojo duhovniško prisego potrdil, da mu je njegov bra t), umrli vojaški k u rat Josip Zamejic sam povedal, da je poročil nadvojvodo Ernesta z Lauro Skublitz. To pismeno, pod duhovniško prisego storjeno izjavo je dal kanonik Zamejic legalizirati pri c. kr. notarju dr. Voku, v sodni preiskavi pa je vse preklical in rekel, da je pod duhovniško prisego neresnico izjavil, da mu njegov brat ni ničesar povedal, da seje dal pregovoriti in da je, zapeljan po fotograf ičnem po snetku falsificiranega poročnega lista,izdal iz usmiljenja pod duhovniško prisego neresnično izjavo. To je ponovil tudi včeraj.
Poleg kanonika Zamejca je bilo včeraj zvečer zaslišanih še več drugih prič, tako vojaški kurat g. I v a n e t i č, pri katerem sta se VValiburg in Staudinger večkrat oglasila ter sta pregledovala vo jaško krstno in poročno matico ter go stilničar v »Švicariji«, g. Novak.
Dane3 dopoldne se je nadaljevalo in * dokončalo zasliševanje prič. Zlasti živahno je bilo zasliševanje mestnega policijskega komisarja g. Ivana Robide, kateri se sled ugovora zagovornika dr. Rosenfelda ni zaprisegel. Zasliševanje g. Robide je trajalo l3/* ure.
Po končanem zaslišanju so se pre čitali raznovrstni spisi, izpovedbe tekom preiskave zaslišanih prič, izpovedbe Klo tilde pl. Simics, pisma nadvojvode Ernesta itd. Zaslišana sta bila tudi izvedenca gg. prof. Franke in prof. Vesel, ki sta izjavila, da je poročni list falsificiran, a z gotovostjo ne moreta reči, da je to storil obtoženec,
Popoldne bodeta govorila državni pravdnik in zagovornik.
^    Ivan Vrhovec f.
umrl
rodo-
Po večletni,  težki  bolezni je včeraj popoludne odličen slovenski ljub in znanstvenik, gosp.  profesor Ivan Vrhovec.
Pokojnik, ki je dosegel starost 50 tet, je bil rodom Ljubljančan, in je gojil za svoje rodno mesto prav posebne simpa tije. Ko je služboval v Novem mestu, želel in hrepenel je vedno, da pride v Ljubljano in tudi kot zgodovinar je posvečeval Ljubljani največ pozornosti. Sam je večkrat rekel, da ga ni večjega veselja zanj, kakor je bavljenje z zgodovino Ljubljane.
Gimnazijo je pokojnik dovršil v Ljubljani, vseučilišče pa na Dunaju. Služboval je kot profesor zgodovine v Novem mestu,
kjer mu je mila usoda dala družico, ki je v težkih letih njegove bolezni skrbela zanj in mu stregla z uprav brezprimerno požrtvovalnostjo in ljubeznijo, pred nekaj leti pa je prišel v Ljubljano, kjer ga je sedaj zalotila smrt
Vrhoveo je bil izboren učitelj. Znal si je pridobiti največjo ljubezen dijakov in znal je v dijakih obuditi zanimanje za zgodovino, posebno pa domačo zgodovino. In — kar štejemo pokojniku v posebno zaslugo — je to, da so bila njegova predavanja navdana narodnega duha in da je v srcih mladine razvnemal ogenj narodne in domovinske ljubezni.
Do zadnjega Časa, ko ga je bolezen že tako podrla, da se ni mogel ganiti, je ves svoj prosti čas posvečeval znanstvenemu delovanju. Spisal je dolgo vrsto znanstvenih razprav, za katere je z izven-redno marljivostjo sam nabral iz arhivov vse gradivo. Zlasti so znane njegove knjige »Germani in Slovani,« »Ljubljanski meščani v minulih stoletjih« in »Zgodovina novega mesta.« Spisal je pa še celo vrsto temeljitih razprav, ki so izšle v publika cijah »Slovenske Matice« in »Ljubljanskega Zvona« Vrhovec je znal pisati tako zanimivo, da so vsi radi čitali njegove raz prave.
Smrt je za Vrhovca bila rešiteljica od dolzega trpljenja. Umrl je, ko se je komaj povrnil iz toplic na Hrvatskem. Narod jo ž njim izgubil sina, ki mu je bil vdan z vso ljubeznijo, ki je živel zanj in zanj delal neumorno, naša stranka je izgubila z njim zvestega in vnetega pristaša. Bodi blagemu pokojniku, ki je bil tolikim izmed nas ljub prijatelj, časten spomin!
Dne ¥116 vesti,
V L i ubijani   20 septembra.
— Osebna vest. Deželni predsednik baron He in se je danes zjutraj vrnil z Dunaja. — C. kr. okrajni glavar v L;pn:ci Anton Underrain pl. Mevsing je premeščen v Ptuj; vodstvo okrajnega glavarstva v Ljutomeru se je poverilo namestniškemu tajniku Hermanu vitezu pl. R a i n e rj u.
— Blagoslov črne obstruk-cije. Deželna vlada je povprašala pri deželnem odboru, koliko denarja hoče za leto 1903 privoliti za brezobrestna posojila vinogradnikom, ki napravljajo nove vinograde na mesto po trtni uši uničenih. Deželni odbor je odgovoril, da bi deželnemu zboru nasvetoval 30.000 K, da se pa boji, da iz cele stvari nič ne bode, ker je Šusteršičeva obštrukcija onemogočila vsako delovanje v deželnem zboru. Vinogradniki naj bodo torej pripravljeni, da se v letu 1903 omenjena posojila ne bodo izplačala, kar imajo zahvaliti zgolj prismojeni obstrukciji prismojenega dr. Šu-sttršiča. To je važno posebno za Vipavce, kateri imajo sedaj, ko se je za Dolenjsko že obilo dalo, prvo pravico do teh posojil. Rajko Perhavt-c in Ivan Lavrenčič z Vrhpolja naj tedaj svoje kronice lepo v škrinji obdržita; če bode obštrukcija kaj časa trajala, jih bodeta se krvavo potrebovala! Vse kaže, da postane dr. Šusteršič prava toča za vipavske vinograde, a vendar debeli vipavski dekan Erjavec kar nori od samega veselja, če sme podplate lizati katoliškemu advokatu iz Ovija-čeve hiše! Dober tek!
— Blagoslov črne obstruk-cije. Deželna vlada je stopila pred dež. odbor z zahtevo, da naj se leta v imenu dežele izreče, da bode tudi dežela, kakor bo to storila država, podaljšala rok za vrnitev brezobrestnih posojil, s katerimi so vinogradniki obnovili opustošene svoje vinograde. Deželni odbor pa je moral odgovoriti, da tega roka ni za dan podaljšati ne more, ker radi Šusteršičeve obstrukcije nima potrebnega privoljenja deželnega zbora. Obštrukcija je torej vinogradnikom prinesla sad, da jim deželni oibor od omenjenih posojil niti plačilnega roka podaljšati no more. Še manj pa smejo vinograniki misliti na to, da bi se jim kaj odpisalo? Taki so nasledki dr. ŽlindroviČeve obstrukcije. To gre za kožo posebno onim belokranjskim vinogranikom, ki so zadnjič pri treh farah zvestobo prisegali dr. Šusteršiču. So pač čudni možje, da ne rečemo kaj hujšega, ti belokranjski vinogradniki. Dr. Šusteršič je za nje trtna uš, oni mu pa prisegajo zvestobo, mesto da bi ga s svojimi opan-kami pošteno obrcali!
— Blagoslov črne obstrukcije.   Občina Brezovica gradila je nov
most čez Savo pri Bregu. Upala je na zdatno podporo od strani dežele. Sedaj je most dogotovljen, a plačan še ni. Župan in konjski mešetar Kržišnik se je obrnil a ponižno prošnjo do deželnega odbora, da naj mu pomaga iz zadrege ter mu izplača zdatno podporo. Deželni odbor je odgovoril, da ne more ničesar izplačati, ker radi Šusteršičeve obstrukcije nema privoljenja deželnega zbora. Vzlic temu pa se bode župan in konjski mešetar Kržišnik tudi v bodoče ponižno plazil okrog Šusteršičevega trebuha!
— Blagoslov črne obstrukcije. Deželna vlada je zahtevala podpore od strani deželnega odbora v namen, da bi se že letos izdelali načrti, po katerih bo vravnati Kamniško Bistrico okrog Domžal in Jarš. Deželni odbor je odgovoril, da ne more ničesar izplačati, ker radi Šusteršičeve obstrukcije ni potrebnega privoljenja deželnega zbora. Tako se bode ta uravnava zavlekla. Vzlic temu pa bode domžalski Strupi pri vsaki priliki tulil: Živio dr. Šusteršič!
— Blagoslov črne obstrukcije. V Zlatem polju, v okraju Brdskem bi radi gradili nov vodovod. Obrnili so se zategadelj do deželnega odbora, da naj jim izplača zdatno podporo. Deželni odbor, ki se prej kot ne trese pred tožbami, katere je dr. Brejec deželnim odbornikom zagrozil, je Zlatopoljčanom odgovoril, da niti knofa privoliti ne more, ker radi Šusteršičeve obstrukcije ni privoljenja deželnega zbora. Vzlic temu pa bodo Zlatopoljčani tudi v bodoče glasovali za Šusleršiča in  njega klaverne pajdaše.
— Zopet Grafova „Information". Tudi o dr. Tavčarjevem žirovskem shodu ima omenjeni listič svoje posebno poročilo. Kako zanesljiva so Grafova poročila, kaže se tudi v tem slučaju, ko se je shod iz Žiro v prestavil v Ljubljano. Prej kot ne je »Information« živo prepričana, da se mi naprednjaki na deželo kar nič več ne upamo. O žirovskem, false ljubljanskem shodu piše najnovejša pokroviteljica kranjskih »katolikov« takole: »Zur Stellung der liberalen Slovenen zur Aus-gleichsfrage erkliirte ihr Filhrer, Abgeord-neter dr. Tavčar in einer Versammlung zu Laibach am letzten Montag, dass eine Parthei im Falle einer jungtschechi-schen Obstruktion mit derselben gemein-same Sache macheu werde.« Počasi, gospod Graf! O obstrukciji v Zreh ni bilo govora. Pač pa je bil govor o posameznih točkah ogrske nagodbe, glede kojih je Šusteršič v Horjulu nekako tako govoril, kakor da se bode ta nagodba mogla in morala rešiti jedinole z ozira — na horjulske kmete. Bil je torej govor o detajlu omenjene nagodbe, ne pa o obstrukciji, na kojo Mla-dočehi prej kot ne niti sami ne mislijo. Dr. Tavčar pa je bil izvoljen pod pogojem, da ni za nikako obstrukcijo, bodisi, da pride od te, bod si, da pride od druge strani. Zategadelj tudi ne simpatizuje z neumno obstrukcijo v deželnem zboru kranjskem, kojo je »Information« pod svoje okrilje vzela! Načelo, da je vsaka obštrukcija nezmisel, vodilo bode napredno našo stranko tudi v. bodoče. Na daljša zabavljanja Grafove »Information« se nam ne vidi vredno odgovarjati!
— Škof — in se celo knezo-škof, ki ne dobi odgovora od cesarske princesinje! Obtožnica, ki se je dvignila v takoimenovani \Yallbur-govi aferi, nam je povedala, da se je tudi naš prevzvišeni Anton Bonaventura s svojim nosom vtaknil v to kočljivo zadevo. Pisal je namreč pismo cesarski prince sinji, ki je vzorna zakonska žena in tudi vzorna mati, pisal je pismo nadvojvodinji Valeriji, ter ji na dolgo in široko popisal delikatno, cesarski princesinji pa nad vse delikatno zadevo, ter ji z njemu lastno zgovornostjo priporočal nadvojvoda Ernesta — nezakonske otroke. Ta naš škof vtika se že v vsako špranjico, in kjer more, nas osmeši! Človek ne ve, bi se li bolj čudil najivnosti ali pa breztaknosti omenjenega pisma, ki se je pisalo — ženski. Mož pisari na vse strani: tudi znani starinar PeČnik nosi v svojem pre-historičnem cekarju nekaj pisem našega škofa, s kojimi ga po deželi smeši. Prej kot ne si je Prevzvišeni mislil, da se členu cesarske hiše ravno tako lahko piše, kot staremu Pečniku v Rudolfovo. No, pa je bil okrcan po jeziku in po prstih; nad-
vojvod inja je namreč storila to, kar bi bila v jednakem slučaju storila vsaka druga ženska. Škofu se ji niti vredno ni zdelo, da bi mu na njegove čenčarije kaj odgovorila. Naš vzorni Anton Bonaventura pa je prej kot ne jedini knezoškof v Avstriji, ki pisari členom cesarske hiše, pa ne dobiva niti — odgovora!
— Shod proti pijančevanju. V Katoliškem domu prirejeni shod zoper pijančevanje se je kaj klavrno obneseL Zbralo se je kacih 20 duhovnikov. Gosp. dr. Gregorič, ki je imel poročati, je izostal. Da se duhovniki niso odzvali v obilnejšem številu, je gotovo umevno, saj je tacih, ki se morejo imenovati zmerne v pijači, prav malo. A vsaj tisti, ki so prišli, naj bi se bili bolje pripravili. Najbolje je govoril dr. Debevec, ki se je menda norca delal iz cele zadeve, kajti, ko so ga vprašali, če je za popolno abstinenco ali za omejitev pijančevanja, je izjavi!, da je za — vodovod v Kranju. Neki bogoslovec Kranj c je tudi prodajal svojo neprebavljeno učenost. Fant je povse resno trdil, da pride na Češkem na vsaoega prebivalca 100 litrov absolutnega alkohola na leto, torej 3 0 0 litrov 33% žganja Ker se mora računati, da dve tretjini pre* bivalstva (ženske, otroci in tudi mnogo moških) ne pijeta žganja, pride torej 900 litrov žganja na človeka. Ko bi bilo res tako, bi imela Češka za tretjino prebi* valstva manj, kajti treh litrov žganja tudi prava živina ne prenese vsak dan. Obžalujemo, da se tako važna stvar ni resneje v roke vzela, kajti to je gotovo: če se ne začne boj proti žganjepitju, mora nai narod propasti.
— „Ljudski posojilnici" se je
primerila mala nesreča. V Metliki se Širijo kaj čudne govorice o tej zadevi. Kakor znano, je »Ljudska posojilnica« svoj čas kupila Savinschegovo grajščino v Metliki. To posestvo je sicer pasivno, a vzlic temu je morala imeti »Ljudska posojilnica« na ti grajščini svojega oskrbnika. No, in s tem oskrbnikom se spravlja v zvezo nesreča, ki je zadela »Ljudsko posojilnico«. Morda bo »Slovenec« tako prijazen in pojasni, kaj in kako je s to nesrečo in z onim vzornim katoliškim možem, ki je bil oskrbnik njene metliške grajščine.
— Slovensko gledališče. Odbor »Dramatičnega društva« je te dni objavil ter razposlal vsem stalnim abonentom lož in sedežev program za sezono 1902 /3. Abonnementi za sedeže in lože se sprejemajo pri g. blagajniku, finančnem kontrolorju Fr. Rozmanu in v Češarkovi trafiki. Vse na programu naštete novitete, drame in opere, so prevedene in pripravljene ter dovoljenje za njih uprizoritev pri dr. O. F. Eirichu pridobljeno. Uloge iz vseh navedenih oper so med pevce in pevke že razdeljene ter deloma že naštu-dirane. Takisto imajo igralci že večino ulog pripravljenih dram v rokah. Program slovenskega gledališča za sezono 1902./3. se bo dejanjski izvršil ter med sezono ie izpopolnjeval. Že danes konstatujemo, da se bo igralo vsako nedeljo, ki pripada društvu, po dvakrat ter so se za popoldanske predstave nabavile primerne ljudske in tudi otroške igre. S tem se ustreie okoličanskim posetnikom gledališča in naši mladini. Da se omogoči poset predstav tudi slovenskemu dijaštvu, se niti za premijere cene letos ne zvišajo. Zbor in komparzerija sta se za bodočo sezono izdatno izpopolnila. Danes se začno skušnje na odru. Do prve predstave, dne 27. t. m. naštudira dramsko osobje štiri nove drame operno osobje pa dve novi operi. Stalnih statistov se je nekaj oglasilo, a nekaj se jih še sprejme.
— „RadogoJ". Odbor je v svoji seji dne 19. t. m. razdelil redne podpore za šolsko leto 1902/3. Gg. prosilci naj se za priloge svojih proženj oglase-pri društvenem blagajniku, g. nadinŽenerju Fr. Žužku.
— Pevski  zbor »Glasbene
Matice". Vabljeni pevci možkega zbora
opozarjajo se na nocojšnji sestanek r vrtnem Auerjem salonu.
— Mežnarjeva pijeteta. Dne
18. t. m. je umrl v Kosezah pri Ljubljani oče ondotnega mežnarja.   Pobožni sin je svojega očeta v drvarnico nesel in, ga v drvarnici položil na m-rt**'67 ški oder. To je pijeteta!
— Črevljarska zadruga. Včeraj se je vršila pri tukajšnji c. kr. okrajni sodniji zadnja obravnava proti črevljarju g. Rud. Vrtni k u na ovadbo bivšega načelnika črevljarske zadruge, g. Ferd. Tu m a, katerega je prej imenovani na javnem shodu nesramno napadal z nepoštenostjo, s katero naj bi ta gospodaril pri črevlj. zadrugi, kar je »Slovenec« z velikim pompom priobčeval v dveh člankih. Bivši načelnik g. Turna pa je dobil včeraj zadoščenje za vse te grde in nesramne napade na svojo osebo. Izkazalo se je, da je bilo vse to obrekovanje in natolcevanje na rovaš njegove osebe le podla laž in brezvesten političen manever. Toženi g. Vrtnik mora plačati vse sod-nijske stroške in sedeti tri dni ali pa odšteti globo 30 K. — Znano je, da je bil g. Turna deset let načelnik črevljarski zadrugi in ravno zaradi zadnjih dogodkov je odložil to mesto. V tem času si je stekel za društvo neodrekljivih zaslug. Zdaj pa so mu skušali združeni pristaši klerikalne stranke in »rdeče žlindre« (Idrija!) na tako podel način krasti čas in poštenje — pač le to, kar znajo.
— Čujte in strmite! Z Vipav skega se nam piše: Janez Lavrenčič in Mirko Perhavec, ta dva najpoštenejŠa vi pavska oznanjevalca internacionalnega klerikalizma, sta se oglasila. V 214. številki suhoparnega »Slovenca«, spravila sta se lažiapostola nad — dr. Tavčarja, češ, da je govoril neresnico, ko je poročal na shodu v Žireh, da je bil na klerikalnem shodu v Vipavi navzoč celo »objektivni« adjunkt Polenšek. Ponujata pa ta dva ubožca, (ubožca samo takrat, kadar se gre za dobre namene) 1000 K, ako dr. Tavčar to dokaže. — No, dr. Tavčar in marsikdo drugi je že navajen takih klerikalnih ob ljub, ki imajo vedno le namen slepiti ljud stvo. Tudi v tem slučaju bi bil bržkone vsak trud, klsrikalce prisiliti, da bi dali kaj v dober namen, brezvspešen. Ti »mož besede« vedno mnogo obljubijo, a ko se jim stvar dokaže, pa potihnejo kakor ščurki in obljubljeni denar žvenketa še vedno — v katoliški bisagi. — Take klerikalne sleparije so torej že stare. Pa kaj misliš, preljubi »častni« reditelj Lavrenčič, ki še na shodu nisi bil, da bo šel Polen šek med kmete, kjer bi ga lahko vsakdo videl ? Saj ni neumen, kajti potem bi moral vsak — tudi vlada spoznati in verjeti marsikaj, kar sedaj še ne verjame. — Polenšek se je prav lahko skril v kako sobo, ki je bila za druge zaprta. Istina je namreč, da je bil vhod v neko sobo zabra njen. Slutnja je torej opravičena. No, pa če tudi bi ne bil na shodu, (kar pa je seveda skoraj izključeno), je gotova resnica, da je bila navzoča — njegova gospa so proga. Ta je prišla na shod z ženo znanega Cinčuličančuli — pravo zmešengo v vipavski davkariji, ki je seveda tudi — patentiran katoliški mož. — Pristni katoličanki sta kar najgorečnejše ploskali Žlin-drovcu, tudi ko je zatrjeval, da — uradniki jemljejo. No, milostljivi — dober tek!
_ In ženske storijo v takih in jednakih
slučajih še več kot moški. To je prav posebno znano vipavskim klerikalcem, imajo namreč pri vsaki volitvi strašno piko na razne ženske, ki imajo, ali pa tudi nimajo _ volilne pravice! — Tako je torej z nedolžnim Polenškom! — G. M. Perhavec, sedaj vemo, da imate mnogo denarja; porabite ga raje za svoje posestvo, o katerem se govori po trgu, da je prišlo v Vaše roke na silno »čudne viže«. Vi, gospod Janez Lavrenčič z Vrhpolja, pa vzemite predvsem v roke — katekizem. Odprite pa strani 84. vprašanje 344. — tam so namreč — božje zapovedi. Berite te za povedi. — Pri četrti: »Spoštuj očeta in mater...« pa se ustavite, premislite jo dobro in ponavljajte jo potem toliko časa, da se jo boste naučili in tudi — praktično izvrševali. Dokler pa tega ne storite, Vam ne verjamemo prav nič in so vse Vaše, kakor tudi bolnega M. Perhavca besede prav navadna — klerikalna sleparija.
_ Žužemberk brez zdravnika. PiSe 86 nam 1Z Žužemberka: Že dobre 3 mesece je, kar je deželni odbor imenoval zdravnika za tukajšnje sanitetno okrožje, a — njega ni in kakor se kaže, ga bržkone tudi ne bo; zakaj ne — to 8i že mislimo, vzrok tiči le v hujskanju iz gotove strani. Pa naj že bo kakor hoče; *e  plačujemo  doklade, opravičeni smo
tudi zahtevati zdravnika, in to tem bolj, ker šteje ves sanitetni okraj zadosti duš, bolnikov v našem okraju je vedno dosti, plača zdravnikova je tudi taka, da lahko dobro živi. Sedaj moramo v slučaju bo lezni nemudoma naprositi bodisi g. zdrav nika v Trebnjem ali one v Novem mestu, da nas — ako so sploh dobiti — za denar posetijo, in še to ie za silo, če pa bolnik potrebuje 5 do 6 posetov, stanejo ga ti — ceno računamo do 200 kron — brez zdravil. Bliža se nam jesen, bliža se zima, ob katerih časih nastanejo jako rade epidemiČne bolezni. Ci oboli torej deca za škrlatinko ali davico, hajd z vozom v Trebnje ali Novo mesto po zdravnika; če ga dobiš doma, če ga pa ne dobiš, potem pa le prekriži svojega otroka, poškropi ga ž žegnano vodo in priporoči ga milosti Božji, ter hitro pripravi mastne kronice za g. kaplana. Kje pa tiči sploh ta malomarnost, da nimamo zdravnika ? Mislimo, da v prvi vrsti v osebi g. predsednika sanitetnega okrožja; če ta mož vidi, da zdravnik ne pride, naj vendar stvar preišče, zakaj ga ni in naj naprosi odpomoči pri deželnem odboru. Torej na noge, g. predsednik, pričnite nalogo svojo, v kojo ste poklicani in pripravite nam prej ko prej obljubljenega zdravnika v Žužemberk.
— Sprememba zdravniškega okrožja. Zdravniško okrožje Kočevska Reka se opusti s 1. ektombrom t. 1. ter se bodo nekatere občine tega okrožja pri klopile Kočevju, za druga pa se ustanovi novo zdravniško okrožje Fera. Sedež okrožnega zdravnika bo v Petrinji.
— Nakup plemenskih bikov. Deželni odbor bo nakupil nekaj plemenskih bikov iz domače reje in te razdeli občinam, ki nimajo potrebnega števila bikov, proti polovični nakupni ceni. Biki moraje biti čistokrvnih pasem, ll/a do 2 leti stari. Odposlanec deželnega odbora bo nakupoval take bike: Dne 8. oktobra v Ljubljani na dvorišču ces. kr. kmetijske družbe (na Poljanski cesti); dne 13. oktobra v Št. Vidu pri Zatičini na živinskem trgu; dne 18 oktobra v Postojini o priliki premovanja govedi. če bi imela katera kmetijska podružnica v svojem okolišu več lepih čistokrvnih mladih takih bikov, naj to sporoči deželnemu odboru, da se morebiti tudi tja odpošlje odposlanec deželnega odbora. Oddaja bikov. Deželni odbor kranjski bo tudi letošnjo jesen oddajal bike proti polovični nakupni ceni, in sicer one, ki jih bo nakupil iz domačih rej. Biki bodo cikaste (belanske), oziroma sive muricodolske pasme. Občine, na katere se bo v prvi vrsti oziralo pri razdelitvi teh bikov — pa tudi posamezni živinorejci — naj vlože prošnje do dne C oktobra 1.1. pri deželnem odboru v Ljub ljani.
— Kontrolna zborovanja bodo letos 1. oktobra v Kranjskigori, 2., 3. in 4. v Jesenicah, G. in 7. v Radovljici, 8. na Bledu, 10. in 11. v Bohinjski Bistrici, 13. v Poljanah, 14. v Škofji loki, 15. v Selcah, 16., 17. in 18. v Kranju, 20. v Tržiču, 21. in 22. v Kamniku, 23. na Brdu, 24. in 25. na Vrhniki, 27., 28., 29. in 30. v Ljubljani (za okolico), 31. na Grosupljem, 1. oktobra v Višnjigori, 2. in 3. v Litiji, 4 v Zagorju, 6. v Radečah, 7. in 8. v Krškem, 10 in 11. Jv Kostanjevici, 13 in 14. v Mokronogu, 15. v Trebnjem, 16. v Žužemberku, 17. in 18. v Novem mestu, 20. v Toplicah, 21. v v Metliki, 22. v Črnomlju, 23. v Kopriv-niku, 24. v Kočevju, 25. v Fari. 27. v Ribnici, 28. v Loškem potoku, 30. v Ve likih Laščah. Kontrolni shod za mesto Ljubljano bo 13., 14., 15. in 16. oktobra.
— Velika veselica v vseh prostorih Narodnega doma" v Ljubljani. PevBko društvo »Slavec« priredi dne 9. novembra, ako bi bilo na ta dan slovensko gledališče, pa na 16. novembra veliko veselico v vseh spodnjih in zgornjih prostorih »Nar. doma«. Način prireditve bode najobšir-nejši, s posebnim ozirom na to, da bode prilika dana udeležiti se te veselice najširšim krogom. Posameznosti iz velikega sporeda bodemo poročali od slučaja do slučaja.
— Dijaška kuhinja v Kranju. Odbor tega društva razpošilja ravnokar svoje poročilo za šolsko leto 1901/1902, to je za osmo leto društvene delavnosti Kuhinja je imela 6101 K 30 vin. dohodkov
I in 5876 K 92 vin. izdatkov torej 224 K 38 vin., prebitka. Veakoletne podpore dež. zbora v znesku 500 K društvo ni dobilo vsled klerikalne obstrukcije. Društveno premoženje je 15. avgusta t. 1. znašalo 18238 K 29 vin. Vsa čast podpornikom te eminentno humanitarne naprave. Hrano je dobivalo tekom šolskega leta 1901 1902 v Dijaški kuhinji 95 dijakov, koncem leta pa jih je ostalo še 83. Med temi je bilo 2 2 odličnjakov. Vsem se je izdalo 18243 kosil in 17752 večerij.
— Iz Ilirske Bistrice se nam
piše: Umirovljen je na lastno prošnjo g. nadučitelj Martin Zamik v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Celih 40 let je vstrajal vrli narodnjak v svojem težkem poklicu, ni čuda, da mu iz srca vsak privošči toli potrebni počitek. Gosp. Zarnik pridobil si je simpatije in naklonjenost celega okraja, zatorej mu ob njegovem umirovljenju želimo, da bi istega še mnogo, mnogo let v veselju vžival. — Gosp. Ravnikarju, nasledniku g. Zamika pa le toliko: trnovska voda bode pregorka, a bistriška pre mrzla za njegov — klerikalizem.
—  Mejnarodna panorama.
Prihodnji teden pojdemo v Dalmacijo in Primorje. Lepa serija slovanskih krajev! Videli bomo med drugim Gorico, Oglej, več slik iz tržaške okolice, Rovinj, Piran, Zader, Šibenik, Splet, Dubrovnik in Kotor. Priporočamo znovič panoramo vsem, zlasti dijaki bi se imeli bolj zanimati zanjo, to je najprimernejši poučni pripomoček za zemljepis. Komur pa ne zadoščajo slike s potovanja, si lahko ogleda še one čudne tope — mutoskope in odide gotovo zadovoljen iz panorame.
— Samomor učiteljskega pripravnika. Danes zjutraj našli so v ne ketn tukajšnjem hotelu v podstrešni sobi ustreljenega učiteljskega pripravnika Avg Bajca, sina učitelja v Renčah. Prišel je včeraj opoludne v hotel in si najel sobo, v katero se je zaklenil. Nihče v hotelu ga ni videl, da bi bil šel ven. Ker ga tudi danes zjutraj ni bilo iz sobe, začeli so trkati na vrata, in ker se dlje časa le ni nihče oglasil, so uslužbenci s silo odprli vrata. Našli so Bajca ležati na tleh v krvi in poleg njega revolver, s katerim se je ustrelil v desno sence. Zadel se je dobro in je bil takoj mrtev. Samomor je moral po izreku zdravnika izvršiti že včeraj. Na nočni omarici se je dobil listek, na katerem prosi svoje stariše odpuščanja. Truplo se je prepeljalo v mrtvašnico k sv. Krištofu. Avgust Baje je 19 let star in je prete čeno leto obiskoval prvi razred učiteljišča, v katerem pa je padel iz nemščine. Včeraj dopoludne je imel ponavljalno skušnjo. Izpraševal ga je prof. Halada in ga zopet vrgel. To si je fant tako k srcu vzel, da se je ustrelil.
— Prekanjena ženska, o kateri smo pred par dnevi poročali, kako je nekega ljubljanskega krojača preslepila, da jo je vzel za ženo, se nahaja sedaj v bolnici. To pa je prišlo tako: K je ona priznala krojaču, da nima denarja, kakor mu je popred zatrjevala, je pričela na to bežati od hiše, ker se je zbala prve jeze krojačeve. Drugi dan zvečer pa je prišla spet nazaj, a ker jo je bilo le še strah pred možem, šla je v klet, da bi tamkaj prespala noč. Toda mož je zvedel za to in jo prepodil, bežala je pred možem okoli stanovanja in se tamkaj skrila v omaro, a stranka jo je našla in zapodila. Iskala je po vsej hiši zavetja, pa ga ni dobila. Bežala je nazaj v svojo kuhinjo in se skrila, ko pa je slišala korake svojega moža, je skočila skoz okno na cesto in se pri tem na nogi tako poškodovala, da so jo morali prepeljati v bolnico. Vrh tega jo je še mož nabil. Mož nima sedaj ne žene ne denarja in plačevati bode še moral stroške. »Drum prtlfe, wer sich ewig bindet.«
— Na tla zagnal je posestnik I. S. iz Podkoma mestnega ubožca Edvarda Leutgeba, kateri se je pri padcu tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. Očividci pripovedujejo, da je S. Leutgeba brez povoda zgrabil in vrgel ob tla.
— Prisiljenec pobegnil. Včeraj popoludne je pri stavbi hiše »Kmetijske posojilnice« pobegnil 40 let stari prisiljenec Janez Schmidt. Ponoči so ga prijeli v neki šupi na Viču. Delal se je blaznega in ga je potem pet mož na vozu pripeljalo na
polioijo. Tukaj so ga spoznali kot pobeg* lega prisiljenca in ga dali v zapor. Med pobegom je nekje ukradel klobuk.
— V bolnico so prepeljali danes posestnikovega sina Ivana Černeta iz Pod-kraja v postojinskem okraju. Včeraj ga je mlatilni stroj zgr. bil za desno roko in mu jo zmečkal.
— Nezgode v Samassovi tovarni. V četrtek je ponesrečil v Samas sovi tovarni strugar Mihael Mirtič. Stroj mu je zdrobil palec desne roke. — Včeraj pa je zgrabil stroj snažilca Jerneja Kožuha in mu zdrobil prste desne roke. Poškodovanca so prepeljali v bolnico.
— Nad 50 kolesarjev, ki so se vozili po pešpotu Blei\veisove ceste in po sprehajališčih v Lattermanovem drevoredu, so zadnje dni ustavili civilni policijski stražniki.
V Ameriko se je odpeljalo včeraj z južnega kolodvora 32 oseb.
— Izgubljene reči. Na Dunajski cesti je izgubila neka ženska denarnico, v kateri je bilo 40 K. Denarnico so našli trije dečki. — Danes dopoludne je izgubila na Pogačarjevem trgu posestnikova hči A. Z. iz Št. Jakoba denarnico a 7 K 80 vin. in v Šolskem drevoredu je izgubila kuharica K. T. 12 kron in jeden ključ.
— Vojaška   godba   svirala bo
jutri popoldne od pol 4. do pol 8. ure na Koslerjevem vrtu v Sp. Šiški. Vstopnine ne bo nič.
* Najnovejše vesti. P o n e v e r-
jenje pri pošti. Pri pošti v Zala Kgerszegu je zmanjkalo 21.000 K, istočasno pa je zginil tudi poštni sluga J. Mor iz — S pokvarjenim mesom s a je zastrupilo 28 oseb v Svilari, deset izmed teh jih je že umrlo. — Trikrat obešen. V Vidinu na Bolgarskem so obesili te dni nekega kmeta zaradi umora. Ko so ga potegnili prvič na vislice, se je vrv pretrgala. Obesili so ga znova, a ko so po določenem času sneli truplo z vislic, spoznali so zdravniki, da je še vedno življenje v njem, obesili so ga potem tretjič. — Marconijeva iznajdba o brezžičnem brzojav-ljenju se uvede za poskus v Italiji. Projektovana postaja je proračunjsna na 700.000 lir. Minister Galimberti je imel z iznajditeljem daljša posvetovanja. Kralj pa mu je podelil veliki oficirski krii reda italijanske krone. — Kuga v Galati. V Galati so konštatovali dva sluSaja kuge.
— Nenavadna trojica. Krvnik iz Sarajeva jo hotel te dni obiskati v Zagrebu dunajskega »tovariša« Langa; tega sicer ni več dobil, pač pa sta si stisnila roki z budimpeštanskim kolegom Ballyjem, ki čaka na žrtve v Zagrebu. — Nikotina proste smodke bodo izišle v kratkem iz erarične zaloge v Budimpešti. Nekoliko nikotina bo seveda še vedno ostalo v njih, a večina toga strupa se odstrani poprej kemičnim potom iz tobaka.
— Kača v želodcu. V Trevisu je kmet Boschero že dalje časa tožil o bo lečinah v trebuhu. Nedavno pa mu je prilezla iz grla 50 cm dolga kača, in bo lečine so ponehale. Tako poročajo nekateri hrvaški listi. Najbrže pa je bila to morska kača, ki vsako leto vznemirja uredništva.
* Novo češko gledališče v Plznu se slovesno otvori v soboto, dne 27. t. m. ob pol 12. opoludne.
* Živali, ki ne potrebujejo vode. Več pasem živali živi na svetu, ki ne potrebujejo vode. Med te se štejejo lame, gazele in dr. Papiga v nekem zoolo gičnem vrtu je živela 50 let baje brez vode. Nekateri lovci menijo, da zajci ližejo le roso na travi. Tudi veliko kač ne potrebuje vode. V nekaterih nerodovitnih in suhih krajih na Francoskem redijo velike črede ovac in krav, ki nimajo pravzaprav nikdar prilike, napiti se vode.
* Izgredi v Czenstochovu. Pri antisemitskih izgredih v Czentochovu so do sedaj blizu šeststo ljudi zaprli Napadali so ne samo Žide, temveč tudi kristjane. V jako neprijetnem položaju je katoliško duhovništvo, katero se smatra kot provzročitelj izgredov, dasi so se samostanski duhovniki baje trudili zadušiti upor. Do sedaj je do dvajset duhovnikov zaprtih. Da se okradeni nekoliko odškodujejo, je guverner premoženje samostanov zaplenil.
* 40.000 dolarjev letne stanarine. Dokler Schwabova palača na Riverside Drive v Nevv Yorku ne bode gotova, stanoval bode predsednik trusta za jeklo v Ansonia Apartement Buildingu med 73. in 74. ulico, kjer bode plačeval za svojih 17 sob letnih 40000 dolarjev.
' Oplenili kolodvor in pošto. Nepoznani roparji obiskali so nedavno poštni urad, kolodvor in urade »Meecer Iron & Coal Co.« v Stoneberu v Ameriki
■jnjjjT Dalje v prilogi.
Priloga ^Slovenskemu Narodu" žt. 216, dn6 20. septembra 1902.
in odnesli reč poštnih vreč in 1000 do larjev gotovine. V uradu imenovane dru žbe so razstrelili blagajno z dinamitom in vplenili 800 dolarjev.
* Češka umetnica v tujini. Gospa K vapi lova, članica »Narodnega gledališča« v Pragi, je bila v Belemgradu proslavljpna z nepopisnim navdušenjem radi svoje veleumetniške igre. Kralj jej je podelil red sv. Save.
* Kvarte cesarja Vi 3 jem a. Viljem je sam iznašel ilike za kvarte. Slike so fotografije kneijih vladarskih oseb. Tako je ranjka kraljica Viktorija naslikana kot srčna dama. Kraljica-mati italijanska kot carreau dama in ruska carica je pikova-dama. Papež |e pik kralj, kralj Hum-bert je križ-kralj, belgijski kralj Leopold kot carreau-kralj in cesar Viljem sam kot srčni kralj. Asi nosijo slike najimenitnejših gledaliških igralk. Te karte pa Viljem sam skrije po končani igri.
* Premalo šol. Ko se prične novo šolsko leto, v New Yorku, nad 70 000 otrok ne bode zamoglo obiskovati šole radi pomanjkanja prostora. Otrok, ki morajo letos obiskovati šolo, je v tem mestu 493.000 ali 26000 več nego v minolem letu, toda vkljub tolikemu naraščanju je mesto zgradilo le 6 novih šol, v katerih se samo za 8000 otrok prostora. Vseh 466 newyorških šol je prenapolnjenih.
* Navihani slaboumnež. V Pragi so zaprli nedavno sodiščem dobro znanega pleskarskega pomočnika Josipa Svobodo, ki je sleparil kot. »princ Lich-tenstein«, in sicer v kuti. Ker je bil včasih strežaj pri mašah, se je navadil toliko latinščine, da je tudi mašo bral; hodil je po raznih samostanih, kjer je naberačil mnogo denarja. Godilo se mu je povsod dobro, ker je jako mogočno nastopal, izdajal se je tudi za kneza ter pripovedo val, da je študiral jus. Svoboda je bil že parkrat zaprt. Vkljub njegovi premetenosti so zdravniki vendar dognali, da je slaboumen.
' Avstrijska ministrstva od leta 1848. 1. Ministrstvo Kolovratovo od 5. aprila do 18. julija 1848. 2. Ministrstvo Doblhoffovo do 11. oktobra 1848.
3. Ministrstvo Schwarzenbergovo do 11. aprila 1852. 4. Ministrstvo Buolovo do 21. avgusta 1859. 5. Rechbergovo do 4. febru-varija 1861. 6. Ministrstvo nadvojvoda Rainerja do 26 junija 1865. 7. Ministrstvo Belcredijevo do 7. februvarija 1867. 8 Ministrstvo Beustovo do 27. junija 1867. 9. Ministrstvo K. Auersperga do 24. septembra 1868.   10. Ministrstvo  Potockega do
4. februvarija 1871. 11. Mohenwartovo do 30. oktobra 1871. 12 Holzgethanovo do 25 novembra 1871. 13. Ministrstvo Ad. Auersperga do 15. februvarija 1879. 14. Ministrstvo Stremaverovo do 12. julija 1879. 15. Ministrstvo Taaffejevo do 11. novembra 1893. 16. Ministrstvo \Vindischgratz-evo do 19 junija 1895. 17. Ministrstvo Kielmanseggovo do 29. septembra 1895. 18. Ministrstvo Badenijevo do 28. novem bra 1897.   19. Ministrstvo Gautschevo do
5. marca 1898. 20. Ministrstvo Thunovo do 29. septembra 1899. 21. Ministrstvo Clary-Aldnngenovo do 20. decembra 1899. 22. Ministrstvo VVittekovo do 18. januva-rija   1900.   23.   Ministrstvo Koerberjevo
do...... ,
' Bogate nagrade. Sved Ed-mond Niellsen je obljubil letnih 60000 mark onemu, kateremu se posreči zjedi-niniti velesile: Avstro - Ogrsko, Rusijo, Anglijo, Nemčijo, Italijo in Francijo, ki naj bi sklenile tak m i r, da bi razpustile vse vojaštvo razun telesne straže vladarske. Ogromno glavnico, ki daje omenjeno nagrado, je položil Šved v Angleško banko. — Pokojni zdravnik sir John Beau je dal 35.000 funtov šterlingov, katerih obresti — 24.000 kron letnega dohodka — bi dobival vse življenje oni, ki bi izumil sredstvo proti jetiko. Zdravilo pa mora biti tako, da ozdravi od 20 bolnikov vsaj 17. — Nagrada Meltona Psvneja iznaša 240.000 mark, dobi jo oni, ki izumi zrakoplov, katerega je možno svojevoljno voditi. — Iznajditelj parobroda, ki bi plul tudi pod vodo najmanj tri ure ter bi nosil 300 oseb, dobi pa 1000 funtov šterlingov. — Tudi za turiste je skrbljeno. Anglež Henry Sendamore, ki je umrl pred dvemi leti je ostavil v svoji oporoki 100000 mark onemu, ki pride na Gavrisankar (8840 m.) . j. na najvišji vrh Himalaje.
* Prvi alžirski morilec lastnega očeta. Iz Alžira javljajo, da je umoril v Cheurfors pri Drael - Mizami 76 letni sin svojega 112 let starega očeta, kar se ni doslej v vsem Alžiru baje še nikdar pripetilo. 8. t. m. je zahteval naj starejši nin umorjenca, naj razdeli svoje imetje med svoje tri sine. Ker oče tega ni hotel storiti, gaje sin ustrelil. Vsi trije sinovi so zbežali potem in se skrili. Toda oblast jih je kmalu našla; rešila jih je težko iz.rok razjarjenega naroda, ki je hotel linčati morilca očeta in njegova pomagača.
* Značilen slučaj. Minuli četrtek je bil v Frankobrodu shod bankirjev. V to svrho je mesto poskrbelo za razne svečanosti, bankete itd. Najboljšo slav-nost pa je pripravila bankirjem franko-brodska drama, ki jim je na čast uprizo-
rila — Schiilerjeve »Tolovaje«. Pravi se, da ima ta slučaj politično, strankarsko in hudomušno ozadje  Oj ti igralci!
* Trplenje rezervista. »Rokit zaner VVochenblatt« je prinesel S popolnim podpisom urednika dopis na dežel-nobrambovskega ministra, ki se glasi: Strojevodja državnih železnic Jožef Raus je moral koncem avgusta k orožnim vajam v Plzen. Bil je že močno bolan ter je prinesel spričevalo civilnega zdravnika saboj o nesposobnosti za službo. Mesto da bi ga odpustili, so ga poslali za lokalno službovanje v Rokican. Revež je imel srčne krče ter je trpel grczne bole čine. Vse pritožbe pri brainbovskem zdrav niku, dr. Eisenschimmelu, je ta surovo zavrnil. Zgrabil ga je za rokav ter kričal: »Lump, ti simuliraš, pošljem te v garni zijski zapor!« Stanje rezervista se je vidno hujšalo. Dne 3. ga je zopet napadlo in o polnoči je Raus umrl. Uro poprej je za povedal zdravnik: Ako bo simulant kričal, dajte tnu par pokladkov, že ^este kakšnih.« Pri tem je napravil z roko znamenje urlarca. Bolni je ležal A stražnici, a so ^a morali na povelje zdravnika Krieglsteina spraviti v zapor. Ko je stopal preko dvorišča, je nesrečnež zaklical: »Ljudje, zakaj me trpinčite tako! Pustite me umreti ! Dajte mi puško, da se ustrelim!« Jokal je, ž njim njegovi spremljevalci. Med potom se je zgrudil; ko je dospel v zapor, seje parkrat stresel, potem pa umrl kot mučenik! Brž poklicani civilni zdravnik, dr. Brumlik je prišel prepozno. Žrtva vojaških zdravnikov, rezervist, oče treh otrok, je že otrpnil« Potem se zahteva v pisanju ka z*n za krivca. Zahtevati je pač dovoljeno . . .
' V katera drevesa ne trešči? Najmanj vdarja strela v breze in zato se hite ljudje skrit pod brezo, ki je sem intja nalašč za to zasajena ob potih. Dalje vdari tudi strela redkokdaj v oreh, lipo bukev. V drevesa, ki imajo v sebi ve liko skrobovine, vdari strela pogosto. Taka so: javor, hr*st. jesen in topol.
* Vir klerikalnega navdušenja.
Kakor je razvideti iz statistike, so povžili Francozi po onih krajih Bretagne, kjer so najbolj divjali proti ukazom vlade, ki je zatvorila kongregacijske šole, tudi največ alkohola. Žgana pijačica je bila večinoma vir njihovega navdušenja ter njih podivjanosti. Tako se je poročilo v S a i n t - M e e n n od 1. julija do 20. avgusta 1901. L 211 litrov alkohola, a letos tekom istega časa 300 litrov. V Folgoetu pa so izpili preteklo leto v nekem gotovem času 356 litrov, dočim so ga pretočili letos v istem času 515 litrov. Prav tako tudi v Ploudanielu lansko leto 421 lit., letos pa 701 liter. Tako so si torej skušali pomagati samostani in njih privrženci s — pijačo.
* Izdajatelj ,,Kikiriki"ja pred častniškim svetom. Izdajatelj anti-semitskega šaljivega lista „Kikirikiaja Frid. Ilger, nadporočnik v p., je izgubil nedavno častniško šaržo, ker se je baje pismeno zavezal s častno besedo, da se ne bo brigal za svojo ženo, od katere je ločen, in je ne bo zasledoval z ljubosumnostjo. Tudi jej je obljubil, da jej hoče dati otroka in mesečni prispevek, kakor hitro bi se iznova oženil. Ker Ilger ni izpolnil te obljube, ga je žena tožila, in tako je zgubil tudi šaržo. No, pismo, polno obljub, je pisala žena sama, podpis je pa bržčas ponarejen.
* Najnovejši roman grofa Tolstega. V kratkem izi«le, kakor smo že poročali, najnovejši roman grofa Tolstega „Kadži-murat," kije poln zanimivih do-godeb iz bojnega življenja kavka.škega. Glavni junak je „kadži-murat," ki je bil prvi pomočnik Samila poveljnika kavkaskih hribovcev za časa rusko-kavkaškili bitk. Kadži-Mu-rat se je udal v boju Rusom, ki so ga obsipavali z največjo ljubeznivostjo, a ker ga je vest pekla da se je udal in ker se mu je tožilo po domovini je zbežal k hribovcem, ki so ga obglavili kot izdajico. Zanimivi značaj Kadži-Murata je Tolstoj naslikal psihološko izvrstno.
' Odkritosrčen škof. Rimskokatoliški škof Ryan v St. Cloud v Severni Ameriki je pred kratkim prav odkritosrčno dejal: „ Priznavam, da je rimsko-katolika cerkev nestrpna, to je, da uporablja vsa možna sredstva, da iztrebi krivoverstvo in greh. Toda njena nestrpnost temelji v logični in neobhodno potrebni posledici njene nezmotljivosti. Ona edina ima pravico, biti nestrpna, kajti ona edina hrani resnico. Cerkev prenaša krivoverce, ker je k temu prisiljena, ali ona jih strupeno sovraži ter uporablja vso svojo moč, da dožene njih pogin. Kadar bodo v Ameriki katoličani v občini, — kar se za-goto zgodi — potem bo konec svobode v Združenih ameriških državah. " Zares, ljubezniv škof!
' Umor v Bologni. Kakor javljajo iz Rima, je najnovejša verzija glede umora grofa Bonmartinija v Bologni sledeča: So proga grofa Bonmartini|a, Linda, je imela ljubavno razmerje z odgojiteljico Rozino Boneti. A poleg tega je bila Linda Bon-martini tudi ljubica svojega brata Tullija Murrija in drja. Stcehija, dočim je imela Rozina Boneti ljubavno zvezo tudi z istim Lindinim bratom Murrijem, morilcem grofa Bonmartinija. Tullio Murri je baje priznal preiskovalnemu sodniku pismeno svoj čin, hkratu mu je tudi sporočil v kako
žalostnih razmerah sta živela grof Bon-martini in njegova žena ter kako sta se sovražila med seboj, kar je privedlo končno »»estro, t. j. Bonmartinijevo ženo do tako grešnega življenja. Zato ni^ni Murri. da je ravnal popolnoma pravično, ko je umoril grofa. Tullija Murrija doslej še niso dobili, mnogi so mnenja, da se skriva v Bologni
' Skandalozna afera v Draž-danah. Te dni se obravnava pred deželnim sodiščem v Draždanah škandalozna afera radi hudodelnega splavljenja. 17. t. m. je bilo izpraševano 60 obdolženih gospej in deklet iz takoimenovano najboljše družbe. Pred sodiščem sta stali n. pr. žena nekega ravnatelja višje šole, in žena nekega saksonskega poslanika. Hči nekega gospodarskega svetovalca in poslanca pa se je v ječi obesila. V oktobru se bodo baje obravnavale še hujše reči.
* Šest milijonov prebitka. V
avgustu, t 1. presezajo v Zjedinjenih dr žavah državni prihodki izdatke za 5 955.812 dolarjev. Skupni dohodki znašajo namreč 48 605 812 dol, dučim zmišajo izdatki le 42,650000 dol. V istem menecu minolega leta imela je ista vlada 45 394125 dol. dohodkov in 30,351497 izdatkov, tako da je lanski prebitek v avgustu znašal nad šest milijonov dolarjev. Ker so pa sedaj vojni davek odpravili in kljub temu dosegli prebitek v znesku 6 000 000 dol., dokazuje, da so vladini dohodki ogromni. Vsled odprave vojnega davka, so mesečni dohodki za kacih 6 500.000 manjši.
' Kitajski uredniški koš. Pri nas se odgovori avtorju, kojega spis je nezrel kratko malo: „Ne sprejmemo," „Ne ugaja" ali enako. Na Kitajskem pa so v primeri z nami jako uljudni v tem oziru ter odgovori urednik avtorju nesprejetega spisa: -Z nepopisnim veseljem smo prečitali vaš rokopis. Pri kosteh svojih -starih očetov prisegamo, da še nismo v svojem žrTljenju čitali kaj kras-nejšega in gotovo tudi ne bomo. Če bi to natisnili, gotovo bi cesar ukazal, da se kakih 10.000 let ne sme nič druzega tiskati, kajti nič nima tolike cene, kakor Vaš rokopis. Ker bi pa, ako bi natisnili vaš rokopis, niti mi, niti kdor drugi ne smel nič druzega tiskati, vračamo vam rajši Vaše delo, da ga shranite. S tresočimi se rokami in s solzami v očeh vračamo Vam Vaše papirje in v najglobokejši ponižnosti prosimo desettisočkrat za odpuščanje." Da, da: „Kitajci, Kitajci so čudni ljudje!"
Društva.
— Jesenska veselica, katero je nameravalo prirediti pevsko društvo »SI vec«, se opusti z ozirom na jako hladno vreme, pri katerem je nemogoče prirejati veselice na prostem.
— Vinska trgatev. Pod tem naslovom, kakor že omenjeno, priredi pev sko društvo »Ljubljana« dne 12. oktobra t. 1. svojo prvo vinsko trgatev v starem pristnem dolenjskem slogu. Ta najnovejša narodna veselica se bo vršila v velikem obsegu v »Narodnem domu«. Odbor društva bo strogo skrbel, da se omenjena novost za ljubljansko občinstvo izvrši naj sijajneje. Zanimive podrobnosti se javijo še pozneje.
— Slovenskega trgovskega društva „Merkur" velika veselica se vrši, kakor smo že poročali, dne 5 oktobra t. 1. v sokolovi dvorani »Narodnega doma«. Društvo deluje z vso vnemo, da bo v polni meri zadovoljilo slavno občinstvo. Dobitki za srečolov so res krasni in jih bomo dne 5. oktobra razstavili pod galerijo v sokolovi dvorani, da jih lahko vsakdo ogleda. Kakor kaže veliko zauimanje za to vese lico, že sedsj lahko trdimo, da dosežemo zaželjeni vspeh. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, marveč bomo to nazna nili pravočasno z lepaki.
— Surovinska zadruga črev-I jar je v v Ljubljani bo imela jutri, v nedeljo, dne 21. septembra ob 9. uri dop. v steklenem salonu »Pri novem svetu« svoj izredni občni zbor. Na dnevnem redu sta dve točki: 1. Poročilo o poizvedbah c. kr. računskega revidenta v trgovinskem ministrstvu g. Rehlinga o računu za leto 1901.,  2 Raznoterosti.
— „Postojinski Sokol." Piše se nam : Kakor je bilo že naznanjeno, jc priredil „Postojinski Sokol" dne 7. t. m. tamburaški koncert in dramatično predstavo v korist društvene zastave. Naš vrli narodnjak in član Sokola g. Frane Paternost, lastnik „Narodnega hotela", dal je pri zidati k svojemu hotelu veliko krasno dvorano, katera ima dovolj prostora, da se v njej lahko vrše vse večje veselice in koncerti, kakor je tudi zelo pripravna za dramatične predstave. Do sedaj to ni bilo mogoče, ker ni bilo ni ene dvorane zadosti velike. „Sokol" napravil je pa ta koncert, da se čisti dobiček porabi za nabavo zastave, zato je g. F. Paternost prepustil dvorano brezplačno, za kar mu bodi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala. Pri koncertu so igrali sokolski tamburaši in tamburašinje ob mnogobrojni vdeležbi slav. občinstva nad vse pričakovanje vrlo pod spretnim vodstvom brata L. Kubišta. Nato se je igrala šaloigra „Župan". Igrali so sokolski diletantje jako vrlo. Po končanem sporedu bila je prosta zabava in ples, pri katerem je g. F. Paternost četvorko jako
fino aranžiral. Pri koncertu svirala je slavna Postojinska godba na lok. Mora se reči in gotovo je, da je bila zabava zares izborna, kajti plesalo se je do ranega jutra. Upamo, da se bode Sokolu posrečilo prirediti še več takih koncertov in iger ter kličemo „Na zdar!"
— Slovensko politično in gospodarsko društvo za politični okraj Ljutomer ima svuj redni občni zbor v nedeljo, dne 28. septembra L L V gostilni g. Ivana Vaupotiča v Ljutomeru. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Dnevni red: 1. Poročilo odbornikov. 2. Volitev novega odbora. 3 Volitev računskih preor'ed-nikov. 4 Slučajnosti. Ker so jako v*-žue zadeve na dnevnem redu. prosi se mnogoštevilne udeležbe. — Oibor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Novo mesto 20. septembra. Pri občinski volitvi so imeli v tretjem razredu klerikalci dvaindvajset, liberalci sto in štiri glasove; v drugam so imeli klerikalci jeden, mi petindvajset glasov. Prvi razred pride šele na vrsto.
Dunaj 20. septembra. V praški „Politiki" prijavlja državni poslanec grof Dzieduszvcki jako pesimistično pisan članek onotranjepolitičnem položaju. Jedini izhod so pogajanja vlade še s Cehi. Ti slednji bi z obstrukcijo vsaj nekaj časa še lahko počakali, saj ne pridejo nagodbene predloge še tako kmalu na vrsto. Sicer pa je Dzieduszvckega sodba o Kor-berju jako neugodna, češ, avtonomi-stom je nemogoče podpirati vlado, v kateri so tako zsgrizeni nasprotniki Slovanov, kakor \Vittek, Hartel in K o r b e r.
Dunaj 20. septembra. Zasledovanje defravdanta Jellineka je doslej brez vspeha* Policija misli, da je skočil v Donava. Doslej se je dobilo kakih 200.000 K Jellinekovega denarja.
Budimpešta 20. septembra Tu, kakor tudi v raznih drugih mestih so se sinoči povedom Kcssuthove obletnice zgedile demonstracije Demon-strantje so razbili pri operi in pri raznih drugih poslopjih okna, ker ta niso bila razsvetljena.
Beligrad 20 septembra. Vuićevo ministrstvo odstopi, ker ni mogoče dobiti posojila.
Carigrad 20 septembra. Pri sprejemu ruskega poslanika Zinovjeva, ki je sporočil sultanu, da hoče car na Balkanu ohraniti status quo, je sultan izjavil, da poskrbi za mir v Macedo-niji in da dovoli ruskim vojnim ladjam pasirati Dardanele.
Bruselj 20 septembra. Belgijska kraljica Henrieta je sinoči ob pol 8. uri v Spaa umrla.
Pariz 20 saptembra. Vlada namerava sklicati parlament na dan 14. oktobra in to zlasti v namen, da sklene nov zakon, ki omogoči vladi še energičnejše postopanje proti redovom.
London 20 septembra. Policija v Chicagu je dognala, da nameravajo anarhisti atentat n a prezidenta Roosevelta, ko pride ta v Chicago. Vsled tega so bile priskrbljene obsežna varnostne priprave.
London 20. septembra. Ruska vlada je naznanila kitajski vladi, da zapuste ruske posadke južni del Mandžurske že 28. oktobra.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 20. septembra 1902.
-»kapni državni doig v notah   .... 101 10
Skupni državni dolg v srebra .... IGO 95
Avstrijska zlata renta....... 121-25
\v8trijska kronska renta 4°/,   .... 100 30
Ogrska «!ata renta 4"/0 ....... 120 30
Ogrska kronska renta 4°/0   ....        9* 15
avstro-ogrske bančne dol uf    .... 1F>92
iviaditne deinico  ........ 68750
Liondon vista.......... 239 60
Nemški državni bankovci ?.a 100 mark 117-07Vt
20 mark............2340
20 frankov...........19(;5«/,
Italijanski bankovci........94'75
C. kr. cekini...........1129
Žitne cene v Budimpešti
dne" 20. septembra 1902. Termin.
Pšenica za oktober .  .  .  .  za 50 kg K 694
n april 1903   ..   .    „  60 „ „717
B*         „ oktober ....   „ 60 „ „616
Koruza   „ maj 1903.   .   .   .    „ 60 , „   6 66
0»es      „ oktober......60 „» „ 667
Efektiv.
Nekaj vinarjev višji.
Darila.
Upravnlštvu n a&ega li 8t a s o poslali: Za družbo sv. Ciril« In Metoda. Šparov-Cek v gostilni pri gosp. M. Zalarju v Lescah 2 K 70 vin., v gostilni pri gospej Ivani Wuherer v Lescah 2 K, v hotelu „Triglav", Le3ce 40 vin, v restavraciji gosp. Fr. Legata v LeBcah 1 K 38 vin. — Vesela družba ob posetu Častnega Člana ljublj. uradniškega konsumnega društva 12 K 30 vin. — Skupaj 18 K 78 vin. — Živeli!
Za prebivalce mest, uradnika I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaČe zdravilo pristni Moll-ov Seidlitz-prašek'1, ker vpliva na prebav-jjenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (12—13)
30.000 kron znaša glavni dobitek o'omuške razstavne loterije. Opozarjamo na to naše čitatelje, da se vrši srečkanje nepreklicno dne 25. septembra 1902, ttr da se vsi dobitki dobiteljem izplačajo tudi v jcotoilnl po o«l-hitku lO<>/0.
Prav «loaita««e zdravilo, katero zo že rad 40 let hrani za vsak slučaj v nekaterih rodbinah, je „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Pragnerja, c kr. dvornega zalagatelja v Pragi. To mazilo se rabi z jako dobrim vspehom, da se rana z obližem pokrije, kadar se je kdo nevarno ranil, rabi se pa tudi, da se prepreči nevaren prisad, tako da se rana po hladilnem, bolečino zmanjšu-jočem vplivu mazila hitreje zaceli. „Praško domaČe mazilo" iz lekarne B Fragnerja v Pragi se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! a
* Lekarnarja Julija Kcliauiiianna sol za želodee je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo in vsled tega je našla tudi vsesplošno razširjenje Vpliva točno in zanesljivo pri različnih neredno-stih prebavljanja, pri želodčnh nadlogah, kadar se napravljajo (v želodcu) kisline, pri riganju itd., tako da se v obče smatra kot staro izpričano domače zdravilo. Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu, in nebrojna priznanja dokazujejo, kako priljubljenost si je pridobila Schaumannova sol za želodec.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanno-cliinm tinttnra za lase
katera okrepeuje laslšee, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje las. 1 steklenlea z navodom 1 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—30)
Deželna lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, Rasijeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega.jubil. mostu
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani:
M. Blaž, Dunajska cesta št. 14.
H. Dolenc, južni kolodvor.
M. Favai, Spod Šiška pri kolodvoru.
A. Gruden, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja,
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52.
A. Kustrin, Breg št. 6.
A. Svatek, Mestni trg št. 25.
J. Sušnik, Rimska cesta št. 18.
F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1.
K. Urbas, Cesarja Jožefa trg (Mahrova hiša). Bled:
Oton Fischer.
Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. železnice.
i *
Potrta od neizmerne tuge javlja gospa Amalija Vrhoree v svojem kakor tudi v imenu svojih otrok Stan-kot«, Drago! Ina in Antona vsem
sorodnikom in sočutnim prijateljem pre-žalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, odnosno očeta, gospoda
Ivana Vrhovoa
c. kr. profesorja na c. kr. drž. gimnaziji
ki je danes ob 6. uri popoldne, po dolgi, mučni bolezni v 50. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. (2299;
Truplo dragega pokojnika se bode v nedeljo, dne 21. septembra, ob 5. uri popoldne v hiši žalosti, Šubičeve ulice št. 5, svečano blagoslovilo in potem na pokopališče pri Sv. Krištofu v lastni rakvi položilo k zadnjemu počitku.
Svete zadušne maše se bodo darovale v frančiškanski župni cerkvi.
V Ljubljani, dne 19. sept. 1902.
M^teorologicno poročilo.
20 |7. sjntraj! 745 6
.    2. popol I   44 3
5 1 brezvetr
15 5 ;ar. jvzhođ
Srednja včerajšnja t*»uiyerat:ira 12 6", nor-rrsala: 143"
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (30—8)
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD-
LETNIK XXII. (1902).
Izhaja po 4: , pole obsežen ▼ veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt
leta 2 K 30 h. Za vse neavstrijske dežele n K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
prodaj Je dobro ohranjena
▼ kateri je dobro obiskovana gostilna, v večjem trgu na Dolenjskem z živahnim prometom tik velike južnoželezniske postaje. Hiša, ki se lahko poveča, je na najbolj živahnem in lepem prostoru trga inje pripravna tudi za trgovino. (2298—1) Kje pove upravništvo »Slov. Naroda«.
\.,..f....ra.s?.'„'.u J
Jfovo urejena
prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic (žaluzij) in kartonažev
G. Skrbić
Ilica 40 Zagreb Ilica 40
ustanovljena 1889
priporoča svoje nt) Klasu solidne, točite in eenene
domače proizvode
odlikovane z največjimi
odlikovanji. (288—16)
Moderni stroji! Brez konkurence!
Ceniki gratis in franke.
Popravila točno in ceneno.
. ?. JU        JU JU JU JU JU JU JU JU JU JU Jt» JU JU
IVa|isEvr>stiie|ši9 prisenano na|1>ol|ši
jekleni plugi
Dhaha Aift travnike i u za mah, Dl <X\\ G elenkasite In diagonalne
Krožčasti ali gladki jeklen i poljski valji
Sejalni stroji „Agricola"
Originalni amerieanski
s*"*   o m i  ^ t r* o j i
za travo, tieteljo in žito
Grabi je za seno in žetev, obračala za seno
Patentovani sušilni pristroji
za aadje, zelenjavo ittl.
Stiskalnice za grozdje in sadje
kakor tudi za vse namene
Mlini za sadje in grozdje
Stroji za mečkanje grozdja
g0T~ Saniodelnjoee 5^
patentovane trtne brizgalnice za uničevanje grintovca in krvnih uši .^Yi»II«\IV-Prenosljive  štediInokotlene peči Parilniki za klajo
Mlatil niee
*J» s patento-
vanim vrtilnim krožnim mazilni-kom za gonitev
z roko, vitlom (geplom)
ali
.j  s paro
Vitli (gepli) ^
Najnoejše čistilnice za žito (zbiralniki. Strgala za koruzo
Sla,m.oreizirLl stol
s patentovanim vrtilnim krožnim mazilnikom
Mlini za debelo moko. Rezalnice za repo Stiskalnice za seno in slamo
za ročno gonitev, stoječe ali prevozne, in tudi
vse druge gospodarske stroje
izdelujejo in dobavljajo v najnovejši odlikovani konstrukciji (881—8)
PH. MAYFARTH & Co.
tovarne gospodarskih strojev, železolivnice in parne fužine ustanov. 1872. Dunaj, I I/i, Taborstrasse št. 71.  350 deiav-cev.
Nagrajena z več kakor 490 zlatimi, srebrnimi In bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah.
Natančni katalogi in nebrojna priznalna pisma gratis. Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
^ Naznaniam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno sjjj
A razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne te- A "tj[ vilke „ljubljanskoga Zvona   in vse one knjige, katere  so izle v
jgT založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: W
Otol in sinovi. Roman, broširan T«?
Roman,
Josipa Jurčiča zbrani spisi,  zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI.,
broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platuice a 5 gld. 20 kr ;
— letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. t>0 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona"
po 40 kr.
Zbirka zakonov. 1. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnikovi zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000°'. Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr. Po znižani coni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj
>-i:l mo 30 Iti*.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
Turgenjev: a 50 kr.
— Štiri novele, broS. a 80 kr. Beneš-Tfebizskv:  Blodne dnie.
broširan i 70 kr. L ef e b v r e: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis ambra: časnikarstvo in
nail časniki, broširano a 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dame, Povest, broširana
a 15 kr.
Hale vy: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Razne pripovedke,  broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet:   Undina.   Povest, broš. a 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod a 1 gld.
Jurčič: Listki, broi. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski patrijot: „Fartelwesen der
Slaven", broširano a 5 i kr.
. Scli"wsntiier
knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
esečna soba
na ulico, v I. nadstropju, lepo meblovana, s posebnim vhodom, se odda s 1 oktobrom t. I. — Poizve se v Židovskih ulicah Št. I. (2257—2)
Stanovanje
na Poljanski cesti 3 pri tleh se o<i«li» m 1. novembrom.
Poizvedbe v I. nadstropju   v (2279—1)
Po ceni se proda v Cerarjevi gostilni v Litiji pri „Mostu" (2275—1)
nova omara za led.
Ravno tam so za tujce vedno na razpolago 3 sobe s 7 posteljami.
Dobro ohranjena obleka za
EODietuia pristup
sc proda takoj. (2300)
Izve se: Salendrove ulice št. G II. nadstr.
Učenca
krepkega, iz dobre hiše sprejme takoj špecerijska trgovina v Ljubljani.
Kdo":' pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2302;
Prav dobro
vinsko posod
U
predelano,   okovano   z   novim trpežnim železom, od 30—70 vedrov vsebine, vedro po 2 K 15 h, ima na prodaj, postavljeno na kolodvor: (2297) Jos. KI o rit ar, sodar na Krškem.
Ferdo Primožič
mizarski mojster flaao-i) Ljubljana, Gradišče, „pri Cenkarj^"
se priporoča slavnemu občinstvu
za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela in poprave.
Preskrbujem in polagam
parkete iz prve kranjske tovarne Frana Kotnika na Vrhniki.
"CTrstajato ca.o-v-ol3«xs.a. (2281)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
išće nn|no z
nekaj Hoharlc za hotele, 9 Jutranja plačilna natakarja v Reko, *—3 bolJw<-privatne   Mobarire.   .»   «i   kuliarle za
Ljubljano in izven mesta, 3 bla«ajnleai i* S za kavarno in 1 za gostilno, oaieba za podporo v ffo»potllnjHt%u itd. Natančneje tam.
Ne skisanim filistrom ampak
prijateljem humorja
priporočamo
spisal
Rado Murnik.
Velika0 8. Str. 229.
Vsebina: Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Krlž-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. (1832-27)
Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h.
Založništvo L. Sclmenlner
v LJubljani, Drorski trg 3.
^365
Izšla Je brošurat
bstrukcija <§>
v deželnem zboru
ter Me dobh ;t
v „Jtfarodni tiskarni" v tjubljani.
Cena «0 vin., po pošti S-* vin., too komadov %i* kron.
0
ceneč
se sprejme takoj t2268 - 2'
v kavarno „Egia" v Ljubljani.
Jšče se v najem
stanovanje
za f. november obstoječe iz 2 sob in kuhinje. — Ponudbe na upravništvo >Slov. Xaroda«. (2284—1)
se sprejmejo takoj pri tvrdki
Brala £berl ^2~3)
Ljubljana,Miklošičeva cesta »t. 6.
Dobro idoča
špecerijska trgovina
(s pripadajočo zalogo blaga) na tukajšnjem prostoru, v bližini prav velike tovarne, se zaradi bolehavosti posestnika odda V najem.
Vprašanja  na  upravništvo »Slovenskega Naroda <. (2290—1)
Na račun se odda (2291-1)
na  Gorenjskem  na dobrem prostoru in pripravna za oienjenega obrtnika. Kje? pove upravništvo   »Slov. Naroda«.
SI
2enitna ponudba.
Trgovec in hišni posestni/^ v Ljubljani, najboljših let, išče jnanja 3 gospico 20—30 lei ter 10—15000 gld. premoženja v svrho šenitve.
Ponudbe 5 polnim imenom naj Se pošiljajo pod: „Vesoljnost" Ia do 31. septembra t. L, poste restante, Ljubljana. (2276—1)
£5»J»jt"«~ g mmm.«- se
mlad trgovski pomočnik
dober prodajalec, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi.
Nadalje sprejmem tudi (2194—5)
krepkega dečka za učenca
14—15 let starega, z dobrimi spričevali, v svojo trgovino mešanega blaga.
T. Mlekuž, Staritrg pri Eakeku.
I
t
t
t I
: 1 : 1
*
♦ e
1
i
1**1
Tovarna peči]
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča  vsem zidarskim mojstrom  in stavbenikom svojo veliko zalogo
naj modernoj šili prešanih ter barvanih prstenih
in naj trpežnej ših
štedilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ruja vi b. zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po
najnižjih eenali. Ceniki brezplačno In pošt-(32)      nine prosto. (38)
		
		■i
Thurlngska
elektro- in strojno-iniener-ska šola v llmenavi.
Državne odpustne skušnje. 1608-4 Ravnatelj Jentzen,
Ges. kr. avstrijske
državne že eznice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta OdJiott i% JC*j&blJane j ž. s.ol. Proga, oek Jtvbi'1. OL- 12. ari 24 m po noči ouobni v]»k v Trbiž, Beljak, Celovec, FrauaenBtoste, Inomost, Moaakovo, ' ••:.<• \-.2 K, iztfcui v Ansae*, b'oinograd, čea Kte»c Reifling v Steyr, v Line, na Dnaa) čez Atnstettea — Ob 7. uri 5 tu ajotraj oaubni vUk v Trbiž, Pod-tabel. Beljak, Celovec, Franssasfeste, Ljubno, Dunaj; če* Selztbal » Soino^rad, Inomost, aea KleiD - Reifling v Line, Badejevice, Flzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipfcko; čez Acosietien ua D>mai - Ob t; ari 51 m dopoldne osobn; vlak f Trbiž, Pontabe!. Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoludne otobni vlak v Trbiž, Beljak, v Poutabei, Co!'.- ec, Fraijzensfeste, Monakovo, Ljubno; čas iieiz-thal v Solnog'-ad, Lend-Uastein, Zeil ob jezeru, ino-nicot, Bi-e^euc, Ci.nL, Oonevo Puriz . če? Kieia-Beidiiig v Steyr, Cone, badejevice, Plzen, Marijine »aie, Heb, l'raucovfevare, Karlove vare, Prago, Lipsko, ua Daaaj čes Aujytetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri »i m popoldne v Poduart-Kropo. Ob 10. uri po nofti osobni vlak v Trbiž, Beljak, Frauzensfente, Lioinost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi'1. iu 11. razreda;.     • v inovomesto In v -oievjo.
Osobiu vlaki: Ob 7. uri 17 m Kjutr^j v Novooieato* Straža, Topiice, Kočevje, ob i. ari ■ ic popoludne istotako, ob 7. urJ 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Frihod v LJubljano jot. kol. Pro^a Ifc Trbiža. Ob '6. uri 25 m zjutraj osobni >iak z Dunaja čez AmrteUea iu Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktui vozovi 1. in 11. razreda), luomusta, Fraa-seosleate, lauca, Stevra, \uasesa, Ljubaa,
... ovca, Beljaku. Ob 7. uri ia m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob i J. uri x 6 m sop^ ietne osobni vlak k Duuaja čez Amstettan, iz Lipska, Karlovih varcv, tieba, adarijiain varov, Pizuja, Budejevic, oolnograda, Lu?ca, t>tfe>ra, Parmi, ueneve, Curiua, bregenca, ino-mosta, llella ob jeseni, Lend-Oaste.^a; Ljubila, Celovca, Št. Mohorja, PouUibla. — Ob i. nn 44 m po-poicone .sobni vlak s Dud >ja, iz Ljubaa, Selzthaia, .icijak?., Celovca, Monakuva, LaomoBta, ' *• .cusfeate, PcutMMa, Ob nedeljah in praznikih ob. ti uri iio ai zveCer iz Podnarta-Krope. — — Ob b. ur. il m nefiei osobu, vlak z Doiu^a, iz Lips&ega, Prage, !■'—-itc-.-vifc vaiov, Karlovih vurov, Heba, Iđatijiuiu varov, Pizuja, Bcdejevic, Linca, Ljubim, bcija^a, Celovca, Pontabia, črez fcJelzthal iz Iuomosta. žroga Is r?oveg» va«st& ia Mk,o^i>v$». Osucui v-..a.i: Ob c. uri in 44 m fcjniraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob .. uri 88 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja :n ob 3. ar; Ho ca zvečer, istotako. — Odhoa £2 iLjubij&ttO drž., koi. t SjttBž-d.-i-. Mefiani vlaki: Ob i. uti ai m sjutra.', ob uri u a pjpolucuie, on o ari .>J m m ob Jo ari .■:,> a -.- t-_ci-,  poslednji viak ie ob  jjedeliaii  a pratniiih.
^j-ljod 7 H-E?tj»ao drž. -oi. is ML*-*-i,>..>-•_ Mešani vlaki: Ob S. uri 49 m sjutraj, cb 11. uri b a dr 'ttdne, ob o. uri 10 in in ob 9. uri 55 m :<večer, porilednii vlak le ob podftljah m praznikih. — Sredjjjggvropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. ;1517)
Dobro izurjenega
urarskega pomočnika
sprejme (2271—2) urar v Radovljici.
1 Učenec
se takoj sprejme v špecerijsko trgovino.
Rudolf podkrajšek,
trgovec  -v  Spodnji  Šišlsi  št. 159.
U^SST Od leta 1868. ©s
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in o* mnogih praktičnih cdrarnikor, ne le v Avstro-Ogaraki, nago tudi v Nam&iji, Buaiji, balkanakih draavah, Švici itd. proti poltnim boleznim, alaati proU
vsake vrste izpuščajem
uporablja a najboljaim napehom. Učinek Bergerjevaga kotranovega mila kot higijeničnega aredatva aa odatranjenje luakinio na glavi in v bradi, u čiščenje in desin-fekcijo polti je aploano priauan. Hrr.jerj- <•« ketranovu milo ima v sebi 40 tulstotkoa Uu-negn kotrmia in ae raelikuje biatveno od vaeh drugih mil, ki ae nahajajo v trgovini. Da ae pride tlejtai-ijum fv okom, aahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno anamko.
Pri neozdravljivih poltnih boleznih ae na mesto kotranovega mila a uapehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot bl.itf kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polti,
proti epusčajem na polti ln  glavi pri otrocih, kakor  tudi kot neuadkriljeno  kosmetićuo milo za umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo sluzi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem ja 2ft odat. glicerina in ki je fino parfurnovano.
Cena komada vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Kergerjevih medicinsko-kotnmetUmih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Benzoe-milo za fino polt; berakeoro milo za prisčo; karboleke milo aa uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoče milo; Bergerjevo emrekovo-iglasto milo za umivan/e in toileto, Berger/evo milo za nežno otroč/o dobo (25 kr.)
Bergerjevo Petrosulfol-milo
proti rudečici obraza, rudećemu nosa, oprisća in klenju koie; milo za pege v obrazu jako učinkujoče ; iveplenomleeno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; taninsko milo za potne noge.in proti izpadanja las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah
najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 3 zo kadilce. Cena 30 kr. Gledo vaeh drugih Bergerjevih mil aa najde vse potrebno ▼ navodilu o uporabi. Zahtevajte vedna lierger/eva mila. Pazite na zgoranjo varstveno znamko in na izvir:
Tovarna G. Hell & Comp., Opava.
ker je mnogo ničvrednik imitacij in se celo ime Berger zlorablja.
W LJubljani se dobiva v lekarnah: .nilaai LeuMtek, J9I. !HaruetacliI»£;e**> «1. 91»} r, Ci. Plceoll, U. pl. TrnUuezv in v vseh lekarnah na Kranjskem. (623—16)
Feliks Toman
kamnogrNkl mojster
LJubljana, Resi jeva cesta št. 30«
IVajvet^ja zaloga lazđelanili
nagrobnih spomenikov
iii najbogatejša izbera črnili
*»• piramid, obeliskov in nagrobnih križev •««-
od najlepiie^o Mvedskega granita in labradorja.
Lastni izdelek.   ^   Najnižje cene.    (2301—i) Priznano najnatančnejše izdelovanje cerkveno umetnih in monumentalnih kamnoseških proizvodov. Stavbena dela vsake vrste. Plošče za pohištvo od raznega marmorja.
#
Jfaročila
S
01
o
s
5
S 8 S
S 8 #
8
ooooooosoooooooo
iz leta 1902
(pomnožena poravnava in splošna odpoved Izključila do 1913) o kateri se Je otvorila subskrip-
elja po kurzu
T{ 106*70 za nominale ?rsc. 1259—
sprejema prosto vsakih stroškov do 23. septembra 1.1. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Špitalske ulice št. 2,
katera tudi najkulantneje izvršuje vse bančne  transakcije; posebno pa sprejema denarne vloge na vložne knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga s 4%.
Za žrebanje Tiskih srečk dne 1. okt. t. 1. priporoča promese k istim a . . LK. 6*50 vstevši kolek. (2294)
Meblirana ^
mesečna soba
S hrano za l ali 2 gospoda se odda s 1. oktobrom na Starem trgu št. 32, I. nad str.
boljšega sistema, še dobro ohranjeno, Je za prodati. — Vpraša naj se V kavarni „Avstria" natakarja Štefana. 2292—1)
Kiparske vajence
sprejmem proti plačilu.
J. Pust. ključar Pristavske ulice štev. 8
(stari parni mlin). (2226—3)
CRestavracija — .ambrin
Židovska steza 4.
Vsak dan sveže puntigamsko marčno pivo in bavarsko pivo iz sodčka.       (2286—d
Istotam se sprejmete tudi 2 natakarici na račun.
Stanovanje s
s 3 ali tudi 4 sobami in pripadki v I. nadstropju na Ambroževem trgu št. 24 (Poljane) se odda za november t. I.
Istotam se odda takoj
veliko shlaLdlšoe.
Za jesensko in zimsko sezono 1902/3.
UKNENE OSTANKE in LODEN
za obleke za gospode razpošilja ■ od 1 gld. za meter naprej
Ožsr w  D. Wassertrilling, Brno 31,
-fl     Za j€
iS
Star renomć.
Vzorci gratis in franko.
ni uhe
najnevarnejša prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-179)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki rc dobi v vsaki boljSi prodajalnici po 5 kr. pola.
\ pari čevljev
za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. .2289-1) Zaloga čevljev
Jungvvirth
Krakov 21. Poštni predal 29.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.
9 Nadomestilo za korsete.
C o
>
O O
C o.
-O
o o
T3 C
PLATIN UM,
r?/,vANTI-
TJ
—
o
^ o
0 o
1 s
(D
tff OL
O ta
f : «—
a. o ■a o
-l o.
tU V>
Edina prodaja izvirnih angleških
2 „PlatioĐm" anti-aorsetov 2210 Alojzij Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
4606
W2K
53
11
V kavarni „EVROPA"
se oddajo sledeče novine:
> Deutsche Zeitung«, »\Viener Zeitung c, »Wiener Allgemeine Zeitung t, »Reichspost«, »Agramer Tagblattc, »Leipziger Illustrirte Zeitung«, »Uber Land u. Meer«, »Chronique Amusante«, »Pschiitt« uud »Wiener Caricaturen«, »Illustratione Itali-anac, »Figaro1, »Simplicissimus«, »Mercurc in ,Soča«. (2273—1)
Dve prodajalki
vešči poslu v večji trgovini z mešanim blagom in železnino na deželi, so sprejmeta takoj.
Ponudbe pod „spretna prodajalka"
na upravništvo »Slov. Naroda«. (2246—3)
Državno preizkušena
učiteljica
angleškega in francoskega jezika
ki je bila več let v Londonu in Parizu, poučuje v teh jezikih.
Zglasiti se je od dne 15. septembra pri gdč.
Oljci jVadcniczck (2034—3)
Mestni trg štev. 23, I, nadstropje.
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda.
Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-38;
Dobiva se v večjih gpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Kojnlk, IJublJana, Pred šltofljo £t. «*.
C. kr. konces. privatni  učni zavod
za
(2215-3)
risanje krojev in krojaštvo
Sme Schlehan
Ljubijana,  Židovske ulice 1.
Vpisuje se od 15. septembra vsak dan od 9. do 12. ure in od 2. do 5. ure.
Začetek glavnega tečaja I. oktobra.
oji
s prodajajo po meri.
Dr. Friderika Lengiel - a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski eok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstuejSe lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postanu vsled tega čisto bela in nožna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. 828—12t
Dr. Friderika Lengiel-a
mmmmm<
NajmilejSe in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X.
Naznanilo.
P. n.
Čast mi je s tem naznaniti Vam, da so tudi letos pri nas vinogradi krasni, t. j. jako rodovitni, in grozdje je zdravo. Jaz posedujem io oralov vinogradov in se nadejam, da pridelam nekaj sto hektolitrov vina. — Zato Vam ponujam grozdje za prešanje ali pa že prešani mošt ter garantiram za čistost in pristnost.
V slučaju potrebe se izvolite obrniti na mene. (200i—13)
Belježim z odličnim spoštovanjem
posestnik vinogradov Jaška na Hrvatskem.
B6!tger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, stropa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni lekarni ,,prl Mariji poiua-graj" .TI. liru«ttek-a In v lekarni Ul»al«l pl. 'IVciltot's.y -j« v I^jnbljanl.
Z uspehom podgansie smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. :2208—2) I,. Kres, mlekarija.
Veliki krah!
New-York in Londun nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klin jo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilie iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pst. srebrnih kavnih žlie; 1 kom.  amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
•a* komadov skupaj samo grld. «»•<»<>.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-Čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
alkakžnl MleparlJI
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kr»i«no farnlturo, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbene in priložnostno darilo
kakor tudiza v* tik o boljše icospodarstvo.
Dobiva se edino le v (211—33)
Kkc«>tortni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Gunaji II., R&mbrandtstr. 19 M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vj^osije. t':---*»lial prašek zh iijo IO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Iz gvonvalnaSi pisem.
Bil sem s pošiijatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana.
Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jakc zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno, št. Pavel pri Preboldu. Or. Kamilo Bolim, okrožji in tovarniški zdravnik
Stanovanje
S 3 sobami se odda za november v novi Pogačnikovi hiši, Cigaletove ulice št. 3,
tik justične palače.
_Vež istotam_(2296)
Kova rast ius !
Koliene plese več !
• - " •• -
0 bč udova lij a vredno kozmetično sredstvo, katero možu, ženi in otroku podeli krasne lase. — Zabranjuje izpadanje las, odstranjuje prliaje, in napravi vsake lase težke, dolge in svilnato mehke. Prezgudaj osiveli lasje zadobe brez barvanja zopet svojo naravno barvo.
Pod imenom „liiivucrln" znašli so v Ameriki kozmetikum, ki je povsem ratlinski produkt in za najnežnejšo kožo popolnoma neškodljiv. — Nikakega vzroka ni, zakaj bi Vi ali Vaši otroci imeli slabe in redke lase. Zdravi lasje nas varujejo po leti in po zimi in brez zdrave rasti las so otroci in odraščeni vedno podvrženi prehlajenju. Bolezen materina ali otrokova ugonobi dostikrat korenine las, in narava potrebuje leta, da nadomesti ta nedostatek. Kdo bi mogel torej dvomiti o lastnostih tega čudovitega sredstva pri tisočih potrdilih, katera imamo od oseb, katerih verjetnost je vzvišena nad vse dvome.
V nekem pozornost vzbujajočem članku v v „Medicinisch - chirurgisches Centralblatt - u", Dunaj št. 62 od 27. decembra 1901 poroča, naštevajoč konkretne plačajo, znani dunajski zdravnik dr med. A. Kulszvcki o svojih poskusih in sijajnih vspehih. ki jih je dosegel z „Lovacrinom". Iz teh zanimivih podatkov se z neovrg-Ijivo jasnostjo razvidi da imajo v .Lavacrinu^ zelo znamenito in zanesljivo sredstvo proti pleši, izpadanju las in prhajem.
Sedaj ni nobenega opravičila za luskino izpadanje las ali plešo, kakor kaže jasno gorenja slika.
Nekaj zdravniških sodb:
Vaš „Lovacrin" je tukaj v šestih slučajih Sebor.hoa (prbajn z Etnuviumom (izpadanje las) izvrstno služil ia jaz ne bom zamudil, istega v pripravnih slučajih zopet vporabiti Na vsak način Vas prosim, da mi pošljete še 3 steklenice „Lo-vaerina". Med dr. Ladislav Vorncki, Lvov. — Od Vas mi poslanim „Lovacrinom* sem v štirih slučajih prezgodnje pleše, oziroma bolehavtga izpadanja las dosegel ce^o prijetno izboljšanje in bom istega v svoji praksi vedno rad priporočal. Med. dr. Josip Karos, Budimpešta. — Po Vašem priporočilu sem „Lovacrin" večkrat vporabljal in lahko resnici na ljubo potrdim, da mi je isti proti tvoritvi luskin in v sorodnih slučajih jako dobro služil, radi česar ga bom še nadalje priporočal. Med. dr. Ludvik Garner, Lebeny i Ogrsko . — Z „Lovacrinom" sem dosedaj zelo zadovoljen. To je prvikntt, da zadobivam zaupanje v kako sreastvo zoper izpadanje las. Sam na sebi sem opazoval antiseborrhiicni učinek in sem zapazil, da poganjajo na poprej golih mestih majhni lasje. Jaz ga bom protežiral tudi v svoji domovini. Med. dr. Kazimir Schamet, Lvov. — Ako se vspehi ne izpremene. sem z „Lovacrinom" zelo zadovoljen. Očisti kožo milo in krepko in pri tem se opaža tudi pomnožena rast las. Prvi učinek sem opazoval sam na sebi in sem bil zelo vesel eklatantuega vspeha Med. dr. Franc Ernst, Tomasv, Ogrsko. — Vaši želji rad ustrežem in potrjujem, da mi je „Lovacrin" v slučajih Se-borrhoe (tvoritev prhajev) izvrstno služil, posebno pri začetku izpadanja las. Med. dr. Julius Korn, Klausenburg (Sedmograško).
Medtem, ko je „Lovacrin" namenjen, da zabranjuje pri starejših osebah prhaje, izpadanje las in plešo, je važno za vsako mater, da ve, da se nahaja kozmetično sredstvo, katero pripravi njihovim malim ljubljencem divne kite.
Cena veliki steklenici „Lovacrina", ki zadostuj i za več mesece*, 5 K, 3 steklenice 12 K, 6 steKlenic 20 K. Pošilja se proti poštnemu povzetju ah takojšni vpoSiljatvi denarja po avstrijskem sklr,d:5ču. M, Ferth, Dunaj VII., Maria-hilferstrasse Nr. 38. (2272)
Zaloge za Ljubljano: Anton Kane, drougerist. — Edvard Mahr, Židovske ulice. — Lekarna  ,,pri zlatem jelenu".
Poučuje se na
(2232-3)
violino in kontrabas.
Vpraša se pri Karolu Bitschu, Ko-menskega ulice št. 36, Ljubljana.
Meblcvan« 2124-4)
mesečna soba
s posebnim vhodom se takoj odda na Mestnem trgu st. 8, III. na d str.
Proda se takoj
skoraj  nova, v najboljšem stanu se nahajajoča
oprava za špecerjsko prodajalno m nekaj malih sodov
iz hrastovega lesa pod najugodnejšimi cenami.
Naslov pove  upravništvo „Slov. Naroda".
(2256 2)
Hrastove in bukove deščice za SObna tla (Brettelboden)
garantirano suhe ter najboljše kakovosti ^priporoča po najnižjih cenah
Copi tovarna za parkete
v Mostah, pošta Zerovnica (Gorenjsko).
Oskrbi se ludi pokladsnje.
2264-2
3T
Čudo ita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, to čno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Va-likolepa Laterna magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili bri-ljantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih manšetnih in sraj-čnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 200 razn>h komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica
S. Kohane, Krakovo,
pottno predalo 99.
(2288)      Ako ne ugaja, se denar vrne.
Suchard
MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetane jako bogata
mlečna čokolada.
Hajnove]še  iz sveto vnoslav:e tovarne za čokolaio
PH. 111s
Fotograf^
L* Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe:  ca Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v -Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
M. Pakič
Neznanim naročnikom se po»ilja s povzetjem.
Josip Reich
4 likanje sukna, barvarna in l j kemična spiralnioa na par [ J  Poljanski nasip    Ozks uSice št, 4
r
t
r
* se priporoča' za vsa v to stroko spađajcCa ^ J dela. L
Fostre?? s* toSa*. — Oene nlzke-
_?
^jr -- - -vr '»fer      *r "it-' w
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode In otroke ? ]• vedno na Izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in *
po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in E
zaznamenajejo.  Pri zunanjih naročilih bla- C
govoli naj se vzorec vpoalati. P
Klobuke
najnovejše Jacone
priporoča  po  najnižji ceni
Blaž Jesenko
Iijubljaua, Stari trg št. 11
I Avgust Repič, sodar
f Ljubljana, Kollzejske ulice štev. 16
(■v ZC r xx o -v e ra.) 39 f izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
f sode ~Ss41
1>» nujnlžjili eenah.
I Ecpu'i9 In prodaja staro finske posoac.
I Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrS^.
I/1 ■■■■■■■■■■■■■
Gostilna „Miramar"
na Reki, via del Pile
najbolj obiskovana in preskrbljena s 25 posteljami za prenočišče, vse v
najboljšem stanu, se po zelo nizki ceni proda iz proste roke.
Več se izvć istotam. (2174—2)
ineralne vode in ineralni produkti
vse iz najbolj priporočenih vrelcev, ima vedno sveže v zalogi a4i9-i4)
Peter Lassnik
VVolfove ulice št. 1.
L. Lisa* obliž za turiste.
Priznano najbolji« »redatvo proti kurjim oče-========== som, žuljem Itd. Itd. =======
Glavna zaloga:
L. Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidling.
^ Luser-jeYr;$k
Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mavr, G. Plccoll. V Kranju: K. Savnlk. (621—25)
Sardele r:: sardine
make, delikatesne slanike v vinski omaki, delikatesne slanike v gourmand-ženofovi omaiki sardine v mixed picklea z worchester omako, dalje kremški in francoski ienof, karpe, ananas, dobro ohranjeno, ponuja po ceni in v najboljši kakovosti
Rudolf Welleminsky & Co. Jglava na JVtoravskem.
Mi poSiljamo sardele, karpe, delikatesne slanike, sardine, ienof in ruske sardine
v steklenicah, vsled Cesar se blago bolje ohrani kakor v plehastih ali lesenih ovojih, ruske sardine poSiljamo tudi v najboljši kakovosti po 15, 30, 60 in 120 kg. in je naSe blago Jako po ceni. Dobiva se skoro v vseh trgovinah z delikatesnim in kolonijalnim blagom. (1927—6) Zahtevajte  nad cenik, Zastopnik za Ljubljano: g. Jožef Zlder.
Red Star Line, Antvverpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v Nevv York In v Philadel-phljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, tVieđener G&rtcl, na Dnnaji
ali (2073-4)
Ant. Rebtik, konc. agent
v LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Restavracija „Narodni dom".
§3
Izborno belo vino
staro „
99
99
e   e •
liter 40 kr. 60 „
99
»Globus"
čistilni izvleček
čisti bolje« kakor vsako drugo čistilno sredstvo.
L&&&&&&&&&&&&&&&&&
Na trgovskem učnem in vzpjevalnem zavodu
ustanovljenem I. 1834
se začne pouk 1. okt. 1902.
Poizvedbe in program pri
(2286) lastniku in ravnatelju.
Anton Tranfič, Pulj.
Cenik
za gotov denar brez skonta ali po postnem povzetju. Primorska in otoška vina za hektl. kron
•S 1. S 2
e 3
i i a
'5 S 7. ff 8 J* 9. - 10.
I 12.
Bela vina, Ia.......52
VUbo (Lissa^ namiz. vino, belo Ia. 48 Dalniatlneko „ „ „ Ha 42 ■ MlrljMUo „      „      „   Ia. 40
h ••      .i      n Da- 36
„     „     „ nia. 32 Dalmatinsko, rdeče (črno), Ia. 40
O po 11 o, rdeče Ha......44
Ittrakl terrano, rdeč, Ia. . . 32 Istrsko namizno vino, Ha. . . 28 *lliirr, namizno vino, jako fino 48 Oljklno olje......80
- S-
Sodi se ne zaračunajo, morajo pa se vrniti z Izplačano voznlno na železniško postajo Pulj.
Cene je razumeti od žel. postaje Pulj, ako se naroči sod najmanj 66 litrov-
: 2057-7)
posestnik vinogradov.
Jriflif' šteflilna ognjišča
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se priStedi na kurjavi. (780—49)
Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna štedilnih ognjišč .Triumph1 S. Goldschmidt & sin
Well na Ci oren Je A vMtrlJakeni.
Jnfantertjska
častniška uniforma
kompletna, skoro čisto nova, (porabljiva tudi za enoletnega prostovoljca) se po ceni proda.
Vpraša se v Streliških ulicah št. 12, I. nadstr., od 6. ure zvečer. (2231—2)
Gostilna
dobro obiskovana, tik železniške postaje Gorenjske proge, ne daleč od Ljubljane, v hiši s 4 sobami, kuhinjo, jedilno shrambo, 2 kletima in verando, s hlevom, kovaenico, skladiščem, drvarnico in šupo, dalje z enim delom vrta za zelenjavo, velikim sadnim vrtom in z eno njivo 8 mernikov posetve se odda pod jako ugodnimi
pogoji v najem. (2130—3)
Natančnejša pojasnila  daje iz prijaznosti
gospod Fran Jane v Medvodah.
Dobre cenene ure
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiia ur in zlatnina VKarnt (BrUx) štev. «1 Češka. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „  580
Prava srebrna verižica....... ■ 1*20
Nikelnasti budilec.......... v  195
Moja tvrdka je odlikovana a c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758—79)
B3T Bmstrovovnl katalog malon/ <•* poštnina proste.
Modistinja
Glavni trg 7.    |. Wanek    Glavni trg 7.
Ca^titim damam vljudne naznanjam, da $«m z ]e$er\$\(m\ in zim5^imi Klobuki pcpclncma ********** zaležena. **********
Krasni dunajski modeli v bogati izberi.      (M87—i)
S
s
*
s
____ _ J£
C. kr. priy. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-ceinent v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega^ druStva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tiskovne in odporne trdote daleč nadLkrllJuJoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila In spričevala
raznih uradov in n a j a l o v i t e j S i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (924-23) ~ Đunaj, I., MaximiIianstFassQ 3, IZZZZ
Pri podiranju starega gimnazijskega poslopja
dobro ohranjen strešni stol (cimper), pripraven za vsako stavbo. Razen tega različni kamnati bangerji z železnimi vrati, kamniti tlak in druga stavbinska tvarina.
Poizve se na lici mesta.
(2293)
Anton Presker
krojač ln dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv.Petra cesta IG
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 40 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
i
P, ZAJEC
Ljubljana, Stari trg st. 28
nrar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z vsemi
optičnimi predmeti. Nikelnasta remontoar ura od gld. 1-90. Srebrna cilinder remont, ura od gld.    —.
Ceniki zastonj in franko.
ots- Konkurenčne cone!!!
Ivan Steil
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Btelkle in v to stroko spadajoča popravila izvrSuje dobro ln ceno.
latlk fjaci. 4*SO.
MODERGE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život ln v vsaki faconl @   S§)   @   S§)   @   priporoča   ®   ®   ®   @ ®
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg ® t® štev. 17. m s
Skladišče za modno blago, pozamsntrljs, trakova, čipke, svileno blago, parilo, • klobuka za dama, tkana In kratka roba na dabalo In drobno. ■
I • Brata Eberl
ista
1842.
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CBStaŠt. 6. Delavnica: Igriške UliCB Št. 8. Pleskarska mojstra c kr. drž. Ia e. kr. pri v. Jažne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih
bar? t tubah za akad. slikarje.
Zaloga   6opl6ev   sa  pleakarje, sli. karje ln zidarje, itedilnegr* mazila sa hrastova poda, karbollneja Itd.
Posebno priporočava al. občinstvo najnovejše, najboljša in neprecenljivo sredstvo ia likanja
sobnih tal pod imenom „Rapldol' Priporočava se tudi al: občinstvu aa vsa v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano realno in fino po najnižjih cenah.
V
I
-om
angleško kristalno barvo.
Edino barvilno sredstvo za domačo rabo, pobarva brez truda s poljubno barvo v rralo minutah vsako tkanino, prejo in ugotovljeno obleko.
Priporoča se še posebno ob času žalovanja.
Cena za lonček 70 v.   Črna in Tegetthoff modra barva 10 v. več. Vsakemu
lončku je pridejano navodilo. Itsem-čistilo   madežev   odstrani takoj mast, olje, kotran, vozno mazilo, barvne madeže itd., snaži svetle čevlje, rokavice, pohištvo itd., je brez'duha in ne vnetljivo, torej brez nevarnosti! Cena steklenici 60 v. Tlie. „ITSEJTI" Household Dye i ompanj  London «* BrauTord. Generalna agentura in glavno skladišče za Avstro-Ogrsko In Balkan:
Kraus t£ Go., Dunaj, Millergasse 52, vogal Mariahilferstrasse.
Skladišče v Ljubljani: Brata EBERL. (2012-4)
Postranski zaslužek
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domare zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „f .9»!*" Gradec, poste re-stante. (1095—20)
Najboljše črnilu sveti
Kdor hoče obutalo ohraniti
lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje Mame
Fernolsndt črsveljsko črnilo;
za svetla obntala »amo
Fernoientlt crenie za naravno usnje.
Dcblva se pcvsodl.
C. kr. priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška znloaja: (1161-19) Dunaj, I., Schulerstrasse 6t. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
S^T St. Fersolesiclt.
R02TCEGN0
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri anemiji, klorosi,* poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo i a v lekarnah. (1928—3)
§
SE
Ljndevit Borovnik
pu»kar v Borovljah (FerlaeSa) na lioroiikeni
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samo kresnice, voprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrSnje. Vse puSke so na c kr. preskuSe-valnici in od mene preskuaene. — Ilnstro-(86) Vani cedri s»a*tcn< (38)
■j-. ^:.".-s82aiaaaaeaaaajaaiK»a.,«
Najfinejši in najboljši čaj svetš
IM)RA TEA.
Letošnji pridelek je ravnokar doSel. Ponudbe za Avstro Ogrsko sprejema (1973-10;
INDRA TEA IMPORT COMPANT, ZAGREB.
Za vodstvo svoje
generalne agenture
v Ljubljani išče veliko tuzemsko zavarovalno društvo za življenje v akviziciji in organizaciji zvedenega in izpričanega strokovnjaka.
Društvo je zelo delujoče in tekmujoče. Služba je dobro plačana in trajna. Natančne ponudbe z nave-denjem dosedanjega opravila pod „T. 8013'' na Haasenstein & Vogler,
Dunaj  I. (2236 -3)
Za molčečnost se strogo jamči.
Prečast. duhovščini in slav. občinstvu priporočam vljudno svojo kamnoseško o"brt ter opozarjam, da izvršujem naročila na nagrobno spomenike, ker delujem odslej brez posredovalca! za
01
ceneje
kakor vaaka druga tvrdka. V zalogi imam veliko število
spomenikov m
iz črnega švedskega sianita v raznih oblikah
po zelo nizkih cenah.
Velespoštovanjem
Ignacij Gamernik
kamnosek (2165-3) Komenskega ulice 26 Ljubljana.
Jako elegantna * tla! *
^ovo! ^gg" Novo!
Izborno pleskanje za tla, stene, pohištvo itd
Pokrije vsako prejšnje pleskanje!
Takoj se posuši! Brez duha I Sveti se po enem potegu!
je najboljše šassiopleskanje za tl&! LJubljana: <1929-6>
M. Spreitzer, Stari trg štev. 30.
Najbolj bleščeči!
Pokrije najbolje prejšnje pleskanje!
O oddaji dimnikarskih del v c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani se razpisuje natečaj za leti 1903. in 1904.
Pismene, z 1 krono kolekovane ponudbe, katere morajo biti opremljene a po botnico c. kr. blagajne o položitvi 10°/0 vadija, vposlati je najdalje
do dne 15. oktobra 1902
do 10. ure dopoludne v c. kr. tobačno glavno tovarno v Ljubljani.
Natančnejši pogoji o oddajalnih delih se vpogledajo lahko vsaki dan v uradni
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani
dne 2. septembra 1902.
'czor I ^jr *#\ ^§r
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejSe
za gasilno oresije
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Bri^.^ralnSce najnovejše sestave, kakor « patentom proti »mara-IEbiI. a priredbo, da brizgalnica, *»» olie Nlrani Jemlje in nseee vode ;„imi%-erznlli©", prikladno za rcnle občiDe, ista se nosi ali vozi; pan^eferizaralnlee, vottonose, ge*nlke vsake vrste, vasave za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje eela«2e. pn«e, »rhl-i-i te, leMve ter sploh vse za ga-fcilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Mo<or-iozove in priprave za acetj len-lae. Dalje liiMetlJslio orodje vsake vrste — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji _ plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (279—17) Cenilce pos3.15e.32ac "brezplačno las. poštm-lrie prosto.
Podružnica BL JL. SI^MJL^JLa v Zagrebu.
5K
K sezoni
K sezoni
= c
"5" 52.
E 3
9 O
< 3
n
priporočam svojo bogato zalogo puiU. naj no vej«lh kUichhm*:;. najnovejše vr«te, revolverjev itd., vseh pripadajočih retavlseltov in munielje, posebno pa opozarjam na
rocevne puške "K
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnoati vsakuem najbolje priporočajo
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p^. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidnu in najceneje.
Z velespoštovanjem (105—38)
Fran SevČik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Lekarna #„pri orlu"
-v Sjjnblj ani. Lastnik M.lMardetSCtllagGr, lekarnar in kemik
priporoča:
s-g. s « Z3,a
g s I a J o 4 41 - 5
^ ^ . W    77 Sc c c -g
aa  is ,
.h "S 75 n ^ <o o.
12
5^5
o 'O
- se
o
?„ cz -^z! t <" rt ~ .hI ^ S«    ti d'*5'« oi c o
m ^>o ^ . g o-g
^ O -J,   , . r- "H > O.S^
S-.S3
■ » S KJ <D o
C3 — i_ -» ^ B S H
ir
S    »o o^,
* «9 "3 ■d    os J=: _
2 .—I  aj o
S J«! OD « mm     CO > P*
i 4»
Stari trg št- 21.
Glavni trg št 6.
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil. Predaja drv in oglja.
Stari trg štev. 32.
t
9 *
»
M #
3
a
. = **-«««***-4r****** ******
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoCa
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št 6.
39
ZIVIIvA
Največje važnosti za vsako rodbino.
za zabelo
daje juham, bouillonom, primakam, sočivjem itd. presenetljiv, krepak in
dober okus. = IVIalo kapljle zadošča. =
Stekleničice od 50 h naprej.
v tableta
Tableta za 2 porciji 15 h.
Maggijeve inhe v tabletah omogočijo hitro Mamo as vodo izgo-toviti krepke in lahko prebavljive juhe.
-ri 19 različnih vrst. 'H—
x Konsomme & Bouillon v tobolcih. *
_m f ConMomme-tobolee za 2 por
ciji najfinejše krepke juhe 20 h. 1 Boulllon-toholee za 2 porciji krepke mesne juhe 15 h. Polije se samo z vrelo vodo in brez vsake primesi je gotovo.
NAJBOLJŠA SVOJE VRSTE,
Poskušnja prepriča bolje, nego vsaka reklama.
0CT  Dobiva *e v vseh kolonijalnih, delikatesnih in drogerljatkih trgovinah.
(2278)
Pariš 1900
.GRAND PRIX'.
Originalni
Singer-jevi šivalni stroji
za rodbinsko rabo
in (-2021—5)
za vsako stroko fabrikacije.
Brezplačen pouk v vseh tehnikah modernega umetnega vezenja. Elektromotori za
gonitev šivalnih strojev.
Singer Co., delniško društvo za šivalne stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
^zhsibb!		i=-
		—
rrnOIIJ  P A P AH Je železito, redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter iLIlunli U AuAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika. Olavna zaloga  xa Kranfskot (1156—19) p Josip ]?layr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.		
4Uco želite
^lw kupiti najnovejše Stiskalnice (preše) za grozdje  in  sadje,  razdrobilnlce,   mline za
grozdje in sadje s kamenitimi in tudi z železnimi
valerji, mlatilnice. gepelne, pajkelne, čistilnice (trijerje), slamoreznice, motorje
in sploh vse druge Stroje za kmetovalce in ro kodelce, kakor tudi vso drugo Železnino ; Ma-rijaceljske kctle, bakrene kotle za žganje, Štedilnike, peči. lino pozlačene nagrobne križe, okove za okna in vrata, traverse, železniške šine, vedno sveži cement, fino
Štajersko Železo itd., vse to dobite
najboljše  in  tudi najcenejše pri
Karol Kavšek-a nasl.
h Schneider & Verovšek
1      trgovina z železnino in zaloga strojev
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
frotir" Slovenske cenike pošiljava brezplačno in franko! "2520 (2143 3)
Žrebanje žzg v četrtek!		3	davni {I<»l*it^^ CL0I1Okron
c	liomuške razstavne srečke a-, c. a  1 krono                                     v Ljubljani.    (1981—16)		
	Si Vsi dobitki se Izplačajo dolilleljem v		icolovlnl po odbitku IO" b. <2-
Naznanilo.
Vsled odloka kranjske hranilnice se bo peterim eksternistom 8 Kranjskega pouk na ljubljanskem trgovskem in vzgojevalnem zavodu z učili vred za šolsko I. 1903. brezplačno delil.
Tisti, ki na to reflektirajo ter so dovršili 14. leto, naj svoje prošnje s prilogo rodbinskih izkazov in z dokazom ubožnosti, kakor tudi z izpričevalom o dovršenem tretjem razredu na realki, gimnaziju ali na višji meščanski šoli, v nravnem vedenju s hvalevrednim razredom in najmanj z zadovoljnim vspehom v studiju do najpozneje £9. DCpteaubra semkaj predlože, da se potem vse vložene prošnje slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice izročijo k odločbi.
Ljubljana, 15. septembra 1902. (2249 - 3)
ZESs/^z^a/teljst^ro trgovskega uLČIteljišča,
Apthur Mahr
imetelj zlatega zaslužnega  križca s krono.
-i ■
Hi 1
„North British and Mercantile"
o društvo.
r
Ustanovlfeno l«*aa »SO».
hm n kolesarji, blagovolite citati!
Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka „Styria" in „Helical" letošnjih modelov, pod lastno ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni.
Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi za pneumatike.
Priporočam se z velespoštovanjem
(114-70)
trgovec in urar na Mestnem trgu.
H| Skupno premoženje znaša črez 471 milijonov kron v zlatn. — Premoženje H|       zavarovalnine proti požarn znaša crez 181 milijonov kron v zlatn. §$►
To društvo je v Avstriji najstarejša in najbogatejša zavarovalnica proti požaru, je kon-cesionirano od vis. ministrstva notranjih del, spada pod avstrijsko sodišče in je smatrati J® enakim vsaki domači družbi.
Zavaruje se pod najugodnejšimi pogoji vsaka škoda (1690—3)
J        J3o požaru in streli w
I« povzročena na poslopjih, premičninah in zalogah raznega blaga, kakor tudi na poljskih
""t® pridelkih in živini, tudi na paši po streli poškodovani, proti vplačevanju zavarovalaine, 5r ^| kakor je cenejše nima nobeno drugo društvo.
j>x Vsaka škoda se najhitreje eenl ln takoj izplača. gg^
±g Pojasnila dajejo in naročila sprejemajo v vsakem večjem kraju obstoječa zastopstva kakor tudi IIT
3|   generalno upravništvo v Gradcu, Radetzkvstrasse 6. Vi
-%s| Založena 1847. |frg- Založena 1847. jA
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
j| v Ljubljani 40
i§      Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
j| Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
H| priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne m sobe, oprave za salone, žimnate moli droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
m
-rodaja na drobna in debele. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporoCam po Mlar.faT ceni.
j. S. Benedikt
39
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
Darila za vsako priliko! | Frid. Hoffmann
urar
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi atenaklh ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
iToTroatl v žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi. Izvršujejo najtočneje.
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh  optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
3^©Zl.©grrSl230.0"r7"
za zaznamovanje perila.
Zaloga
S- grammophonov s
ki igrajo izrecno močno in natančno.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
Suknenih ostankov vedno veliko v zalogi.
Za j
3
in f zhMo sezono
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
HDGOIHL
i       x x x y Ljubjani x x x ffi     iSpitalskih ulicah *t. 4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
Važno! Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustno vode In zobni prašek, ribje olje, redllne In poalpalne moke i a otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotograflene aparate in potrebščine, klrurgična obvezlla vsake vrste, aredstva za deslnfekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka.— Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 38
Oblastv. konces. oddaja strupov.
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d.
Vnanja naročila izvrstuVo se točno in solidno.
Di^gerija Anton Kane
Ljubljana, Selen*??;rasve ulice št. 3
^IW^»M»lummm.--ii.i n ■     || || uma—mm*m
A 1(11711 l/raP7ITI0r Iro^a iQ izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
fllUjLlJ IViailiLIIICI i.jubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter „Filharmonlčno društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
* Ljubljana * Mestni trg 18
Franja Mersol
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin,  krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in ris arij e se v poljubnih hojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Velika zaloga i
toaletnegaj # "blaga #
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mi i itd. iz najbolj renomiranih
tOV«tl"II priporoča
Alojzij Persche
I Ljubljana, pred
škofijo
21.
i
t
I
o
I
t i
z i
Stenografa stenografinjo
za slovenski in nemški jezik, ki se hoče priučiti tudi pisanju na pisalnem stroju, sprejme s 1. oktobrom t. 1. 2265-3
odvetnik dr. Kari Triller
v Kolodvorskih ulicah, „hotel Štrukelj".
epta m
Ljubljana, Fogačarjev trg.
Fotoplasticna umetniška razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih rag&tavah. Poučno in izobraževalno. Danes v soboto zaključek krasne serije:
Slikovita Kranjska.
Od nedelje 21. do 27. septembra:
Prvo velezanimivo potovanje po Dalmaciji In Primorji.
Novost!       in Senzačno! so ameriški
mutoskopi.
Otvorjeno vsak dan, tudi oh nedeljah
in  praznikih,  od  9. ure  zjutraj «8«*
O. ur*«* zvr«#r. (22>>3)
Za trgovino z mešanim blagom na deželi se išče dobro izvežbano
prodajalko.
Prednost imajo v manufakturi izurjene. — Natančneje se izve v upravnišlvu »Slov. Naroda«. (2250-3)
domače mazil
Iz lekarne
B. FRAGNER-ja v Pragi
Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja In bolečine manjša ter hladi.
V pueicah a 35 kr. in 25 kr., po pošti 6 kr. več.  Eazpošilja se vsak dan.
Ako se vpošlje naprej glđ. 1 58, se pošljejo 4 1 pušice, ali za gld. 168 6 2 pušic, ali za gld. 230 6 1 pušic, ali za gld. 248 9/2 pušic Iranko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli embalaže
0-la.-v-aa.SL za-logfa,:
8 FRAGNER, c in- kr dvorni dobavitelj
lekarna ..jn-S »rnem orlu"
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: C. Piccoli, U. pl. Trnkdczv, M. Mar-a detschlager, J. Mayr.
14-15
de 3QC goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stana v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike 8 prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponndbe na: Ludwig Osterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (2123-3)
Zakaj
ne kupuje več raz umna g^osjjodinja navadne sladne kave? =
i
za isti denar dobi veliko teenejso in okusnejšo
Ker
Cacao-sladno kavo.
Zahtevajte pri trgovcu, kjer kupujete, samo (2128-3)
Cacao-sladno kavo.
zavitkih po 10., 20 30 helerjev.
in
Na debelo se dobiva pri Viljemu Mocsari, Central Verkaufs - Burean des I. oesterr. Cacao Malzcaffee-Fabrik, Dunaj I. Nibelungengasse 3.
(2135-3)
Kdor trpi na padavi bolezni, krCu ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Mchnanrii>A|)oth<>k(>, Frankfurt h. fl.
Anton Schuster
Ljubljana, Špitalske ulice
vljudno naznanja, da je ravnokar došla velika izbera
jesenskih novosti
kakor
6luj, deškili o6leI^, £onfe£cije >a dame
in del^IlCC, rajličncija
modnega 6laga i
sa dame in gospode, (2164-4)
barhenfa, plaincneaa blaga itd.
ter se priporoča mnogobrojnemu obisku. Uzorci na zahtevo franko.
	m
	#
	is* •*-
1	
	
r—	
; >-	•* •
CC3	
ro	
	
ca u	m
	
>i—i	
F3	
	
r~i	ik
m
m m
Jakob Znlaznik
pek in slaščičar
Ljubljana.    Stari trg štev. 21 Ljubljana.
priporora sitlohvio urrjrno
pekarno in slaščičarno
kjer Ima izbero  vedno  m v«-i o s u
raznega peciua, slaščic, lil^crjcu in de-^crtnlr) uin pc zmernih) cenah).
Za mnogobrojni poset se vljudno priporoča (2211—3)
Jakob 2£al&:&22£i£, pek in slaščičar
Glavni trg 6.  Stari trg 21. Vegove ulice 12.
cd
m m
m
m
£
m
m
£
-a
CD
m m m & m m £ m
4k tUr A <Hr A 4lr
e)
i Najnovejša ,
iti   največja i^taera
šolskih in pisalnih potrebščin
kakor tudi razne druge tiskovine se dobivajo -*» po najnižji ceni
v trgcuini 5 papirjem in al^cidenčni ti^Karni
Karola Tilla.
(2212-5)
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Ol a vslovenska
ni!   I TI: 1 I
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiše v Ljubljani,
si»rejema in izplaču}c Hranilne vloge
obrestuje po      od dne vložitve do ćnevzđh
brez oilbitfea in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in o«l 3—6 popoldne.
Ilranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1882 - 7) Dr>   IVI-   HlldLllill^ predsednik.
meseCnih obrokov dobi vsak
lcl.
dobi vsak
enoletni prosfovoljnik
popolnoma po predpisih obleko in oborožbo
v »Angleškem skladišču oblek"
Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3.
Podružnica tvrdke: F. M. Netscliek
podjetje za uniformiranje c. kr. priv. južne železnice. Uniformiranje gg. c. kr. uradnikov drž. železnice. Oborožba in ekvipiranje gg. častnikov c. in kr. armade.
fry Naročila civilnih oblek po meri se izvrše natančno, fino in najmodernejše na Dunaju.
(2277—2) Z velespoštovanjem        O« Bern ' toviĆ.
© $5^ ^     ^ ^ ^ ^ ^ ^
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*.