z raa|a 1x4. 293. števil] V LIiMim. i torek, de ZO. septembri 1910. Cena 4 vinarje. Letnik Xllil. v L taai|aau: leto............... K IT — pol leta............... m 6r — Mrt leu............... „ * — Dopisi naj se trankirajo Rokoptri se ae vračajo, trs: Kaaflava ahca tt. a. (v pritličje lete*, teleta* U. 14. Izhaja vsak dan zjutraj. številka 4 vtaar|«. uisciati 66 mm Siioka petit vrsta 14 vin Pri večkratni inserd]i po dogovoru. \a piM7it-na rianuhU brez hiuj.-hne vposlatve naročnine se ne ozira Jatraafa Izdala po pošti za Avstro-0grško: vse leto...............K 18'— po* leta...............„ 9-— četrt leU................, 4 50 na mesec...............„ 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28 — LpravBistvo: Kaaflova alica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu". K ot%orit\i štajerski-It-/« Inrita zbora. Olje, '2*i. ~ ptemhra. >Xar. Dnevnik izvaja včeraj na uvodnem da *»• obdr/e staj. napreda jaki napram kl« rik. obstrukt i ji s\oj« re-*cr\irano -taliM-r tudi zaraprei. < *b- lirain' Ml' ; omenja v sled zali ranega in omalo-vaz*1 val t »etra (*»sto|iaiija klerikalniii «oditeljev vet- *pl«»Mi**ira nar. boja proti »i*«latijfmu sistemu in vsled « ;. -tališče na prednja kov samo : «» -ehi in in» stvarnem t«»loža j u utemeljeno. Oficijalno ln»de zavzel *voje stališče k ohftrukeiji strankin izvr-sevalni odbor še ta teden; volilceni ne bode to »tališče pojasnilo na sho-dih prihodnjo nedeljo. >l«ra\^ki f*cžclni zh.»r zaključen. Ilrn i. !•» ^nteaassrn. »Bruuncr Zeiti!!»-r t-T«*-« v ura k i minister Ihilern \ t»-j ^»ji fiade otlloeitev ra«li vprašanja ajaliških vodnih cesta. Nezaupniea dr. d* rmanu. Lvov, ML septembra. *8km» l*oUkie* |n»roča. da se je vrail ▼ ^» uoanderju, t volilnem okraju tir. 1 rn ana allfrfi TOlileeir, katerega j«* »iskalo na«! ."jim \<»hlccv. Po |n»r«h'i-la o pr»litieriem poloaaja «e je sprejela r»->4»lucija. v kateri zahteva od lai|». tla izvede zakon arlede vodnih • ; iz leta 1901, dr. Germanu pa ae '»h enem izreka nezaupnica in ae tza Ija. tla orlloii svoj maadat -ko - nemške spravne konferesM-e. Praara^ 9BL septesabra. V vseh iM.iitieuih krofrih vlada splošne 3ta tiiinanj« za «V-k«» netnšk»- spravne ki»iif.-renee. ki >*• Ftric'no danes pri i nem višjem maršalu princa Lohkovt itzu. Kar se tiče formalnosti fcrlede spravnih konferenc, je do loče no, da jih ot\«»n princ Lohkowitz s p i;, nagovorom. \ katiTem se Iki liavil - splošnim političnim p«do zajem na 1 'eškem in ^ p4»>l«*dicaini te ira položaja na deloiHkzm«ižnosi škeara ih-zelueara zln»ra m slabi ti položaj na t'eškein. Vsled t#-ira ini apeliral govornik na za>t«»pni-kc olieli narodnosti, da naj skušajo iloset-i v interesu uredit \e razmer skriu deželnem ztioru s|h»razuni ljenje in za «•!»»* strah • : i - T111* p<»^ro-j«'. Nato \t»ril v imenu vlatk- re >ar-*ki namestnik irr«»t Couilenhove m ap«*liral na zastopnike obvh nar«Ml noreti, naj s«- veudar z»dmijo v svrho dcloniožuosii češkega deielneara zbora. V i Cehov K«, odfrovoril dr. Skanla, v imenu Neuicc\ pa dr. Ep-pinarer. Današnja konferenea Ik> inaela vsled tetra sam« formalen značaj in ae-le v nadaljnih |»os\eto\a-njih se bo pričelo meritorno razpravljanje. Praga. sef»teml»ra. Cesarski i> a mestnik arrof C**u i*it!:o\e je imel \čeraj daljša ih»s\etovanja z >l»k«-\< i tzem. z >rr«>foi!i Nostitzem. iiamc^tni-r m ■:• / eara marša ;i f»r»|<]ne se j<* vršila v prostorih <•» škejra narorlneira -\»*ta pod predsedstvom dr. Škarde konferenca čeških ijelearatov v č»-Sko nemško spravno konferenco. NoU-n zastopnik češkesra kons**r\'at ivne|r;i velepo^--t\a s» ni moirel tejra |wisveti»vanja udeležiti, ker se bivši minister irrof Thnn nahaja *** na svojem po>*stvu in jrrof (lam Mirtinie na Dunaju. To po-s vet ova i čepkih /a mko\ j*- bilo \ prvi \ ti namenj« ' o taktiki, ka-tert» naj arujejo pri spravnih k- n ferencah ški dclejra* \* tozadevni *|el»ati s. » ojM-to\ai • i n »udarjalo, da se nv r a asa vsak način varovati ssMaadelj ost i kake. Praga. 20. Hefdeinbra. Posvet«>-\ arija minskih delegatov za sprav ne konferenc*' so s#* pričela snoei v lleutsr-hes Ilaus in ImmIo trajala |Miztio v nor*. Praga. *JM •.eptenihra. t eško-riemških spravnih konferenc se mle-leže za Neme«- sledeči državni in de-želni |m»slatiei: flr. Kf»piri|rer. Haeh-ruanri. Pacher. dr. Herold. dr Haeren reither in jrrof N..-ti/.l*ri ^»svetovanju, ki j#' jako ohsr»žrio, je najprvo |HHJro}.no |n»ro^'al dr. Kppinjrer o do-s«danjih poskusnih spravnih konferencah in njih nspehih. Nato se je vnela daljša debata jrlede taktike, katero naj zaalerlujijo Nemci. Med zastopniki |iosatneznih nemških frak eij j*- končno ^rled«* tejra vprašanja doseglo (m>|k»lno s i m> razumi jt% nje. Praga. 1*0. sefdembra. Posvetovanj* nemških delegatov za češko-nemšk • spravno konferenco se je zelo raztegnilo. Ob 9. zvečer hc je za eno uro firekinilo in ob desetih zopet ruulaljevalo. Iz dosedanjih deliat se mora (»osebno poudarjati, da Nemci zahtevajo, da naj se formulirajo najnižje zahteve, katere morajo staviti Nemci, ako se hočejo vzdržati na površju. Eden (Tovornikov je poudarjal, tla morajo Cehi predloge Nemcev sprejeti, ako jim j«* res kaj do sprave in kar je tem lažje ker so te predlogi mole«* že odobrili. Te zalite ve ae tičejo \ i hI jave volilnih kurij, kreiranja dru&reira podpredsednika v deželnem zls»ru. zvišanja mandatov deželnih ornikov. Tudi vprašan/e stiejra zlNirovanja davčne in fi-aamasene komisije se je obravnavalo. Posvetovanja so končala pozno poru »čl. Praga, 20. septembra. O ^»svetovanju čeških oosledicaini. ki bi nastale, ako bi se nadaljevala dosedanja atrrarna politika. Praška kreditna banka. Praga. 20. septembra. Praška kreditna banka je sklenila na svojem Izrednem obenem zboru, da zviša akcijski kapital od S na 20 milijonov kron. Novi nemški list v tVlju. t Vije, 20. septembra. S 1. okto-ITom prične tu izhajati v vašem listu že naznanjeno neodvisno nemško glasilo Siidsteir. Volksstimmc« p^ dvakrat na teden. Slovenski kroiri ta r:eodvisen list živahno pozdravljajo, ker je v našem narodnem 1h>ju živo občutna potreba. Sanacija »Ranke popotare« v Trsi u Trst, 20. septembia. včeraj se je vršil občni zbor t»anke popolare«. 1"pravni svet je na občnem zboru poročal, da se je moralo odpisati pri posestvih 3 milijone. Ta odpis se pokrije na ta način, da se v ta namen I m »rabi iz rezervnega fonda 1 milijon, dva milijona pa vplača upravni svet, tako da 1h> banka še vnaprej poslovala. Obenem se stopi glede sanacije zavoda z nekim drugim zavodom x >iik. Govori se. da je v ozadju »Liin-derbanka«. \ ojaški konvent med Turško in Ku-munsko — izmišljotina. London. 2<». septembra. »Mor-iiirifr Post- >e brzojavlja iz Carigra-f!a. da s^» vesti o vojaškem konvent u iied Turško in Rnmunsko od kraja do konca izmišljeni. Položaj na Grškem. Atene. sej.tembra. Radi izida zborovanja v današnji narodni skupščini vlada v političnib krogih pr?-c-ejšno razburjenje in nemir. Kralj je namreč zagrozil, da narodno skupščino takoj razpusti, ako bi prišlo pri zlKirovanjn do kakih nemirov. Tudi se je kralj izrazil, da ne bi nikdar dovolil, da bi se narodna skupščina izpremenila v konstitualno. Kolera. Carigrad. 20L septembra. V vilajetu Sniirna se je konstatiralo 17. in 18. septembra 17 novih slučajev kolere. — V tem času je umrlo za to boleznijo 21 oseb. Rim, 20. septembra. V A puli ji se je v zadnjih 24 urah naznanilo 5 novih slučajev kolere, v istem času so zopet umrle 4 osebe. Budimpešta, 20. septembra. Minister notranjih zadev je odredil, da se radi kolere organizira ob Donavi sanitetna kontrolna služba, katera mora nadzorovati zlasti donavske tovorne parnike. S to odredbo se določa, da se imajo vsi parniki strogo preiskati in da so vsi potaiki podvr v.eni petdnevnerru opazovanju. Štrajk k aznjencev s stradanjem. Koper. 20. septembra. V tukajšnji kaznilnici so začeli kaznenci stavkati z gladom, in sicer pretečeno soboto. Vsega skupaj je stavkalo 140 kaznjencev, danes pa le še 50. Stavkati so začeli radi tega. ker niso bili zadovoljni s hrano in radi enega kaznjenca, ki je nastavljen za kuharja. Ostali kaznjenci namreč zahtevajo, da se ga takoj odpusti iz tega mesta. vSta\ kujoče kaznjence so zaprli v posebne celice. Lepa italijanska kolesarska dirka. Trst, 20. septembra. Glede ne> deljske italijanske kolesarske dirke med Opčino in Sežano je značilno to, da italijanski listi poročajo jako ponižno o tej dirki. Jutranji »Picco-lo« poroča, kakor da bi se bila dirka tudi izvršila. Obenem pa potrdi, da so bili kolesarji na cesti vrženi raz koles, ne napada pa niti z eno besedo Slovencev, tako da se lahko trdi, da so Italijani v Trstu zelo poparjeni. Značilno je tudi to, da list »Impedi-mente«, ki sicer radi vsake malenkostne neprilike Italijanov z okoliškimi Slovenci navadno napravi kar celo afero, popolnoma molči o tej bajnokrasno uspeli dirki. Ob obletnici. Dane* fiotečr dve leti. .nikar izdihnila Ivan Adamič in Rudolf L u n d e r kot nedolžni žrtvi tragu ni h dogodkov dne 211. aeptcm-hra 19UH. Ne bodo danes vihrale s ni* ljubljanskih žalne črne zastave, promet po ineata m bo razvijal kakar obi-čajno, toda sismiiii Adamičev in Lun d rov bo iivel v vseh po4tanih narodnih snih. dokler ne bo sprejela mati zemlja v sebe prah zadnjega Sl«• \ . riea. Adamič in Lunder nista revolu-cijonarna junaka, slična onim, ki jih slave Italijani, itodohna tistim., ki jih poveličujejo in kujejo v nebesa Mad žari. Adamič in Lunder sta v nas *iml»o| zakonite narodne tiorhe. simbol legalnega stremljenja |h» narodni osamosvojitvi in gi»s|»odarski emaii eipaciji. S|Mimin Adamičev in Ltindro\ je sedaj, ko je časa tok izbrisal ž njega \>e sledove bolestnih in gorjupnih Čustev, ozarjen z glorijolo narodnih fčrtev. ki s4» legle v prezgvnlno gomi-ila vzevete iz grobov njihovemu t . i rod ti novo življenje. Toda novo življenje bo narodu slovenskemu vzklilo samo. ako se bo vsak izmed njegovih pripadnikov zavedal svoje naloge, ako l>o vsak vršil svojo narodno dolžnost in storil vse. da s«- narod dvigne kulturno. gospo-darsko in isditično. Ako bo vrh:,proti našemu prepričanju in proti naši volji vendarle padle žrtve, toda ne žrtve re-volticijonarnih teženj, marveč žrtve zakonitih naših stremljenj, potem je njihovo i le janje \ toliko ideal ne jse in njihova zasluga \ ti diko večja. Adamič m Lunder spadata med te žrtve. Za to večna slava ujiju s|muiiuiu \ nanulu slovenskem! Minister Ha. rti proti Ljubljani. Kranjski deželni odln»r je veruj dobil 4nI ministrstva notranjih i ; .s glede n.i\ -ir;\ mestnega sl.lt u t a i 1. llbljaim lil no\eg;i volil- nega reda. Stališče, katera je zavzel v tej zadevi minister Haertl je na posta % olouino, kakor In>ui » To bližje |s»jasiiili \ dana-ujt-ni \ eeer iiem listu. Zopet izjemno stanje v Ljubljani. Z današnjim dnem je po ne-sko!ieui modrosti tr«»s|Mnla Božidarju * zavladalo izjemno -ta .» \ l.juagaiii. Ali seje morda kaj zgodilo, ali se morda kaj pripravlja \ i.. : - umi Nič, prav ničesar! \ seli tek odredb so krivi zlobni pratikar ji. ki n* rejo iz koledarja izbrisati oininoztiega 211. septembr: . ki še vedno ne da spati za javili mir in red tak » skrhečeiiiu gos|»odu Sehvvarzu. Ni je v Ljubljani žive duše. ki bi mislila na kakršnokoli demonstracijo, a ni t ml i v mestu človeka, razen par prifrknenih individuvov. ki bi verjel na t»». da je sedaj v Ljubljani ta-razpoloaenje. iz katerega bi lahko : izmiri in i/gre li. Avstrijski državniki niso i, .i sploh nikdar |>o-sebno pametni, a rekord v tem oziru j» dosegel, kakor se zdi. nas modri deželni predsednik. Za danes jt- p<»--;il v v * -ro Ml orehotiii |wdk pa je dal v vojašnici konsignirati. Sms-i in danes }h» noči s., v službi vsi uradniki pri dež. vladi. Nemška kazina je za -tražena s «Vto orožnikov jiod povelj-Mf on - . ltm vlad nemi uradnika. Med vojašnico 27. fiehotnega |m»Jka in pokofgi I iščem pri Sv. Križu 1m» neprestano patru I ji ra lo 2*1 orožnikov, katerim l»o tudi poveljeval vladni m radnik. In da se na zgoraj markira antidinastičnost in nelojalnost Slovencev, kar je za Sehvarza velikcra pomena. \h> cesarjev spomenik ves dan in v so noe zastražen od orožni- kov, redarjev in detektivov. Xa čelu le straže bo zo|>et vladni uradnik. Ne bomo komentirali in kritizirali teh odredb, samo to vprašamo t vsi svoji državljanski imkoruosti in |x>uižno-^ t i: Kdaj ls> vendar gotove ljudi srečala pamet! M. IX. ltlO. Danes -e bodo is »hiral i prisjiev-ki za narodno zbirko j*» celem Sp. Slajerskem. Tudi v Ljubljano s«* je poslalo o nabiralnih pol Želimo, da k tej narodni zbirki tudi Ljubljana prispeva kolikor največ more. mera za vse. V nedeljo ponoči ob pol 12. je prikorakalo od |>ošte sem po Šelen-burgov i ulici kakih deset častnikov. Korakali s., \ m \ eni vrsti. Ker so imeli na sebi široke plašen ni nihče ii n igel mimo njih po ulici. No, to bi se < lovek |m>tr|>el. Imeli pa so sabo 4iva psa. Ta so s krikom in vikom I m mI i I i (m, uliei, psa pa sta lajala, kolikor jima je duša dala. Prebivalci Selenburgove ulice, vzbujeni iz spanja, so odpirali okna in prestrašeno |m»v praše v ali. kaj pomeni to rožljanje s sabljami in tulenje psov. Oči postav visoke in nizke so stale na \ogalu drevoreda. nasproti kazine ter ravnodušno uživale ta nočni blagoglasni koncert. Kako tudi ne, saj koncert isti niso bili — civilisti! Ali je Muzejski trg javen prostor ali ni? Omenili ssjja ftn, tka je ravnateljstvo nemške gimnazije jelo rabiti Muzejski trg kot gimnazijski vrt, kjer s«' ob desetih ]>ode s«intertja kri-čaje kakor žrjavi nemški j>ohalini. Mi smo proti tej izrabi javnega prost ora že cnlločno protestirali, toda, kakor se zdi, ]>opolnouia brezuspešno, zakaj včeraj dopoldne so zopet paglavci razgrajali po trgu^_ kakor navadno, ter kričali uprav huronsko, da so z vseh strani hiteli ljudje gledat, kaj se je zgodilo na Muzejskem trgu. Ali je res gotovim krogom vse dovoljeno j>od vladnim komisarjem Laschanom ! Ali ni faktorja v deželi, ki bi napravil konec tem škandaloznim razmeram? Novo sokolsko društvo. V (r rosu pijem se je v nedeljo osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev telovadnega društva So-kol«. Na čelu pripravljalnega odbora stoji znani narodnjak gosp. Rus. K društvu je prijavilo svoj pristop /r več vrlih kmetskih mladeničev. — Želimo mlademu. razvijajočemu se Sokolu mnogo sreče in uspehov. Skof Itonaventura -- imslernist? IVe4lohro je znano, da se naš visoki ilusiii pastir kaj rad i>eča s pisa-t« 1 jev anjem ! Izilal j*4 že mnogo raznih »škriptur« in j>oučljivih knjižic! \" zadnjem času s«* j«' spustil tiuli na pozitivno znanstveno polje geološke vednosti! On namreč nekje pravi — kar je tudi znanstveno določno dokazano! — da je naša ljuba rediteljica zemlja stara več sto — in sto tisoč let! Dobro! Pred par leti je pa izdala uružba sv. Mohorja v Celovcu 3 dele knjige z naslovom: »Pamet in vera<, spisal župnik Seigersehndd, kjer pisatelj kategorično trdi, da so ne davno temu francoski, sloveči učenjaki na reki Loire (loar) ob njenih dilu-v iju inih plasteh natanko dokazali, da je ta naša predraga matuška zemlja ravno € (reel še*t) tisoč let sta-r« . .. —, kakor tu- čita |*j židovski!: tudi pri nas veljavnih zapisanih sporočilih! Kaj naj sedaj veruje naš priprosti kmetovalec na deželi? Ali to, kar čita v knjigah, ki jih izdaja naša knjižna družba sv. Mohorja s posebnim privoljenjem vi&okočastitega knezoškofijstva v Celovcu — ali pa ono, kar trdi neposredni cerkveni njegov vladika v sredini Slovenije in kar tudi odgovarja dosedanjim geološkim raziskav anjem! — Kaj neki l>oreče najzadnji »Motuproprio« Pi-ja X. k temu nesoglasju * Ali bode najvišji cerkveni poglavar zabrusil našem u vladiku modernistu svoj gromoviti: anathema v obraz aii pa ga bode pozval, kakor sta bila oj>eto-vano klicana naša blagovestnika sv. (iril in Metod ad limina Petri — da se opraviči in opere svojih modernističnih naziranj? Vederemo! Ljudski glas o političnem delovanju naše duhovščine! Pretekli teden sem bil po opravkih na deželi. Obiskal sem imovitega poljedelca, ki čita v prostem času lažne naše |>olitične liste. Po vsem raravno je tedaj, da sva tudi midva malo j>retresla naše politične razmere. Naposled mi reče čisto mirno in s poudarkom: -Moje in še tudi drugih kmetov mnenje je. da naj duhovnik opravlja tisto službo (božjo) v cerkvi, za katero se je izučil! V posvetne olitične) boje in kupcijskii (»pravila naj se duhovščina ne vmešava. Saj je rekel Kristus: »Moje kraljestvo ni od tega sveta!« — Zraven pa prosim tudi to-Ie v pošte v vzeti: Kaj bi neki rekt-1 škof ali pa kak drugi duhovski mogočnež, ako bi n. pr. Hribarju ali dr. Tavčarju kar naenkrat v glavo padlo, pa bi se euc^i naših politikov oblekel v mašnikovo obleko in bi hotel pridigati na leci, ali pa celo maše vat i! Vse bi kričale da je to novost, blasfemija. zasranue vanje vere itd.! Vidiš, to-le pravim laz. kakor ni dovoljeno našim ]xdit. zastopnikom opravljati duhovniških opravil, tako naj bode tudi duhov, skim osebam zabranjeno vmešavati se v posvetne, politične stvari. Ako se to doseže, potem bomo imeli mir v deželi!« Posnemanja vredno. Kakor |>oroča iz Gorice »Učit. št. 37. 16. t. m. se je tamkaj s Tov LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. Roman; spisal F. K. (Da*Ja») Med pojezdom grofa Palffvja je princ K v gen odpravil svojo armado čez Donavo in jo zbral okrog IV-t rov a rad ina, kjer so bili še ohranjeni nasipi izza zadnje vojne s Turki. V območju topov |**trovaradinskc trd-i.jave. a zunaj utrdb in nasipovje bilo utal*orj^no km**tsko ljudstvo, ki je ihI vseli strani pribežalo semkaj pred Turki in š strahom in tre|>etom čakalo, kakšen bo konec bojev in vojne. V ubožnih, le za silo zadostujoči h šo-torih ali pa kar prsi milim nebom na golih tleh, se je tu gnetlo več tisoč ljudi, ki so trpeli toliko bolj. ker jim je primanjkovalo tudi najpotrebnejših zdravil. Trpeli so molče in molče umirali. Ta množica je seveda kmalu izvedela od vojakov, kakšen uspeh je imel pojezd grofa Palffvja in izvedela je tudi, koliko ranjenih vojakov je padlo v roke Turkom, ki so jih odpeljal i v svoje taborišče. Zlasti je vsv jaštvo žalovalo, da je hrabri pod- maršal grof Hr» nner zapadel tej uso ni. Cula pa so - tudi še druga imena l*adlih ali p« rrešanih oficirjev in vojakov, in me i njimi tudi ime ki-i r-"> »-ga p<. r -i i k a Snoja Nihče ni t- fKvgovorov in poročil |K»slušal s • liko pozornostjo, kakor mlad, ki čko cmleeen človek. Naj preji se je mudil v obližju vojakov, ki so izza nasipov prihajali med Is-giine, ali pa sn bili na delu pri |m» pravljanju in kopanju nasifsiv in ker je iimel nemški, je tudi največ izvedel Ko se je naredila noč, si je mladi človek izbral samotno ležišče na -krajni meji begunskeaja tabor išča. Xaril s** je v grmovje, se zavil v kožuh in o<| tamkaj opazoval straže, ki so bile razf»ostavljene. Bila je mehka jsiletna noč, začetkom meseca avgusta. Iz pripovedovanja vojakov je bil mladi mož posnel, da se začne čez nekaj dni veliko Is > je vanje s Turki, ki so se vse bolj približevali petrovaradinski trdnjavi. To ga je napotilo, da se je odločil brez odlašanja izvršiti svoj načrt. Zakaj v slavonsko kmečko nošo oblečeni fant ni bil nihče drugi, kakor bivši praporščak Andrej Cerin. Ko je v taborišča begunov za-vladal mir, ko so se slišali samo še klici straž, se je Cerin dvignil s svojega ležišča in se splazil izza grmov- ja. Noč je bila temna in vsled tega m u je bilo mogoče, da je zapustil svoje skrivališče, ne da bi ga bile vojaške straže zapazile. Previdno se skrivajoč, je taval naprej v smeri, od koder so bili prišli Palffvjevi konjeniki iz boja s Turki. Kmalu je zagledal pred sabo turškega konjenika, ki je stal na straži. Obrnjen je bil proti taboru cesarskega vojaštva, ki je bilo oddaljeno le še kake i»ol uri1 hoda, a opravljal je svojo služlio malomarno. Vedel je pač. da varuje le tiste vojake, ki so na liojišču iskali ranjencev in pokopavali mrliče. Cerin je napravil velik ovinek, da se o^rtie konjeniku in je srečno prišel na bojišče. Turški vojaki so bili šele ponoči začeli na razprost ranem bojišču iskati ranjence in pokopavati mrliče. Posvečali so svojo pozornost najprej cesarskim vojakom, kajti pri teh jim je bilo pričakovati kolikor toliko plena. Vsakemu so izpraznili vse žepe in mu vzeli, kar je imelo le količkaj vrednosti; če je bil še živ, so ga usmrtili in vrgli v izkopane jame. Cerin se je priplazil do soteske, kjer je ležala gruča cesarskih in turških vojakov.'Iz pripovedovanja vojakov v taboru je vedel, da je bil tod težko ranjen podpolkovnik baron Ow in da je ta soteska najbolj oddaljena od turškega taborišča. Vojaki- pokopovalci so bili daleč od njega, in nič se imi ni bilo bati. da bi tukaj presenetili. Preiskal je najprej vsakega tu-ležečega vojaka, cesarskega in turškega, in je videl, da je- en sam turški vojak še živ. Temu je obvezal ran<» in mu dal piti. Potem je naglo slekt 1 dva mrtva Turka in njiju trupli zakopal v jamo, ki jo je v hitrici izkopal z mečem, katere so imeli mrliči pri sebi. Oblekel je potem obe turški obleki drugo vrh druge in si privezal turban ter opasal turški meč. Zdaj se ni več bal presenečenja, kajti vedel je, da je v turški armadi na tisoče |M>iiiohaTiiedaiijeiiih Srbov in Bolgarov, ki ne znajo turškega jezika, in ga torej ni bilo strah, da bi ga v t-pravo število tBortarav t f?ori škem mesto — ter da se ljudsko ilei je isvrii pravilno in pravičan!« — Neprijatelj je silno številen, zravnat pa ima vsa potrebna bojna sredstva na razpolaganje, zato je pa t ml i umestno in prepotrebno tesna aaaapro-ti na>t«>ptti z »združenimi močmi«, kakor —» goriški rodoljubi |* »kazal i lep izgletl vsem Slo\ finem v poamr manje! — »Branik in H ran i bor« ta koj na tlelo! lastovke S4i še pri Potuj«s* v preteklem te«liiti \*> dolenjski strani sem videl meti Ru d«dfnvem in Mirrioi«eč>» še veliko množino lastovk*, ki so ob gorkih solnčnih žarkih na«I Mlrnopeško aW-!ino prav pridno letale po gorkem zraku in nabirale si hrane — za dalj no pot v gorkejše kraje. Večina teh priljubljenih dom. ptic je že sija d ral a v mrzli drugi polov «• v trusta. Ker že v par dneh nastopi astnmofiiična jesen in se te znani 1 k« bpih »pomladnih dni še nahajajo pri naa — bi bilo to znamenje, da Ihmiio ► iti imeli še doliro ;xi gorko. ;o vreme? — S|»e«*tat«»r. Itii antinizem! Pester LI«»yd» pozdravlja nemškega cesarja Viljema II. ob nj«*go- vem prihodu na Ogrsko v izbrano pisanem uvodniku ter »lavi njegove skoraj lM>žanstvene vla«iarske čednosti in krej*»sti. osobito i«a »Njeajav r.ad vae tnlno nemško zmMoU*! S|*»-minjn ae onih prestavnih •"•asov. ko s4» Madžari obhajali svojo tisočletni-co «xl prihoda v sedanja zelišča in ki jim je nemška zgovorna «-esan»^t ir« v orila tako v duš,, segajoee in madžarskemu šovinizmu tako laskaj«^če pav voranee o ^splošno poznanem viteštvu Arpadovih p«»toiii«-ev itd.! <*nih neslavnih «lni pre«l koalicijsko dobo 18—10 leti pa neče omenjati slinasti židovski pisač, ko ^ je v Budimpešti namigovalo in propagiralo dejstvo, da jc neki radikal*-n K«»šutovee dal prenašati po ulicah slike drugega *ina Viljema II. Mi tel Fritza. ki so ga Miiatrali za kandidata na Budimski prest«d vročekrvni opozieijotialei! Ali jc tudi to zvestoba napram lastni dinastiji! Ruska mornarska ?odba je igrala sokolsko koračnico. V r čali smo ze o ponesrečenem po«! ika Dimitriju Kurjulki z ruske križarke »Rjurik" na Reki. Pri pogrebu, o katerem priobčimo jutri daljši dopis, je sodelovala tudi ruska mornarska godba. Ko se je vračala godba s pogreba v pristani- <-je svirala sokolsko koračnico. Na t i s« »če pri fs^arrebii navzočih Hrvatov je to tako navdušilo, da so stopili v vrste, ter v sprevodu stopali v mesto pod zvoki sokolske koračriee. svira-ne od ruske v«»jaške godbe. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Klerikalna ronja proti na preti- i •mu u« iteljstvu. Kakor smo že svoj čas poročali, se vrši pred ljubljanskim okr. sodiščem razprava o tožbi naprednega nadu«'*itelja g. IVr < i proti klerikalnim korifejam v Raaa-niku. |H»s«-stnikom Jan. Bahšku, Jer-fejn Babškii. Kamnikarju. Jeršinu i u Mlakarju za nuli žaljenja časti, ker _ IVtriča ovadili šolski oblasti, da je dal šolarici Angeli Bohško-vi le zato dobro šolsko izpričevalo. K»r mu je prinesla klobas, eigar in I i »žakarji lat rje val i 'udi okr. šolskemu na«lzorniku gos p. •»abrsčku. ki je prišel valed one ovad-be stvar o^ebn«» v Ru«lnik raziskavat. Klerikalni nu»žakarji >«» pri obravnavi vsi zlezli pod klop in se skrivajo g za drug«*ga. Sv«#jih podlih očitanj |ia. ki jih ne morejo dokazati, se-' »da ne marajo preklicati, ampak prihajajo na dan z vedno novimi ne »-ramnostmi. Predlagali so vedno nove in nove priče, ki pa vae skupaj niso doslej mogle prinesti prav nobe-f • -ga dokaza za one podle denuncijacije. Zaradi vedno novega zasliševanja prič se je morala obravnava že park rat preložiti in se je včeraj spet nadaljevala ter je potrdila le to, kar vse prejšnje: kako peklensko zlobni *o klerikalci, če gre za to, uničiti svojega nasprotnika Rekord nesramnosti je pri včerajšnji obravnavi dosegel Jeršin, ki je s p« stjo tolkel ob klop in vpil Ze Jo let sem v o I »Čin skein islhoru. pa še nisem videl take sirov me. kakor je ta le- kazal je pri tem na g Petriča. L« čudimo se, da stnlnik klerikalnega možakarja ni takoj korekcij4»:iiral zaradi nedostoj-nega ve«leiija v rodili dvorani. — t »Uravnava »e je morala s|»et preloži ti. ker se pri«"-a g. š«»l nadzornik tia-bršček včeraj ni odzval povabilu ti izidu obravnave ki eklatantno ka '«•. - katerimi naspn»tmki se mora boriti napredno učiteljstv<» po kin^ tih. IsuiM« seveda se |H>roeah I kradeiio iclje. Posestnik Krali IK »v c iz Sp Ka-lja trguje t ml i / /e Ijem Kupuje ga »d *ta*odov. potem . pa prodaja naprej. Zadnjič je x*l • zelniku SSaXJeg;s -oseda in |e Tam ogleik»val zelje premiš|juj«»c, ali bi s*, izplačalo ga kupiti l>rugi dan s4» dt>-•nači za'»a/.ih. da na Mstem /.elnikti ? Hfi»ka k.ikih iles*«t najlepsdi glav in neka deklica jc povedala da jih .h* |N»rezaI in «»«lm*sel |K»vč. Ker pa je deklica včeraj preti sodiščem izpove dala precej isiio m /medeno in rioltena druga priča m mogla potrdi f . da bi bil Ik»vč r»-s one zelnate r *ve ukratbd. j«' s4slnik Ik»vča oprostil. — OsfBffa je bil Dovč ohdolžen. tla je lani avgusta niese«'« hotel od nest i iz nekega tuj«nra kozolea snop «N|nes«d ga ni etlinole zato, so ga prefHMlili Tudi glede te ob-ga je sislnik oprostil, ker j»* ••m '♦• /«»pet % tihotapec. V tiedeljo ponoči **» je v spalno sobo 9pMttaerjevih hlapcev na Tata rju že i»«» znanem načinu vtihotapil nek. dosedaj še neznan individij, ter ukradel Antonu D« i m a s t j n iz odklenjenega k« »ga -rebrno cilinder uro z zlato verižico in denarnico, v kateri je imel okoli :\ krone denarja, ter f»otem. ko je poskusil priti v kovčeg ukradenčevega tova-- . a -i ga ni upal vlomiti, zopet odšel. Oba hlapca sta tako trdno spala, »ta tatu prav nič čut ila. IW mastja ima čez 110 K škode. Nesreča Včeraj popoludne se je zlomila '»dru pri stavbi nove obrtne šole lTletnemu zidarskemu vajencu Dominiku Gierettiju de^ka. vs|e«l čeaar je padel 4 metre 35 centimetrov glob«»ko in se na nogi tako po-ško«loval, rla -n ga morali z rešilnim /'»in prejsdjati v d«*želno bolnico. Razne stvari. * f'uden vzr«»k bičitve zak»oia. V Los Angel«»s v Kaliforniji se j»» loči! te dm / - ^ri m i i ij >n ' .i i ;i nre-rja iz zelo čud* »-ga vzroka Tanner ni prišel sam razpravi, nitrvn )«• poslal -vojega <-topnika. \'zrok zakonske ločitve ^ledeči: Zakonskima Tan-rer se j. pt»r«Hlila pre«l intimi leti Marka Ki je postala slavna in priljubljen, takoj po \- Kaliforniji. Ta lic*rka. inmovaria Ib'pina. dobi ob polnoh-t ,^ti v svojo last TJo milijo nt»v dolarjev. Zato ni ču«lno, da je ljulteta mati |m»svetila sv«»ji drobni hčerki vso pažnjo in skrb. da jo ohrani pri življenju, (bispa Tanner ima grozen strah pred mikrobi. Zaradi te ga j«* pustila zidati hišo, kakršna se se n i zidala nikjer na -vetu. Pred-vse;n so ae morale zamoriti na kraju, kjer stoji hiša, kali. Vsak kamen, ki se je vzidal v hišo, je bil skrbno razkužen in stel i z i ra n. ^tene onih M»b, ki so bile odločene za bivanje otroku, so tako zidane, da je nemo-goee. da bi s«» na njih v gnezdili mikrobi. Pred no so liepinti prepeljali v njen novi dom. *n tudi zrak v sobah razkužen in steriliziran. Slone onih mnogoštevilno služabništvo so iesin-feeirali ali razkužili; ravno tako se je /godilo z njeno obleko, jedrni in igračami. Tudi oče ni smel preje stopiti v otroško sobo. dokler se ni pu-—111 desi nfc-i rat i. pa niti potem ai smel vzeti otroka v naročje, ker ae je mati bala. da bi ga n«« poljubil in s poljubom okužil. Svojega otroka je smel občudovati samo iz dalje. — rmevno je torej, da Tanner ni mogel dolgo ca&a prenašati desiufecira-no zakonsko sreč«) in sterilizirano očetovsko veselje. Mož je poliegnil v Evropo, kjer je dlje časa zdi ho val za izgubljeno »rečo. Končno je žena vložila tožbo na ločitev zakona, »ker jo je mož hudobno zapustil« Bepina pa raste in se razvija kljub vsem muče i'ištvom dezinfekcije in sterilizacije. lor ruske igralke. V ne- kem hotelu v Parizu se je ustrelila mlada^ ruska igralka Klavdija Jan kovs4)UJa. i -1 - * i« s«*)h priti kratkim iz Petrograda sinom tamkajšnjega bankirja Lessina \ zrok samomora je baje ne«»zdra vi ji v a bo|«z»ii. * Kitajski postni uradnik na l)u-naju. Kitajska vlada namerava |k>-i olnoma iieHlernizirati svojo |s>što. N to sv rim .)» otl|s»slala v evropska mesta več uradnikov, katerih naloga je, tla natančno prouče tukajšnje |m»štm* naprave. Kn tak uradnik je prišel t li* I i na I bi naj. da m ogleda o«ldelke dunajskega poštnega ravnateljstva in večje poštne urade, da se jMuiči o poslovanju na glavnem postlani uradu, v brzojavnih eeutralah (ti. Kitajska -e bo torej vendarle modernizirala. * »frna roka < v Italiji Nck li-t \ Kcggio opisuje hudoilclstva, ki jih je zadnja zakrivila tajna l»;n:dit-ska družba La mano mra (rua ro ka, v južni Italiji. Po zatrdilih tlotič-n«»ga lista ie izvršila inenovai.a r<>-parska toloa v prvi |s»b»viei Jetoš-njega leta 1*7 krvavih 7.1očin«»v. Naj-knjše je divjala v provincah Reggio m Kalabrija. \ Vil slučajiii so bili napadenri umorjeni, izvršilo pa s«' je siimo še^t aretacij. Li^t zahteva, da ^tori vlatla že enkrat konec roparski tolpi, kakor ga je napravila vsaj deloma početju mafije na Siciliji. * Zaradi jetike. 321etni učitelj g«Mlls» Ribani R i e d 1 v Berolinu ni smel spati v isti sobi kot njegova družina, ker je bil jetičen. To je mo-•ža tako bolelo, da je pograbil za revolver ter hotel ustreliti ženo. svoja dva otroka in potem še samega sebe. Zena in sin sta precej nevarno ranjena, hči najbrž ne bo več okrevala Riedl pa se je le neznatno obstrelil. * Jokajoči zagovorniki. Zagovorniki ameriških banditov so začeli zadnji čas med svojimi zagovori prav bridko jokati. Zagovornikov jok mo-ia seveda omehčati še Tako trdo sod-nikov.. sre«». Zato sf. je veekrat zgo«H-lo, da je bil oproščen marsikak glasovit rokovnjač. o katerem se je splošno mislilo, da bo prav pošteno . ašit. In k temu so zelo mnogo pripomogle zagovornikov e solz«'. Zato ihv p« dnom a opravičeno vprašuje list > Kclair«. če jt» dopustno, da advokat .loka pred sodiščem. S svojim jokom vpliva zagovornik na sodnike m na porotnike, da se potem izrekajo krive s4xil>e. Neka komisija, ki je imela nalog, preiskati dopustnost, oziroma ne«lopustiiost joka pred sodiščem, je izdala sledetV mnenj«*: S«>lz«* pred si diščem so pri|»om«>ček obrambe, ki je dovoljen. kak«>r ^o dovoljeni drugi pri|n>močki: Sodnik nima prav nolw»-ne piaviee preiskovati, če s«> pristne ali |n>silj«»nt4. * Madžari izumirajo! Kakor javlja ^Pester TJovd« št. 220 dne lr». s*»ptembra, je bil v mesecu juliju t. 1. kongres /a meščanske zadeve« v Te-mešvaru. Pri tej priliki so se razpravljala razna vprašanja, tičoča se mestnih upraviteljstev, kakor: higijena, ljudsko štetje, dobrodelne naprave itd. Pri tej priliki pa je razkrila statistika strašanske rsulatk«*! Navajala so se mesta, v kojih se je prebivalstvo od leta 1860 dosedaj zmanjšalo za o*. 10, celo 40^ ! V 16. mestih, kojih prebivalstvo znaša 3r*9.000 duš, je umrlo v mesecu juliju t. 1. UrJl ljudi, rtnlilo se je pa 869 otrok; tedaj — 152 mrličev več, nego novorojenih! A v tem času ni bilo nobene epidemije! V Temešvaru samem pride na 11 mrličev — le 10 porodov. Ako bi rodovitni Slovani ne zalagali Magvar - Orszaga s svojim prebitkom na otrokih — bi bilo Arpadovo kraljestvo kmalu — brez podanikov! * Pijan šofer. V Klagenhachu blizu Kolonije je pijan šofer povabil v avtomobil tri otroke. Komaj so otroci i les 1 i v avtomobil, ga je šofer spustil, da jo je ubral kakor vihar. Priletel je s tako močjo v neko drevo, da so otroci v velikem kolobarju od- leteli na cesto. Avtomobil se je skoro popolnoma razbil. Ljudje so bili tako ogorčeni, da bi bili kar na cesti ubili šoferja, ako bi ga ne bili stražniki varovali. Lahkomiselnega šoferja so zaprli. Najnovejše vesti. Pasivna rezistenca južnih železničarjev. Dunaj, 20. septembra. Pasivna rezistenca uradništva južne železnice traja dalje. Pogajanja koal i ranih ^železničarjev z ravnateljstvom južne železnice so imela včeraj nezadovoljen uspeh. Dunaj, 20. septembra. Včeraj in predvčerajšnjim so se vršila v upravnem poslopju južne železnice posvetuj van ja radi pasivne rezisten-ce in zahtev uradništva. Posvetovanju je predsedoval generalni ravnatelj južne železnice Kaizl. Komisar Fall je referiral o svojih posvetovanjih s personalno komisijo koalira-nih železničarskih društev, ki so se vršila pretečeni teden in je predložil zahteve uradnikov. Na podlagi tega referata se je določilo gradivo, katero naj se predloži upravnemu svetu v pretres. Včeraj popoldne in zvečer so se nadaljevala pagajanja med ravnateljstvom in predsedstvom koali-ranih železničarskih društev. Kakor poročajo dunajski listi, pride na vsak način do sporazumljenja. Za kratek čas. — Veš kaj, — komaj pet mesecev je. kar ti je mož umrl in že si se zopet poročila. Malo dlje bi pa bila že lahko počakala. = Saj je res — bom pa prihodnjič. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljaniu. L-idoi kini lanjske borze 19. septembra 1910. ■alalbaal papirji. Deaanti 4 majeva renta .... 93-50 9370 42 srebrna renta .... 9725 97-45 4 avstr. kronska renta . . 9350 9370 4« t ogr. „ . . 9175 9175 4 o kranjsko deželno posojilo 96- 97-— 4° » k. o. češke dež. banke . 94 — 95 — Sraeka. Srečke iz 1. 1860 1. ... 226- 232 — • w „ 1864..... 322- 328-- n tiske...... ; 156-fO 162 50 „ zemeljske 1. izdaje , ] 298 — 304 — S H 11" M 27850 284 50 M ogrske hipotečne . . 249*— 255 — M dna. komunalne . . , 531-- 541-— „ avstr. kreditne . . . 520-- 530-— „ ljubljanske .... 87 — 93*— „ avstr. rdeč. krila . . 6325 67 25 OgT. „ „ . . 3StO 42 50 „ bazilika..... 29-- 33 - - turške...... _._._ :256- 259 — ualalea. Ljubljanske kreditne banke . 1 i 444 — 448' — Avstr. kreditnega zavoda . . 66375 664 75 Dunajske bančne družbe . . 550 75 55175 Južne železnice..... 117 50 11850 Državne železnice .... j 756 25 757 25 Alpine-Montan..... 766 25 76725 Češke sladkorne družbe . . ! 263— i 266 — Živnostenske banke . . 271-50 273 50 Valata. Cekini........ 11 37 11-40 Marke........ 117-47* 117*67' 95 35 95 50 Lire......... 94 55 9475 RuMjl......... 254 50 255 50 Žitne cene v Budimpešti Dne 19. septembra 1910. T t r si I Si Pšenica za oktober 1910. . Pšenica za april 1911 . . . Rž za oktober 1910 . . . Koruza za maj 1911 . . . Oves za oktober 1910. . C f • k 11 v. _ Neizpremenjeno. za 50 kg 9 96 za 50 kg 10 32 za 50 kg 7 32 za 50 kg 571 za 50 kg 713 MM wm krepak ia iz dabre družiae se takoj WmW sprejme. Več se poizve pri Jakobu Zalazniku t37 slaščičarja t Ljubljani. Uradi jnutori: idatoina ita D. /. lagrifl tm Rtti Smejem« vloce na knjižice ter tih obresruie od dne vloge do dne dviga po 4» / #; must davek plačuje zadruga aama Sprejema vloge na tekoči račun; aa zahtevo sobi stranka čekovno kaaiftco - naje asvejna na najrazličnejše načine — Bavm#taam aanaijalair a: zamenja tuj denar, ntsaaji vsakovrstne vrednostne piptr)?. sre'ke itd Nakazila v Amenso — Lsk#«sara trgovske menice - PtesarSejc vnovčenje menic, nakarsic, i L dokumentov ftsv asi vsa ta- in inozemska tržišča — Izdaja nakaznice. Vsa aujasaila se date Misi astaifao ali pisaeao t ieaviizni 10 !!;..n m mi tu tmM )i i U 12.. mite M 3. Hi __i_i i 3*^C a*v .^C «*^C **^C ^*^C w Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 «w- Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 * glavno zastopstvo .Pnre Čnte' ovDeoske zifamahue. s g najcenejši zavod na kontinentu, je* Ju? Nadalje opocarjarn, da preskrbujem kuiaotno j BeftT* vsakovrstna posojila in kredite J g kakor : trgovske, stavbne, hipotekaree, aradmilcr in menične kr-dite Jaf X Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr. M >:xxxxxxxa axxx^:kxkxxŽ r=i» M ■ ■ ■■etika okolice vlastam zaVižam Ima v LtaMjam aa taujslrf cesti l\. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K aa, 1 ta. 1 21-11 upravnega premoženja ...............K 20,775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 4l|t°|0 »g* ssB%vtaio reitieeja datka. katerega plačuje posojilnica sama aa vtmtelko. tmapa m tsksfel ratna v/ zv/aai a čekovnim prota |ik amraatmia *4 đaa vlage te dne dviga. Stanje hranilnih v Ing nad...............K 2 0,000.000 »eeejuje mm a^emeJaMa psa S«/• s 1< / # mm amortizacijo ali pa po a1 ,« krea aaaertlzeclje | m menice po a Posojilnica sprejema tadi vsak dragi aaćrt glede araortizovanja dolga. UIAIII OBI: vaak dan ed S, 12. ta od 3.-4. izvan nedelj ta praznikov. ŠL taa. Failaa kraaiiaice račun it. 828.405. Slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjam, da bodem otvorila Naznanilo! — dne 19. septembra 1910 ===== fino In svetlo liholnlco jamčim za zelo točno, najboljšo postrežbo in se cenjenemu občinstvu vijudno priporočam. :: Gabriela Jug, im LJubljana, Židovska ulica it 3 ffl LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuam Stritarjeva ulrca štev. 2. Rezervni zaklad: K 450 000'— E Sprejema vloge na knjižice in aa tekoči rata. t.r jih .brMta). Delniška glavnica: K 5,000.000*— od dne vloge po 4 čisto. Kupnje ta araaaja ■i.aa.ila. _ , __. _ m. __. _ - papirja »aea vrat p« Revnih karala. - PodniZllICe V SpljetU, CelOVCU, TrStU 111 Sarajevu. :-■ ■ -m \T= 3C 3E J vsakega Siovroea je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti poiaru le ph slovanski banki »SLAVIJ!.. Podpira j mo torej vod, da more nalogo, ki ti jo je stavil, izpolniti v najiiriem ob- vzajemno zavaroiralna banka w Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .*. Ogromni rasami toaai K e\ai2.7V7- - jaaatOa *a Baaka nSLAvXIAM Banka „SLAVUA-Baaka „SLAVUA" Banka „SLAVLIA" ttatlBTO SI A aTTJIaaVii U^otno podpira narodna društva, organizaciie In prispeva k narodnim ntmnmn a^-feillf iall dobrodelnim namenom.--- Banka „SLAVUA- stremi za izboljšanjem m osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila dajr dra^e volje 1 generalni za stop banke „Slavlje" v LJubljani* Ima posebno ugodne in pnktadne načine za zavarovanje življenja. razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom. - N razdeljuje ves čisti dobiček svojim Članom.----- t* raa au^avamaka zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. .*. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Prešernova uliea ittv. 3. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Denarni promet Obstoječih vlog nad 38 milijonov kron. Za varnost vloženega denarja jamči zraven ervnega zaklada -e r.i-tna občina ljubljanska i vsem pramoienjem in m vso SVOJO močjo. Izguba vlozTir-ga denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr deielni vlad t. izključeno VSaka Spekulacija a vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan m se obrestujejo po 41 .*, brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol l«na h kapitalu. Sprejema lilijo nov kron. Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj V//, na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Zsl varčevanje ima vpeljane lične domaČe krenil ni k e9 v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. 4 Lastnin* in tisk »Narodne tiskarne • D9B 3064 97