GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUBLIANA PAPIRNICE KOLIČEVO TOVARNE CELULOZE MEDVODE Sklepi s sej tovarniškega komiteja zveze komunistov Ob prazniku 4. juliju, dnevu borcev čestitamo borcem in aktivistom NOV Uredništvo Proslava slovenske partizanske vojske VEVČE, JUNIJA — Prva seja novoizvoljenega tovarniškega komiteja OZK Papirnice Vevče je bila 19. maja 1972. Najprej je bi! izvoljen za namestnika sekretarja OZK tovariš Ostoje Mataruga. Razpravljali smo o nakazanih problemih zadnje konference OZK, ki je bila v aprilu 1972. iz razprave je bilo razvidno, da naj sklepi, katere naj pripravi TK, vsebujejo naslednja nakazana vprašanja iz referata, poročila in razprave: — izhodišča delovanja samoupravljanja, — vprašanja informiranja v podjetju, — v zvezi z novimi investicijami oz. programi razvoja podjetja: da se javno obravnavajo, da se jasneje razčistijo vprašanja odgovornosti za uspešnost investicije, — razvijanje teamskega dela vodilnih in vodstvenih strokovnjakov, — poudarek na idejno-vzgojnem delu in izobraževanju komunistov, predvsem s stališča doseganja takih rezultatov delovanja ZK, da bo postala zanimiva za čim širši krog zaposlenih, •— pri sestavi sklepov upoštevati tudi tiste sklepe konference OZK iz leta 1971, kateri niso bili v celoti realizirani. Dogovorjeno je bilo, da se do prihodnjega sestanka TK pripravijo sklepi in temu ustrezno tudi program delovanja organizacije ZK v prihodnje. Krajša razprava je bila tudi o izjavi »Kritični pogledi na položaj podjetja«, ki so jo sestavljalci predali tudi organizaciji ZK, in pišejo: — o investicijski problematiki — problematiki razvoja, — o vprašanju obdelave tržišča, — o napakah pri sodelovanju oz. odnosih s Tovarno Celuloze Medvode, — o neustreznem koriščanju visoko strokovnega potenciala znanja, — o neustreznem aktiviranju naših investicij, itd. Zahtevajo določeno) spremembo načina obravnave nakazanih vprašanj v tehničnem sektorju, komercialnem sektorju in spremembo dosedanjega načina vodenja podjetja. Razprava je pokazala v začetku deljenost mnenj glede pristopa sestavljavcev zapisa k reševanju te problematike. Vendar smo menili, da je bila problematika napisana dobronamerno, ocena njihovih prizadevanj pa bo možna, ko bomo informirani tudi z vsebino odgovorov na postavljena vprašanja odgovornih vodij posameznih strokovnih služb. Na sestanku je bil prisoten in je tudi sodeloval v razpravi sekretar Občinskega komiteja ZK tov. Franc Rejc in s svojim prispevkom v razpravi skušal pomagati pri razčiščevanju vprašanj o nadaljnji vlogi ZK in metodah delovanja OZK v podjetju. VEVČE, JUNIJA — Na drugi seji Tovarniškega komiteja Zveze komunistov 29. maja 1972 smo razpravljali o sklepih konference, ki so bili do seje pripravljeni. Sklepi so bili sprejeti s pripombo, da naj jih na prihodnjem razširjenem sestanku OZK obrazložijo prisotnim. Nekoliko dalje smo se zadržali pri obravnavi programa OZK, ki bi ga kazalo obravnavati na enem od razširjenih sestankov OZK. Program vsebuje tudi nekatere značilnosti sklepov zadnje konference, tekoče problematike podjetja in organizacije Zveze komunistov. Naj navedem nekaj osnovnih tem programa, ki narekuje vodilnim delavcem in komunistom, da jih pri svojem vsakodnevnem prizadevanju na delovnih mestih vključijo v svoje navade dela: — program razvoja tovarne: proučiti in sprejeti srednjeročni in dolgoročni program razvoja, — poslovna politika: ustrezna poslovna politika in doseganje večje akumulacije, da bi lahko zagotovili normalni razvoj, obnovo tovarne in ustrezne dohodke. Sistematično proučiti donosnost posameznih naših izdelkov in izvršiti selekcijo v obstoječem asortimentu proizvodnje. Na obstoječih strojih moramo programirati proizvodnjo glede (Nadaljevanje na 3. strani) VEVČE, JUNIJA — Kot vam je že gotovo znano, bomo !■. julija letos praznovali ustanovitev slovenske partizanske vojske. Osrednja proslava za vso republiko bo 4. julija ob 10. uri v Zadobrovi pod naslovom: PROSLAVA SLOVENSKE PARTIZANSKE VOJSKE OB 30. OBLETNICI USTANOVITVE PRVIH BRIGAD. Trideset let je minilo od tedaj, ko smo Slovenci ustanovili prve partizanske brigade NOV in POS, ki so nastale na osnovi partizanskih čet, bataljonov in odredov, ki so se oblikovale že leta 1941. S tem sta dobila Komunistična partija in Osvobodilna fronta udarno pest mladih revolucionarnih ljudi, ki so bili postavljeni pred odgovorno nalogo boja proti nasilju okupatorja, za očuvanje slovenske zemlje, narodne svobode in neodvisnosti ter zaščite že začete socialne revolucije. Kot predvidevajo, se bo proslave udeležilo približno 70.000 ljudi, samo iz Ljubljane približno 40.000. Proslava ima velik pomen v tem, da bo množična politična manifestacija in tovariško srečanje vseh občanov, delovnih ljudi, nekdanjih aktivistov OF, članov družbenopolitičnih organizacij in mladine. Poleg govora bo na proslavi izveden tudi kvaliteten kulturni program. Organizator proslave bo posvetil posebno pozornost udeležencem iz enot NOV in POS, mladini, članom Zveze rezervnih vojaških starešin s tem, da si bo prizadeval ustvariti vse pogoje za prijetno tovariško srečanje ob 30-letnici naše ljudske armade. Organizatorji tudi priporočajo predvsem skupinsko in organizi- rano udeležbo. Ker bo proslava v naši občini, oziroma v našem bližnjem okolišu, moramo ravno tako poskrbeti za primerno okra- VEVČE, JUNIJA — V avstrijski papirni industriji, ki je med najpomembnejšimi gospodarskimi panogami, se je stopnja povečanja produktivnosti znižala od 11 “Vo leta 1969 na 8,5 %> v letu 1970 in na 4to/o v letu 1971. Proizvodni stroški pa se, enako kot v ostalih gospodarskih panogah, stalno dvigajo, zaradi česar se znižuje dobiček, kar otežkoča investicije. Izvoz lepenke in papirja se je v letu 1971 povečal za 7 “Vo na vrednost 4.334 milijona šilingov, uvoz pa za 13 -Vo na vrednost 1.366 milijona šilingov. Uvoz surovin za papirno industrijo se je povečal za 11 "Vo na vrednost 1.706 milijona šilingov, izvoz pa za 2,50/1) na 1.170 milijon šilingov. Potrošnja papirja v državi se je v zadnjih 20 letih povečala, spremenila pa se je tudi struktura potrošnje. Potrošnja na prebivalca se je povečala od 26 kg v letu 1950 na 80 kg v letu 1970 in sicer potrošnja papirja od 19,5 sitev in urejenost hiš. Glede na to, da se udeležite čim manj z osebnimi vozili, pojdite raje peš. kg na 66,7 in lepenke od 6,8 kg na 13 kg (MH). (Vir: Nachrichten fiir Aussen-handel 106. 5. 6. 1972 Obvestilo upokojencem! VEVČE, JUNIJA — V zadnjem času smo imeli precej težav s pošto glede dostave časopisa, ker imamo zelo pomanjkljive podatke o vaših naslovih. Vljudno naprošamo vse upokojence Papirnice Vevče, ki radi prebirajo »Naše delo«, da v najkrajšem času pošljejo natančen naslov v uredništvo »Našega dela«. Uredništvo Partizanska kolona (Dokument iz NOB. Foto: A. Vengust) Avstrijska papirna industrija pod pritiskom cen Združene papirnice Ljubljana Gibanje proizvodnje v mesecu maju 1972 Plan Doseženo Izkordščenje kapacitet 1972 ^ A* 19/1 Klasični papirji . . . . 100 93,3 90,9 91,7 Premazani papirji . . 100 140,1 53,2 17.6 Skupaj . . 100 101,3 Lesovina . . 100 111,2 Kljub 7-dnevnemu remontu ter državnim praznikom smo v mesecu maju dosegli normalno visoko proizvodnjo. To smo dosegli z znižanjem zalog nedokončane proizvodnje ter delno z nižjim izmetom za 1 °/o v primerjavi s preteklim mesecem. Zastoji PS so bili na običajni višini. 40 °/o proizvodnje klasičnih vrst so obsegali offset papirji, z večjim izvozom pa se je znatno povečal delež bankpost papirjev ter ciklostila. Proizvodnja premazanih papirjev je bila rekordna, kar smo dosegli z znižanjem zalog nedovršene proizvodnje ter večjo proizvodnjo enostransko premazanih papirjev. Zastojev na PRS je bilo v maju znatno več kot pretekle mesece in sicer zaradi elektro popravil in utrgov. Proizvodnja lesovine je dosegla planirano višino, je pa nižja od preteklih mesecev zaradi državnih praznikov ter izklopov električne energije. Papirnica Količevo GIBANJE REALIZIRANE PROIZVODNJE Količinsko v »/o m a j 1972 vn2 I—V/72 V/72 V/72 I—V/72 LP V/72 LP I—V/72 OP V/72 : V/71 I—V/71 PapiBj 101,4 88,9 81,— 86,1 91,2 Karton 108,9 103,4 109,1 144,8 108,1 Lepenka 125,5 100,1 145,6 119,7 105,2 Skupaj 109,2 100,6 105,5 130,— 104,9 Proizvodnja lesovine 77,1 84,1 — 66,6 75,7 Vrednost v '% Papir 97,— 91,6 80,7 83,3 95,— Karton 110,8 107,1 109,7 157,2 115,5 Lepenka 156,3 108,3 152,9 140,1 120,3 Skupaj 113,— 104,2 108,2 137,3 111,9 IZVOZ Količinsko v % Papir 73,5 54,3 76,1 45,— 68,7 Karton 80,— 46,3 110,3 297,6 169.3 Lepenka — — — — — Skupaj 77,7 49,5 95,9 103,4 103,8 Vrednostno v % Papir 64,3 55,5 69,7 37,— 79,9 Kanton 77,8 48,2 119,2 315,6 136,3 Lepenka — — — — — Skupaj 73,1 51,— 97,8 95,1 104,8 LP — osnovni letni plan OP — operativni plan Primerjave so izvršene z realizirano (fakturirano) proizvodnjo m ne z dejansko. 'V ČASOVNO IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNIH STROJEV maj 1972 Stroj Koled. čas ure Prazniki ure °/o Remont u're °/o Zastoj ure %> Izkor. str. Proizvodnja % na str. t PS I 744 48 6,5 72 9,7 13 1,7 82,1 73,8 PS II 744 48 6,5 — — 57 7,6 85,9 375,— KS I 744 48 6,5 — — 19 2,5 01,— 610.4 KS II 744 48 6,5 — — 36 4,8 88,7 1.142,— LS 744 48 6,5 — — 10 1,3 92,2 187,— Skupaj 744 48 6,5 14 1,9 27 3,6, 88,— 2.338,2 Brusilnica 744 48 6,5 4 0,5 84 11,3 81,7 332,1 NETO PROIZVODNJA NA ZAPOSLENEGA Zaposleni % Proizv. na zaposl. Poprečje v letu 71 701 100,— 100,— Maj 1972 692, 98,7 105,7 Poprečje 72 700' 99 9 101,6 Mednarodni sejem tiska in papirja - DRUPA 72 VEVČE, JUNIJA — V Diissel-dorfu je bil od 26. maja do 8. junija 1972 že 6. tradicionalni mednarodni sejem tiska in papirja DRUPA. Razstavljalo je 1042 razstavljavcev na skoraj 10.100 m2 površini. Glede na obsežnost razstave in tudi kratek čas obiska smo naše zanimanje omejili na tista področja, ki so za nas najbolj interesantna. Tudi moj zapis o tej razstavi je omejen predvsem na splošni del in nekoliko detaljneje na področja: — strojev za izdelovanje tapet, — kopirnih in tiskarskih strojev, —■ predelovalnih strojev, — strojev za brezkončne obrazce DRUPA ’72 je pokazala silen porast sodobne tehnike za potrebe grafične-predelovalne in tudi papirne industrije. Značilnost te razstave je bila v tem, da je vladala na sejemskem prostoru izredna dinamika. Vse je bilo v gibanju. Razstavni prostori so bili spremenjeni tako rekoč v delovne prostore, kjer je tekla redna proizvodnja. Še po-sebnoi so se izkazale velike firme, ki so imele zasedene cele hale, kot so: HEIDELBERG, ROLAND. Njihovi stroji so delali z maksimalnimi brzinami, celo do 10.000 odtisov na uro. Izreden napredek je naredila ofset tehnika. Vse manj je videti visokega tiska in tudi opreme za to tehniko. Zelo veliko' je bilo razstavljenih ofset rotacij. Še posebno velik razmah so zavzemale ofsetne rotacije. Zanimiv je konkurenčni boj na eni strani ofsetnih strojev z visoko produktivnostjo in velikimi formati, na drugi strani vse večje uveljavljanje ofsetnih rotacij. Poi-memben podatek za nas je ta, da je opaziti tako v tehnikah tiska, kakor tudi v predelovalni industriji vse večjo potrošnjo v zvitkih. Izbor tovrstnih papirjev se širi. Sem spadajo predvsem papirji za potrebe čiste grafične proizvodnje, embalažni papirji, papirji za kaširanje, karbonizira-nje, lakiranje itd. Izredno veliko je bilo razstavljenih strojev za tiskanje brezkončnih obrazcev. Po izgledu sodeč so papirji, ki se rabijo v te namene, delani na hitrih strojih z veliko produkcijo. Posebno področje predstavljajo stroji za kopiranje in tiskanje v modernem poslovanju. V ta namen je razvitih danes že cela vrsta strojev. Potrebam se je prilagodila tudi papirna industrija in razvila celo vrsto papirjev pod skupnim imenom biro-papirji. To omenjam predvsem zaradi tega, ker je to naše perspektivno področje. Stroji za izdelovanje tapet so bili v glavnem zastopani od petih proizvajalcev: Jean HIEDEMAN — Koln je bil zastopan predvsem z raznimi prege kalandri, prege valji, tiskovnimi in raster valji. Razstavljen je bil tudi stroj SOLIDA za izdelovanje tapet z vgrajenim prege valjem in dvema potiskovalnima agregatoma. Značilnost tega stroja je v tem, da je brez sušilnega kanala in tiskanje se odvija s specialnimi hitrosušečimi barvami. Stroj zavzema zelo majhen prostor in je na njem možno izdelovati cenene, vendar zeloi afekt-ne tapete. Firma ECK — Escher Wyss je razstavljala poleg svojega programa za papirno industrijo tudi napravo za nanos lepila na hrbtno stran tapet. Firma WINDMOLLER & HCL-SCHER D 454 LENGERICH West-fallen je razstavljala kompleten stroj za izdelavo tapet. Stroj ima napravo za avtomatsko menjavo zvitkov, tiskovni agregat za globoki tisk, tiskovni agregat s šestimi tiskovnimi valji za lekso« grafski tisk, prege kalander, napravo za vlaženje in impregni- ranje in naprava za izdelavo tapetnih rolic. Firma JOHANNES ZIMMER, Celovec, Avstrija je razstavljala najnovejši stroj, rotacijski-sito-tisni stroj z magnetnim sistemom za potrebe tekstilne in tapetne MEDVODE, MAJA — Delavski svet je na svoji 1. redni seji, dne 30. 5. 1972 izvolil v skladu z določili statuta člane poslovnega odbora in člane odbora za medsebojna razmerja. Kolektivna izvršilna organa sta po statutu poslovni odbor in odbor za medsebojna razmerja, ki ju voli delavski svet za 2-letno mandatno dobo. 1. V poslovni odbor so bili izvoljeni: — Buh Vladimir — varnostni tehnik — Holozan Anton, dipl. ing. — vodja proizvodnje celuloze — Korbič Jože — skladiščnik klora — Lunar Franc — referent za strojništvo — Ušeničnik Rajko — izmenski delovodja — Uršič Anton, ing. — vodja nabave — Zule Slavko, dipl. oec. — direktor podjetja Člani poslovnega odbora so na svoji 1. redni seji dne 5. 6. 1972 za predsednika izvolili Holozan ing. Antona, za namestnika pa Lunar Franca. 2. V odbor za medsebojna razmerja so bili izvoljeni: — Dimc Niko — kuhar celuloze — Kopač Franc — vodja kovinske delavnice — Lejko Jože — vodja kadrovskega sektorja — Poženel Riko, dipl. ing. — vodja proizvodnje pinotana — Saje Ljubo — izmenski delovodja — Rozman Andrej — vodja priprave lesa — Tomažin Lado — pomočnik vodje proizvodnje celuloze Delavski svet je imenoval še pomožne organe in sicer: 1. Odbor za splošni ljudski odpor Zule Slavko, Lejko Jože, Gaber Jaka, Tomažin Lado, Buh Vladimir 2. Odbor za informiranje Gašperin Janez, Lejko Jože, Petrovac Miloš, Pleterski Breda, Uršič Anton industrije. Stroj je zelo enostavne izvedbe in ima po vseh izgledih še veliko perspektivo. JAGENBERG je bil zastopan s programom za papirno industrijo. Nudi pa tudi kompletno opremo za predelavo papirja v tapete. I. B. 3. Komisija za nabavo in prodajo ter odpis osnovnih sredstev Čarman Jože, Gašperin Janez, Holozan ing. Anion, Kogovšek Polde, Lunar Franc 4. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti Petrovac Miloš — predsednik, Hočevar Franc — namestnik, Lejko Jože — član, Ro-šelj Ludvik — namestnik, Žavbi Pavel — član, Škulj Drago — namestnik 5. Komisija za pregled strojev in naprav ter inštalacij — vodja vzdrževanja in energetike, kot predsednik; člani: — vodja tehničnega sektorja — vodja dotične proizvodnje, v kateri so naprave — varnostni tehnik — referent za strojno vzdrževanje Delavski svet, poslovni odbor in odbor za medsebojna razmerja lahko po določilih statuta, če se pokaže potreba, imenuje še druge stalne ali občasne komisije kot pomožne organe. Tako je poslovni odbor na svoji 2. redni seji imenoval posebno strokovno komisijo, ki ima nalogo, da izdela sanacijski program za ureditev vprašanj varstva pri delu v tovarni, fizičnega in premoženjskega zavarovanja. Člani komisije so: Euh Vladimir — varnostni tehnik kol predsednik Tomažin Lado — pom. vodje proizvodnje celuloze, član Lunar Franc — referent za strojništvo, član Gašperin Janez — refereul za elektrotehniko, član Holozan Anton, dipl. ing. — vodja proizvodnje celuloze, član Poženel Riko, dipl. ing. — vodja proizvodnje pinolana, član Škulj Drago, referent za (o-plolno tehniko, član Izvoljeni kolektivni • V • I • izvršilni organi in komisije Sklepi samoupravnih organov KOLIČEVO, JUNIJA — Delavski svet podjetja je na svoji 24. seji na podlagi razprave sprejel naslednje sklepe: 1. V delovno razmerje na delovno mesto direktorja podjetja se sprejme tov. Miro Varšek. 2. Tov. direktorju Ivu Soncu preneha delovno razmerje s Papirnico Količevo dne 31. julija 1972. Odbor za medsebojne odnose je imel dne 6. 6. 1972 37. sejo, na kateri je obravnaval kadrovsko problematiko podjetja in na podlagi razprave sprejel naslednje sklepe: 1. Na predlog vodij oddelkov in kadrovske službe je popravil oz. določil OD delavcem, katerih delovna mesta so v razponu, kar je v skladu z obstoječim pravilnikom. 2. Tov. Franc Jereb in Janko Lavrič se premestita na delovno mesto VK inštalaterja in jima določil osnovo za obračun OD' v višini 48 točk/uro. 3. Tov. Marjan Gorjup se razporedi na delovno mesto mehanika za vzdrževanje in popravilo instrumentov. Osnova za obračun OD je 48 točk/uro. 4. Formirata se dve novi delovni mesti in sicer: KV delovno mesto tesarja in KV delovno mesto zidarja. Člani OMO so se strinjali, naj bo VKV delavec vodja skupine. 5. Za delovno mesto referenta za izobraževanje in nagrajevanje so prispele štiri prijave. Ker nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje vseh pogojev, naj jih kadrovska služba pokliče na razgovor, zbere ustrezne podatke in jih posreduje na prihodnji seji članom OMO. 6. Za delo med počitnicami naj podjetje sprejme potrebno število dijakov, starih nad 15 let, ki bodo nadomeščali odsotne delavce na posameznih delovnih mestih. Na- grade, ki jih bo podjetje izplačalo tem dijakom, se obračunajo na osnovi obstoječih pravil. 7. Delavkam, ki delajo v nočni izmeni, naj topli obrok oz. malico organizira kadrovska služba. 8. Kontrolo nad delavci, ki so v bolniškem staležu, bo tedensko opravljal kurir. Tov. Koviču, ki bo obiskoval bolnike, naj podjetje povrne stroške za kilometrino po obstoječem pravilniku. 9. Osmemu razredu osnovne šole Radomlje je odobril 500 din kot pomoč pri izletu, KS Vir za nagraditev najboljših učencev na tem območju pa 500 din. 10. OMO je obravnaval in potrdil razdelitev sredstev za novogradnje, za dograditev in adaptacijo stanovanjskih hiš. V te namene je zagotovljenih 1.050.000 din, ki jih bodo upravičenci koristili v naslednji dinamiki: od 1. 4. 1972 dalje 350.000 din od 15. 7. 1972 dalje 350.000 din od 15. 9. 1972 dalje 350.000 din Za novogradnjo je bil odobren kredit 4 članom kolektiva, vsakemu po 45.000 din. Za dograditev hiše je bil odobren kredit 17 članom kolektiva, vsakemu v višini 37.500 din. Trije člani kolektiva pa so prejeli vsak po 15.000 din za dokončno dograditev hiše in bodo s tem pridobili nove stanovanjske prostore. Za adaptacija stanovanjske hiše so prejeli štirje člani kolektiva vsak po 37.500 din, dva člana pa sta prejela vsak po 20.000 din. Poslovni odbor je na svoji 40. seji razpravljal in sprejel operativni plan proizvodnje za mesec junij, potrdil izvršitev nadur za mesec maj in sprejel plan nadur za mesec junij. Sprejel je sklep o nakupu novega kombija in pol-tovornega avtomobila. Nadalje je sprejel sklep, da se zaradi dotrajanosti izbrišejo iz registra osnovnih sredstev trije viličarji. Sklepi s sej tovarniškega komiteja Zveze komunistov (Nadaljevanje s 1. strani) na lastnosti posameznih strojev tako, da bo dal celotni program optimalne finančne rezultate. Poudarek na pravilno razporeditev kadrov, na tehnične izboljšave, ki predstavljajo neposredno povečanje likvidnosti s tem, da se z njimi znižujejo stroški proizvodnje in povečuje akumulacija. — informiranje — samoupravljanje: pomanjkanje ustreznih primerjav, s katerimi bi lahko spoznali lastni položaj in iskali boljše perspektive. V zvezi s funkcioniranjem sistema samoupravljanja je naj večji problem pripravljanje gradiva in informiranja kolektiva o tem gradivu. — vprašanje idejnosti in avantgardne vloge organizacije Zveze komunistov; politična akcija je osnovni smisel in cilj angažiranja komunistov. Brez akcije v idejno političnem pomenu besede ni gibanja in ne uspeha. Akcija kot proces spreminjanja je in mora ostati osnovni kriterij avantgardnosti. Aktivnost v samoupravnih organih in drugih organih, povsod tam, kjer se oblikujejo samoupravni družbenopolitični sklepi, aktivnost v delovnem procesu ter na ostalih toriščih udejstvovanja ljudi, posebej še razvijanje socialističnih družbenih odnosov je tisti člen, ki je navsezadnje poglavitni smoter delovanja ZK. Vprašanje pravice vmešavanja ali nevmešavanja ZK v zadeve samoupravnih organov? Normalno in pravilno je, da mora in lahko ZK aktivno sodeluje in vpliva na vsa področja družbenega življenja. Od sposobnosti naše analize, od mnogih argumentov moralno-političnega vpliva in ugleda je odvisno, ali bodo njihova stališča postala prevladujoča in s tem obvezujoča stališča samoupravnih organov. — Kadrovanje in mladi: dejstvo je, da od zadnje konference OZK (januar 1970) pa do danes nismo sprejeli v članstvo nobenega mlajšega, še manj pa starejšega člana kolektiva. Pri tem smo priča pomlajevanja strokovnega kadra v tovarni, ki pa žal predstavlja samo strokovno, ne pa tudi politično organizirano silo, razen nekaterih izjem ... ZK bo v procesu svojega preo» blikovanja uspešno izpolnjevala svojo vlogo pri razvijanju socialističnih in družbenih odnosov, kolikor bolj bo s svojimi idejami ustvarjalno in revolucionalnostjo privlačna za mladino. Zadolžiti vse komuniste, vodilne in vodstvene delavce, da v svojih oddelkih vplivajo na mlade strokovnjake in delavce, in po dolgem času začno vendarle aktivistično delovati in z lastnim zgledom in prepričevanjem mlade vključiti v organizirane vrste. Komunisti, vodilni, vodje sektorjev in oddelkov morajo razumeti, da angažiranje za razvoj družbenopolitične misli po potrebi med delovnim časom ni samemu sebi namen, še manj pa je to izgubljen čas, oziroma nekomu ukraden čas, temveč je to ena izmed oblik lastne preobrazbe in okolice, v kateri posameznik ali grupa aktivistov deluje. Člani komiteja so se z vsebino programa strinjali, saj vsebuje vse, tudi po njihovem mnenju, aktualne probleme podjetja in OZK. Sklenili smo, da naj končno obliko programa dobi po obravnavi na razširjenem sestanku OZK, ki naj bo v najkrajšem času. Na seji smo razpravljali tudi o bližnjem razširjenem sestanku OZK, določili dnevni red, dogovorili, da se na sestanek povabi glede na dnevni red tudi predlagatelje — podpisnika »Kritičnih pogledov na položaj podjetja«, predstavnika IO sindikalne organizacije sekretarja občinskega komiteja ZKS in odgovorne vodje strokovnih služb podjetja. Jože Marolt Paletizacija KOLIČEVO, JUNIJA — Paletizacija je poznana že več kot 40 let. Intenzivno se je začela uporabljati v teansportu šele med drugo svetovno vojno, posebno pa se je ta tehnika manipulacije z materialom zelo razširila po drugi svetovni vojni v zahodnoevropskih državah. Ta način manipulacije z materialom sd prevzele dežele vzhodne Evrope in ga v veliki meri. uvajajo, medtem ko smo pri nas na tem področju v primerjavi z njimi močno zaosta- li. Paletizacija, to je posebna transportna tehnika, ki opravlja s po« močjo viličarjev mehaniziran prevoz blaga, zloženega na paletah. Vrsta palete je odvisna od materiala, ki ga nameravamo transportirati. Za transportirani e uporabljamo predvsem tri vrste palet i. s.: ravno paleto, boks paleto in zaboj paleto. Palete so lahko narejene iz lesa, železa, plastične mase, papirja itd. Prednosti paletizacije v primerjavi z drugimi načini transporti-ranja materiala so bistvene. Paletizacija nam — zmanjša število manipulacij, kar omogoča hitrejši tok materiala, — zmanjša število delovnih nezgod pri delu, — vodi k prihrankom delovne sile, — zelo olajša težko fizično delo, — poveča izkoriščanje transportnih sredstev zaradi hitrejšega nakladanja in razkladanja materiala, •—■ doseže boljše izkoriščanje skladiščnega prostora zaradi zlaganja paleti v več plasti, — omogoča boljše izkoriščanje prostora ob delovnih mestih, — omogoča enostavno kontrolo v skladiščih, itd. Iz navedenih prednosti ugotovimo, da paletizacija v veliki meri zmanjšuje transportne stroške. Seveda ima paletizacija tudi svoje pomanjkljivosti, ki pa so bistveno manjše od prednosti. Z dobro organizacijo pa te pomanjkljivosti lahko znižamo na minimum. Pomanjkljivosti, ki se pri pale-tizaciji pojavijo, so: — ob uvedbi paletizacije so velike začetne investicije, — poleg bremena transportiramo še težo* palete, — nastajajo dodatni stroški pri vračanju palet, itd. Tudi za naše podjetje lahko ugotovimo, da je paletizacija v razvojni fazi. Od dospelih surovin s kamioni ali vagoni delavci nakladajo na palete celulozo, kao-lin za premaz in polnilna sredstva, medtem ko pri gotovih izdelkih še nismo prešli na paleti-zacijo. Da paletizacija znižuje transportne stroške, nam dokazuje naslednji primer. Stari način razkladanja celuloze v balah je bil naporen in neekonomičen. Dospelo celulozo so delavci z ročnimi vozički najprej iz vagona naložili na prikolico, ki jo je traktorist odpeljal v skladišče. Tu so delavci posamezno balo najprej s prikolice zvalili na tla, jo z ročnim vozičkom odpeljali v hojo in zložili v sklad. Kolikor so celulozo skladiščili v višino nad 1.5 m, jim je posamezno balo dvigal voznik viličarja. S prehodom razkladanja celuloze na palete smo prilagodili velikost palete. Namesto standardnih palet uporabljamo palete v velikosti 90 X 140 cm in tako namesto 4 bal, delavci naložijo na paleto 8 bal po 200 kg. Analiza razkladanja celuloze v balah nam je pokazala: 1. da so se delovne operacije pri razkladanju skrajšale na minimum; 2. prihranek na času: —• odpade čas vožnje z ročnimi vozički iz vagona na prikolico, — odpade čas razkladanja bal s prikolice na tla in zlaganje v sklade, — odpade čas dela voznika viličarja, ko je posamezno balo dvigal v višino od 1,5 do 3 m, — odpade čas ponovnega nakladanja celuloze s skladov na palete, ko je namenjena za predelavo; 3. bolje je izkoriščen skladiščni prostor, ker je možno skladiščiti palete s celulozo drugo na drugo do višine 5 m; 4. po starem je normativ za razložitev 20 t celuloze za 3 delavce 6 ur in 30 min, na palete pa isto količino 3 delavci naložijo- v 1 uri in 52 min. Prednosti paletizacije nam narekujejo, da jo uvedemo povsod tam, kjer so možnosti. Z zasedanja delavskega sveta podjetja papirnice Količevo VEVČE, JUNIJA — Delavski ski svet je imel 2. redno sejo dne 5. 6. 1972. Obravnaval je naslednje problematike: 1. Finančni položaj podjetja: Finančni položaj ni najboljši, ne pa tako slab, da bi oviral nadaljnjo normalno obratovanje. Sklenjeno je bilo, da si zagotovimo določeno zalogo celuloze, da ne bi zaradi pomanjkanja le-te stalno menjavali program proizvodnje. Tudi glede kupcev je bil sklenjen dogovor, da bomo tiste kupce, ki so slabi plačniki, še bolj selekcionirali. Cene so še vedno zamrznjene, boj za povišanje cen bo tudi znotraj papirne panoge zelo hud. 2. Investicije, nakupi, posojila: a) Firma Samun na Dunaju zaradi stečaja razprodaja svoj strojni park, ki je novejšega datuma in dobro vzdrževan. Zaradi nujnosti in razširitve asortimenta naših izdelkov smo se odločili za nakup vtiskovalnega gladilnika (Pragekalandra). Dosedaj smo naš papir pregali v Radečah, po ekonomskih izračunih pa je ta investicija rentabilna. b) Delavski svet je odobril posojilo Ekonomski fakulteti v Ljubljani za izgradnjo novega poslopja v višini 100.000 din iz sredstva poslovnega sklada. 3. Razprave: a) DS je razpravljal o problematiki podjetja, kot so jo v svo- jem poročilu obdelali Ivan Bogovič, ing., Andrej Grad, dipl. ing., Dušan Kogej, dipl. ing. in Vlado Šmigoc. Na navedeno problematiko so prizadete službe že dale pismene odgovore, z njo je bil tudi seznanjen širok krog delavcev v podjetju, podrobneje pa je bila obravnavana na sestanku organizacija ZK podjetja. b) Predsednik delavskega sveta je seznanil s sestavo in delom posvetovalnega organa, ki je začel delovati pred kratkim. Ta posvetovalni organ sestavljajo predsedniki komisij in odborov, predsednik DS, direktor podjetja, sekretar ZK in predsednik sindikalne organizacije. Ta organ se sestaja predvidoma en teden pred sejo DS, njegova naloga je, da koordinira delo samoupravnih organov. 4. Nadalje je DS razpravljal o investiciji premaza oz. o njegovi rentabilnosti. Tov. Andrej Novak, dipl. oec. je podal pregled primerjav uspeha enot klasičnih in premaznih papirjev, ki ga je z obrazložitvami pripravil analitski oddelek. DS po obsežni razpravi ni prišel do zaključne ugotovitve, zato je sklenil, da posebna komisija v sestavi: Albin Vengust, Andrej Novak, dipl. oec., Dušan Kogej, dipl. ing., Ivan Bogovič, ing. in Vlado Šmigoc s sodelovanjem Silva Razdevška, predsednika DS, Jožeta Žiberta, sekretarja ZK, Cirila Potočnika, predsednika sindikata, Staneta Melja, člana ZK in Sta- neta Udoviča, člana ZK, razčisti vse kritične probleme. Odgovori, oz. ugotovitve komisije, naj bodo na osnovi številčnih dokazov. Rok, v katerem mora komisija dati poročilo, je do prihodnje seje DS (približno 1 mesec). V nadaljevanju razprave je direktor seznanil člane DS s kritičnim zapisom glede našega izvoza prek angleškega posrednika v Kenija, ki je bil objavljen 15. 5. 1972 v 18. številki revije »Tovariš« pod naslovom, »Ne znamo odkriti Afrike«. Članek je napisal Jože Vetro-vec po razgovoru z jugoslovanskim ambasadorjem v Keniji. V članku je omenjeno tudi naše podjetje, za katerega pravi avtor, da izvaža v Kenijo prek angleškega zastopnika, namesto, da bi se samo angažiralo v tej smeri. V odgovoru, ki ga je poslal vodja izvoznega oddelka tov. Sev-šek, je jasno povedano, zakaj smo se odločili za tak način izvažanja v to deželo. Direkten izvoz zahteva dobro organizirano mrežo zastopnikov, dobro servisno službo, ki pa jo imajo le velike evropske hiše in je taka prodaja prek ekonomskih hiš mnogo uspešnejša in plačevanje zelo hitro. Upoštevati je treba tudi izredno močno konkurenco tujih proizvajalcev, ki zaradi velikih zalog izredno znižujejo cene na tržišču, ter tako jugoslovanskim izvoznikom z razmeroma visokimi stroški onemogočajo pristop na tržišče. 0 čem smo razpravljali in kaj sklenili na razširjenem sestanku ZK VEVČE, JUNIJA — V sredo 31. maja t. 1. smo na razširjenem sestanku- OZK razpravljali o naslednjih temah, ki jih je predlagal na dnevni red tovarniški komite: 1. Obrazložitev, seznanitev s sklepi zadnje konference, 2. Obrazložitev, razprava in sprejetje programa OZK, 3. Ocena izbranih nanizanih problemov podjetja pod naslovom »Kritični pogledi na položaj podjetja« in odgovori vodstva podjetja na postavljena vprašanja. Sestanka se je udeležilo 39 članov, sekretar Občinskega komiteja ZKS tov. Franc Rejc, predsednik IO sindikalne organizacije Ciril Potočnik, predsednik DS podjetja tov. Silvo Razdevšek in vabljeni dipl. ing. Božo Iglič, dipl. ing. Dušan Kogej in ing. Ivan Bogovič. Že začetek sestanka je pokazal živo zanimanje prisotnih za predlagano tematiko. Po obrazložitvi sklepov, na katere so bile dane pripombe, je bilo dogovorjeno-, da se z dokončnim sprejetjem sklepov počaka do konca sestanka. Tako smo spremenili dnevni red glade sprejetja prograjma in 3. točko spremenili v »informacije izbranih nanizanih problemov ...«, preprosto tudi zato-, ker smo odgovore na postavljena vprašanja o »kritičnih pogledih« dobili na seji sami. Razprava o »kritičnih pogledih« je imela za posledico logično opredeljevanje razpravljavcev glede posameznih tem in dosedanje poznavanje problemov. Naj v ilustracijo podam nekaj izvlečkov iz razprave: Tov. Stane Melj o: ... Sestanek želim spraviti v tir brez zamere, v želji, da bi bilo boljše. Samo pod vplivom teh štirih tovarišev, ki so obdelali in napisali »Kritične poglede na položaj podjetja«. Sedaj imamo tudi pismene odgovore na te zapiske. Danes' moramo potrditi sklepe OZK. Tovarniški komite je zavzel stališče, da podpiramo mnenja štirih tovarišev, seveda, če imajo prav... Tov. Vlado Smigoe: .... Napisati smo želeli probleme, ki so bistveni za Papirnico Vevče in jih s celotno vsebino direktno poslali direktorju podjetja, predsedniku sindikalne podružnice, sekretarju OZK, predsedniku DS. Številne stvari smo obdelovali individualno drug brez drugega, vendar so ostale v predelih predpostavljenih neobdelane. Zapis je kritika obstoječega dela vodstva tovarne. Nekateri kadri, ki so bili sprejeti v tovarno, nimajo kaj početi. »Kritičnih pogledov« nismo poslali nikomur izven podjetja ... ... Za pravilno poslovno usmerjanje so potrebne številne raznolike ekonomske analize. Nas ne zanimajo le cene, temveč predvsem stroški poslovanja . .. Tov. Dušan Kogej: ... Že predhodno smo nekatere zadeve ustmeno ali pismeno obravnavali, vendar so bile ignorirane ... Razvojna dejavnost v podjetju ni organizirana. Sklep IO, da se enkrat mesečno- obravnavajo proizvodni stroški na posebnem strokovnem sestanku, ni bil realiziran. Če sa zahteva pri banki kredit za katerokoli investicijo', jo je po. trebno ekonomsko upravičiti. Na seji DS je bilo rečeno, da bomo forsirali proizvodnjo premaznih papirjev, vendar je IO kasneje ugotovil, da se to ne izplača, zaradi previsokih stroškov ... Tov. Janez Lednik: ... Danes moramo ugotoviti metodo, kako bomo tol razreševali. Nekdo lahko razpravlja o stvareh, ki jih po-zna in na katerih dela. Sem popoln laik za delo na papirnih strojih. Ti štirje podpisani tudi niso niti najmanj usposobljeni, da bi ocenili probleme podjetja. S te strani menim, da so premalo sledili razpravi na IO in DS. Nihče od podpisnikov ni strokovnjak za finance, komercialo in bančništvo, čeprav se vseskozi poudarja strokovnost. V »kritičnih pogledih« so nanizani problemi, s katerimi se ukvarjam že 15 let... Tov. Franc Rejc: ...Zavedati se morate, da razpravljate o strokovnih zadevah. Nekateri člani bi se lahko opredeljevali strokovna, drugi pa čustveno. Smatram pa, da strokovna stvar še ni razčiščena ... Vsaki pobudi, ki razrešuje stanje v podjetju, je potrebno dati podporo. Danes se morate opredeliti za metodo razreševanja, določiti premišljene roke in nato obravnavati razčiščeno besedi- lo... Tov. Albin Vengust:... S sekretarjem tov. Žiberto-m sva se pred sestankom pogovarjala in sem ga seznanil, da bom na sestanku koordinator... . . . Pripominjam pa, da noben podatek, ki ga je dalo vodstvo podjetja, ni bil lažen. Trditev o premazu da je nerentabilen, ni točna ... Tov. Ivan Bogovič: ... Nihče ne more trditi, da je organizacija pri nas na višini. Smatram, da je organizacija tovarne izpeljana tako, da posamezne službe visijo na njej. Ni povezave med službami in izdelanih organizacijskih shem. Organizacijska shema ni bila narejena, čeprav so bile službe postavljene. Smo životarili, zato nimamo denarja, ki bi ga danes sicer lahko imeli s tem strokovnim kadrom in tradicijo, ki jo ima tovarna ... Tov. Tone Novak: ... Pobude, ki so bile dane, niso tako slabe, če jih ne zavozimo v osebna obračunavanja. V programu so navedeni tudi pavšalni očitki glede slabe stanovanjske politike, nepravilnega kadrovanja. Že pogled skozi okno na nove Vevče demantira to. Opažam:, da v program sili prevelik vpliv peticije. Pri nas vemo, kaj mora kdo narediti. Kadar gre za osebne dohodke, vemo našteti mnogo kriterijev, ki bi vplivali na višje osebne dohodke, kadar pa gr-a za odgovornost, je slika drugačna. Očitajo, da imamo za današnje razmere preveč strokovnega kadra v primeri s tistim, kar bo še prišla, pa ga je premalo. Tudi organizacija dela je v stalnem razvoju. V naši panogi ni presežka že formiranih strokovnih kadrov, vsak nov sodelavec se mora tako ali drugače adaptirati, odtod izvira največ nesorazmerij v organizaciji. Pred leti smo začeli z intenzivnim kadrovanjem tehnikov in višjih strokovnih kadrov z ozirom na razvojne programe. Nisem pričakoval tako malo zanimanja za obnovo papirniške panoge v Sloveniji, to velja za Vevče kot tudi za vsa druga podjetja. S tem se je težko sprijazniti in se preusmeriti. To je nekaj misli razpravljavcev iz razmeroma živahne razprave, saj je le v začetku pri posameznikih čustvenost presegla strokovni dialog. Informacija je dosegla namen, saj so se prisotni seznanili s tekočo problematiko podjetja in jo razen nekaterih niso zavrnili. Odločitev tovarniškega komiteja, da razpravlja OZK o vprašanjih, ki so omenjeni v »kritičnih pogledih« pred sejo DS, je za Zvezo komunistov Papirnice Vevče glede na zadnja leta delovanja novost. Razprava' na sestanku OZK pa bo imela za posledico večjo umirjenost in strokovnost na seji prihodnjega delavskega sveta, ko bomo obravnavali vprašanja, postavljena v »kritičnih pogledih«. Nato smo na seji sprejeli sklep OZK o obliki in vsebini, ki jo je pripravil tovarniški komite z dvema spremembama, ki jih je predlagal tov. Vengust: 1. OZK mora o svojih nadaljnjih prizadevanjih delovati predvsem v reševanju problematike, ki je bila zabeležena v sklepih zadnje konference 16. januarja 1970. Dva sklepa nista bila v celoti realizirana in sicer: — povečanje produktivnosti in — znižanje stroškov. Menimo, da je naloga strokovnih služb racionalizirati proizvodni proces s sodelovanjem vseh oddelkov. Možnosti so med drugim tudi naslednje: izboljšanje organizacije dela, uvedba mehanizacije, smotrna razporeditev delavcev. Zavzemamo se za to, da se čim-prej organizira raziskava tržišča tako za plasma artiklov, ki jih že proizvajamo1, kakor tudi artiklov, katerih prozvodnja je možna na že obstoječih proizvodnih napravah. V to smer raziskav je potrebno usmeriti delo razvoja po tehnološki plati in izboljšati analizo stroškov. 2. OZK mora preučiti, raziskati izhodišča delovanja samoupravljanja v tovarni. Pri tem pomeni informiranje bistveni element, ki lahko ovira ali pospeši razvoj samoupravnih odnosov v kolektivu. Posebej poudarjamo, da je potrebno proučiti ustreznost delovanja in strukturo IO. 3. V zvezi z novimi investicijami oziroma programi razvoja podjetja, na vsak način zahtevamo: — da se javno in širše obravnavajo; — da se strokovno predhodno proučijo, bolj kot je bilo to storjeno ob zadnji investiciji; — da se proučijo ekonomski učinki investicije; — da se prouči in pripravi tržišče tako, da bo mogoče predvidene ekonomske učinke doseči; — da se regulira vprašanje odgovornosti za uspešnost investicije. 4. Obstoječi način vodenja podjetja moramo spremeniti v sodobni demokratični industrijski način vodenja. Razvijanje osebne odgovornosti za svoje področje dela in skupno široko sodelovanje pri formiranju vseh življenjsko važnih odločitvah za podjetje (več teamskega dela). 5. S primernim idejno-vzgoj-nim delom in izobraževanjem komunistov moramo doseči take rezultate pri delu naše organizacije, da bo ta postala zanimiva za čim širši krog zaposlenih. Pri tem moramo posebej obdelati: dopolnila k ustavi; — programska izhodišča za delovanje naše organizacije v ZK v stabilizacijskih prizadevanjih; — vso tekočo problematiko življenja in dela v tovarni; — delovanje komunistov naše organizacije v družbenopolitičnih organizacijah terena, prevsem v svetu in komisijah Krajevne skupnosti in vrstah aktivistov SZDL. 6. Za obliko izvajanja sklepov je odgovoren sekretariat OZK, za vsebino in rezultate pa SO' odgovorni komunisti. Na predlog je bila sprejeta tudi sugestija o imenovanju komisije, ki bo proučila najprej problematiko v zvezi s premaznim oddelkom, nato pa še vso ostalo problematiko. Saj je bila le-ta prisotna v razpravi in »kritičnih pogledih«. Predlagano komisijo naj sestavljajo: direktor podjetja, kot vodja poslovne komisije, vodja tehničnega, komercialnega in kadrovskega sektorja, štirje podpisniki, predsednik sindikalne organizacije, sekretar OZK, predsednik DS in tov. Stana Melj o. Strinjali smo se, da bomo o dokončni sestavi komisije, o terminih, do katerih naj se opravi delo, razpravljali in sklepali na prvi prihodnji seji DS podjetja. V nadaljevanju sestanka smo skušali razčistiti vprašanje vsebine programa OZK, katerega sprejetje je bilo postavljeno na zadnji točki dnevnega reda. Vendar so ponovno nekateri tovariši smatrali, da je še prezgodaj za sprejetje programa OZK Papirnice Vevče, zaradi bojazni, da se je v program vključilo preveč predlo- gov iz »kritičnih pogledov« in je bil program sprejet samo delno. Tako lahko že delujemo (komunisti in OZK) po vprašanju idejnosti in avantgardne vloge OZK kadrovanja in mladine. Ostala problematika, ki bi morala postati vsakodnevna praksa komunistov in vodilnih strokovnjakov kot so »medsebojni odnosi«, program razvoja tovarne, poslovna politika, pa čakajo na prečiščeno besedilo od nekoga, ki bo vse »tujke« iz programa odstranil. Tako organizacija Zveze komunistov ostaja brez celotnega programa, prek katerega bi lahko vplivala na razvoj in rast kolektiva in bi lahko primerjala, kontrolirala in klicala na odgovornost člane OZK za neizpolnjevanje začrtanih poti pro- Osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o katerem so delno že sklepali zvezni skupščinski organi in o katerem se morajo izjasniti še naši republiški organi, bo kot kaže vendarle sprejet in stopil v veljavo p 1. 1. 1973. Ta zakon nam ne prinaša velikih sprememb. Zavarovanec, ki je dopolnil 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) pokojninske dobe, pridobi pravico do starostne pokojnine ne glede na svojo starost. Predlog, da bi morali biti moški stari 60 let, ženske pa 55 let, da bi se lahko upokojili s polno pokojnino, ni bil sprejet. Starost je važna samo v primerih, ko zavarovanec nima dovolj delovnih lat. V tem primeru nam zakon določa: 1. Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec, ko dopolni 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska) starosti in pokojninsko dobo najmanj 20 let. 2. Pravico do starostne pokojnine s pokojninsko dobo manj kot 20 let pridobi zavarovanec, ki je dopolnil starost 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska), če ima vse zavarovalne dobe skupaj najmanj 15 let, pod pogojem, da je del te dobe dopolnjen v določenem obdobju. Z zveznim družbenim dogovorom se določi, kateri del zavarovalne dobe in v katerem obdobju mora biti dopolnjen kot pogoj za pridobitev pravice (gostota zavarovalne dobe). Glavna sprememba novega zakona naj bi bila: 1. Pokojninska osnova za zavarovance — delavce je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec s svojim skupnim, tekočim in minulim delom dosegel v zadnjih 10 letih zavarovanja pred uveljavljanjem pravice do pokojnine ali v katerihkoli zaporednih desetih letih zavarovanja po zavarovančevi izbiri. Z zveznim družbenim dogovorom se lahko določi tudi drugačno časovno obdobje, iz katerega se vzamejo osebni dohodki za ugotavljanje pokojninske osnove. 2. Za leto zavarovanja, iz katerega se vzamejo osebni dohodki za ugotavljanje pokojninske osnove (prejšnji odstavek), se vzame koledarsko leto, v katerem je zavarovanec dobil osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka najmanj 6 mesecev zavarovalne dobe., 3. Osebni dohodki iz prejšnjih let zavarovanja se valorizirajo po gibanju poprečja osebnih dohodkov na območju skupnosti. Valorizacija se opravi s preračunavanjem prejšnjih osebnih dohodkov na ravni poprečja osebnih dohodkov v predzadnjem koledarskem letu, iz katerega je osebni dohodek vzet za ugotavljanje pokojninske osnove. 4. Za izračun pokojninske osnove, se vzame mesečno poprečje osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec dobil za deflo v polnem delovnem času, za delo v času, ko je delavec po zakonu dolžan delati nad polni delovni čas in za delo z nepolnim delovnim časom, obračunano na polni delovni čas. V mesečno poprečje osebnega dohodka se vštevajo tudi nadomestila osebnega dokodka oziroma grama. Tako smo se pridružili redkim organizacijam in somišljenikom, ki nimajo celovitega programa, saj nam je jasno', da vsako npr. športno-rekreacijsko, gasilsko, ribiško društvo itd. v današnjem trenutku časa brez celovitega programa ne more solidno delovati niti v zadovoljstvu somišljenikov, še manj pa v korist širše družbene skupnosti. Zato mora tovarniški komite postati pobudnik za zbiranje pismenih pripomb na osnutek programa, umestne pripombe upoštevati, program ponovno obravnavati in sprejeti na prihodnjem sestanku organizacije Zveze komunistov Papirnice Vevče. Jože Marolt osnova, od katere je bilo nadomestilo edmerjeno; ta osnova se preračunava z istim valorizacijskim količnikom, s katerim se preračuna osebni dohodek, ki je bil podlaga za izračun omenjene csnove. Pravico do starostne pokojnine pridobi borec NOV pred 9. 9. 1943: 1. ne glede na starost, ko dopolni pokojninsko dobo 35 (borec) oziroma 30 let (borka); 2. ko dopolni 55 let (borec) oziroma 50 lat (borka) starosti, če ima najmanj 20 let pokojninske dobe dopolnjene kadarkoli, od tega pa najmanj 10 let zavarovalne dobe. Pri izračunavanju pokojninske osnove se borcu NOV pred 9. 9. 1943 vzame mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki ga je imel v zadnjih petih letih zavarovanja pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, če zanj ni ugodneje, da se mu poprečje izračuna enako kot drugim zavarovancem. Borcu NOV, ki je skupaj z osebnim dohodkom prejemal po posebnih predpisih tudi borčevski dodatek, se všteva tudi ta dodatek v osebni dohodek za izračunavanje pokojninske osnove. Pri odmeri pokojnine se za borca NOV pred 9. 9. 1943 vzame pokojninska osnova najmanj v višini, ki ustreza poprečnemu osebnemu dohodku delavca v Jugoslaviji v zadnjem letu pred letom, v katerem se uveljavlja pokojnina. Koliko bo znašala pokojnina (polna starostna), še ni jasno. Predlagane so tri variante, katera od' njih bo osvojena, je vprašanje? Mi lahko samo ugibamo, ali bo. ostalo po starem 85 Vo od pokojninske oslnove, ali 80 'Vo, ali bo vpeljana degresivna lestvica zavarovanci z velikimi osebnimi dohodki manjši procent pokojninske osnove in zavarovanci z majhnimi osebnimi dohodki večji procent pokojninske osnove, ali pa bo osvojen še kakšen drug način. Vsi zavarovanci, ki želijo biti upokojenci še po starem zakonu in imajo letos izpolnjene vse pogoje za starostno pokojnino, morajo vložiti pokojninski zahtevek do 31. 12. 1972. Isto morajo vložiti pokojninski zahtevek do 31. 12. 1972 tisti zavarovanci, ki bodo v letu 1973 imeli pogoje za starostno pokojnino, ali se želijo upokojiti predčasno, če želijo biti upokojeni po starem zakonu. Ker pokojninske zahtevke, ki bodo predložene v letu 1973, bodo obravnavali po* novem zakonu. RIJA PELAN Popravek K članku LETNA KONFERENCA ORGANIZACIJE ZK, Naše delo št. 3, dajemo naslednji popravek : Lahko rečemo to, da sem bil prisoten pri preizkusu stroja in je lepilna naprava tekla brezhibno. Pravilno: Lahko rečem to, da sem bil pri preizkusu takega stroja prisoten in je lepilna naprava tekla brezhibno'. Andrej Pirkmaier Osnutek novega zakona o pokojninskem zavarovanju Vpliv stroškov na rentabilnost proizvodov KOLIČEVO, JUNIJA — V vsakdanjem življenju govorimo o stroških kot nekaj, kar nas je stalo, kar smo porabili ali potrošili za določen namen. Stroški so torej posledica trošenja. V proiz-yodnem procesu nastajajo stroški zaradi porabe surovin, obrabe strojev, porabe delovne sile in storitve, ki nam jih nudijo dinga podjetja in ustanove. Stroški so vezani za proizvodnjo in nastanejo zaradi proizvodnje. To poceni, da vsi izdatki, ki jih ima Podjetje v svojem poslovanju, niso stroški. Talno na primer leža-fina za vagone ni strošek, ampak izredni izdatek. Strošek nastane šele takrat, ko je surovina porabljena v proizvodnji. To pomeni, ba dokler je surovina v skladišču, še ni strošek, čeprav nastajajo stroški zaradi skladiščenja. Stroške lahko delimo po različnih vidikih: po vrstah, po stroškovnih mestih In po stroškovnih nosilcih. Po načinu evidentiranja So stroški direktni ali indirektni, glede na obseg proizvodnje pa so stroški variabilni (spremenljivi) ali fiksni (nespremenljivi). Vsak vidik nam po svoje pove, kako, kje, koliko in za kaj nastanejo stroški. Razporeditev stroškov po vrstah nam pove, koliko smo porabili surovin, polizdelkov, pomožnega materiala, dela, amortizacije, tujih storitev in podobno. Razpored po stroškovnih mestih nam pove, kje so gornji stroški nastali: v osinovni proizvodnji, v Pomožnih dejavnostih, na transportu, v upravi in podobno. Nosilec vseh stroškov je proizvod. Razpored po nosilcih nam pove, zaradi katerih proizvodbv so stroški nastali: papir, karton, lepenka, vse razporejeno po gra-rnaturah, nazivu, barvi, številkah in podobno. Za nekatere stroške lahko takoj ob nastanku ugotovimo, zaradi katerih proizvodov so nastali. To so direktni stroški. Na primer za surovine vemo1, za katere proizvode smo jih porabili, vemo tudi, ka- Vrednosti so variabilni ali spremenljivi stroški in so od proizvodnje odvisni. Tako npr. stroški za surovine in polizdelke nastanejo samo, kadar proizvajamo. Ce stroji stojijo, teh stroškov ni. Drugi stroški pa nastanejo v vsakem primeru, če kaj delamo ali če ničesar ne delamo. To so fiksni stroški in so od proizvodnje neodvisni. Tako na primer amortizacijo moramo obračunati, premije zavarovanja moramo' plačati, obresti od kreditov moramo plačati, osebne dohodke vsi hočemo imeti, družbi prispevke moramo odvesti, nekatere storitve drugih moramo plačati in podobno. Vse te stroške podjetje mora pokriti. Če pa kritja nima, v njihovi višini, nastane izguba. Vsi stroški, ki kakorkoli in kjerkoli nastanejo v podjetju, se na koncu koncev prenesejo na proizvode. S prodajo proizvodov na trgu, podjetje te stroške realizira. Prodajna cena lahko te stroške krije ali pa jih ne krije. Če jih krije, podjetje ustvarja dobiček, če jih ne krije, pa ustvarja izgubo. Analitsko planski oddelek je za vse naše proizvode naredil planske kalkulacije, v katerih je upošteval vse stroške in iz tega smo naredili grafikone in jih dali odgovornim v obravnavo. Tu objavljamo samo splošni primer grafikona z obrazložitvijo. Na grafikonu so prikazani stroški posameznih proizvodov, prodajna cena in dobiček ali izguba, vse izračunano na eno strojno uro. Elementi stroškov in cen torej prikazani po količinski enoti — toni izdelka ampak po časovni enoti — eni uri dela proizvodnega stroja. Časovni prikaz stroškov daje bolj realno sliko donosnosti posameznih proizvodov, kjer je za to enoto količine (tono) potreben različen izdelavni čas. Ker so naši proizvodni stroji zasedeni skoraj 100%>, je izredno pomembno, katero vrsto izdelka izdelu-mo v enoti časa. Različni proiz- 5ooo 4-5oo 4ooo 35°o 3ooo 25oo 2ooo 15oo looo 5oo o - 5oo -looo -15oo abcdefghijklm PC/h LC/h DiS/h Dob/h vrsta proizv / --—. \\ r \ \ A Y \ s \ \ \ \ y / / / v \ \ / / v. / N \ > / teri delavci in koliko časa delajo neposredno na proizvodu. S temi in takimi stroški se proizvod takoj obremeni. Za nekatere stroške pa v naprej ne moremo z gotovostjo reči, zaradi katerega proizvoda so nastali. Tako na primer vzdrževalna dela se nanašajo na vse proizvode, vodstvo Proizvodnje dela za več proizvodov hkrati, podobno je z razsvetljavo, čiščenjem in mazanjem strojev, z osebnimi dohodki delavcev v upravi in tehničnih službah in podobno. To so indirektni stroški, ki jih potem po določenih ključih prenašamo na posamezne Proizvode. Nekateri stroški nastanejo samo takrat, kadar proizvajamo. To vodi dajejo v enoti časa različne višine dobička oziroma dohodka. Podjetje je vsekakor bolj zainteresirano za tiste proizvode, ki dajejo večji dobiček oziroma dohodek. V grafikonu so prikazi naslednjih elementov: 1. Neto prodajna cena (PC) na uro 2. Direktni stroški (DIS) na uro 3. Lastna cena (LC) na uro 4. Dobiček ali izguba na uro Neto prodajna cena je izračunana tako, da je prodajna cena za eno tono deljena s časom izdelave ene tone na stroju. V grafikonu je prodajna cena prikazana v padajočem zaporedju in sicer tako, da so na prvem mestu (skrajno levo), proizvodi znajviš- jo prodajno ceno na zadnjem (skrajno desno) proizvodi z najnižjo prodajno ceno. Neto prodajna cena je tista, ki jo podjetje doseže po odbitku rabatov, provizij in morebitnih drugih odbitkov. Direktni stroški so upodobljeni v grafikonu s tanko krivuljo1, izračunani pa so na podoben način kot prodajna cena, torej DIS na tono, deljeno s časom izdelava ene tone na stroju. Normalno gibanje krivulje DIS bi moralo biti tako, da je le-ta pod krivuljo prodajne cene. Iz grafikona je razvidno, da je krivulja DIS pri enem proizvodu iznad krivulje prodajne cene. To pomeni, da prodajna cena tega proizvoda ne krije niti direktne stroške ter da se njegova proizvodnja sploh ne izplača. Če direktnim stroškom dodamo fiksne stroške obrata (FISO) in fiksne stroške uprave (FISU), dobimo lastno ceno (LC) proizvoda. Tudi LC je izražena na uro. Krivulja lastne cene je v grafikonu prikazana s točkami in bi se tudi ona normalno morala gibati pod krivuljo prodajne cene. V prikazanem grafikonu je le-ta pri nekaterih proizvodih nad prodajno ceno. To pomeni, da se taki proizvodi prodajajo z izgubo oziroma prodajna cena ne krije stroške lastne cene. Vendar je pri ugotovitvi upravičenosti takih izdelkov situacija nekoliko drugačna kot pri direktnih stroških. V določenih primerih, kadar ni drugih ali kadar to terja tržna situacija (obdržanje kupcev, vezana prodaja), se izplača izdelovati tudi take izdelke, pri katerih se izkazuje izguba, če le-ti pokrivajo vsaj delno fiksne stroške. T01 so predvsem taki izdelki, pri katerih je krivulja DIS pod prodajno ceno, krivulja LC pa nad ceno1. Razlika med prodajno ceno in lastno ceno proizvoda se kaže kot dobiček ali izguba. Na grafikonu je to upodobljeno s črtkano krivuljo in ta predstavlja zrcalno sliko krivulje lastne cene. Tam, kjer krivulja kaže izgubo, je torej negativna, je lastna cena višja od dosežene prodajne cene. Čeprav smo nekatere izraze, ki smo jih do sedaj uporabili, že delno pojasnili, je potrebno, da jih za tiste člane, ki jih ti izrazi niso tako: domači, še nekoliko bolj nadrobno obrazložimo. Neto prodajna cena (PC) je prodajna cena, ki jo podjetje doseže na prodajnem trgu. Le-ta predstavlja realizacijo podjetja v nekem časovnem obdobju. Prodajna cena vsebuje torej vse stroške in dobiček. Prodajna cena se formira na trgu pod določenimi tržnimi pogoji, kadar je tržišče svo^ bodno ali pa je regulirana po organih oblasti, ki urejajo gospodarske zadeve. V vsakem primeru je v naprej določena in je odvisna od povprečnih proizvodnih stroškov vseh proizvajalcev, ne pa od proizvodnih stroškov enega samega proizvajalca. Zato prodajno ceno ni možno prilagajati proizvodnim stroškom in višini želenega dobička, ampak narobe. Direktni stroški (DIS) so stroški, ki nastanejo direktno na proizvodih in jih je kot take možno evidentirati. Med te stroške spadajo predvsem stroški za porabljene surovine, polnila, barvo, embalažo, sita, klobučevine, amortizacija strojev, električna energija, para, voda in osebni dohodki delavcev, zaposlenih na proizvodnih strojih. V našem primeru je večina direktnih stroškov variabilna. To pa pomeni, da rastejo kadar raste proizvodnja oziroma da padajo, kadar pada proizvodnja. Variabilni stroški sb predvsem stroški surovin, polnil, barvil in podobno. Amortizacija strojev in delno osebni dohodki pa so fiksni stroški. Povedali smo že, da so fiksni stroški taka vrsta stroškov, ki v vsakem primeru nastanejo. Povedali smo tudi, da je take stroške treba v vsakem primeru pokriti ne glede na to ali kaj proizvajamo Pogled na kalorično centralo z vzhodne strani ali ne in ne glede na to, kakšna je realizacija. Ker so fiksni stroški stalni, imajo to lastnost, da na enoto proizvoda padajo, kadar proizvodnja raste in narobe, na enoto proizvoda rastejo, kadar pada proizvodnja. Ti stroški torej imajo po enoti proizvoda nasprotno gibanje od gibanja proizvodnje. Zato je tudi visoka proizvodnja cenena, nizka pa draga. Zato se končno tudi v našem podjetju borimo za visoke naročilne količine, ker majhne količine pomenijo drago proizvodnjo1, kar pri stabilni prodajni ceni pomeni nizek dobiček ali izgubo. Vsi fiksni stroški se pri nas delijo na fiksne stroške obrata (FISO) in fiksne stroške uprave (FISU), pri čemer so kot obrat mišljeni proizvodni stroški. FISO zajema predvsem naslednje stroške: pomožni material (vsi izdelki kovinsko predelovalne industrije, kemične, tekstilne, lesne in drugih panog, ki jih izdaja skladišče tehničnega materiala), pisarniški material, maziva in goriva, drobni inventar, potni stroški in dnevnice, investicijsko vzdrževanje, obresti od kreditov, nadomestila osebnega dohodka za dopuste, praznike, izredne študije in podobno, transportne storitve in vzdrževanje, ki zajema stroške dela in delavnic. FISU zajema enake stroške kot smo jih našteli za FISO, razen teh pa še: prometne storitve drugih, PTT storitve, storitve neproizvodnih obrti, stanovanjski prispevek, reklama in reprezentanca, amortizacija (razen strojev), zavarovanje vseh vrst, članarine, prispevek za mestna zemljišča, vodni prispevek, prispevek za Bos. krajino, dodatni prispevek za socialno zavarovanje in drugi podobni stroški. Za leto 1972 je v našem podjetju planirano ca. 2 milijarde starih din fiksnih stroškov ali okrog 165 milijonov na mesec. Če k tej številki dodamo še fiksne stroške, ki jih pri nas vsebujejo direktni stroški, pa ti naraštejo na blizu 3 milijarde starih din letno. To so stroški, ki nastanejo, ko še ni niti kilograma proizvodnje. Sedaj je morda bolj jasno zakaj je v našem podjetju življenjsko važnega pomena visoka izraba kapacitet in zakaj vsaka ura zastojev tako ogromno stane. Visoke fiksne stroške je možno pokrivati samo z visoko proizvodnjo oziroma z visoko izrabo kapacitet. Ocenjujemo, da bi naše podjetje zašlo v izgubo, če bi izrabljalo strojne kapacitete manj kot 85 Vo. Lastna cena proizvoda (LC) zajema vse stroške proizvodnje, ki nastanejo v nekem razdobju ne glede na njihovo poreklo ali vzrok. Lastna cena vsebuje stroške brez dobička, lahko pa vsebuje izgubo. Ob stalni prodajni ceni izdelkov je možno povečati dobiček tako, da se zniža lastna cena izdelkov, le-ta pa bo nižja, če bodo stroški proizvodnje nižji. Iz tega lahko naredimo sklep, da vsak zaposleni v našem podjetju lahko vpliva na povečanje oziroma zmanjšanje dobička, ker vsi pri svojem delu povzročamo stroške. Ti stroški pa so lahko potrebni ali nepotrebni. Nepotrebni stroški direktno zmanjšujejo dobiček, s tem pa zmanjšujejo osebne dohodke in sklade podjetja. Ljubiša Milič V Zvezni republiki Nemčiji vec papirja po slabših cenah Proizvodnja papirne industrije se je v prvem četrtletju 1972 povečala za 3,3%) na 1,464' (1,418) milijonov ton papirja in lepenke, medtem ko se je v letu 1971 omejila na 1,4 “Vo mero rasti. Stanje naročil se odvija pozitivno. Zaradi slabih prodajnih cen pa je dohodek izredno slab in papirna industrija stremi za povišanjem cen, kar zahtevajo višji stroški. Indeks prodajnih cen za staniče-vino in papir je znašal v marcu 96,3 (1962 = 100), kar je za 3,4‘'/o manj kot v predhodnem mesecu, medtem ko so se stroški, ki so se že leta 1970 povečali za 15 do 18 “Vo, v letu 1971 povečali ža nadaljnjih 5 do 10 Vo (TŠ). Vir: Handelsblatt 101, 29. 5. 1972. Ureditev skladišča papirnih odpadkov KOLIČEVO, JUNIJA — Skladišče papirnih odpadkov je dolgo 100 m in široko 20 m. Ostrešje skladišča sloni na železobeton-skih nosilcih. Med posameznimi nosilci je betonslki obod, visok 1 m. Ob južni strani, na celotni dolžini skladišča, je asfaltirana ploščad, široka 14 m. Na severni strani skladišča sta 2 razkladalni rampi in industrijski tir. V skladišču je montirano mostno dvigalo', ki se premika v smeri vzhod -zahod. V jugozahodnem kotu skladišča je montiran razpuščeval-nik papirnih odpadkov in transportni trak. Po sredini skladišča je 4 m široka prometna pot v smeri vzhod-zahod. Severno od prometne poti so uskladiščeni papirni odpadki v razsutem stanju (časopis, revije in akti), južno od prometne poti pa so skladiščeni papirni odpadki v balah. Na asfaltni ploščadi južno od skladišča so uskladiščeni papirni odpadki IX. in XII. vrste. Papirne odpadke dovažajo tudi prevozniki s kamioni ali pa so dostavljeni z železniškimi vagoni. Iz vagonov delavci ročno in z ročnimi vozički naložijo bale iz vagonov na prikolico, traktorist zapelje naloženo prikolico v skladišče, kjer bale delavci spet ročno razkladajo in zlagajo v sklade. Pomanjkljivosti sedanjega načina transportiran j a in skladiščenja papirnih odpadkov so: 1. Sedanji sistem skladiščenja glede na velikost površine skladiščnega prostora je neekonomičen. Skladišče je bolj površinsko kot prostorninsko izkoriščeno. 2. Zaradi prometne poti po sredini skladišča je izgubljenega najmanj 400 m2 skladiščnega prostora. 3. Ker skladišče nima zunanjih sten, papirne odpadke delavci skladiščijo levo in desno od prometne poti do višine ca. 2.5 m. Vzrok temu so težke bale in neenakomernost bal. 4. Sedanji način razkladanja papirnih odpadkov iz vagona na prikolico zahteva daljši prevoz, večkratno prekladanje bal, pri čemer se precej bal razsuje. 5. Zaradi težkih bal (tudi po 3000 kg) delavci ne morejo nakladati bale v sklade, višje od 2.5 m. 6. Ker skladišče nima sten, raznaša veter odpadke po skladišču in okolici. Zgoraj navedene pomanjkljivosti bodo odpravljene z naslednjimi ukrepi: 1. Transportna pot po sredini skladišča se bo ukinila. Pot bo tekla po asfaltirani ploščadi ob južni steni skladišča. S premestitvijo prometne poti pridobimo 400 m2 skladiščnega prostora. 2. Za dovoz in skladiščenje papirnih odpadkov s kamioni ali prikolicami v posamezne hoje bodo odstranjeni vmesni zidovi med nosilci strešne konstrukcije. 3. Za povečanje volumna skladiščnega prostora bodo med nosilce strešne konstrukcije sezidane stene na severni in zahodni strani skladišča do višine 5 m. S tem bo podana možnost, da bodo delavci v eno hojo uskladiščili od 120—125 ton papirnih odpadkov. Celotno skladišče je razdeljeno na 20 hoj, vsaka hoja je široka 5 in dolga 20 m. 4. Za razkladanje papirnih odpadkov se bo uporabljal industrijski tir na severni strani skladišča, kjer sta tudi 2 razkladalni rampi. 5. Za transportiranje in skladiščenje bal v višino naj se nabavijo klešče, ki se hidravlično odpirajo in zapirajo1. 6. Razkladanje bal papirnih odpadkov iz vagona bo potekal po naslednjem postopku: delavec bo s pomočjo ročnega vozička dostavil balo papirnih odpadkov na ploščad razkladalne rampe. Voznik viličarja bo s kleščami prijel balo, jo odpeljal v za to določeno hojo in jo postavil v sklad. Bale papirnih odpadkov bo skladal po širini hoje. Najprej bo zložil eno vrsto1, nato naložil na prvo vrsto drugo vrsto bal itd. 7. Sedanja akordna postavka znaša za skladiščenje bal od 2—1 m za eno osebo v 8 urah 4.552 kg. Pri tem pa moramo še upoštevati transportno pot za prevoz s traktorjem, ki znaša 4 min. Čas za izpraznitev enega vagona s predpostavko, da je v njem 201 papirnih odpadkov v balah po 150 kg, znaša za 2 osebi 1 uro in 5G minut. 8. Hoje bodo' opremljene s tablami, iz katerih bo razvidna vrsta uskladiščenih papirnih odpadkov. K ureditvi transportiranja in skladiščenja papirnih odpadkov v balah se bo pristopilo v mesecu juliju. Razkladanje bal s kamiona z viličarjem Prednosti zunanjetrgovinskega poslovanja VEVČE, JUNIJA — Malokdo v našem podjetju razmišlja o tem, če in kakšne prednosti prinaša podjetju zunanjetrgovinsko poslo- vanje, mnogo pa jih je, ki so prepričani, da je to' več ali manj »nujno zlo«, ki si ga je nekoč nekdo izmislil ali pa je le modna gospodarska muha. Obratno pa skoraj vsi naši državljani poznajo prednosti, ki nam jih nudijo privatni devizni računi in najbolj široko odprte meje z našimi sosednimi državami. Seveda, za tako živahno dejavnost mora biti neka kontrola. Carinski pregled vsi državljani dobro poznamo. Smisel starega pregovora »dajte cesarju, kar je cesarjevega« pa zelo počasi spoznavamo, tako posamezniki kot gospodarske organizacije. Izjeme so bil ein ostanejo, zato v dnevnem časopisju prav v zadnjih časih mnogokrat čitamo o tihotapljenju blaga posameznikov in nepravilnem prijavljanju — deklariranju blaga —■ gospodarskih organizacij. Tihotapljenje1 blaga vsekakor prinaša neko korist »tihotapcu«, saj je to poznal že Martin Krpan iz Levstikove povesti. Tihotapljenje in prikrivanje blaga je prepovedano v vsaki državi, zato se ne jezimo na carinske organe. Pobiranju davka in davščin se ne izmikajmo, ker sicer od države tudi nimamo kaj iskati. Kako pa mi kot gospodarska organizacija gledamo na to? Ali izkoriščamo vse možnosti, Id jih zunanjetrgovinsko poslovanje nudi, vsaj do< take mere kot vsak posameznik? Kakšna je carinska kontrola nad blagom za naše podjetje in koliko simo pošteni do naše družbe? Iz delovnih izkušenj v naši tovarni in iz prakse v prejšnjih podjetjih bi želela prikazati to poslovanje na najbolj razumljiv način. Zunanja trgovina še dolgo ni tako enostavna kot si jo predstavljamo. Na splošno imamo pri tem pred očmi lepa dolga potovanja v inozemstvo na tuj račun, ostalo pa se samo uredi. Potovanje je lahko zelo prijetno, včasih pa tudi velika muka. Odvisno je od naloge, zakaj se potuje. Če bi v našem podjetju napravili analizo službenih potovanj v inozemstvo-, bi ugotovili, da zunanjentrgovinski delavci praktično ne potujejo. Čudno, alt ne? Vsak dan ugotavljamo, kako nas zunanji dobavitelji oblegajo z obiski, s ponujanjem blaga in drugih svojih uslug. Kako pa mi prodajamo naše blago na tuja tržišča? Brez namerne kritike mislim, da bi v tem lahko posnemali samo tujce. Najboljši, najtesnejši kontakt z našim kupcem, včasih tudi z do- Kolegica iz Papirnice Količevo je v svojem članku v zadnjem »Našem delu« št. 5 točno prikazala pogoje, pod katerimi se lahko vpiše v register podjetij za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov podjete, ki to želi. Pred letom 1962, ko so, dovoljenja za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov izdajali še zvezni organi, je veljal predpis, po katerem si je moralo podjetje pridobiti, tudi od zveznih organov, za vsakega svojega uslužbenca, ki je direktno kontaktiral z zunanjimi partnerji, posebno dovoljenje — soglasnost —, ki jo je ob nepravilnosti tudi izgubil. Sem proti veliki admini- Uvajanje delavke pri snemanju lesovine baviteljem, je lahko najboljša marketing — služba. Kakšne naloge pa ima potem zunanjetrgovinski oddelek? Kljub ne najbolj primerni organizaciji tega oddelka skrbi ta na svoj način za eksipeditiven kontakt s kupci in dobavitelji, zastopa podjetje pred že v začetku omenjeno oviro — carinskimi organi — pred službo devizno dokumentarne kontrole, devizno inšpekcijo, po izvozu skrbi za čim-hitrejši priliv deviz, po uvozu za pravilna, po predpisih izvršena plačila. Nepravilnosti v tem poslovanju so za vsa podjetja, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, zelo škodljiva, mnogokrat, kot sami razberete iz dnevnih časopisov, sledijo hude denarne kazni tako za posameznika, še večje za podjetja. Zelo natančno in tekoče morajo delavci tega oddelka poznati vse gospodarske, carinske, devizno-finančne predpise kot vsesplošne trgovske in špediterske uzance, predpise zavarovanja in poslovati z dobro ekspeditivnostjo, da ne povzročijo zapetljajev s stranko ali že naštetimi organi. Pri vsaki taki napaki se ugotovi takoj vsak posameznik, ki jo je povzročil. Pri tem poslovanju ni izgovarjanja na neprisotnost, nevednost ali izmeno, kot smo navajeni. vzorčni službi oziroma standardiziranim kvalitetam. Razne, včasih za nas zelo neprijetne kupčeve zahteve so nas hitroi zbližale s potrošniki. Mnogo so pripomogle h konkurenčnosti na raznih tržiščih. Želim se vrniti v dobo naše konservativnosti, ko smo trdili oziroma izkalkulirali, kako drago je paletno pakiranje. Naši prvi. nemški kupci niso odnehali s paletami. Skoraj vsilili so nam jih. mi pa si danes modernega tudi ekonomskega transportiranja pa; pirja brez palet ne moremo vet zamišljati. Pravočasna dobava oziroma vkrcanje blaga na ladje nam V začetku tudi ni šla v račun. Redki so, ki v podjetju vedo, da smo na začetku našega izvoza med prvimi pošiljkami papirja za Turčijo morali priznati naknadno poseben popust, ker smo papir prepozno poslali. Turški kupec je dokazoval, da je z zakasnelo dobavo izgubil možnost prodaje papirja svojim potrošnikom, ker je medtem prispela japonska ladja s cenejšim papirjem. Takrat smo vključevanje na tuja tržišča gledali bolj za zabavo, vendar nam! je bil to prvi poduk, da smo za nepravočasno dobavo lahko tudi finančno kaznovani. Torej trgovske uzance je le dobro spoštovati. straciji, vendar v tem primeru zagovarjam ta nekdanji predpis, kajti neoporečnost zunanjetrgovinskih delavcev je eden važnih osnovnih temeljev za sklepanje zunanjetrgovinskih pogodb. Mislim, da se sicer te odgovornosti v našem podjetju zavedamo, kar v 12 povojnih letih direktnega zunanjetrgovinskega poslovanja do danes nismo bili kaznovani niti za carinske niti devizne prekrške. Ker moj namen ni bil prikazovati samo: težave zaradi tega poslovanja, saj se s takimi ali podobnimi težavami borijo vsi naši oddelki, vsak naš delavec, zato nadalje na zelo preprost način opisujem razna prednosti zunanjetrgovinske dejavnosti, ki jih že poznamo 'ali pa tudi ne. Pred približno 12 leti smo pričeli pošiljati razne vzorce naših papirjev po svetu. Ce te vzorce danes pogledamo, ugotovimo kako borni so. Vsaka vzorčna pošiljka se je razlikovala od naslednje, enostavno prodajali smo proti predloženim kupčevim vzorcem. Preteklih 12 let je narekovalo nujno organiziranje vzorčne službe. Le-ta je danes lepo urejena, izvozna naročila sprejemamo v večini samo v naših standardnih kvalitetah. Naš izvoz na razna tuja tržišča nas je prisilil k standardizirani Veliko pogovorov v podjetju se je vrtelo že okoli signiranja pošiljk. S prvim primerom napačnega signiranja sem se srečala V prvem letu našega izvažanja. Na nalogu za izdelavo pomotoma že v izvoznem oddelku nismo pred-, pisali nevtralno pakiranje, kot ga; je zahteval kupec. Blago je bilo dobavljeno z našim takratnim standardnim signiranjem, zaradi česar je kupec prevzem odklanjal-Naknadno je blago prevzel in tudi ta je zahteval odškodnino. Kar nekaj pisem je romalo sem in tja, da smo se izmaknili plačan ju odškodnine. Reklama za nas to vsekakor ni bila. Torej ni važna samo kvaliteta papirja, temveč tudi opremljanje teh pošiljk, embalaža itd. Vsekakor so naši zunanji kupci veliko prispevali k stalnim izboljšavam kvalitete papirjev. Prve pripombe na vlago papirja so dajale najbolj moderno opremljene italijanske tiskarne. Kar nekaj let je preteklo, da smo prišli do spoznanja, da je to nujnost' Dve napravi za vlaženje je podjetje že naročilo. Seveda nakup teh naprav ni odvisen samo od zahteve kupca, temveč tudi finančne zmogljivosti podjetja. Moji sodelavci v izvoznem oddelku imajo sigurno še dobro '' spominu, kolikokrat smo obravnavali, včasih samo dobronamerne pripombe kupcev, na razne nianse, včasih pa tudi reklamacije. Dober in pameten trgovec zna hitro utemeljiti svojo zahtevo po bonifikaciji. Čim smo se odločili za vključitev na mednarodni trg, moramo s temi dejstvi računati, (Nadaljevanje na 7. strani) Prednosti zunanjetrgovinskega poslovanja (Nadaljevanje s 6. strani) odklanjamo pa jih lahko samo s kvaliteto papirjev, točnostjo in ekspeditivnost j o. Devizna bilanca Uravnovešena devizna bilanca podjetja — izvoz : uvoz — je važno zrcalo podjetja. Tisti, kj zastopajo stališče, čemu izvažati, ker manj zaslužimo, podpirajo zelol kratkovidno prodajno in gospodarsko politiko podjetja. Razlika med domačimi in tujimi cenami pri klasičnih papirjih sploh ne predstavlja nek znesek, ki bi bistveno vplival na znižanje dobička podjetja. Pri premaznih papirjih je le ta večja, zato premazne papirje izvažamo v manjših količinah, kar trenutno ustreza podjetju zaradi velikega povpraševanja na domačem trgu. Glede na uredbo o zamrznitvi cen, restrikcijo uvoza papirjev, neizkoriščene kapacitete strojev itd. postavljam vprašanje ali se cene na domačem tržišču sploh gibajo po ponudbi in povpraševanju in v kakšni situaciji se bo znašla naša tovarna, ko se bo tržno pravilo tudi pri nas uveljavilo. Prednost, kot je hitrejši finančni priliv, ne zajema nobene kalkulacije. Ali je važna ali ne, se je izkazalo v dobi visoke nelikvidnosti. Imeli smo priliko spoznati, koliko nas končno stane najemanje dragih kreditov. Žal se ta razlika odraža že v tako visokih nabavnih cenah surovin. Hitro obračanje lastnih obratnih sredstev prihrani marsikakšne denarce. Dalje, izvoz omogoča najemanje izvoznih dinarskih kreditov po normalni bančni obrestni meri. V času pomanjkanja rednih obratnih sredstev je to velika prednost. Pogosto menjavanje programa zaradi pomanjkanja raznih osnovnih surovin ni zastonj. Direktna devizna manipulacija z vsako konkretno valuto tudi nekaj prinese. Ni vseeno ali za uvoz kupujemo dolar po prodajnem tečaju banke 17,15 din za dolar ali pa za uvoz porabimo naš z izvozom ustvarjen dolar po tečaju 17,00 din. Da bi vsak član našega kolektiva to razumel, spodnji izračun prikazuje približen prihranek v skupnem letnem znesku na račun izvoza, ki pa ga seveda izvozna kalkulacija ne more zajemati. Od letošnjega izvoza, ki ga planiramo v višini ca. 2 milijona S raznih konvertabilnih valut, ocenjujem, da bomo uspeli koristiti za plačila uvoznih poslov po dosedanji praksi in možnostih direktno v konkretnih valutah ca. 75 «/0', tj. $ 1,500.000. Če torej vsak tak dolar, ki je sicer ustvarjen v raznih valutah, plačama po din 17.— namesto din 17,15, znaša razlika 1,500.000 $ a 0,15 din = = N din 225.000,— Razlike med prodajnim in kupnim tečajem raznih valut so sicer nekoliko različne, vendar ne tako bistvene, da bi točnejši izračun pokazal drugačno sliko. Da bi to prednost še bolje izkoristili, bi moral zunanjetrgovinski oddelek s svojim izvozom ustvarjati valute, ki jih z uvozom direktno izkoidstimo. Ne moremo mimo brez pripombe, da to ni predlog za komisijo za izboljšave, temveč menim, da je to najbolj navadna dolžnost oddelka. Tudi odplačevanje naših deviznih investicijskih kreditov za premaz, če bi ta možnost obstajala. 1» kreditov. Tudi z visokim izvozom ne moremo čez noč kupiti novo tovarno. Vsaka investicija ali če hočete kredit mora biti opravičen z rentabilnostjo1, možnostjo prodaje novega proizvoda, važno je, kakšna in kje se nahaja baza osnovnih surovin itd. V knjigi »Ameriško izzivanje«, ki je v naši knjižnici in so bili nanjo opozorjeni vsi naši strokovni delavci, so omenjeni lepo in razumljivo vsi razlogi, ki opravičujejo postavitev nove investicije. S stalnim uvajanjem nove tehnologije posegamo po raznih surovinah iz uvoza, ker naša domača industrija istih še ne proizva- Kako priti do hidranta? Zaščite morajo biti vedno v redu bi bilo dobro uskladiti z usmerjanjem izvoza. Konkretno angleški funt, ustvarjen z lastnim izvozom iz retencijske kvote v direktnem prenosu normira N. din 44.—, pri nakupu oziroma zamenjavi iz neke druge valute pa plačamo zanj 44,30 N din. Podobno je tudi z drugimi valutami. Ta pripomba je samo malenkost, ki bi se dala eventualno izkoristili. Mnogo bolj važna je devizna bilanca podjetja za najemanje novih deviznih kreditov: Beseda retencijska kvota je vsem dobro poznana. Z letošnjim letom se nam ta pravica dela deviz, ustvarjenih z lastnim izvozom, priznava v višini 20 o/o od dejansko ustvarjenega izvoznega priliva. Pred letom 1972 se nam je po uredbi izdajala retencijska kvota v višini 70/o', najvišji procent v preteklih letih pa smo dosegli v višini 8,75 “/o pri že prekomernem visokem izvozu. Zadnja uredba nam torej daje boljšo možnost za odplačilo že zapadlih deviznih kreditov in najemanje novih, saj bomo vsekakor nudili večjo lastno devizno udeležbo. Tudi naš bodoči razvoj podjetja je odvisen od našega nastopanja na zunanjih tržiščih. Ni pa to seveda edini faktor, ki govori v prid najemanja deviznih ja ali pa n-e tako kvalitetno, da bi bile primerne za naš precej zahteven asortiment. Ker naši uvozni devizni predpisi ne dopuščajo popolno liberalizacijo uvo- ta 4,000.000.— $ plačali naslednjo provizijo: 2,5 provizije od S 4,000.000.— = S 100.000,— izražena v din po uradnem tečaju 17.— din za dolar 1,700.000,—din Povprečno provizijo v višini 2,5 Vo smatram za realno, ker ima nižji procent provizije samo celuloza, vsi ostali artikli pa precej višjo; celo do> 8%» se je pri drobnih artiklih in manjših zneskih obračunavala v preteklem letu, provizija pri izvozu pa se giba med 2,5—3,5 Vo. Spredaj omenjeni znesek v višini din 1,700.000.— ni izkoriščen do maksimalne možnosti, ker približno 15—20 “/o poslov za nas izvršijo izvozna ali uvozna podjetja. Remontna dela na PS I Sem stara in netočna ter odšla v zasluženi pokoj za, je uporaba takih surovin iz uvoza možna samo na podlagi sprejetih večjih izvoznih obvez. Iz raznih razlogov, ki so omenjeni, se podjetje ne more izogniti tako izvozu kot uvozu. Ima pa možnost, da svojo devizno bilanco regulira po potrebi na nižji nivo. To dejstvo je verjetno pred približno 12 leti narekovalo ustanovitev zunanjetrgovinskega oddelka. Zanimivo bi bilo slišati, kakšne dodatne režijske stroške je s tem prevzelo podjetje. Izvoz in uvoz blaga bi se za naše podjetje vršil, v vsakem primeru v približno enakih zneskih ali razmerju, kot jih poznamo iz naših rednih poročil za vseh 12 let nazaj. Vse te posle bi za nas mogla zaključevati razna izvozno-uvozna podjetja v Jugoslaviji, proti plačilu tozadevnih uslug — provizije — ali pa bi jih izvrševali sami, kot je bilo to do sedaj. Poprečno provizijo, ki bi jo plačali, ocenjujem na 2,2'0/o od devizne vrednosti, tako izvoza kot uvoza. Za leto 1972 bi torej pn predvidenem izvozu v višini ca. 2,000.000.— S in uvozu na enaki višini, torej od skupnega prome- Režija tega oddelka so predvsem bruto-plače 13—15 delavcev, ki ne bi mogle niti smele presegati izračunane provizije. Telefonske in teleks stroške tudi uvozniki ali izvozniki posebej zaračunavajo, zaradi tega tovrstni stroški ne predstavljajo za oddelek dodatni režijski strošek. Zanimiv pa bi bil točnejši izračun režijskih stroškov, ki bi ga naj podala neka druga naša služba. Servisna služba Moj namen ni bil propagirati postransko dejavnost, ki jo lahko imenujemo tudi servisna služba za potrebe osnovne dejavnosti, v našem primeru proizvodnjo papirja. Večkratne in temeljitejše analize dela naših raznih oddelkov in sektorjev bi sigurno narekovale razne spremembe in reorganizacije, kar bi pripomoglo k izboljšanju celotne organizacije dela podjetja, k izboljšanju odnosov v podjetju in končno tudi k izboljšanju našega finančnega rezultata. Koristi, ki jih dajejo podjetju katerekoli dejavnosti, naj se izkoristi do maksimalne mere, iz- gube ali pomanjkljivosti pa že v začetku takoj zatre ali vsaj omeji- V. J. Moderno usklodiščenje NCR papirja VEVČE, JUNIJA — V obratu Vivelles koncerna Wiggins Teape v Belgiji, kjer proizvajajo NCR papir, so ravno sedaj končali gradnjo največjega in najmodernejšega skladišča v Evropi. To skladišče, stalo je med drugim 11,595.000 DM, soi gradili v dveh etapah od leta 1969 dalje. Ker je NCR papir sestavljen iz treh plasti, zgornjega lista, vmesnega in končnega in ker te vrste papirja izdelujejo v različnih barvah in gramskih težah, v formatih in zvitkih, je tudi izvedba skladišča precej bolj komplicirana kot pri normalnih skladiščih. Skladišče so gradili z namenom, da bi bila oskrba z NCR papirjem na področju EGS (Evropska gospodarska skupnost) čimboljša. V skladišču je vpeljan sistem šesti havtomatičnih dvigal, kot tudi transportnih vozil, ki tečejo po centralnih, vertikalnih tirih. S pomočjo viličarjev lahko palete vzdolž premikalnih poti potiskajo levoi in desno na ustrezne prostore. Glede na statistične analize oziroma glede na izmero in težo palet, bo v zgradbi 12.000 regalov. V vsakem regalu lahko skladiščijo tapetoi 1 X 1,35 m. V eni etažni višini lahko tako spravijo največ 1.200 kg blaga, s čimer je izkoriščen celoten volumen skladiščnega prostora. Pri enem dvominutnem vhodnem oziroma izhodnem ritmu gibanja palete je predvidenih šest polno avtomatičnih transporterjev, ki se gibljejo ravno tako v več smereh, v dolžini 105 m in v dvanajstih etažah na vsaki strani. Pri tem so dosegli hitrost premikanja 996 m na minuto, dvigalna hitrost pa je 20 m na minuto. Osnovni tloris skladišča je 29 X X 113 m, višina stavbe pa je 24 m. S skladiščem je tesno' povezana tudi pakirnica in odpremnica. Poskrbljeno je tudi za požarno varnost, kajti celotni steber, ki deli stavbo na dva dela, je narejen iz ognja odpornega betona, seveda pa so pri tem vključene še druge požarno varnostne naprave. Ves proces v skladišču se odvija po sistemu luknjanih kartic s tem, da so vse delovne moči maksimalno izkoriščene. Tako skladišče predstavlja lep primer, kako važno je, na kakšen način spravimo določeno vrsto papirja. Tudi v Vevčah proizvajamo vedno boljši asortiment papirja in bo treba težiti k temu, da bodo skladiščni prostori primerni, saj so sicer zaman vsi napori v proizvodnji, kjer težijo k izboljšanju kvalitete. Tudi najboljši papir v slabem skladišču ni več tisto, kar je bil. M. Žemva Terminologija s področja industrije celuloze LEPENKA (karton, papir) S SLAMOVINO Lepenka (karton, papir), ki vsebuje tudi rumeno slamovino. Normalno je rumenkaste barve. Sinonim: slamna lepenka (netočno) A: mixed straw paper or board F: papier ou carton paille mixte N: das Stro>hmischpapier; die Strohmischpappe SLAMNA LEPENKA (karton, papir) Lepenka (karton, papir), ki je izdelana izključno ali v pretežni meri iz rumene slamovine ter je zato naravno rumene barve, večkrat grobe vlaknaste strukture. Sinonim: lepenka s slamovino (netočno) A: yellow straw paper or stra\v board F: papier ou carton pure paille N: das Strohpapier; die Stroh-pappe SVETLOBNO OBČUTLJIVI PAPIRJI Skupni naziv za finalne proizvode oplemenitenih papirjev, katerih površina je občutljiva za svetlobo tako, da je to lastnost mogoče uporabiti za izdelavo fotografij, kopij risb, spisov itd. Najvažnejše vrste so: fotografski in heliografski papirji. Sinonim: fotosenzitivni papirji A: sensitized paper, photosien-sitive papters F: papier sensibilise; papiers sensitives a la lumiere N: das lichtempfindliche Papier HELIOGRAFSKI PAPIR Skupinski naziv za vse tipe finalnih oplemenitenih papirjev, katerih površina je svetlobno občutljiva in namenjenih za razmnoževanje risb, tekstov itd., razen fotografskih papirjev. Posamezne tipe heliografskega papirja so ozalid papir, diazokopijski papir, modrokopijski papir, itd. Sinonim: A: heliographic paper F: papier heliographique N: das heliographische Papier DIAZOKOPIJSKI PAPIR Skupen naziv za določene vrste heliografskih papirjev oplemenitenih oziroma premazanih s svetlobo občutljivim diazo- premazom. Po osvetljenju skozi matrico in razvijanju največkrat po sistemu brez prisotnosti vode se dobi temno kopijo na belem polju. Sinonim: ozalid papir (nepravilno, ker je to le posebna tipa dia-zokopijskega papirja), A: diazoprint paper F: N: das Diazo-Papier SUROVI DIAZOKOPIJSKI PAPIR Dobro strojno gladki celulozni papir iz močno mlete papirne snovi, homogene površine, ki se ne zvija pri predelavi ali v končni uporabi. Papir je dobro Mejen, včasih tudi delno mokročen, namenjen za izdelavo diazokopij-skega papirja. Sinonim: A: F: N: MODRO-KOPIJSKI PAPIR Skupni naziv za določene vrste heliografskih papirjev, ki so premazani s svetlobo občutljivo snovjo, s pomočjo katere se dobi pri osvetljevanju skozi matrico negativni ali pozitivni odtis ozir. modro kopijo na belem polju ali belo kopijo na modrem polju. Premazne mase vsebujejo med drugim tudi železove soli. Sinonim: cianografski papir A: blueprint paper F: papier heliographique; papier ferro industrial N: das Blaupapier; das Ciano-typpapier; das Eisenblaupapier SUROVI MODROKOPIJSKI PAPIR Dobro strojno gladki celulozni papir iz močno mlete snovi, ki se ne sme zvijati pri predelavi ali končni uporabi. Je močno Mejen, delno mokro močen in odporen proti obdrgnenju v vlažnem stanju. Namenjen je za izdelavo1 mo-drokopijskega papirja. Sinonim: A: base blueprint paper F: papier brut heliographique N: das Roh-Eisenblaupapier OZALID PAPIR Posebna vrsta diazo-kopijskega papirja, namenjena za razmnoževanje risb in tekstov s temno reprodukcijo na svetlem polju. Razvijajo ga v plinski amoniačni fazi. Sinonim: A: ozalid paper F: papier ozalid N: das Ozalid-Papier SUROVI OZALID PAPIR Brezlesni papir brez tujih primesi, np. železa in železovih spojin, dobro Mejen, dobro strojno gladke površine namenjen za izdelavo ozalid papirja. Sinonim: A: base ozalid paper F: papier ozalid brut N: das Ozalid-Rohpapier BELI TRIPLEK KARTON Karton, v glavnem izdelan iz papirnih odpadkov, oba krovni plasti pa sta sestavljeni iz bele lesovine, nebeljene celuloze in belih papirnih odpadkov. Karton je največkrat strojne gladkosti in v listih. Rabi se za izdelavo manj ličnih kartonažnih artiMov. Sinonim: A: groundTvood mixed pulp board F: carton de pate de bois blan-che mixte N: Weisse Mischpappe RJAVI TRIPLEKS KARTON Karton, izdelan največkrat le iz papirnih odpadkov, včasih pa tudi z dodatkom svežih vlaknin, katerega vsaj ena zunanja plast — največkrat pa obe strani — sta i jave barve. Karton je namenjen za izdelavo preprostih in manj ličnih kartonažnih artiMov. Karton je večinoma strojno gladek, neMejen, največkrat v listih. Sinonim : A: brown mixed pulp board F: carton de pate brune mixte N: braune Mischpappe PRELEPKA Končni tiskarski proizvod, ki omogoča prenos potiska (slike ali besedila) na objekte, ki jih normalno ni mogoče potiskovati kot so to porcelansM izdelM, les itd. Potisk je v tiskarni izveden na specialno večplastno prevleko, naneseno na nosilni papir. Za prenos potiska se prelepko omoči, pritisne na predvideno površino in odstrani omočeni nosilni papir. Sinonim: A: transfer picture; decalc F: decalque; papier decalco- menie N: dag Abziehbild SUROVI PAPIR ZA PRELEPKE Papir, največkrat ustrezno močan v mokrem stanju in sposoben navzemanja specialnih premazov v naknadnem postopku. Papir služi za izdelavo prelepk. Sinonim: papir za prelepite A: raw paper for transfer picture printing F: papier brut pour impression en decalque N: das Abziehbilder-Rohpapier KARTON ZA RAZGLEDNICE Karton, normalno enostransko premazan in močno enostransko gladek iz beljene celuloze, sposoben za tisk oziroma izdelavo razglednic, tudi barvastih. Karton je sposoben za pisanje s črnilom. Sinonim: A: coated cardboard for post-cards; cardboard for picture post-cards F: carton couche pour cartes postales; carboard illustrees N: gestrichenes Postkarten- karton; Ansichtskarten-Karton MOKROMOCNI PAPIR Papir, M je izdelan z dodatki umetnih smol tako, da vezi med vlakni kasneje omočenega papirja delno več ne popustijo. Trdnost papirja v omočenem stanju ostane torej v večji meri ohranjena. Sinonim: papir odporen v mo^ krem stanju A: wet strength paper F: papier resistant a l’etat humide N: hassfestes Papier OVERLEJ PAPIR Bel tanek celulozni papir velike čistoče, ca. 40 g/m2 včasih s sintetičnimi vlakni, sposoben za dobro prepajanje z melamin-for-maldehidnimi smolami in služi za zgornjo, v gotovem proizvodu neopazno plast pri laminatnih izdelMh. Sinonim: A: overlay paper F: papier overlay N: das overlay-Papier DEKOR PAPIR Okrasni papir velike čistoče, normalno svetlobno-odporno obarvan v snovi, približno 200 g./m2 težak, močno polnjen s cinkovim sulfidom, sposoben za dobro prepajanje z melamin-formaldehidno smolo in služi — največkrat še potiskan — kot druga plast v finalnem laminatnem izdelku. Sinonim: dekoracijski papir, okrasni papir A: surface paper; decorative paper F: papier surface; papier de-coratif N: das Decorpapier PODLOŽNI LAMINATNI PAPIR Papir, ca. 150 g/m2, običajno iz mešanice nebeljene kraftceluloze iglavcev in listavcev, primerno mehansko odporen, sposoben za hitro prepajanje s fenol-formal-dehidno smolo. Po 5—10 teh impregniranih listov, skupno s po enim overlej in dekor papirjem služi za izdelavo laminatnih plošč. Sinonim: substraktni papir A: base laminating paper; un-derlay paper F: core; substratum du pannesu; papier brut pour lamifites N: das Kraftpapier fiir Laminate PAPIRNA VOLNA Tanjši papir, večinoma radi napak neustrezajoč za prodajo, zrezan s posebnim strojem na tanke trakove dolžine okoli 10—20 cm. Papir v tem stanju služi kot zapolnitveni material v embalažne namene Sinonim: A: paper wool F: rognures de papier N: die Papierwoolle PAPIR ZA NOTE Tiskovne in pisalne papirne vrste, potrebnih lastnosti za pisanje, tiskanje in not. Sinonim: notni (pisalni, tiskovni) papir A: mušic paper; mušic printing paper F: papier musique N- das Notendruckpapier; das Notenschreibpapier TRAJNI PAPIR Splošen naziv za papir, v glavnem za tiskovne svrhe, ki je predvsem Mslinoprosto in iz izbranih surovin izdelan z namenom, da bo njegova življenjska doba znatno daljša od drugih papirjev slične vrste. Sinonim: permanentni papir A: permanent paper; durable paper F: papier permenent N: permanente Papier TRANSPARENTNA EMBALAŽA Kartonski zabojček iz močnejše lepenke ali kompaktnega ali valovitega kartona, ki je — napolnjen z blagom — sposoben za samostojen prevoz z javnimi transportnimi sredstvi. Sinonim: kartonski zabojček A: dispatch box F: cartonnage (boite) de transport N: die Versandschachtel VODOODBIJAJOCl PAPIR Papir, M je z dodatki v snov ali z impregnacijo ali s premazom oplemeniten v svrho zadrževanja prodiranja vlage ali vode v papir. Sinonim: A: water repelling paper F: papier impermeable N: wasserabstossendes (wasser-abweisendes) Papier VODOODPORNI PAPIR Papir, ki je s specialnimi dodatki v snov ali z impregnacijo ali premazom oplemeniten do visoke stopnje odpornosti proti na-vzemanju vode. Sinonim: neomočljiv papir A: waterproof paper F: papier impermeable N: wasserfestes Papier PAPIR ZA PRTE Beljen, včasih barvan, enojen ali dubliran, raven, vtisnjen ali krepan papir, namenjen za izdelavo namiznih prtov za kratkotrajno rabo. Sinonim: A: table cloth paper F: papier pour nappes N: das Tischtuchpapier FLUTING Strojno gladek papir naravne barve za izdelavo ovalovljene plasti v valovitem kartonu, največkrat naMejen in izdelan z večjim deležem polkemične celuloze listavcev. Sinonim: papir fluting A: fluting F: fluting N: Wellpappen-Mittellage; das Flutingpapier FILIGRANIRAN PAPIR Papir z namensko napravljenimi vodnimi znaki, ki so vidni na presev, ter so katerekoli vrste, vključno oni od molete. Naziv pa ne velja za nadomestke vodnih znakov. Sinonim: papir z vodnim znakom A: watermark paper F: papier fUigrane N: das Wasserzeichenpapier MOLETIRAN PAPIR Papir, M ima na presev ostro vidne, namensko vtisnjene znake, ki so svetlejši kot je osnovni papir. Znaki so napravljeni z mo-leto v še vlažen papirni trak. Sinonim: papir z vodnim znakom (nepravilno) A: watemark paper F: papier f Uigrane avec la mo-lette N: das Molette — Wasserzei-chenpapier in papirja RISALNI PAPIR SkupinsM naziv za vse vrste papirjev, namenjenih za risanje in slikanje. Sinonim: risarski papir A: drawing paper F: papier dessin N: das Zeichenpapier KALIBRIRAN KARTON (lepenka) Karton, največkrat v naknadnem postopku več ali manj stiskan med dvema nepremičnima a vrtečima se valjema radi česar je ves izdelek enakomerne debeline. Sinonim: A: caliper calandered paper F: carton calibre N: kalibriertes Karton AHATIRANA LEPENKA Lepenka, ki je v posebnem naknadnem postopku glajena s povlačenjem pritiskajočega ahat-nega bloka. Sinonim: A: F: carton lisse a Tagathe N: Achatstein-geglattetes Karton | VTISNJEN PAPIR Papir, največkrat v naknadnem postopku stiskan med dvema valjema od katerih je vsaj eden neravne površine, pri čemer dobi papir reliefno površino v zaže-Ijenem vzorcu. Sinonim: pregan papir A: embossed paper F: papier gaufre N gepragtes Papier OSTRO KALANDRIRAN PAPIR Kalandriran papir nadpovprečno visoke gladkosti radi visokega pritiska med valji, številnosti valjev kalandra, vlage in temperature papirja. Sinonim: A: highly glazed paper F: papier avec lissage poussee N: scharf satiniertes Papier KALANDRIRAN PAPIR (karton) Papir, naknadno glajen izven papirnega stroja s pomočjo kalandra, s stiskanjem med številnimi izmenično nameščenimi papirnimi in jeklenimi valji pri primerni vlagi in temperaturi papirja. Sinonim: satiniran papir A: supercalandered paper F: papier satine N: satiniertes Papier FRIKCIONIRANA LEPENKA Lepenka, naknadno glajena, včasih v ponavljajočem se postopku s stiskanjem med dvema valjema kalandra, ki imata različni obodni hitrosti, pri primerni vlagi lepenke. Sinonim: A: friction glazed board F: carton glace par- friction N: criktionsgeglatette Pappe ZLIVNO PREMAZAN PAPIR Papir visokega leska, dobljene-nega po posebnem postopku t. i. zlivnem premazovanju. Sinonim: A: čast coated paper F: N: gussgestrichenes Papier KALANDRIRANA LEPENKA Lepenka naknadno glajena včasih v ponavljajočem se postopku s stiskanjem med dvema valjema kalandra pri primerni vlagi lepenke. Sinonim: satinirana lepenka A: calandered board F: carton calandre N: geglatette, satinierte Pappe 0 higieni duševnega dela Koncert pihalnih orkestrov v Portorožu VEVČE, JUNIJA — Vsako leto .priredi »Obalna turistična zveza« v mesecu juniju koncert pihalnih orkestrov, in sicer v obliki tekmovanja ali revije. Tekmovanje in revija si izmenoma sledita tako, da je prvo leto tekmovanje, drugo pa revija. Pravico sodelovanja na tekmovanju ima vsak pihalni orkester v Sloveniji, ki se prijavi na razpis tekmovanja, oziroma, ki je sposoben, da izvaja obvezne skladbe iz določenega programa. Pravico sodelovanja na reviji pa si pridobijo orkestri, ki so se dobro uvrstili na tekmovanju. Ker je bil naš pihalni orkester na tekmovanju v preteklem letu prvi v drugi težavnostni stopnji, je bil letos med povabljenimi na reviji pihalnih orkestrov. Za razliko od prejšnjih let, ko so bila vsa tekmovanja in revije v Kopru pa je letos vso organizacijo revije prevzel Zavod za turizem — Portorož, kjer se tudi v glavnem izvajajo koncerti. Papirniški pihalni orkester je sodeloval v soboto 10. junija 1972, ob 20,30 na gala koncertu, ki je bil na trgu JLA v Izoli. Na tem koncertu je sodelovala tudi Rudarska godba z Velenja s polovico programa. V nedeljo 11. junija pa je Papirniški pihalni orkester izvajal samostojni promenadni koncert v Piranu. Skladbe, ki so bile izvajane, so bile posebej naštudirane in po svoji pestrosti tudi zelo primerne za narodnostno različne turiste. Sicer pa si oglejmo program: Gerard H. Boedian: GAMMATIQUE, slavnostna koračnica, Johann Strauss: KAISER WALZER, koncertni valček Julius Fučik: MARINARELLA, uvertura Gustav Lotterer: SLAWA — FANTASIE, slovenski plesi Pasqual Morquina: Španski ciganski ples A. Barroso: BRAZIL, samba Joh. Wichers: MARSDER MEDICI, slavnostna koračnica. Pri izvajanju programa pa je bilo čutiti, da je bila samo revija in ne tekmovanje. I. Z. VEVČE, APRILA — Vsako delo, pa tudi duševno je potrebno pričeti in končati v določenem času. Najtežje duševno delo je potrebno izvršiti v prvi polovici dneva. Intenzivno duševno delo ni možno brez natančne organizacije dela in globoke notranje discipline. V obdobju burnega tehničnega programa, uvajanja v prodzvodjo avtomatizacije in mehanizacije, je potrebno poznati vsaj nekaj higienskih norm v organizaciji duševnega dela. Ne glede na starost, je namreč potrebno uskladiti duševno in telesno delo s fiziološkimi sposobnostmi organizma, kar omogoča ohranitev vitalnosti na dolga leta. Gre predvsem za racionalno organizacijo dela. Fiziologi zahtevajo, naj delo prične in konča v odločenem času in v določenem ritmu. Centralni živčni sistem se na ta način prilagaja obremenitvi in ritmu. Običajno traja prilagajanje delu prve pol ure, naslednje dve do tri ure pa doseže produktivnost visoko raven, nakar pa prične postopoma upadati. Zato naj bo duševno delo organizirano tako, da pride v prvi polovici delovnega časa na vrsto najtežje duševno delo. Racionalna razporeditev igra namreč velik pomen v borbi z utrujanjem. Kratkotrajni odmori med delom zmanjšujejo utrujenost. Pravilno načrtovanje takih odnosov vzdržuje visoko produktivnost in stimulira tvorne sile človeka. Počitek po težkem napornem duševnem delu pomeni fiziološko reakcijo. Kadar opravlja človek dalj časa statičrio delo, sodelujejo tu številne mišice. Dihanje postane površno, pljuča nezadostno' ventilirajo, kri prinaša manj kisika. Rezultat tega je, da trpijo številni organi —• pomanjkanje kisika — posebno pa možgani. Za dobro duševno delo moramo čestokrat »prezračiti možgane«. Vsakodnevno porabijo možgani ca. 75 litrov čistega kisika. Možgani porabijo več kisika kot ostali organi v človeku. V slabo zračenih, zakajenih prostorih, v pisarnah, kjer je prevet ludi, postaja zrak vse bolj siromašen na kisiku. Posledica tega so: že v kratkem času se pojavi utrujenost, glavobol, zaspanost, duševne sposobnosti popuščajo. Tudi poapnenje ožilja ima za posledico slabše dovajanje kisika v možgane, ne glede, kje ta zožitev ožilja nastaja. Motnje v prekrvavitvi možganov imajo lahko svoj vzrok tudi v hrani. Človek mora vsakodnevno paziti, da mu niha telesna teža v mejah normativov, ki so predpisani za njegovo višino. Za to obstajajo številne tabele. Predvsem se je potrebno izogibati mastne hrane, holesterina v krvi. Ta naj bo nižji od 240 mg procentov. Duševni delavec naj poje dnevno 2 g beljakovin na kilogram telesne teže. Priporočljive so lahke dihalne vaje, ki jih ponekod v Evropi redno dnevno izvajajo med odmorom in to nekaj minut. Duševni delavec naj počiva v mirnem okolju in naj tam ne rešuje problemov, ki spadajo v službo. Najbolje je, če se vleže za nekaj minut v miren prostor, zapre oči, naredi nekaj globokih vdihov in izdihov. Pravi počitek pa je za duševnega delavca šport in fizično delo predvsem v naravi. Pri tem se mora krepko spotiti vsaj enkrat tedensko. Med delom se pri sedenju ne smemo opirati s prsnim košem ob mizo, to ovira dihanje. Položaj na stolu mora biti svoboden, ne prisiljen. Sedeti je potrebno ravno, lehti naj ležijo simetrično na delovni mizi. Tak položaj zahteva minimalno napenjanje mišic. Vse kar je potrebno za delo: zvezki, knjige, telefon itd., je potrebno racionalno in udobno namestiti na mizo. Duševno delo je v veliki meri odvisno od počutja. Že na primer slaba osvetlitev povzroča utrujanje ne samo oči, temveč celega telesa. Svetloba je efektivni stimulator živčnega sistema. Poleg splošne osvetlitve, ki je predpisana po JUS, lahko dodamo: po potrebi še namizno svetliko z jakostjo 75 do 100 W. Svetilka mora imeti senčnik in jo postavimo nekoliko naprej in v levo od sebe. Knjige je najbolje čitati v razdalji 30—35 centimetrov stran od oči. S pomočjo številnih poskusov so ugotovili, da je najbolj ugodna temperatura za duševno delo 18 do 20 o C, vlažnost zraka pa naj znaša 50—60%. Pri delu ne sme biti ropota, vibracije, prepiha, želo je pomemben tudi estetski izgled delovnih mest, predvsem pa tudi urejenost in skladnost človeka z delovnim okoljem in njegovimi zahtevami. Sem sliši udobno počutje, rože itd., da ne govorimo o izredni čistoči, ne samo tal, temveč tudi okenskih stekel, svetil, sanitarij itd. Številni emoncialni (čustveni) dražljaji: jeza. žalost, tudi veselje ipd. dospejo prek ušes in oči v skorjo velikih možganov prek možganskega cen- tra za čutila: hipotalamusa. Iz velikih možganov potekajo dražljaji k izvršilnim organom: nadledvični žlezi, ožilju in v srce. Nadledvična žleza odda v kri adrenalin, ki stimulira delovanje srca in ožilja. »Treniramo športno srce« odgovori na ta način, da odda v aorto v enem udarcu 100 cm3 krvi, netrenirano srce pa le 50 cm3 krvi. Treniranemu srcu tudi zato ni potrebno povišati števila srčnih utripov (normalno pri odraslem' 60—80, idealno 72 utripov v eni minuti), medtem ko netrenirano' srce mora povišati puls na 120 in več, da bi zadostilo potrebam po kisiku in hrani možganom in srčni mišici sami. Krepitev srčne mišice je iskati v športu, ki predstavlja za sedeče duševno delo počitek. Šport je potrebno planirati, ga redno gojiti, ne glede na starost, spol in letni čas. Duševno delo je odvisno čestokrat od zelo malo pomembnih faktorjev. Na delovnih mestih naj ne bo prepirov. Potrebna je strpnost, razumevanje in lepo vedenje. Duševni delavci naj se stalno' izpopolnjujejo. dr. Boris Moškon Milka Smrekarjeva upokojena VEVČE, JUNIJA — »Jože, pod »a« dve paleti, pod »b« pa tri, toda ne na prikolico.-« »Ado, zvitke stehtaj in poglej, če so signi-rani!« Tako in podobno je bilo slišati vsak dan od šestih pa do dveh, skorajda bi rekel, v petek in svetek, skozi skoraj dvajset let: Pred tolikim časom je namreč Milka Smrekarjeva, nazadnje tehnični referent v prodaji, prej referent za odpremo, sedla za svojo pisalno mizo in svoj stroj za spe-cificiranje, katerima je bila zvesta vse do zasluženega pokoja. Koliko desettisočev dokumentov je napravila in poskrbela, da je bil vevški papir odposlan pravim naročnikom, koliko stotin šoferjev in prevoznikov je oskrbela s tovorom in dokumenti, ne ve nihče, najbrž tudi sama ne. Če samo na grobo vzamemo, da smo v tem obdobju proizvedli skoraj 500.000 ton papirja, ki je bil odpremljen s približno 50.000 vozili in upoštevaje dejstvo, da je za vsako vozilo potrebno napraviti vsaj tri dokumente v S—10 izvodih in če k temu še dodamo vsakodnevna telefonska in neposredna »prijateljska prepričevanja« z domačimi in zunanjimi sodelavci, potem dobimo vsaj približno sliko obsežnega dela, ki ga je opravila Milka Smrekarjeva v naši papirnici. Trtnikova Milka, kot se je pisala v dekliških letih ali tudi To-ninova Milka, kot ji je navadno rekel naš Martelanc, se je rodila 18. 9. 1921 v Zgornjem Kašlju. V cvetu njene mladosti se je pričela vojna vihra in Milka se je brez oklevanja in s srcem opredelila za pravično stvar ter aktivno in organizirano delovala med narodnoosvobodilno vojno, kakor tudi po njej. Za njeno nesebično delovanje se ji je družba skušala zahvaliti vsaj s skromnim priznanjem dvojnih borčevskih let. V našo papirnico je prvikrat prišla 3. 12. 1945. leta ter je bila na različnih delovnih mestih vse do leta 1954, ko je začela delati na delovnem mestu ekspediterja, to je izvrševalca odpreme papirja. To delo je ob večjih ali manjših organizacijskih spremembah opravljala vse do upokojitve 31. 3 1972. leta, pa še ta je bila formalna, kajti zaradi objektivnih težav smo jo sodelavci prosili, da je s svojim delom nadaljevala vse do maja, česar ni odklonila in je svoje delo opravljala ravno s tako zavzetostjo in vestnostjo kot prej. Tudi sedaj nas še včasih obišče, sama ali skupaj s prikupno vnukinjo, vsa mladostna in nasmejana. Želimo ji, do bi kar najdlje zdrava in vesela uživala sadove svojega dela. Te vrstice pa naj ji bodo skromna zahvala kolektiva in sodelavcev, ki je, dasiravno malo z zamudo, izrečena iskreno in od srca. Franc Ržen upokojen VEVČE, JUNIJA — Dne 1. junija se je poslovil od svojih sodelavcev in od podjetja Franc Ržen -— referent za razpored delovne sile. Delovno mesto, na katerem je nazadnje delal, je organizacijskega značaja in njegova prva naloga je bila preskrbeti v neprekinjenem turnusu polno zasedbo delovnih mest v osnovni proizvodnji. Skoraj ga ni člana kolektiva, ki tov. Ržena ne bi poznal, bodisi zaradi dolgoletnega dela v podjetju ali pa zaradi narave dela, ki ga je opravljal celo desetletje. Še pred tem pa je delal v skupi- ni nakladalcev, kot vratar v upravnem poslopju in kot skladiščnik surovin. V podjetju se je zaposlil leta 1957. Pred tem pa je služboval v KLO Zagreb. V času NOB je delal kot aktivist in s tem prispeval svoj delež k revoluciji. Ob upokojitvi sem ga obiskal na njegovem lepo urejenem domu in mu zastavil nekaj vprašanj: Delo referenta za razpored delovne sile ni niti najmanj lahko, posebno še v času, ko je večja fluktuacija zaposlenih. Zato je bilo potrebno mnogokrat koga tudi na domu poprositi, da je obljubil nadomeščanje, posebno v času letnih dopustov, da je delo v osnovni proizvodnji lahko neprekinjeno teklo. Kaj lahko o tem. poveš in ali imaš v spominu kakšen poseben dogodek? »Dogodilo se je marsikaj, zalo je težko izluščiti kak izjemen primer. Neprijetno je bilo mnogokrat, ko sem zaradi trenutno nastale situacije (bolezen, neopravičeni izostanki, itd.) moral koga buditi in je šel tako rekoč iz postelje v tovarno, izven svojega turnusa. Bilo pa je tudi nekaj groženj, ko v vsakem trenutku ničem mogel ugoditi želji in volji posameznika, ker so bili interesi tovarne primarnega značaja. Vmes pa so bili tudi prijetni trenutki, saj sem se s sodelavci in vodstvom proizvodnje razumel« Ker vem, da si še poln energije, sem prepričan, da se boš sedaj bolj intenzivno posvetil kakemu posebno priljubljenemu opravilu ali hobiju. Ali mi lahko kaj zaupaš o tem? «Ker je žena še zaposlena, bom. vsekakor bolj poprijel v kuhinji, urejeval vrtiček itd. Občasno pa jo bom mahnil kam na podeželje, v rodno dolenjsko gričevje, da si naberem kondicije in svežega zraka, ki ga v Ljubljani predvsem zadnja leta močno primanjkuje.« Potem mi je še pokazal vrtiček za hišo, ki ga neguje in pa vinske trte ob robu zelenice, katerim se je še predvsem posvetil. Zaupal mi je tudi, da trte ne sme vsak dan gledati, da potem ne rastejo, kot je treba. Morda podobno kot gobe? (Op. p.) Na koncu mu želimo vsi, ko smo z njim sodelovali in ki ga poznamo kot iskrenega sodelavca, da mu bo prijetno v zasluženem pokoju. V. Penca Vevško kopališče je spet tako zasedeno kot lani Dvojna izpeljanka O o o o o o o o o o o □ o o o 1 1 o o □ o o o o o o o o o o o o b o o o n o o o o Zloge BE-BER-CEK^DAL-DI-DRI-GO-GU-HE-JA-JEC-iKA-KA-KE-KI-LA^LOK-MA-NA-NEC-NER-PA-PAD-PEST«PI-PO-PO-RA-RE-RO-SAR-ŠAR-TET-TIK-TIN-TO-TO-TO-VANJ-ZA uporabite za besede določenega pomena. Ker so opisi za oba lika med seboj pomešani, morate paziti, da boste pravilno kombinirali, sicer ne boste dobili končnih rešitev. Vodoravno: 1. vodna rastlina z lepim cvetom — prebivalec pokrajine v severni Finski, 2. roženina — tuje moško ime, 3. priimek trenerja naših alpskih smučarjev — bistvo, pojem, vsebina, 4. športnica, ki je ni strah zračnih višav — krivoverec, 5. vodilni slovenski popevkar (Oto) — slovenski operni in koncertni pevec starejše generacije, lirični basist (Julij), 6. šolarček — vas pri Kopru, 7. vrsta ogrskega vina — urad, biro. Ob pravilnem vpisu in uporabi vseh zlogov boste v enem izmed likov — diagonalno od zgoraj navzdol — dobili na poljih s krogci tri splošne nazive izdelkov papirne industrije, v drugem liku pa imena treh krajev s to industrijo. Na poljih s kvadratki morate dobiti domači živali, ki sta zelo nevarni, če ju razdražimo. Spričo podanih zlogov in množice končnih rešitev izpolnjevanka nikomur ne sme biti pretrd oreh! XXIV. sindikalno prvenstvo Slovenije v šahu KOLIČEVO, JUNIJA — Letošnje sindikalno šahovsko prvenstvo Slovenije je bila odigrano v dneh od 26. do 28. maja 1972 v Umagu, ki je bil cel mesec maj prava jugoslovanska šahovska Meka. Takoj po končanem mednarodnem šahovskem festivalu in državnem moštvenem šahovskem prvenstvu se je zbralo v zelo lepem in novem turističnem naselju Katoro poleg Umaga 19 najboljših slovenskih sindikalnih ekip, ki so se predhodno kvalificirale za ta zaključni turnir. Da postaja ta turnir iz leta v leto pomembnejši in zanimivejši, dokazuje veliko število kvalitetnih igralcev, ki nastopajo v posameznih moštvih. Tako na primer imata moštvi RTV Ljubljana in Izvršni svet Ljubljana v svojih vrstah mojstre, mojstrske kandidate in nekaj prvokategornikov. Seveda sta bili ti dve moštvi na koncu tudi najboljši. V predtekmovanju so bila moštva razdeljena v dve enakovredni skupini. Iz vsake skupine so se uvrstile v finale po tri prvo-plasirane ekipe. Naši šahisti so se presenetljivo dobro držali in se kot drugi plasirali med šesterico najboljših. V finalu je bila konkurenca res močna in je končno peto mesto kljub vsemu uspeh, čeprav bi se z malo športne oziroma šahovske sreče uvrstili lahko celo na četrto ali tretje mesto. Končni vrstni red. 1. RTV Ljubljana 21 točk 2. Izvršni svet Ljubljana 20 točk 3. ObSS, Slovenj Gradec 15 točk 4. TAM I, Maribor 12 točk 5. Papirnica Količevo 11 točk 6. Železarna, Jesenice 11 točk Naslednji vrstni red ekip: 7. Litostroj, Ljubljana, 8. Metalna, Maribor, 9. Prosveta, Kočevje, 10. Ingrad, Celje, 11. Stol, Kamnik, 12. ObSS Trbovlje, 13. TAM II, Maribor. 14. Tovarna dušika, Ruše, 15. Tomos, Koper, 16. Tekstil-indus, Kranj, 17. Klima, Celje, 18. Kolektor, Idrija, 19. Brest, Cerknica. Naše moštvo so sestavljali: Lado Ivačič, Vide Vavpetič, Janez Hribar, Stane Laznik. Viktor Hribar, Ivo Sonc in Ljubo Milič. Vsi so po svojih močeh prispevali h končnemu uspehu cele ekipe. Med igralci sta se posebno izkazala Ivačič in Vavpetič, ki sta za najboljši uspeh na prvi oziroma drugi deski prejela medalji. Odličen je bil tudi Viktor Hribar, medtem ko so vsi ostali igralci zadovoljili, pozna pa se jim daljša odsotnost s šahovskih tekmovanj. VV Gasilsko tekmovanje KOLIČEVO, JUNIJA — Gasilska zveza Slovenije je tudi letos priredila republiško tekmovanje industrijskih gasilskih enot. Tekmovanje je bilo 3. 6. 1972 v Slovenski Bistrici, ki se ga je udeležila tudi naša ekipa. Na pot v Slovensko Bistrico smo se odpravili z lastnimi avtomobili in se kljub strahu, da bo kakšen »fiček« na poti omagal, točno javili komisiji A na lepo pripravljenem in okrašenem stadionu. Po skoraj enournem čakanju so naši fantje vkorakali na tekmovališče. Prvi nastop, trodelni napad, je bil kar uspešen, 80 sekund brez kazenskih točk, torej 80 točk. Taktična vaja, naš drugi nastop pa je bil slabši. Čas 115 sekund, je bil sicer med najboljšimi, vendar pa so napake opravile svoje, 200 točk v taktični vaji. Tretja disciplina, polaganje cevovoda pa je bila še vsa pod vtisom neuspele taktične vaje. 90 točk v tej disciplini ni ne najboljši in ne naj slabši rezultat. Hitri izračun končnega rezultata je pokazal, da si kakšnega boljšega mesta ne moremo obetati. Razglasitev rezultatov pa nam je naša predvidevanja potrdila. 630 točk je bilo dovolj za 26. mesto med 58. nastopajočimi enotami. V svoji skupini pa smo zasedli 2.—3. mesto. Republiški gasilski prvak za leto 1972 pa je postala enota Tekstilne tovarne Prebold. Uvrstitev v sredino je realna, saj smo na tekmovanju nastopili s petimi novinci. Nova taktična vaja, ki je vsem povzročala veliko preglavic, je bila tudi za nas usodna. Kratek čas priprav in med tem še toliko slabega vremena, sta onemogočila boljše priprave. Na tekmovanju so naše zastopali: Ivan Kaplja, Miro Avbelj, Jaka Zanoškar, ml., Ciril Zupanc, Miha Bore, Miha Boštele, Blaž Kladnik, Matjaž Repnik, Tine Žabnikar. TrM Rešitev okvirov Vodoravno: 1. karminjak, ostrog, 2. apo-tekar, agonija, 3. Italijani, čardaš, 4. carstvo, rokovnik, 5. rt, odpor, tretjina, 6. Ozeljan, Diogenes, 7. Petain, Kolpa, Karl, 8. Krek, Rio, ilovica, 9. Samson, večalo, mit, 10. ruleta, trakt, roji, 11. ujeda, nasadi, ulan, 12. krtovka, Verd, Mata, 13. karakal, Oka, (etra, 14. Isokrates, Edison, 15. manipulacija, mak. Prvi okvir: karmin, jakost, Rogaška Slatina, Anka, majica, lupina, mik, Kursk, Porcia. Drugi okvir: potek, Aragonija, inercija, trosi, desetar, košar, Juarez, tat. Tretji okvir: Ali, janičar, dnina, Imola, teta, Kola, kartel, meteor. Četrti okvir: stvor, okovje, kvorum, drevak, vode, skald. Peti okvir: portret, GA, Olt, Ida, sanatorij. Sesti okvir: Andi, oplak, ar, tanin. Sedmi okvir; Količevo. Za pravilno rešitev okvirjev so bili izžrebani: po 10.— din Drago Tatič, Kogej Mitja, Skala Sonja, po 30.— din Klanjčar Nada, po 60.— din Morela Fani. Dvojna izpeljanka — rešitve pošljite na uredništvo Našega dela do 10. 7. 1972. Razpisane so naslednje nagrade: 3-krat po 10.— din, 1-krat po 30.— din in 1-krat po 60.— din. Celuloza - nadomestek za tobak VEVČE, JUNIJA — Britanski kemični koncern ICI je v svojem poročilu iz Londona navedel nekaj prav senzacionalnega. Po vsej verjetnosti bodo kmalu začeli izdelovati, če lahko tako rečemo, sintetične cigarete iz celuloze. Kljub dejstvu, da je kajenje škodljivo zdravju, se poraba cigaret ne zmanjšuje. Vendar kdo ve, koliko časa bo ta fenomen še trajal? Cigaretna industrija si že zdaj prizadeva, da bi ob pravem času dala na trg »čisto in varno« cigareto. Za cigaretno industrijo zveni torej poročilo iz ICI kakor zvončkova pesem, saj najnovejši poskusi kažejo, da gre zares za bolj varno cigareto. Sestavljena je iz mešanice štirih delov ustreznega celuloznega produkta in enega dela pravega tobaka. Laboratorijski poskusi na miših so pokazali, da nova cigareta ne škoduje zdravju. Sedaj se že pogovarjajo o gradnji obrata za proizvodnjo snovi za nove cigarete. Stal naj bi približno 11 milijonov angleških funtov. Sama pripravljalna dela, ki jih bo ICI izvajal za NSM (New Smoking Material) obenem s koncernom Tobacco bodo stale približno 4 milijone funtov. ing. M. Ž. KADROVSKA SLUŽBA POROČA . Tovarna celuloze Medvode V mesecu maju so se zaposlili: Mehič Uzejir, razkladalec surovin Stojanovič Milan, razkladalec surovin Nemec Stanko, razkladalec surovin V mesecu maju so odšli iz podjetja: Bernard Rozalija — upokojena Šilar Jože — v JLA Vujasinovič Vlado — delavčeva odpoved Gašperlin Miran — delavčeva odpoved Hlebš Dušan — samovoljno Nemec Stanko — samovoljno Kovačevič Marko — izključen Velagič Ramo — izključen Poroka: Poročil se je Petelinkar Franc, ključavničar Mehič Halid, II. pomočnik stroj. izž. str. Čestitamo! Rojstvo: Hočevarju Francu, izparilcu, se je rodil sin Damijan. Čestitamo! Papirnica Količevo V mesecu maju so se zaposlili: Zelnik Martina — uslužbenka Trifunovič Dragutin — delavec v kalorični centrali Urankar Jožef — delavec na holand-cih Križman Danilo — delavec na ho-landcih V mesecu maju so odšli iz podjetja: Ilič Božidar — delavec na lesnem prostoru — samovoljno Jerman Ivan — pazilec sita — samovoljno Gerčar Marinka — administrator in knjigov. potroš. posojil — sporazumno Javoršek Jožef — kolodrobec KS I. — sporazumno Jeraj Dušan — konstruktor — na odslužen j e vojaškega roka Majdič Lado — pazilec sita — samovoljno Rožič Zdravko — pomočnik mlinarja PS I — samovoljno Kremzer Zdravko — inštalater — samovoljno Kočar Boris — pazilec sita — odšel na odsluženje vojaškega roka Kokalj Janez — pazilec sita — odšel na odsluženje vojaškega roka Orehek Janko — žagar lesa — odšel na odsluženje vojaškega roka Rihtar Aleksander — glavni računo-vod.a — sporazumno Rodili so se: Gorta Martinu sin Egidij Petru Janezu hčerka Frančiška Brenčič Dragi hčerka Karmen Končarju Jožetu sin Aleš Klopčiču Vinkotu sin Vinko Peterki Francu hčerka Renata Čestitamo! Papirnica Vevče Prišli: Anžur Stane, sušilec Devedžič Safija, snažilka Redžepovič Hašim, vnašalec Goršič Marko, 11. jan. PS Habič Jože, vnašalec Vidakovič Marjan, ključavničar IV. Ilinkič Božidar, pom. zav. papirja Zapušek Andrej’, II. pom. pap. stroja Vrtačič Franc, paznik pap. stroja Milanovič Radiša, pospravljalec izmeta Milosavljevič Zivojin, pospravljalec izmeta Petrič Miro, vnašalec Bregar Jože, nakladalec Rački Jože, pom. zavijača papirja Stojanovič Aleksander, pospravljalec izmeta Hrovat Stane, kuhar Napotnik Joža, natakarica v Poč. domu Flis Marija, servirka v Poč. domu Škulj Feliks, brusač valjev Odšli: Ržen Franc, inv. upokojen Ibrahimovič Himza, lastna odpoved Ibrahimovič Esad, samovoljno zapustil delo Jelič Radivoje, lastna odpoved Vidakovič Marjan, odšel v poskusni dobi Pangršič Branko, samovoljno zapustil delo Jančar Franc, odšel v JLA Poročili so se: Alič Dušan z Nado Žunič Čestitamo! Rodili so se: Hribarju Petru, hči Irena Sašku Antonu, sin Boštjan Čestitamo! —finSEDILO- Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo in Tovarne celuloze Medvode — Izdajajo ga njihovi delavski sveti — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Marjan Černe, Janez Gašperin, ing. Janez Hribar, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak, Andrej Pirkmaier in Stane Skok. — Tehnični urednik Danilo Domanjko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna >*-Toneta Tomšiča« v Ljubljani.