SLOVEN Političen list za slovenski narod. Po poiti prajaman velja: Sa ml« teto predplaiaa 16 fld., u pol teta 8 fld., ta četrt teta A fld., » mesec 1 fld *0 kr. V administraciji prejeman velja: im aato lato IX fld., u pol teta « (ld., h četrt teta I fld., sa jeden mesec 1 fld. V Ljubljani aa dom poailjan valja 1 fld. 80 kr. več na lato. Posamnt itevilke po 6 kr. I Naročnino in oznanila (i n ■ e r a t •) »sprejema upravnlltvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice It. 2. Rokopisi sa n« vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vradniatvo je v SemenlSkih ulieah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, tevsentfi nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne Vredništva telefdu - itev. 74. V Ljubljani, v torek 12. decembra 1899. Letnik XXVII Graško oficijeino- nemško vseučilišče. Na graškem vseučilišču se je vršila v soboto, 9. decembra velika slovesnost. Slovesno ao otvo-rili 6 medicinskih in 6 prirodoslovnih inštitutov. Te slavnosti se je vdeležil tudi naučni minister Hartel in nekaj drugih ministerskih uradnikov. Za avstrijske Slovane sploh, zlasti pa za Jugoslovane posebej je bila ta slovesnost velepomembna, zakaj graško vseučilišče, ki je doslej veljalo za državno ustanovo, na kateri imajo vsi avstrijski narodi enake pravice, ker Be vzdržuje z državnim, ne nemškim denarjem; katero pohajajo slovanski dijaki, na katerem predavajo tudi nenemški profesorji, vseučilišče, katero so pomagali štajerski in kranjski deželni stanovi ustanoviti in vzdrževati, tovseučiliščeje proglasil rektor slovesno pred naučnim mini strom za pristno nemško vseučilišče! Slovesnost sama je bila pusta in hladna, graška alma mater je sprejela zastopnike državne oblasti kot neizogibno zlo. Slovansko dijaštvo se slovesnosti ni udeležilo, ker ni hotelo nemškim zagrizencem služiti za stafažo, tudi nemškega ni bilo dosti, ker mu ne prija avstrijski duh. Prostorna avla je bila precej prazna, dijakov je bilo manj ko profesorjev in uradnikov. Slovesnost se je pričela z ominozno Handlovo pesmijo o nemški.domovini. Nato je rektor Rich-ter v suhih besedah pozdravil ministra, izrekel zahvalo državi in deželi za podporo, da so so zgradila in razkošno opremila tri nova vseučiliščna poslopja, ter obljubil »to vseučilišče ohraniti kot ognjišče pravega znanstvenega napredovanja in neutrudnega delovanja, kot vzgajališče duha in značaja, kot pristno nemško univerzo, enakorodno nje sestram!« Pozorno je vse pričakovalo, kaj poreče minister. Gostobesedno se je zahvalil za pozdrav, očrtal v kratkih besedah skrb in delo naučne uprave za razvoj avstrijskih vseučilišč in posebej graškega vseučilišča. Koncem svojega govora je rahlo pokaral postopanje vodilnih krogov, rekoč, naj vseučilišče v mirni slogi združuje dijaštvo in profesorje, naj bo ognjišče prosvete, ki bo iz vseh avstrijskih dežela vabilo ukaželjno mladino. Nato je predaval profesor Ilaberlandt o temeljih prirodoslovnih ved, o starem idealizmu, materializmu in modernem vitalizmu v prirodo-slovju in o borbi teh struj za prvenstvo. Profesor Klemenzievvicz pa je razpravljal o vednostnih težnjah moderne medicine. Rektor je še pozval navzočnike, naj zakli-čejo cesarju trikratni »hoch«, in oficijelna slavnost je bila završena. Minister in njegovo spremstvo so si še ogledali nove zavode, zvečer je bil obligatni banket, na katerem je bajo (kakor poroča »Tagespost«) minister Hartel govoril o velikem pomenu graškega vseučilišča, ki ima važno nalogo, da osrečuje 7. veliko nemško kulturo sosedne narode. Upamo, da bodo naši poslanci porabili ta dejstva v proračunski debati v državnem zboru. Konfiskacije celjskega državnega pravdništva. Interpelacija poslanca Ž1 č k a r in tovarišev na pravosodnega ministra. Po pomoti so včeraj izostali sledeči sostavki ki slede takoj u objavljeno pesmijo. »Zaplemba pesmi je gotovo nekaj nenavadnega; umestna bi bila k večjemu, ko bi se v njej zasledovale revolucionarne in anarhistiške tendence. V zaplenjeni pesmi pa ne najdemo prav nič tacega Misli in želje, ki se vrste v pesmi, bodo ob novem letu neovirano prepotovale v tisoč in tisoč jednakih in podobnih oblikah dežele vseh v zvezi avstrijske monarhije se nabajajočih narodov. Licentia poetica se varuje povsod v najširnem pomenu besede. Misel, odeto v cvetov bogato obliko verza, in ako je še tako polna pretiravanj, mora celo državni pravdnik cum grano salio presojati. ' Pesem pa, ki se končuje z besedami: »Ljubimo narod in vladarja, Bog zmagoslavje dal bo sveto!« se nam pa zdi vse drugo nego državi nevarna. Tendence celjskega drž. pravdništva oziroma njegovega tiskovnega oddelka kažejo se pri njega postopanju napram vsem slovenskim tiskovinam v tako jasni luči, da jih najširše mase slovenskega naroda lahko opazijo. Hoče sd po velikih mate-rijalnih žrtvah uničiti tiskarno Drag. Hribarja in uničiti vse njene izdelke, da bi bolehavo nemštvo Spodnje Štajerske le prekmalu ne prišlo do svojega konca. Kako bi sicer, da podamo najbližjo primero, celjsko drž. pravdništvo zgoraj omenjeno pesem moglo zapleniti, ne da bi zaplenilo neko takoimenovano nemško hujskajočo pesem, ki je bila izstavljena v izložbi celjske knjigarne Adler nekaj tednov, da sojo je mogel vsakdo nagledati in ki nič manj — nego po Momsenovem receptu — hujska k pobijanju slovenskih glav, Se jasneje se pokažejo nameni celjskega drž. pravdništva pri konfiskaciji poročila o celjskih slavnostih v označenem koledarju. Zaplenjene vrste se glase : »Nemški Leljani so napravili ta dan iz Celja skrbno organizovano tolovajsko taborišče. Zaprisegli so, vsacega Slovenca pretepsti, ki se pokaže na ulici. Mesto ni dalo Slovencem varstva. Po ulicah je tekla kri, pokali so revolverji, in več Slovencev je postalo žrtev nemškega vandalizma« Shod slovanskih obrtnikov v Pragi. (Izv. poročilo.) Praga 9. dec. 1899. V krasni dvorani stare mestne hiše v Pragi vršil se je v petek 8. t. m. obrtni shod. Udeležba je bila ogromna, zelo prostorna dvorana je bila natlačeno polna; došla sta tudi na shod dva Po-, ljaka, pet moravskih Cehov in Slovenec Kregar Ovacije bile so prisrčne. Župan Podlipny je pozdravil zbrane obrtnike, ki reprezentujejo velik del naroda, in opozarjal na zgodovinsko važnost obrtnega stanu, katere priča je tudi poslopje starodavne mestne hiše, pozdravljal posebej zastopnike Poljakov, Slovenca in mo-raVske Cehe. Opozarja jih, naj si bodo vedno v svesti, da so edini in složni v današnjem težavnem položaju celega slovanskega naroda, temu kliče na zdar. Gosp. I. Jirousek se zahvali županu v imenu obrtnikov za naklonjenost in za pozdrav. Zatrjuje, da bode obrtni stan vedno v službi naroda, pozdravlja posebej imenoma došle goste, posebej dalje poslanca Hofico, Bfeznovskega in Vornička kot zastopnika obrtne in trgovske zbornice. Tudi obrtniki, ki bo v občinskem zboru, bili so navzoči. V imenu Poljakov se zahvali g. P. Kosobucki kot zastopnik Krakovskih obrtnikov; zatrjuje, da nas politični položaj sili, da se Slovani v obrti spoznamo in združimo, ob to zvezo se mora razbiti vsako nasilje nasprotnikov ; zahvaljuje se za vsprejem. Drugi govornik gospod Povondra se zahvaljuje v imenu moravskih Čehov, češ na Dunaju se niBO mogli zastopniki češke obrti sporazumeti z nemškimi v slovanskem jeziku, zato smo se sešli danes v Pragi. Dokaže naj se, ali se moremo vzdržati brez Nemcev ali ne. Slovenec g. Kregar živahno pozdravljen se zahvaljuje kot zastopnik slovenskih obrtnikov za laskav vsprejem in naglaša, da je skrajni čas, da se slovanski obrtniki prično gibati in organizovati, skrajni čas je, da se upro nasprotnikom obrtnega stanu, zato se spoznajmo, zanašajmo so Bami nase. Obrtništvo naj se povzdigne zopet na isto stopinjo, katero je zavzemalo pred davnimi časi — Poslanec Hofica pozdravlja Poljake poljski in Jugoslovane in poudarja, naj se v nas vkorenini misel, da ne bomo vsega iskali na Dunaju, ampak v svoji domovini. Vorniček pozdravi v imenu obrtne in trgovinske zbornice, želi mnogo vspeha. Predsednik se zahvali slovanskim gostom za poset. O prvi točki dnevnega reda: ali je mogoča organizacija slovanskih obrtnikov, poroča g. Safr. Govoril je o potrebi združenja slovanskih obrtnikov, z Dunajem je nemogoče, slovanski obrtniki naj se organizujejo po posameznih deželah v zveze, a med tem naj se napravi ožja zveza, kar bodo gotovo ukrepilo slovanstvo in obrtništvo, stavi v tem smislu predlog. Razvname se živahna debata, predlog se enoglasno sprejme. Poslanec Bfeznovski pozdravlja strujo v obrtništvu za samostojnost. Vzlasti mi nimamo nič pričakovati od Dunaja, od državnega zbora nam ni pričakovati nič, sami moramo priboriti, kar hočemo imeti. — O drugi točki poroč i g. Kralochvvill, in predlaga naj se vrši prihodnje leto vseslovanski obrtni shod v Pragi. Ta shod naj paralizuje shod obrtnikov, ki se je vršil na Dunuju dne 8. in 9. septembra, ter določi taktiko nadaljnemu delovanju slovanskih obrtnikov. Izrazi nezadovoljnost, katera vlada mej obrtniki. Več govornikov je priporočalo predlog ter slikalo obupno stanje, katero vlada v raznih strokah malega obrtništva. G. Kregar poudarja, da tudi slovenski obrtniki na jugu nase države ne pričakujejo ničesar o državnega zbora. Na jugu tlačeni smo od dveh Btrani, od Lahov od ene od Nemcev od druge strani, ti izročajo deia svojim pristašem ; pri nas so se združili liberalci z Nemci (splošno začudenje), in le nasprotujejo našim težnjam. Naznanja, da se bode vršil prihodnjo leto v Ljubljani vseslovenski obrtni shod, kateri bode imel namen združiti slovenske in hrvatske obrtnike. Konečno izjavi, da se strinja z ukrepi današnjega shoda. Predlog se enoglasno sprejme. Prišlo je mnogo brzojavnih pozdravov, kateri so se med burnim ploskanjem prebrali. Predsednik se zahvali navzoč-nikom, posebno Poljakom, Slovencem in Moravcem, ter zaključi zborovanje. — Zvečer je bil komers. Politični pregled. V Ljubljani, 12. decembra. Ministerska posvetovanja so se vršila, kot smo že omenili, v nedeljo na Dunaju. Ogerski ministerski predsednik Szell je konieriral najprej s skupnima ministroma Kallayem in Golu-hovskim, potem je pa resno poprašal grofa Cla-ryja, kaj se zgodi prav za prav s kvoto in po-razdelitvenim zakonom. Mož je hotel biti zagotovljen, da se obe vprašanji rešita pravočasno parlamentarnim potom. Kajpada mu grof Clary ni mogel dati povoljnega odgovora, saj niti ne ve, kaj se z njim samim zgodi do novega leta. Vendar pa tega ni hotel razodeti svojemu tovarišu, ampak potolažil ga je, da je še vedno mogoče, da se imenovani zadevi rešite ugodno za vladi Do tedaj, reklo se j j, naj se počaka z nadaljnimi koraki. Prihodnjo nedeljo pa pride bzell zopet na Dunaj in tedaj se morda razmere že kaj spremene. Kajpada mož ni mogel nastopati preveč ošabno in ponosno nasproti naši vladi, ker se tudi v ogerski zbornici prav neljubo zavlačuje kvotna razprava in še tudi Mažari niso gotovi, da dovrše delo do zadnjega decembra. Grof Clary in § 14. Znano je, da je se danja avstrijska vlada po svojem zastopniku izjavila v zbornici, da ne mara vladati s pomočjo §14. Ta izjava se je seveda odobruje vzela na znanje in s tem se sedaj tudi operira v zbornici. Na to se seveda ozirajo tudi Mažari. Posl. Po lonyi je namreč v sobotni seji ogerske poslanske zbornice izjavil, da porazdelitveni zakon v Avstriji ne more stopiti v veljavo s pomočjo § 14, ker je oddal grot Clary pri svojem nastopu zgo-renjo izjavo. Potem se je pa govornik obrnil do Szella z nastopnimi besedami: Ali mislite, gosp. ministerski predsednik, da je oddal grof Clary, načelnik uradniškega ministerstva, to izjavo brez dovoljenja avstrijskega cesarja? Minister Szell je potem zaklical: Da, znano mi je! Posl. Polonyi je potem stavil to le vprašanje: Kako uradniško ministerstvo pa je potem to, ako ne stori tega, kar hoče vladar, in ne tega, kar hoče parlament? Na to vprašanje poslanec ni dobil odgovora, uvidimo pa lahko iz njega, da se bo Szell na mero-dajnem mestu moral potegovati za tako vlado v Avstriji, ki se bo posluževala § 14. Obstrukcija v budgetnem odseku, tako kričo razna levičarska glasila in črnijo pred sve tom ali bolje pred svojimi zaslepljenimi volilci razne desniške poslance, pred vsem Cehe in Jugoslovane, ki s svojimi predlogi in govori ovirajo rešitev »državnih potreb«. Vse to se šteje članom desnice v neodpustljiv greh, stranke, ki odo-brujejo to taktiko, so nelojalne, državi nevarne in sovražne. To more seveda verjeti samo do skrajnosti zaslepljeni človek. Niti jedni desniški stranki v našem državnem zboru se namreč ne more očitati nelojalnost, še manj pa sovraštvo do države, kajti skupna desnica je v teku parlamentarne dobe podala toliko dokazov, ki spodbijajo nasprotne trditve, da je v tem oziru odveč vsaka beseda. Čehi in z njimi združeni Slovenci in Hrvatje pač ničesar druzega ne zahtevajo, nego da ae v Avstriji vlada pravično nasproti vsem narodom. Vlada naj ugodi opravičenim in v ustavi utemeljenim zahtevam in mirna Bosna. Sedanja češka taktika toraj ni niti v najmanjši primeri z levičarsko obstrukcijo v minulih mesecih. Divjaške gonje proti desnici in vladi so se tedaj vdeleže-vali elementi presiti predpravic v vsakem oziru, hrepeneči le po neomejenem gospodstvu. Večje zlobnosti si toraj ni mogoče misliti, nego je sedanje očitanje nemških levičarjev glede povsem / opravičene taktike češke državno - zborske de legacije. Stališče angleškega časopisja nasproti vojski je precej različno, vendar ako izvzamemo strogo oficijalna glasila, je skoro vse časopisje več ali manj nasprotno angleškemu nasilnemu postopanju. To misel svobodni in neodvisni listi izražajo lahko neovirano, ker vlada sicer mej Angleži nekaka tiskovna svoboda. Drugače se pa godi velikim, od kapitalističnih podjetnikov odvisnim čas nikom. List »Daily Cronicle« je spočetka ravno tako obsojal Bedanjo vojsko z Buri, kakor recimo vse ostalo, popolno neodvisno evropsko časopisje To pa ni ugajalo pravim listovim gospodarjem in urednik jo je moral popihati. Uredništvo Reuter-jevega urada, ki, kakor razvidno iz njegovih obilih poročil, ne simpatizuje preveč z Buri, je moralo odpoklicati iz Afrike voditelja reteratnega oddelka na južno - afriškem bojišču. O nekem kapitalistu, lastniku papirnice, se poroča, da je ustanovil samo zaradi tega »liberalni« list, da je spravil v denar več papirja, kjub svoji »liberalnosti« je pa moral skleniti pogodbo, da ne bo napadal vlade in njenih naprav. V povsem svobodni Angliji se kaže čas-niška »svoboda« res v slabi luči. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. decembra. (»Primorski List-), to vrlo katoliško glasilo goriških Slovencev, bode o novem letu pričel izhajati kot tednik. Veljal bode za premožne šest kron, za manj premožne 4 krone. Program mu ostane dosedanji: zagovarjati krščansko načelo ter narodne in gospodarske koristi goriških Slovencev. List s tako določnim programom priporočamo vsakomur, kdor se hoče dobro poučiti o goriških razmerah. Naročnino vsprejema upravništvo »Primorskega Lista«, Nunske ulice št. 10. (»Slovenski Narod« in — hodoči konklave) »Slov. Narod« ima velike skrbi. V svoji znani go-gorečnosti za blagor katoliške cerkve se že sedaj muči s problemom prihodnje volitve papeža. — Kedarkoli pride iz Vatikana vest, da je sv. Oče kaj obolel, pisarijo razni židovski listi in lističi »o bodočem konklavu«. Z zpano predrznostjo in nesramnostjo govore o »spletkah« in »strankah med kardinali«, ugibajo o »nasledniku« na pre stolu sv. Petra in kar s« druzega vtegne zanimati po senzačnih novicah hrepeneče čitatelje. Katoliški listi se takih razmotrivanj zdržujejo, ker je skrajno netaktno za življenja sv. Očeta v javnih listih se pečati z vprašanjem o njegovem nasledniku. »Slov. Narod« mora tudi tu posnemati židovsko nesramnost. Vrhu tega so vsa zadevna poročila goli časnikarski humbug. (Farna crescit enndo.) Našim zagrizenim narodnim nasprotnikom je objektivni in resnicoljubni »Slov. Narod« zelo pripraven in priročen vir, iz katerega črpajo, kolikor jim drago psovk in podlih podtikanj, kadar hote blatiti vseslovenski narod pred svetom. Tako je posnel poročevalec »Grazer Tagblatta« iz »Slov. N«. — drugi vir je izključen — poročilo Evg. Lampetovega predavanja o in kviziciji. Drugi vir je izključen, zakaj ako bi se bil »Tagblattov« poročevalec sam vdeležil omenjenega predavanja ali ako bi se bil vsaj v »Slovencu« poučil, ne bi bil mogel v nedeljski številki »G. Tagblatt« tako zlobno — neumno v svojem poročilu lagati in Slovence sploh grditi. Manjše važnosti je, da je dopisnik po pomoti hote ali nehote — zamenjal Evg. Lampeta s profesorjem dr- Fr. Lampetom, predstojnikom »Marijanišču«, kateremu podtika, da je v svojem predavanju inkvizicijo opravičeval, hvalil in jo celo priporočal kot modernim razmeram primerno napravo. Do pisnik občuduje zločcsto Lampetovo drznost, da se upa koncem XIX veka zagovarjati inkvizicijo, in pomiluje topost njegovih poslušalcev, ki so odobravali, da so na novo tudi pri nas uvede inkvizicija ! — Mi istinito pomilujemo »Tagblattove« bravce, ki se dan na dan hranijo s takimi buda-lostmi, še bolj pa obžalujemo, da slovenski list proizvaja gnoj, katerega nam narodni sovragi si-kajo v obraz! (Kako se z davkoplačevalci pometa.) V občinskem svetu ljubljanskem se zadnji čas čujejo o davkoplačevalcih izrazi, katerih bi mirno ne utaknil v žep najnavadnejši sluga. Sosebno podžupan dr. Bleiweis je mojster v takih »prijaznostih« in župan Hribar pusti podžupana raz- grajati, ne da bi branil tudi napram njemu »parlamentarno obnašanje«. V zadnji seji je dr. Blei* weis počastil hišne posestnike s prijazno ponudbo »naj hišni posestniki smeti še nadalje požirajo«. Gospodje, ki so ob nazivu »c. kr.« zadnjič uprav besneli in se pomirili še le, ko je švignil nad obč. svet. Lenčeta županov ukor, so pri tej psovki podžupana ostali mirne krvi in župan Hribar je pozabil na to, »da so obč. svetniki vsi jednaki« in so sosebno za podžupana kaj malo prikladni taki izrazi napram davkoplačevalcem. Dolžnost župana Hribarja bi bila ščititi v občinskem svetu davkoplačevalce pred psovkami nekaterih napetih občinskih svetnikov. (Halo! Socijalni demokratje irldejo,) tako se je glasil preteklo nedeljo telefon po radeških hiSah, ulicah in cestah. Radovedneži 80 popraševali, kaki preroki pridejo delat »revolucijo«. Toda to pot se je radovednežem v Radečah veselje popolnoma pokazilo. Napovedanih socijalnih demokratov ni bilo in tudi ne »predstave«. Par radeških mokračev je hotelo za vsako ceno zasnovati v Radečah trdno postojanko. Zato je njih kolovodja Laharna sklical ljudski shod v gostilno k Gmeinarju, toda ondi so mu odpovedali prostore. Nato se je zatekel % drugo gostilno, k|er se mu je zgodilo isto. V vsem trgu ni dobil prostora za shod. O 5. uri popoludne bi se imel pričeti shod, pa poleg vseh druzih nezgod še sodrug Kristan, ki je bil kot poročevalec naprošen, ni prišel. Sedaj je bilo pa vsega konec! Ne prostorov in ne govornika, to je presedalo celo stari mokraški koži. »Nič več se ne menim ž njimi, ker me tako puste na cedilu«, je rantačil stari možic po cestah. Ljudstvo se je pa na ves glas smejalo in zbijalo razne burke o mokračih. Tako se je končal mokraški shod v Radečah pri Zidanem mostu. Za shod so se tržani dobro pripravili, ter bi bili mokrače vsprejeli z vsem sijajem, tako, da bi jim ne prišlo v prihodnje nič več na pamet še hoditi v Radeče. (RaČnu pri Jeranovi dijaški mizi sa mesec november.) V ljudski kuhinji je bilo plačati dijakom za hrano 190 gl. 42 kr., razdelilo se je 2587 porcij, troškov za hrano pri zasebnikih in za stanovanje je bilo 86 gl. 45 kr., manjših izdatkov 7 gl. 60 kr., skupaj 284 gl. 47 kr.; dohodkov je bilo v tem času 190 gl. 70 kr. — Zahvaljujoč vse blage dobrotnike, prosi oskrbništvo Jeranove dijaške mize dobrotne mladinoljube tudi zanaprej krepke podpore. V Ljubljani 12. dec. 1899. A. Kalan, 1 .^i oskrbnik Jeranove dijaške mize. (Častnim občanom škofjeloškim) je izvoljen bivši župan g. Valentin Suš ni k, ki je jednajst let županoval v Skofji Loki. (S Koroškega) dne 9. t. m. V velikovški okrajni šolski svet so poslali zastopniki občin dva najbolj zagrizena nasprotnika Slovencev, namreč velikov-škega župana Pinterič-a in pliberškega župana Metnic-a. Značilno za nemškutarske župane je, da niso našli v svoji sredi mož, ki bi bili vredni tolikega »zaupanja«. (Iz celovške škofije.) Č. g. Fr. Virnik, župnik v Lipi, pride za kanonika v Gospo sveto. — Župnijo Št. Urban je $obil č. g. N. Marc, župnik v Sirnici. — Razpisane so do 9. januarja župnije: Kamp, Sirnica in Nemški Grebinj. — Prestavljen je kapucin, č. o. Moric K u k o v i č iz Celovca v Irdning; na njegovo mesto pride iz Irdninga č. o. Alojzij S1 a b a n j a. (Celovški učitelji) so vložili pri mestnem zboru prošnjo, naj se jim poviša donesek k stanarini. (Samomor v železniškem voza.) Iz B e 1 j a k a, dne 8. t. m. Dne 6. t. m. zjutraj se je na tukajšnjem kolodvoru v vozu drž. železnic ustrelil 201etni Jos. Holl iz Trga. Uzrok samomoru je neznan. — Po noči od 3. na 4. t. m. je skočil tukaj z dravskega mosta 201etni krojač Pavel Sturm v Dravo. Ker je voda precej plitva se je sam rešil. »Nesrečna ljubezen« ga je baje gnala v vodo, strah pred smrtjo in mraz pa iz nje ! (»In die Balance 1« — nož v srce.) Včeraj je stal pred porotniki krepak kmetski hlapec Jož. Jeglič z Dovjega. Dne 6. nov. t. 1. pil je s hlapcem Mencingerjem v gostilni svojega gospodarja Janeza Janša na Dovjem. V gostilni je bil tudi 201etni kmetski fant Pogačnik, ki je zabavljal na vse strani in preklinjal svojega očeta. Napo- sled je hotel vse po gostilni komandirati po nemški in je zaupil na Jož. Jegliča: »Jaz sem infanteristl In die Balance!« Jeglič je planil po konci in za upil nanj: »Drei Schritt riickwartz«. Mej remško komando se je potem otvoril bombardma s steklenicami. Naposled sta se oba »generala« spoprijela in Pogačnik je Jegliču srajco strgal ter ga opraskal. Sedaj je potegnil v boj tudi krčmar z nemško komando: »Eins, zwei, drei — marš hi-naus!« In Pogačnik je moral opustiti nadalnje svoje zmage v krčmarjevi hiši. Moral je »hinaus« Krčmar ga je zapodil z metlo. Za njim je šel Jeglič ■ter mu zunaj potisnil — nož v prsa. Pogačnik je zbežal v Pezdirnikovo vežo, kjer je padel na tla in v malo trenotkih umrl. Jeglič je priznal Bvoje dejanje. Dobil je 5 let težke ječe poostrene vsak mesec s postom in 7. novembra s temnico. (Pbotographiscber Expositionsmesser) se imenuje mala knjižica, katero je v nemškem jeziku sestavil naš rojak Zanki. Vsakteremu amateur-ju je znano, koliko preglavice napravlja začetniku približno določiti čas, kako dolgo naj pri fotogra-fovanji ima objektiv odprt. Tudi neveščaku utegne biti umevno, da ni vse jedno, ako se fotografuje opoldan ali na večer, na solnci ali v senci, pri jasnem ali oblačnem nebu, na prostem, ali v sobi oziroma v senčnem gozdu. Od vseh teh faktorjev je odvisno, koliko časa naj svetloba upliva na svetločutno pločo. In to natančno pogoditi je često-krat celo veščaku težavno, začetniku do cela nemogoče. Razna navodila so bila več ali manj nezanesljiva. Zanki najprvo določuje, kolika je ob posameznih mesecih in raznih urah dnevna svi-tloba, in se pri tem ozira na jasno in oblačno nebo Nadalje opozori na razne predmete, okolice, gorovje, vode, gozde, poslopja, skupine oseb itd. za katere je večja ali manjša svitloba zadostna. Pri terrt vpošteva tudi svetločutnost fotografične ploče in zaslonko objektiva. Ca tudi množina Številk v tabelah utegne morda s početka amaterja nekoliko plašiti, vendar ne dvomimo, da bode ravno začetnikom s tem delcem zelo ustreženo in marsikoga obvarovalo, da ne bode toliko ploč pokazil in potov in truda zastonj napravil. Knjižica je bila tiskana na Nemškem v Halle a. S. in je namenjena za širše kroge. (Kako razume grof Clary nevtralnost). Več tednov je bila razpisana služba voditelja za državno ljudsko šolo za dečke in dekletca v ulici Fontana v Trstu. Ta šola ima po uradnem »izkazu« 279 slovenskih, 195 nemških in 519 italijanskih otrok. Voditeljem te šole je sedaj imenovan g. Brunnlechner Adolf, učitelj v Aflenzu na Gorenjem Štajerskem, trd Nemec, ki ne pozna ne slovenskega, no laškega jezika. Nevtralnost je -doma pri Claryju. (V Trbižu) je imel 9 t. m. posl. csteinwender ■volilni shod. Govoril je nekaj o »pametnem po-mirjenju mej Cehi in Nemci«. Dobil je zaupnico. (Ne zaupajte goljufivim agentom!) Tudi pri nas je časopisje in tudi javna oblast že svarila pred goljufivimi agenti, ki vabijo naše ljudi v Ameriko, zlasti v Brazilijo. Znani agent Silvio No d ari, ki se trudi, da bi izvabil avstrijske izseljence in jih na poti ostrigel, je sedaj naredil s 26 gališkimi izseljenci zopet lepo »kupčijo«. Plačali so mu denar za vožnjo do luke Para-guana. V Santosu so jih pa kar izložili, češ, vožnja je plačana le do Santosa, kdor se hoče peljati naprej, naj doplača! Ljudje so stali sedaj na tuji zemlji, ne poznajoč jezika in razmer, in ker si niso mogli pomagati drugače, plačali so vožnjo naprej. Za neprostovoljno bivanje v Santosu in za nadaljno vožnjo so morali plačati še 1700 gld. Nekateri so izročili Nodariju tudi svojo prtljago, da jo on spravi v Paraguano. Ko pridejo tje, nihče ne ve za njih prtljago ne za famoznega No-darija. Sedaj avstrijski konzul iščo pravice za te goljufane prelahkoverne avstrijske izseljence. (»Gledališke igre«.) Pod tem naslovom je pričel izdajati A. L. Bistriški svoje izvirne igre. Prvi zvezek prinaSa veseloigro v 1 dejanju »Lokavi snubač«. Tiskal je knjižico, ki velja 25 kr., I. Kraje v Novem Mestu. (Olajšava v poštnem prometu). »Naredbeni list za poŠte in brzojave« je objavil naredbo trgovskega ministerstva, s katero se olajšuje poštni promet za one pošiljatelje, ki morajo vedno odpošiljati velike množice paketov. Ti smejo odslej: 1. sami tehtati pakete in zapisovati težo na paketih in postnih sprcmnicah, 2. pritiskati sami lepake, 3. v oddajne knjige, ki se jim izroče od poštnih uradov, sami zapisovati pošiljatve. Oni, ki imajo take velike pošiljatve, naj zahtevajo pri uradih natančnih navodil, kjer se jim bodo oznanili pogoji. (Mesto sebe poslal t zapor brata.) Miho Mikan iz Veleševca bi moral presedeti 6 tednov težke tamnice radi prevroče svoje krvi. Sedenje pa se mu ni ljubilo, zato je poslal namestu sebe v zapor svojega brata Jurija, ki se je pa tudi skoro naveličal tamnice. Z »olznimi očmi se je vrgel pred jetničarjeva kolena ter mu povedal, da je prišel namestu brata samo vsled tega v ječo, ker mu doma niso hoteli dati sicer nič jesti. »Košta« v zaporu pa mu še manj ugaja, nego stradanje v prostosti. Ker je Jurij prišel do tega prepričanja, moral bode Miho sedeti še par tednov več. * * * (Pred porotniki v Inomostu) bode sedel prihodnji četrtek bivši goriški kravji doktor Adolf Codermatz in v soboto urednik »Sentinelle« Andr. Corsig. (Obsojen odvetnik in njegov solicitator) Sodišče v Varaždinu je obsodilo 54 let starega odvetnika Konrada Filipa radi poneverjenja in goljufije na 6 let ječe in njegovega solicitatorja radi sleparjenja na sedem let. Sedaj se je vsakemu odbila vsled pritožbe kazen za tri leta, a Filip bo kljub tej milejši kazni izgubil vse pravice do lepega odvetniškega stanu. (Moder pes.) Na Dunaju ima neki pek zelo modrega psa. Vsak dan mu donaša iz kavarne časopise ter jih nosi nazaj. Vedno je bil kuža točen Nobena skušnjava ga na poti ni zapeljala. Te dni je svojo pot še hitreje opravil. Vse se je čudila njegovi pridnosti. Te dni pa se je pojasnila ta pridnost in kunštnost psa. Prijatelj gospodarjev je prišel z novico, da se pes vedno vozi po — električni železnici. Pes je pogrunUl, da pride z električno železnico hitreje naprej, zato je skakal za ljudmi v vozove in tako pospešil svoje delovanje. Morda dobimo z električno žc leznico tudi v Ljubljani kakega tako modrega psa, vsaj imamo jih dovolj. (Židovski nosovi v katoliški cerkvi.) V novi cerkvi sv. Vincencija na Rocolu so imajo vršiti slovenske propovedi. Tržaški židovski »Piccolo« upije, da tega ne sme biti, njegovi krivonosi pat roni pa se v istem trenotku spuščajo na »hand-lanje«. Predlagajo škofu, naj se le dovoli v novi cerkvi po j^dno slovensko pridigo, zato naj se pa odpravijo slovenski obredi, kar jih je ostalo pri sv. Antonu in v cerkvi Matere Božje. Ne bi bil slab »gschiiftchen !« Društva. (Celjsko pevsko društvo) priredi svoj redni občni zbor dne 28 decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih »Narodne čitalnice* z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora dne 14. jan. 1899. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo rač. pregledovalcer. 6. Volitev predsednika. 7. Volitev 5 odbornikov in 2 namestnikov. 8. Volitev 3 rač. pregledovalcev. 9. Slučajnosti. Telefonska in orzojavna poročila Dunaj, 12. decembra. V poslauski zbornici je danes posl. dr. Ferjančič inter-peloval naučnega ministra radi suspendovanja prof. Frischaufa. — Predsednik je pričel brati došle stvari. Poslanec Hofica predlaga naj se seštejejo navzočni poslanci. Predsednik ne ugodi predlogu. Potem se prične prvo branje kvotnega zakona. Posl. Tekly govori češki in contra, za njim pride progovornik Maštalka. Dunaj, 12. decembra. Gospodska zbornica ima 19. t. ra. svojo sejo. Na dnevnem redu je prvo branje predloge o odpravi časniškega in koledarskega kolka. Dunaj, 12. decembra. Vlada pritiska zadnje dni z vsemi silami na Poljake in na kat. ljudsko stranko, naj zabranita Cehom obstrukcijo proti državnim potrebam, ali pa naj jih prisilita, da stopijo iz desnice. Položaj je tako napet, da mora ali Clary odstopiti, ali se pa razbije desnica. — Grof Piuinski je še na Dunaju ter se je razgovar-jal z vplivnimi osebami o položaju. Levičarji hudo intrigirajo za kulisami in vzdržujejo 0lary-ja, ker hočejo Cehe osamiti. Cehi pa so v takem položaju, da nazaj ne morejo. Dunaj, 12. decembra. Nekateri listi poročajo precej soglasno, da se je pri včerajšnji zaupni seji izvrševalnega odbora desnice določila alternativa: ali naj Cehi opuste obstrukcijo proti porazdelitvenemu zakonu, ali se pa sedanja večina razbije. Vsa stvar se bode določila danes v seji češkega kluba in izvrševalnega odbora. Dunaj, 12. decembra. Odposlanstvu industrijalcev. ki je izročilo vladarju knjigo o zgodovini avstrijske industrije, dejal je cesar, da obžaljuje sedanje žalostne politične razmere, ki so krive, da se industrija ne more tako razvijati, kakor bi bilo želeti, ter da so sploh ostala v ozadju vsa gospodarska vprašanja. Brno. 12. dec. Nadškof praški baron Skrbensky bo 6. jan. od olomuškega škofa posvečen. Murola, 12. decembra. Predsinočnjim je v tukajšnjem gledišču mej predstavo eksplodirala bomba. Vsled navstalega ognja je gledišče uničeno. Občinstvo se je večinoma rešilo, nekaj oseb je ranjenih. Fojska v Južni Afriki. Usoden, bržkone za vso nadaljno angleško akcijo na jugozahodnem bojišču odločilen je bil dan minule sobote, ko so Angleži pri Stormbergu, gorovju južno od Dordrechta, izgubili nad tretjino iz dveh močnih polkov obstoječe armade generala Gatacre. Ta mož je, kakor znano, pred malo dnevi z dvema irskima polkoma došel iz Queen-stovvna v Molteno, kjer se stikati železnici iz Stein-burtra oziroma De Aara in iz Burghersdorpa. Namenjen je bil proti Kimberleyu na pomoč generalu Methuenu. a še le tedaj, ko se združi z generalom Frenchom, ki tiči sedaj v Hanoveru. Tu v Molteni pa. kakor smo že včeraj pojasnili, mož ni mogel ostati, kajti le predobro mu je bilo znano, da so vse bližnje ugodneje postojanke v burskih rokah. Skupno bursko moč je cenil general sam na 4000 mož. Sam o sebi pravi general Gatacre, da je imel na razpolago 2000 mož in nekaj topov, v resnici je bila pa njegova moč še jedenkrat tolika, kajti 2. t. m. se je oficijelno sporočilo, da je imel v Queenstownu 5500 mož. S to svojo armado se je toraj v soboto zjutraj pred četrto uro podal ob železnici proti Stormbergu in kmalu je zadel na sovražniško topništvo. Skoro istodobno sta pritisnila dva močna burska oddelka od leve in desne. Vnel se je boj, kakoršnega Angleži v sedanji vojski še niso doživeli ; cele tri ure je izborno delovalo bursko topništvo na najugodnejem mestu. Ob sedmi uri je bilo bombardovanje končano in general Gatacre je »z žalostjo opazil, da se je njegov napad popolno ponesrečil«. Izgubil je, kakor sam pravi v svojem poročilu, precej nad 600 mož. Devet častnikov je ubitih in ranjenih, 9 se jih pogreša, nadalje je ubitih nad 20 mož, 596 se jih pa pogreša. Te in bržkone se mnogo drugih so Buri jednostavno zajeli brez vsakega boja. Pripomniti pa treba, da število ubitih in ranjenih ni v nikaki primeri s triurnim streljanjem iz burskih topov, in da je bržkone general zamolčal vsaj polovico izgube in da ravno vsled tega ne pove prvega števila svojo armade. Po triurnem boju ali morda že prej. bo jo Angleži ubrali nazaj proti Molteni, Buri pa za njimi, neprenehoma izrabljajoč ugoden položaj. Šele po trideseturnem napornem begu so za nekaj časa oprostili se nasprotnika in si odpočili v Molteni. General Gatacre se sedaj izgovarja, da so ga zavedli v nesrečo ondotni domači voditelji, na katere se je zanesel. Po utrudljivem nočnem potovanju jih je v nepoznanem kraju presenetil mnogoštevilen nasprotnik. Burom, da celo neci-vilizovanim rodovom bi so kaj tacega ne bilo pripetilo, ker je vsak toliko previden, da se po noči v popolno tujem kraju ne tla voditi po nezanesljivih, morda ali bržkone celo podkupljenih, vstaških voditeljih, in to celo v okraju, v katerem je vse prebivalstvo skrajno sovražno Angležem. Poraz je toraj presramoten in usoden, akoravno sedaj general bobna v svet, da se je armada v najlepšem redu in -»wohlbehalten« vrnila nazaj T svoje tabore. To je pa prav za prav šele začetek velikih porazov. Temu sledi bržkone v najkrajšem času oni generala Methuen in tudi Buller ne more dati niti najmanjega poroštva, da se bo kedaj brez poraza vrnil v domovino. Berolin, 12. decembra. „Kolner Zeit." poroča iz Kapstadta: V kapski koloniji prestopajo rojaki povsod k Burom in Angleški je treba hitro 100.000 mož v kapski koloniji, ako hoče napraviti red. — Glede pisave angleških listov o razporu mej Trans-valom in Oranjei pravi isti list, da so taka poročila neistinita, da ni mej republikama nobenega razpora ter da, kakor se sedaj skupno bojujeta, bota tudi skupno sklepala mir z Angleži. Kapstadt, 12. decembra. Iz Molteno prihaja sledeče poročilo: General Gatacre je skušal polastiti se burskih postojank na Stormbergu v prvem jutranjem svitu. Naši ljudje so bili pa po nočnem, napornem potovanju presenečeni. Povratek se je izvršil v najvzglednejem (!) redu. V najbolj kritičnem trenotku so se vedli pešci in irski strelci kakor pri paradi. (!) Bojim se. da so naše izgube velikanske. Jeden top smo morali prepustiti nasprotniku. London, 12, decembra. Dodatno poroča general Gatacre o sobotni bitki: Kmalu mi je bilo jasno, da moramo le v begu iskati svojo rešitev. Bežali smo nazaj v 13 milj oddaljeno Molteno. Nikakor ne dvomim, da so Buri ujeli 600 naših mož. London, 12. decembra. (Reuterjev urad.) Poročila o moči generala Gatacre pri napadu na Storraberg eo različna. Vendar pa je gotovo, da je imel vsaj 4000 mož. London, 12. decembra. Reuterjev urad poroča: Po nadaljnih poročilih o bitki pri Stormbergu je razvidno, da sta imela izmej čet generala Gatacre največ izgub polka Royal Imh-Rifles in Northumberland. V prvem polku je bilo ubitih in ranjenih sedem častnikov in 12 mož, 3 častnike in 290 mož pogrešajo, v drugem polku se pa pogreša 6 častnikov in 306 mož. O izgubah v ostalih polkih general molči. London, 12. dec. S postaje Modder-River poročajo, da sta angleška baterija in oddelek vojakov z ladijnim topom napadla burski oddelek. Buri so dobro streljali. Po jednournem8treljanju so burski topovi umolknili. Foulard-svila 65 kr. do gld. 3'35 meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Hennebergova ■vila od 45 kr. do gld. 14'65 meter — v najbolj modernih tkaninah, barvah in vzorcih. Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorol obratno. Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg 166 c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 12—12 2 I Cm opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura p« Celsijft Vet»W Nek« 11| 9. zvečer .37-4 —12 9 | «1. svzh. megla 2*5 19| 7. zjutraj "[ 2. popol. 136 1 732-9 —12 0 i; sr. svzh. —89 | sr. vzh. sneg » Posamezne številke .Slovenca" v Ljubljani so na p rodi »j razun v upravnistvu lista Kopitarjevo ulice 2, še v naslednjih trafikah tobaka: Pred škofijo štev. 13, pri g. Štefetu; na trgu sv. lakoba št. 6, pri g. Gr. Podrekarju; na Dunajski cesti št. 14, pri g. Fr. Blaž u; na Rimski cesti št 20, pri g. los. Sušnlk. Umrli so: 9. decembra. Karolina Ana Hainšek, uamiljenka, 40 let, Radeckega cesta 12, psoax absceas. 10. decembra. Marija Kalan, črevljarja hči, 4 mesece, Sv. Petra cesta 13, catarrhus gastr. intest. V hiralnici: 9. decembra. Ivana Ulkmar, gostija, 74 let, vsled raka v obrazu. 7 bolnišnici: 7. decembra. Mihael Celar, hlapec, 65 let, plučnica. — Ivan Lampa. gostač, 76 let, vsled raka. Gena žitta na dunajski borzi dn6 U. decembra 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . . gl. 8 03 do gl. 8 04 Rž za pomlad . . . . » 6-73 » » 6 74 Turšica za maj-junij. . » 5-25 » » 5*26 Oves za pomlad ...» 5*35 » » 5*36 Meteorologidno porodilo. ViSina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm. Srednja včerajšnja temperatura —8 8 . normale: — l-!1. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko porofiilo od dne 3. do dnč 9. decembra. lil: kr. gl kr. Goveje meso 1. v. kg — 60 Pšenična moka 100 kg 14 70 > > II. > » — 58 Koruzna > » » 7 80 » III. » > — 48 Ajdova » » » 17 — Telečje meso > — 60 Fižol, liter .... — 12 Prašičje » sveže > — 70 Grah, » . . . . — 1C » » prek. » — 80 Leča, » . . . . — 12 Koštrunovo meso > — 36 Kaša, > . . . . — 10 Maslo . . . . > 1 — Ričet, ».'... — 10 Surovo maslo . . » — 95 Pšenica . . 100 kg 9 30 Mast prašičja . . > — 70 Rž..... 7 60 Slanina sVeža > — 60 Ječmen . . » » 7 _ » prekajena » — 70 Oves ... » » 6 20 Salo..... » _ 60 Ajda ... » » 8 _ Jajce, jedno . . — 4 Proso, belo, » » 11 — Mleko, liter . . — 8 navadno > » 7 60 Smetana, liter — 40 Koruza . . » » 6 70 Med..... kg — 70 Krompir » > 2 50 Krompir . . . » — 3 Drva, trda , seženj 7 40 Piščanec . . > — 65 > mehka, > 5 — — 20 Seno, 100 kg . . 2 20 — 90 Slama, » > , . 2 — — — Stelja, » » . . — — Lak za šolska tabla, omogoči tako' lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBEEL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 21 11—8 974 1-1 Avgnst Turk, župnik na Koroški Beli, naznanja v svojem in imenu svojih bratov Antona in Karola Turk, vsem sorodnikom, prijate\jem in znancem pretužno vest, da je naša predraga sestra, gospodična Alojzija Turk trgovka in posestnica danes, dnč 11. t. m., ob polu 1. uri popoldne po dolgotrajni, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 42. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Truplo nepozabne rajnee p jutri v sredo, dnč 13. t. m., ob preneslo se bode „......................, „b četrt na S. uro, popoldne iz Prešernove ulice, h. št. 22, k sv. Krištofu in položilo v lastni rakvi k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi čč. oo. frančiškanov in v župni cerkvi na Koroški Beli. Drago njneo priporočamo v pobožno molitev | in blag spomin. Ljubljana—Koroška-Bela, dnč 11. dec. 1899. Mesto drugega naznanila. Išče se 969 1-1 vrtnarski učenec za v Dalmacijo pod ugodnimi pogoji. — Več izve se pri L. Wider, vrtnarju v Ljubljani. Oglje za kadilnico izdeluje V. A. Winding t Bistrici ob Dravi, Koroško. Znano dobra poatreiba in naj-boljie blago. II Na stotine spričal je na razpolago. Eno naj sledi: VaSe blagorodje! Oglje za kadilnico, od Vas poslano, smo porabili. Krasna in primerna iznajdba! Prosim, pošljite zopet zabojček s tristo kosi tega oglja, ali po povzetji ali kakor je sicer navada na naslov: Prečast. malteškega reda konvent v Pragi, III., Kopeljne ulice 4. Češko. 06 26—11 S posebnim spoštovanjem ves udani Fra. Fr. Em. Ybl, t. č. podprijor. V Pragi, 9. maja 1895. Plača se lahko tudi šele tedaj, ko se spozna dobrota blaga. katol. tiskovnega društva za L 1900, krasno vezan, z jako zanimivo in rabno vsebino, z vrtnim koledarjem, z imenikom učencev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katol. Bukvami« 1 gld. 20 kr. Udom tiskovnega društva je brezplačen. Telefon štev, 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzn. Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana laks Veršec' v LJUBLJANI. Poštni čekovni promet Stev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu fGiro -konto), obresti od dni do dnž po 4 Poštno - hranllnlčne položnloe so na razpolago. || —wm i > u n a j 8 k a bora?; a- - Dnč U. deoembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C kr. cekini........... 98 gld. 98 » 116 99 H6 95 909 376 120 69 11 9 44 5 90 kr. 70 » 55 » 30 » 45 » 10 » --» 50 » 97",. 05 . 81 » 68';,» 85 . 70 » Dnč 11. deoembra. 4•/„ državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 168 gld. — kr. 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gid. . . 166 » 26 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........200 . — » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » 30 > Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......137 » 25 » Dunavske vravnavne srečke 6u/0 ... 129 » 25 » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106 » 50 ► Posojilo goriškega mesta...... . — » — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....— » — » Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 96 » — » Prijoritetne obveznice državne žeieznice . . 209 » 50 » » » južne železnice 3°/0 . 166 » 90 > » » južne železnice 6°/0 . 118 » 75 » » » dolenjskih železnic 4°/„ 99 » 60 » Kreditne srečke, 100 gld............203 gld — b. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 165 > — • Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......27 Salmove srečke, 40 gld................86 St. Gendis srečke, 40 gld..............86 Waldsteinove sreike, 20 gld............92 Ljubljanske srečke ..............25 Akcij? anglo avstrijske banke. 201 gld. . 150 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 305 0 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 418 » — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 69 i — > Splošna avstrijska stavbinska družba . . 101 » — » Montanska družba avstr. plan..........274 » — » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 210 » 26 > Papirnih rubljev 100 ................127 > 50 » 90 76 50 I ST Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naro6il na borzi. Menjarnična delniška družba „M E M C U I., Vllollzeile 10 in 13, Dunaj, I., 66 2. Pojasnila "fcja, v vseh gospodarskih in finančnih atvareh, potem 0 kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ŽSJT naloženih glavnic, US