/ 3%haja Ivikrd na led&tn v torek, četrtek, soboto. tissued. three tirnem aueck. 7;lies clajj fTh ur 5 cd urday. GLASILO SLOVCTIBGA KATOLIŠKEGA DELAVSTV A VAMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHOR TA v rmr.Aan (Nn ^ 7o. m...«. . _____ _—________...._______ — — - - ____ - * ŠTEV. (No.) 70 CHICAGO, ILL., TOREK, 12. JUNIJA — TUESDAY, JUNE, 12, 1923. LETO (VOL.) HC Glas iz Dolenjske. (Izvirni dopis za "Edinost".) Novomesto, 11. maja 1923. Dne 7. maja je bil tukaj v Rokodelskem Domu shod zaupnikov S. L. S. za ta okraj. Kakor drugod po Kranjskem so naši poslanci prihiteli med svoje volilce, da jim pojasnijo sedanji položaj v Jugoslaviji ter jih opozore, na intrige in hujskarije demokratičnih časnikov in njih pristašev. Tem povodom Vas opozorim na Vaš članek, poslan Vam iz Slovenije začetkom maja. Iz njega se prepričate, da Vam je političen položaj v Jugoslaviji opisan v bistvu tako, kakor ga zdaj pojasnujejo naši poslanci. V Novo mesto je prišel poslanec profesor Sušnik, ki je opisal ves razvoj po dovršenih volitvah, ob katerih je slovenska ljudska stranka sijajno porazila vse druge stranke tako, da je "samostojni" Pucelj, eksministef komaj še vjel svoj mandat. Poslanec je obrazložil, da je S. L. S. takoj podvzela korake v dosego avtonomije. Isti dan, ko je vodstvo sklenilo poslati svoje Relegate v Zagreb, da stopijo v dogovor z Radičevci, so slednji že poslali svoje zastopnike v Ljubljano. Dogovorjen je bil sestanek vseh avtonomističnih strank v Zagrebu, kamor je mej tem radikalna stranka že poslala svoje zaupnike k Radiču. Tu so se vršila posvetovanja S. L. S., Radičevcev, jugoslovanske muslimanske organizacije pod vodstvom dr. Spahovta in zastopnikov racjikalske stranke. Prišlo je do predsporazuma, da se priznavajo trije narodi jednakopravni: slovenski, hrvatski in srbski; v principu bi bilo torej velesrbstvo odstranjeno in s tem tudi njegova hegemonija. Zapisali so se predpogoji glede sporazuma; nekatere kričeče napake dosedanje uprave se morajo v kratkem popraviti, n. pr.nerazdeljivost Slovenije naj se kaže zopet z odpravo dveh velikih županov ter zopetno upostavo pokrajinskega namestnika, pri katerem se glede osebe ne zahteva niti pripadnosti k S. L. S., ampak le objektivnost, istotako glede načelnikov važnejših upravnih resortov. Tako so se razvijale stvari do otvoritve skupščine. Šlo se je z^ sestavo nove vlade. Jugoslovanski klub je zadovoljen, da se je sestavila samo radikalna vlada in da so bili izključeni demokrati, ki so izraziti centralisti in zagrizeni nasprotniki Slovencev in Hrvatov. Zdaj je torej na vladi ležeče, da izpelje predpogoje ter upliva na radikalno stranko, da se resno loti dela za sporazum. Opozicijonalni blok je pripravljen in čaka. Skupščina se bavi šele z overovljenjem mandatov, da mora pričeti z resnim delom glede državnega proračuna, uradniškega zakona, invalidskega in devinega zakona. Jugoslovanski klub je torej v opoziciji, ne sili v vlado/kakor so mu podtikali demokratski listi. Vladne predloge bo pretehtal in jih, kolikor so v korist tudi Slovencem, podpiral, v nasprotnem slučaju pa jih zavrgel. Naš klub si je izgovoril tudi napram seljački stranki in muslimanom svobodne roke; v taktiki za avtonomijo pa gre skupno z njimi. Radikalci pa tudi vedo, da s kakim nasilstvom ne dosežejo ničesar, ker se hočejo ti tri narodi sporazumeti le kot trije enakopravni in enakovredni bratje. Poslanec Sušnik je omenil, da zdaj tudi radikalni poslanci priznavajo, da stno še le na tisti točki, na kateri bi se bili morali sporazumeti že 1. 1918. ob ujedinjenju. Sicer pa naj bi Srbi še bolj pazno prebirali dotični kraljevi manifest dne 1. decembra 1918. Hrvatje in Slovenci so mu ostali zvesti, a Srbi so krenili pot v stran s svojo centralistično ustavo. Zaupniki so poročilo poslančevo odobravali in stavili več vprašanj na g. poslanca glede šolstva, vojaštva, davkov, društev. Kaj je n. pr. s "Črno ruko," "Belo ruko," "Narodno obrano." "Orjuno"? Ali so tajna društva pod vodstvom prostozidar stva, ki ima v Belgradu velik upliv. Nekaterih pojavov si ni drugače moči razložiti, nego da ima loža svoje prste vmes. Poslanec je priznal, da so merodajni srbski politiki framasoni. S tem K pa tudi našim krščanskim politikom dana smer, s koliko previdnostjo in opreznostjo- naj postopajo. Zato so ob pogovorih za sporazum zahtevali zapisnike z lastnoročnimi podpisi delegatov, ker jih je že skušnja izmodrila, da se na samo besedo ni zanesti. Vidi se, da se naš kmet zanima tudi za politiko in dobro presojuje ves položaj; tudi ve, da se naenkrat ne more vse preobrniti in ko mu kak "samostojnež" porogljivo oponaša: "no, kaj so pa Vaši poslanci dosegli?" mirno odgovori: "'Saj nrso v vladi." Tudi pri event, novih volitvah bo naše ljudstvo vstrajalo in dalo še večjo večino za S. L. S. To nam svedoči tudi "Domoljub" s svojo pisavo, ko v svoji 19. štev. dne 9. maja povdarja nastopne točke: 1. V korist avtonomije je, da so demokrati kot najljutejši nasprotniki avtonomije in naj zagrizene j ši zagovorniki centralizma ter srbske nadvlade odstranjeni od vlade. 2. S samoradikalno vlado je odprta pot za pogajanja'© avtonomiji^, 3. Proti sedanji samoradikalni vladi stoji naša stranka v opoziciji kot proti vsaki vladi, ki nima v svojem programu avtonomije, in je zato ne bo podpirala; pripravljena pa je z njo stopiti v razgovore glede spremembe ustave in glede avtonomije. KRATKE AMERIŠKE VESTI — Delavski department poroča iz Washingtona, da so se živ-ljenske potrebščine v večjih mestih podražile za cele 4 odstot. tekom meseca maja. Torej za 4 odstotke samo v mesecu maju. Kam bomo prišli, ako bo šlo tako naprej. In proti verižništvu ne nastopi nihče. Ali v Washing-tonu vse spi???? — Dne 27. julija t. 1. bo prezi-dent Harding »dospel v Seattle, Wash. Ob tej priliki si bo ogledal pacifiško brodovje. — Prezident Harding je baje pisal profesorju Morrisu B. Lambie. ki poučuje na univerzi države Minnesota, da se naj uči narod varčevanja. Harding je v tem oziru na pravem mestu, ker le narod, ki je varčen kaj ima. Toda še veliko bolj bi predsednik ustregel ljudem, ko bi prepovedal verižnikom verižiti in ustavil ^naraščajočo draginjo. — Iz La Junta. Colo, poročajo, da je tamkajšna Delavska Federacija na svoji letni konvenciji sprejela rezolucfjo, s katero zahteva prodajo lahkega piva in vina. Rezolucija bo poslana v državno zbornico za v raz-motrivanje. — V Des Moines, la. je predvčerajšnjim všel iz državne kaznilnice 89-letni David Campbell. Zaprt je bil radi razpečavanja uspavalnih sredstev. Za njih ni najti nikakega sledu. — V North Chicago, III. se je pripetila predvčerajšnjim velika avtomobilska nesreča. Na križišču Chicago, North Shore & Milwaukee progi je zadela kara v neki avto, v katerem so se peljali trije potniki. Eden je bil na mestu ubit, dva pa sta težko ranjena v bolnišnici. — V Buffalo, N. Y. je bil. v soboto ustreljen neki chicažan po imenu Martin Novak star 35 let. Napadalec ga je ustrelil trikrat. Neki Gerspač je bil aretiran in se nahaja v preiskovalnem zaporu radi slučaja. — V Springfieldu, 111. v državni zbornici se je pričelo koncem zadnjega tedna agitirati za preklicanje prohibicijske postave v Illinoisu. Kongresnik Thomas J. O'Grady vodi agitacijo. On pravi, da je zbornice dolžnost, da to stori, ker ljudstvo se je pri zadnjih jesenskih volitvah z veliko večino izreklo zato. — V Valparaiso, Ind. je bil zadnji teden obsojen na smrt na električni stol Harrv Diamond, ki je umoril svojo ženo Nettie Diamond pred nedolgirn časom. — V St. Paulu, Minn, so imeli zadnji teden konjsko razstavo. Prvo nagrado je dobil neki farmar Hazelring, ki je imel najlepšega konja. — V San Francisco, Calif, je dospela iz Orijenta znana Angležinja Gertrude Genham iz Londona, ki potuje peš okoli sveta. Prehodila je že Indijo, Evropo, Mala Azijo, Avstralijo in Azijo. Sedaj bo potovala skozi kontinent Zedinjenih držav, nakar se bo vrnila nazaj v London. — V Topeka, Kans., je udarila strela v tamkajšni industrijalni izobraževalni kolegij. Nastal je požar, ki je napravil do $60,000.-00 materijalne škode. — Iz Alaske poročajo, da je zadel Yukon pokrajino nenavadno vroč vak V petek in soboto je kazalo živo srebro v senci 91 stopinj na solncu pa 120. To je nekaj nenavadnega za ledeno A-lasko. - NAZADOVANJE ROJSTEV. Washington, D. C. — Sta-tistikarji, ki se bavijo z zgodovino rojstev so ravnokar izdali svoje uradno poročilo, da je tekom lanskega leta statistika v tem pogledu padla. Tekom lanskega leta se je rodilo v Zedinjenih državah na vsakih tisoč ljudi 24.4 novorojencev. Tekom leta 1922. pa samo 22.7. To je slabo znamenje za ameriški narod. PAN - AMERIŠKA KONFERENCA IN MONROE DOKTRINA. Južno - ameriške države nasprotujejo načrtom Zedinjenih držav. — Monroe doktrina naj bi veljala za ves ameriški kontinent. Washington, D. C. — Vladni krogi so postali ozlovoljeni radi agitacije južno-amerikih dšržav proti "Monroe doktrini," katere bi Zedinjene države rade uveljavile za ves ameriški kontinent. Državniki Zedinjenih držav so mnenja, da naj bi se vse južno ameriške države kot severno-a-meriške združile, ter proglasile doktrino predsednika Monroe, ki je proglasil za Zdr.. države sv<-$o doktrino v ameriškem kongresu 2. decembra 1823. ki o-menja, "da Z. dr. bodo skrbele same zase in da odklanjajo vsako intervencijo v njen teritorij od evropejskih velesil in da Zdr. drž. ne bodo nikdar silile s kako intervencijo v neodvisnost evropejskih držav." To doktrino naj bi vse ameriške države južne, centralne in severne proglasile skupno, ker s tem bi se preprečilo vsako intervencijo bodisi iz Evrope ali Azije v ameriške zadeve. Za obdržavanje miru mej seboj bi bile države same odgo-» vorne v prvi vrsti Zdr. drž. ker tvorijo glavno moč mej ameriškimi državami. Tem idejam pa južne države nasprotujejo. Država Bolivia in Urgvay sti najbolj nasprotni proti taki odredbi. To seveda iz strahu, ker tujezemska diplomacija deluje tajno in zahrbtom in straši zastopnike južnih držav, da bi s proglasitvijo take doktrine prišel ves ameriški kontinent na severfi in jugu pod vpliv Zedinjenih držav in da bi postale vse državice praVe vazalke Zdr. držav. Zedinjene države imajo popolnoma prav. Edini vzrok je, da južno ameriške države nočejo razumeti stvari, ki je edino njim v korist. Dalekovidni državniki Združenih držav uvidevajo, da se bo Evropa in Azija v kratki dobi obrnila proti Ameriki. Zlasti Južno Ameriške države bodo prišle polagoma popokioma pod evropejski vpliv. Same so prešibke, da bi kljubovale temu vplivu. Lahko pa bi neodvisno , nastopile, ako se organizirajo v i Pan-ameriško zvezo, v kateri bi i ' . i skupno nastopile proti Evropej- 1 cem in Azijcem, ako bi jih isti hoteli politično ali gospodarsko podjarmiti. Državniki se posvetujejo in vodijo pogajanja naprej. Bodo li prišli do soglasja ali ne, to bodo pokazali v kratkem prihodnji dnevi. REVOLUCIJA NA BOLGARSKEM. Armada se uprla in nastopila proti vladi. — Dosedanji ministri aretirani in vrženi v ječo. Pariz. — Jz Sofije in drugih mest poročajo, da je nastala v večjih mestih meščanska vojna. Položaj je skrajno nevaren, da nastane resna krvava meščanska, vojna med buržoazci in agrar-ci. Drugo poročilo iz Sofije poroča, da se je armada pridružila buržoazcem, ter da so armad-' ni častniki izvršili aretacijo nad dosedanjimi ministri in iste po-zaprli. Izvoljeni so že namestni-| ki, ki so že zasedli svoja mesta v vladi. Ta preobrat pravi poročilo se je v Sofiji izvršil brez vsakega prelivanja krvi. Nova vlada je proglasila nad celo deželo preki sod in armadi se je dalo- polnomoč, da nastopi kjerkoli potreba za zdržavanje javnega miru. Novo vlado je pomagal sestaviti profesor Zankof s rektorjem. Sofijske Univerze profesorjem Meletiffom. Novo ministrstvo sestoji iz sledečih novih ministrov: § Vojni minister — M. Zankof. Minister za notranje zadeve — M. Rousseff. Minister za nao-brazbo je — M. Moloff. Minister za industrijo in trgovino je — M. Bobochevski. Minister za javna dela je — M. Stoentčeff. Finančni minister — M. Todo-roff. Minister za promet — M. Kazassoff. Minister pravosodja M. Smiloff. Dosedanji bulgarski premijer Stamboulisky je v ječi. Aretacija se je izvršila na kolodvoru, kamor se je ravno pripeljal zadnjo soboto s počitnic iz svojega rojstnega kraja Slavonice, kjer se je nahajal za par tednov na počitnicah. Nova vlada je zauka-zala zapreti vse meje, dokler se državo in njeno vlado do dobrega ne uredi. Poroča se, da po drugih mestih se pristaši agrarcev dvigajo proti nenadnemu preobratu in da meščanski boj je neizogiben. -o- POTRESNI SUNKI NA ITALIJANSKEM. Rim. — Močni potresni sunki so se čutili v provinci j i Apulia. Čuli so jih v mestih San Marco, Lamis. San Vevero, Luceri, v Torre Maggiore in v San Paulo. Tudi Vezuv kot poročajo ie postal zadnji teden aktiven in bluie iz sebe lavo v veliki množini. ŠESTNAJST PALČNI TOPOVI ZA OBRAMBO PANAMA PREKOPA. Washington, D. C. — Vojni tajnik Weeks je obelodanil svoje 'načrte, ki jih je odobril kongres in kabinet že pred časom, da se obramba Panama prekopa izboljša. Postavilo se bo večje število 16-palčnih topov ob pacifiški obali. Stvar bo stala državo od 5 do 10 milijonov. DRUŠTVO BARAGA. 1 1903. :—:—: 1923. Dvajset-letnico tega društva bodo praznovali slovenski duhovniki, slavni Baragovci v She-boygan-u, Wis. 10. julija 1923. To društvo je ustanovil pokojni Rev. Anton Sojar za slovenske bogoslovce v St. Paul, Minn. Skupno število slov. dijakov v St. Pavelskem semenišču je znašalo 27 in od teh je postalo 21 duhovnikov. Društvo je faktično prenehalo 1. 1908., ko je bilo posvečenih devet slov. novomašni-kov in ostal je v semenišču samo še eden član. Najdražji spomin na to društvo je fotografija Društva Baraga, katera krasi' Slovenska župnišča. Dvajset-letnica bo prvi bra-tovski sestanek slavnih Bara-govcev. Ta dan bo vsak član tega društva opravil sv. mašo za pokojnega brata Antona Sojarja ustanovitelja in prvega predsednika društva Baraga. Skupno se bo darovala slovesna Requiem maša. Mesto Sheboygan je za ta prijateljski sestanek najpri-pravnejše in je najbolj v centrali, kjer so slov. duhovniki — Baragovci nameščeni. Za vsa pojasnila se obrnite na ime Rev. J. Cherne, Sheboygan, Wis. VELIK POŽAR V SO. CHICAGO. I So. Chicago. —4 Požar je izbruhnil v trgovini s črevljami v Davis poslopju na 9153 Commercial ave. in je uničil precejšnji del zaloge in velik del poslopja. Škoda se ceni do 50 tisoč dolarjev. Nekateri uradniki mislijo, da bi se jim moralo vse zaupati, dočim nekateri mislijo, da bi moralo biti časopisje pod strogo cenzuro! BANDIT UKRADEL DELAVSKO PLAČO. Cambridge, Mass. — V soboto je bil ustavljen denarni sel C. A. Briggs Company, ki je nesel svoto $3,100.00 namenjenih za delavce imenovane družbe, ki posluje par milj izven mesta. Maskirani bandit je denarnega sela ustavil, ter mu odvzel denar in neznano kam izginil. Policija je bila takoj obveščena, a s zasledovanjem ni dosegla še nikakega nvspeha. POVODENJ V KANSASU. Kansas City, Mo. — Deževje in strašnim nalivom je sledila V soboto ponoči velika poplava v severnem delu države Kansas. Potoki in reke so prestopile svoje bregove in vse okolice so pod vodo. Veliko poljskih pridelkov bo uničenih vsled poplave. -o- PENNSYLVANIA ŽELEZNICA ZVIŠALA PLAČE. New York, N. Y. — Izvrše-valni uradniki železniške družbe Pennsylrvanije proge so sklenili na sobotnem sestanku povišati železničarskem delavcem plačo od 1 do 6 centov na uro. Tako so magnatje, ki si dele vsako leto bogate dividenide vrgli par drobtin železničarskem delavcem. In vendar kaj je teh par drobtinic-proti njihovim bogatimi profiti? DENARNE POSEJATVE. Včerajine cene so bile jngoslovta-•Hm dinarjem: 100 — Din. ....... $ 1.45 500 — Din........ $ 6.50 t 1000 — Din. ....... $12.75 2500 — Din........ $3150 5000 — Din........ $63.00 Za italijanske lire: 5© — Lir ........ $ 3.25 ioe — Lir ........ $ 5.75 N 500 — Lir ........ $27.00 1000 — Lir .........$54.00 Pri večjih svotah, Id presegajo M tisoč Din. ali a tisoč fir, damo ic posekal popust. Predite pošljete denar cres (h use tvrdke se sponsfte aa podjetje, ki Ve Vam poslalo Ta« t atari kraj ceneje in tttvcfe k* dragje. NaSe ceae so Vl>»onnn vot I EDINOST (UNITY.) Izkiji vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday - and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company X&49 West aand Street, CHICAGO, ILL-__Telephone; Canal 0098. Advertising rates on application. t IZ SLOVENSKIH NASELBIN. | * _ * + ^ss&rn^- + Cene oglasom na zahtevo Chiago, 111. — Nemila smrt je HAROČNINA: Za Združene Države za celo leto .............. $3-00 f°Pet Potrgala nit življenja eni . Za Združene Države za pol leta................ $i.5ollzmeJ nas1^ mladih farank Mrs «« d « A . ! A l 1 r AM 1 /-V /-» n _ _ _ $3.501 Mary Horžen stanujoča na 20. $1.75 ulici. Zbolela je na vnetju sle- " Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... , _ ___ JUBSCRIBTION: For Uriited States per year ............................$300 piča, ki je pa žalibog odšla pre- For United States for half year........................$i-5ojp0zno na operacijo. Umrla je v For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 .bolnišnici sv. Antona predzadnji rilrratrn f »naris anil Fnrnno fnr Kalf v»ar $t « . torek. Pokojna je bila rojena v Uti-ci, 111. in je hči tamkajšne ugled- ne družine Mr. Johna Culjan našega somišljenika in sotrudnika. Omožena je bila komaj nekaj nad leto dni. Bila je blaga in tiha žena. Za seboj zapušča žalujočega soproga v Chicago. V U-tici zapušča žalujoče stariše in enega brata. Več sorodnikov zapušča tudi v La Salle, De Pue iin Jolietu. Vsem žalujočim izražamo naše iskreno sožalje. Pokojni pa naj sveti večna luč in naj spava v miru, dokler jo ne obudi an-geljska trobenta poslednjega dne. Vsem Slovencem povdarjamo, da o priliki smrtnih slučajev najemajo katoliške pogrebnike. O-nim Slovencem, ki pogrebniki niso poznani, se naj informirajo od g. župnika ali koga drugega. Imamo v naselbini slovenskega pogrebnika Mr. Andrew G la vac ha. ki je Slovenec torej naš rojak in katoličan, ki podpira našo cerkev in je pri tem najbolj opravičen do slovenskih pogrebov. Kdaj se bomo Slovenci zavedli gesla: "Svoji k svojim?" Prav nič ne pristoja, da oskrbujejo kaki češki prostozidarji katoliške pogrebe! Slovenci zapomnite si vendar enkrat to in ne delajte sramoto samim sebi! _"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $US Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. Nekoliko vzrokov, da draginja raste. s _ ____________ Vsi vemo, da je od lanskega poletja naprej pričelo padati na splošno publiko neko breme. Vsi smo ga čutili brez razlike, zlasti delavci, ki živimo od dnevnega zaslužka, ki ga zaslužijo naše žuljeve roke. Po trgovinah je pričela postajati vsaka stvar dražja, vse je zlezlo navzgor. Danes za en cent, jutri zopet en cent itd., dokler ni prišlo do tako visoke točke, da je potreba za življenje odvagala naš dnevni zaslužek. Danes se nahajamo sko-ro na istem mestu, kot smo tako prvo leto po vojni. Najemnina je tako visoka, da je revni delavec komaj plačuje. Meso je danes na isti stopnji kot je bilo takoj po vojni. In druge potrebščine se draže dan za dnem. To je resnična slika sedanjega položaja in vidimo jo vsi. Ko je leta 1920. Evropa in ostali svet začel misliti, da je potrebno, da se stabilizira valute, je pritem ves svet pričel z idejo, da je treba več producirati doma, pa manj naročati iz tujine, pa se bo bilanca valute nekako uravnala. Toda tudi ni šlo. Po vseh deželah je nastopila kriza. V Ameriki se je leta 1920. in 1921. pojavilo na enkrat na milijone brezposelnih in druga kriza je bila zopet v deželi. Državniki so začeli iskati zdravil proti krizi in brezposelnosti. Kapitalisti so sedli skupaj in delali načrte. Delavcem so pričeli zniževati plače, jih odslavljati itd. Na svoje zastave pa so napisali: nazaj moramo na normalno pot! Lepe besede, a ta pot nazaj na normalno pot pa je bila tlakira-na na račun delavstva v njegovo škodo. Delavcem so zaslužek pristrigli za skoro 50 do 60 ostotkov v tej krizi. In ko se je lansko poletje zopet pričela industrija nekoliko boljše gibati, so pričeli najemati delavce nazaj za 50 do 60 odstokov nižjo plačo kot pa prej. Življenske potrebščine pa se niso v primeru delavskega zaslužka znižale niti za polovico toliko kot se je delavčev zaslužek. Organizirani delavci so kmalu uvideli, kako veliko krivico se hoče naprtiti na njihov hrbet, so protestirali začeli stavkati itd. Ko so se stavke nekoliko uravnale se je v deželi kmalu zaslišal "boom" o naraščanju naročil, kolesje v indu- S°vemu spominu. Blagemu mV striji se je pričelo vrteti hitrejše, delavce so pričeli jemati nazaj zu čast in hvala! v tovarne in danes je industrijski obrat na najvišji stopnji, ki jo ne pomni zgodovina Zedinjenih držav vpliv, da bi ne mogel odkloniti pa magari naj bi že bilo kar hoče. Torej dne 20. maja zopet veselica. In ta že jutri sem si mislil, ko sem se odpravil, da grem pogledat na drugi svet in nisem mogel spati, kajti sanjalo se mi je skoro celo noč, kako plešem in lomim 18-ti amendment. Sanjalo se mi je tudi, kako Mrs. Mesner pripravlja in olepšava mizo z raznimi zapeljivimi produkti, na katere smo mi farmarji ponosni in tudi radi posežemo po njih. Kajti smetanca. kumar-ce, telički, prešički in petelinčki in več drugih stvari so domači pridelki, za katere nam ni treba šteti tega ušivega denarja. V sanjah sem tudi videl Mr. Mes-nerja, ki je valil velikanski hlod, ki je imel obliko kakega soda. Ponudil sem se mu, da bi mu pomagal, ali on je odklonil vsako pomoč, češ, da bo že sam. Ko se v nedeljo zjutraj zbudim je bilo deževno in nevarnost je pretila, da bom moral ostati doma. Ali ko se domislim, da je gospod Henry Ford velik gentleman, in da je na vsakem svojem Henriju, ki ga naredi, pa naj^si bo namenjen za kranjskega Janeza ali nemškega Frica tudi streha narejena in da jo tudi na mojem ni pozabil, sem bil zelo zadovoljen. In res sem to nedeljo nekako ob 10-tih dopoldne nalož^ svoje 37 let stare kosti na njega in hajd urnih krač naprej. Ko sem tako bil po preteku pol ure na Mr. Frank Mesner je vem domu, je bil moj prijatelj Frank že tam. ki je delal poizkušne vaje na svojo harmoniko in na mizi se je pa že svetlikal gospod vrč v vsej svoji krasoti, kar je pom en j a lo, da bo lušno. In dež je med tem "BABILON"! Burka v petih dejanjih. Po A. Kotzebuejevi ''zmešnjava zmešnjavo." Za slov. oder nanovo priredil Milan Rojan. (Koneč>) In vse bi bilo. vsaj delavec rad potrpi samo da ima za vsakdanji kruh — a ravno tega nima. Draginja je visoka, delavčev zaslužek pičel s katerim ne more shajati. Kaj bo sledilo temu si sodi lahko vsak sam. Naš namen je danes podati par vzrokov, odkod izvira draginja. Ako draginja narašča, mora biti nekje neki vzrok, ki pov-zročuje, da draginja raste. Ti podatki, ki jih bomo vam navedli bodo pokazali na dejstva, ki povzročajo, da skačemo iz krize v krizo in tako naprej — a ne pridemo nikamor. Ko so Zedinjene države po vojni izročile administracijo železnic nazaj v privatne roke, vemo, da je cena prevoznim silno poskočila. Poskočila je tako visoko da so znašali profiti veleznic, kakor sledi: Union Pacific železnica je naredila tekom prvih štirih mesecev tega leta celih 7 milijonov dolarjev več dobička kot ga je naredila celo lansko leto. Santa Fe železnica je razdelila čisti dobiček na delnice v lanskem letu in prišlo je na vsako delnico $14.07. Central Illinois železnica je naredila tekom lanskega leta celih 51 odstotkov več dobička kot leto prej. New York Central železnica je naredila tekomletošnje-ga aprila več dohotkov za celih* 83 odstotkov kot leto poprej In tako kažejo-številke za vse proge velikanske dobičke, ki presegajo vse s vote prej snih let. Ako bi to skupaj zračunali bi naneslo na stotine milijonov. Te dohodke je pa plačala publika in nihče drugi. Za kolikor so dvignile železnice cene prevoznini, za toliko so bili prisiljeni dvigniti cene produktom industrijski iz-delovatelji. Od tu se je naprtilo breme naprej na druge rame in počasi je prišlo na okrog vsa teža tega bremena leži na ramah konzumentov, katerih velika večina pa spada mej revnejši sloj med delovno ljudstvo. Ko so zvišale železnice ceno prevoznini, je imel za njimi industrijalec priliko to breme oprtiti na ramena konzumentov. Tako nista ne prvi ne drugi ničesar na izgubi. Zgubo trpi in nosi konzument, ta je pa ne more zvrniti naprej, ker jo nima za zvrniti nikamor. Na koncu pota smo, trusti so si pomagali, a delavstvo si ne more. Draginja je velika po zaslugi magnatov, ki hrepene po visokih dividendah. Ti žanjejo bogate profite, kakor to pokazuje statistika dovolj jasno. To s0 pa tudi vzroki, da draginja narašča. Ako bi bila vlada bolj skrbna za interese publike kot je, bi bilo tudi marsikaj drugače kot je. Ker je pa dovoljeno vsakemu navijati cene, kakor se mu že zljubi, smo v razmerah v kakoršnih smo. Vsak sebi brado ustvarja ne glede je po volji in prav njegovemu bližnjemu ali ne. Bogatini na Wall streetu, ki monopolirajo trg in industrijo si pomagajo, a odvisen sloj, ki je odvisen od dnevnega zaslužka si ne more je odvisen od njih milosti, katerih je pa vsled naraščajoče draginje vsak dan manj. Tako torej poznamo vzroke naraščajoče draginje. Pozna jih dobro tudi vlada in čudno je zakaj jih ne izkuša iztrebiti.. Prav ni in vlada ima greh ki k temu molči! - — Mr. Bregantiču je sledil takoj tudi Mr. John Kosmach in je obljubil, da bo daroval tudi za trajen spomin $1000.00. Zivi-^ jo posnemalci! Še par takih pa nekoliko resne agitacije, pa bomo lahko začeli naprej zidati, da se poslopje dogotovi do vrha. -o- Rothbury, Mich. — Ker sem vam zadnjič obljubil, d^ bom poročal, kako se bomo zabavali na dan 27. maja pri Mr. Frank Debelaku, si štejem v dolžnost, da to objavim, da ne boste rekli da^ nisem mož beseda.. Poseben rešpekt imam pa še, če ne povem, pred Kolarjevo Nežo. Mogoče bi zopet prišel z njo v kak neprijeten položaj, da bi zopet i-mel z njo opravka, kakor zadnjič, kar pa bodi povedano, dasi ne želim več. Za povedati imam veliko, več kakor sem mislil, da bom imel. Kajti vpričo okoliščin, katere so prišle nepričakovano, so take, da so vredne, da jih objavim. Torej če ste pripravljeni, da bi radi vedeli, kaj bom povedal, potem prosim, da se lepo vsedete in poslušate. Ko sem v soboto dne 19. maja t. 1. proti večeru prikrevsal z mojima konjema z dela domov, mi je moja boljša polovica prišla na proti z nekakim nasmehom na ustnicah in mi rekla. Povabilo za na veselico imaš in to že jutri. "Kaj ?" sem rekel, "za na veselico ?" Bil sem nejevoljen. In mislil sem, da hoče iz mene šale zbijati in sem ji velel naj me pusti v miru. "Allright!" pravi, "ti bom prinesla pozivnico, če ne vrjames," in gre hitro po njo v hišo in prinese poštno dopisnico, pa še dve, ki so se glasile na en in isti naslov in mi jih nekako modro pomoli pod nos. Čitam pozivnico oziroma povabilo. In v moje veliko presenečenje je bilo vse res, kar mi je žena pripovedovala. Podpis na kartah pa je bil od našega rojaka Mr. F. Mesnerja. In vabilo pisano na moje ime je imelo tak — Za šolo je daroval te dni Mr. Karol Bregantič $1000.00 za trajen spomin. V ta namen bo posvečena ena šolska soba nje-jčasom že tudi prene'hal padati, kar je omogočilo, da so rojaki v večjem številu prišli. Ko nekaj časa tako sedim, se domislim, kaj se mi je sinoči sanjalo in se iz nasprotne sobe ozrem v kuhinjo in takoj sem bil prepričan, da so se mi sanje uresničile. Kajti M rs. Mesner in še par drugih gospodičen so se urno sukale okoli peči in mize in s svojo izurjenostjo napravljale obed, k0 je bilo vse v redu so dale znamenje in takoj smo zasedli, svoje prostore. Meni so odkazale zelo dobro pozicijo, kjer je stalo vse pred menoj, vse one delikatese, katere najbolj ljubim in se ni bilo treba klanjati in prositi: "gib mi plis". Največjo pozornost sem obrnil na lepo dišeče gnjati ki so zavzemale prvo mesto na mizi in jim nisem prizanašal. Drugo mesto so pa zavzemali za mojega notranjega ministra o-ku sni krofi, ki so bili v resnici tako izborni, da boljši biti niso mogli. To seveda vemo samo tisti. ki smo jih bili deležni. Po obedu je pa takoj sledila druga zabava, to je dostojen ples in petje. Ker je Mr. Mesner vedel, da so ljudje v takih slučajih potrebni, kakega sredstva proti žeji, je on pridno nosil iz tistega votlega hloda, o katerem se mi je sanjalo v obilni meri na mizo. Kakšna je bila ta tekočina pa jaz živemu človeku ne povem, to bom obdržal sam zase in imel v mislih, da bi Mr. Fr. Mesner še večkrat kaj takega priredil. Kaj pa pri Mr. Debelaku? O tega pa tudi ne smem pozabiti. Ko je bila prva sv. maša na Brunsviku na nedeljo 27. maja t. 1. smo že v sredi dopoldneva se tam sešli. Ker sem bil prvi kot povsod, če prav me ni treba, sem takoj zapazil, da so oče Debelak za danes nataknili svoje ta boljše očala. In pri vratih opazovali preko ijjih nas prihajajoče ^goste. Kljub temu, da i-majo že šest križev za seboj so čil in zdrav, dasi so doživeli mnogo preizkušenj v rudokopih in tudi na farmi* Hej, pa bili so tudi vojak pod Fran Jožef o vim režimom in še dobro se spominjajo komisne številke, ki so ga 9. Prizor. Trnovski, prejšnji. TRNOVSKI: (sredi kmetov, oblečen kot je odšel v IV de« janju. (Kmetje odidejo) MAKS: Aha, tu je ugrabljena krasotica. DOROTEJA: Ali je? MAJOR: Grom in strela! Čez pas je preobilna. HELENA: Najbrže naša kravja dekla? FRIC: Sem li res začaran? DOROTEJA: (zase) Ali vidim prav? Nima li moje čepice? MAJOR: Smem li prositi prelepa dama, da dvignete kapo? FRIC: Kdo ste, gospa? MAKS: Ali gospica? MAJOR: Ubožica je vsa zasopla. (Medtem so potisnili Trnovskega prav v ospredje.) HELENA: Morebiti ima celo z ruto zavezana usta. Ne morem se načuditi okusu gospoda Frica?- (Vzdigne pajčolan in zavpije začudena) Očka! DOROTEJA: Moj soprog! MAJOR: Moj brat! JELICA: Moj stric! FRIC: Gospod Trnovski? MAKS: (potegne skrivaj Jelico na stran) To vse je izumila moja glava. Jaz sam sem napravil to babilonsko komedijo JELICA: Hudobnež! TRNOVSKI: (ogleduje vse zaporedoma) • DOROTEJA: Moj ljubi BQg! fcospod Kazimir Juri Trnovski. MAJOR: Grom in strela, ja brate! #HELENA: Povejte vendar, očka — TRNOVSKI: (vrže vse raz sebe) Otroci nikdar ne bi vr-jel, da me kdo še na stara leta ugrabi. MAJOR: Kako se je to pripetilo? DOROTEJA: Tega niti sam ne ve. TRNOVSKI: Vem, vem, dobro! Da bi tebe rešil, zlato moje srce! DOROTEJA: Mene? TRNOVSKI: Iz gole ljubezni do tebe. DOROTEJA: Me je hotel li kdo ugrabiti? TRNIOVSKI: Seveda le vprašaj nečaka. DOROTEJA: Je že zopet ta razposajenec vmes? TRNOVSKI: To pot je on nedolžen, ker sem čul, kako si kričala. DOROEJA: Kaj te to briga? TRNOVSKI: Prav^praviš. to me ne briga. "J MAJOR: Ste li res kričala, gospa sestra? DOROTEJA: Bila je to Helena. HELENA: Oprostite mamica, vi ste kričala huje nego iaz. MAJOR: Čemu? „ DORlOTE-TA: -T°i In R°rJe sem vpila radi tega malopridneža. (pokaže na Maksa) Še danes mora od hiše. Vzemi svoj denar m Jelico in ne stopi nikdar veo čez moj prag. (Odide) MAKS: Jaz vzamem svoje novce in ljubo Telico. (jo prime pod roko) In grem svojo pot. (jo pelje seboj) Jelica: (se brani) Si li zblaznel? MAKS: Čemu ta odpor? Ti si moja nevesta. Oče je dovo- r0ka' Tak0i P°ŠIiem P° rjo pelje ven) MAJOR: Grom in strela. Pogledati moram, kje sta, sicer mi jo dečko res odpelje, in lahko nastane še hujši babilon. 1 i', j * GosP°d Fric' akr> vse dobro premislite, boste razumeli, da v tej hiši ni več človeka, ki bi imel nad vami do-padajenje. Adieu monsieur! (Odide) FRIC: Gospod Trnovski, vi poravnate celo zadevo z menoj v dvoboju. . TRNOVSKI: Jaz? FRIC: Razžaljenje, kot sem je doživel v vaši hiši se more izbrisati le s krvjo. yR™Y?Kl: Jaz se ne bom streljal, toda če vas streljanje vesel,, streljajte se z mojim bratom, ki je bolj ognjevit nego jaz. I a ko j pošljem ponj. j _f Ke mK,ite se> ^žni posli me nujno kličejo v me- f IT— rnem v ^ Babilon, da se maščujem nad ' ln do teda' se Izur'te v streljanju, (odide) n_ „ tR r?Vf,KI: X"a-'prei me je ugrabil-, sedaj me hoče Z ZT' °dŠIi? rg'eda °kr<* -M Hvala Bo- T'L1, T a) Tak"° sem ZasPan- Lahk"° "oč. gospoda ti V -?Sem Rabil0nu- kar hočete, jaz se moram od- počiti. Lahko noč! dobivali na vsakih pet dni in ž njim nucali svoje zobe. Ko sem pristopil k njim so nekako z veseljem rakli: Bajgaš toliko ljudi pa še ni bilo pri nas, kakor jih je danes. In res prišli so celo iz mesta Grand Haven 5 oseb to sorodniki in znanci, veliko število tudi tukajšnih znancev in rojakov, da so imele ženske dovolj polne roke dela z naprav-ljanjem jedil je gotovo, kajti poleg gospodinje in Mr. Frank De-belakove matere je bilo še par drugih žensk, ki so pomagale. In za ugodnost v vseh ozirih je bilo izborno preskrbljeno. Ko se je zabava v polnem teku razvila in sem videl kako se vse vrti in pleše, sem si počel misliti, da bi tudi jaz enkrat šel, če prav sem neroden, mogoče bo pa šlo sem si mislil, saj če ne bom znal, bom pa nehal. In res izvolil sem si Mrs. Votetič. Seveda za dovo- ljenje sem vprašal njenega moža. Takoj stopim k godcu Mr. Ruparju in mu ukažem zaigrati valček. On se je takoj odzval in ustregel moji prošnji, dasi je vedel, da od mene bo dobil kake posebne "šenkenge." Zbral sem vse svoje moči, da bi pri plesu tako obrnil pozornost drugih na svojo osebo, da ne bi kdo rekel, da ne znam plesat. Ali šmentana žaba, pri vsej moji previdnosti sem od časa do časa, kateremu stopil na noge ali ga pa s komolcem sunil. Zameril mi ni nobeden, ker je vsak vedel, da ne delam to iz škodoželjnosti. ampak od veselja. Ko sva pa odplesala, mi pa Mrs. Voletič čestita in pove, da sem izvrsten plesalec. S tem sem se ojunapl in dobil pogum, da se mše na-dal ie plesal in to vedno z šim vspehom. Tako bodo (Dalje na 3. tirani.)' "EDINOST* V NEDELJO POPOLDNE. Pi*e Rev. J. C. Smoley. TEDENSKI KOLEDAR 4 po bi n k. — O velikem ribjem lovu. Luk. 5. 17 Nedelja — Adolf škof. 18 Pondeljek — Mark in Mar-celijan muč. ig Torek — Julij ana F., dev. Gervazij. 20 Sreda — Silver., p. Floren- tina dev. 21 Četrtek — Alojzij. 22 Petek — Paulin, škof. 23 Sobota — Edeltruda. -o- PRVA BOŽJA ZAPOVED. — BREZVERSTVO. Ker je v prvi zapovedi zapovedana vera, zapovedano bogoslužje in češčenje Boga; izvrševanje vere. katero je ustanovil Jezus Kristus, je jasno, da greši proti tej zapovedi brezver-stvo, ki veri nasprotuje. Glavni grehi brezverstva so krivoverstvo, verska brezbrižnost, odpad od vere, brezbož-nost in bogoskrunstvo. Krivo-verstvo je trdovratno, zakrknjeno zanikanje in tajenje kake resnice, katero uči Cerkev. Verska brezbrižnost, kadar se kedo ne briga za dolžnosti, ki mu jih nalaga vera in Cerkev, kakor da bi za to ne bilo nikake* kazni; kadar kedo smatra vse vere za enako dobre. Odpad od vere, ke-dar se odpove kedo resnicam katoliške Cerkve in vstopi v kako sekto, v kako drugo vero, ali če se javi k svobodomislecem. Brezbožnost je greh, ki se stori s preklinjanjem, natolcevanjem Boga in njegove Cerkve. Pod bogoskrunstvom razumemo oskrunitev, onečaščenje kake svete, posvečene stvari; bogoskrunstvo pa je osebno, stvarno ali krajevno z ozirom na to, se li oskruni kaka oseba, kaka stvar ali kraj, ki je posvečen Bogu. Je bogoskrunstvo, če oneča-ščamo oskrunjamo zakramente, na pr. Presv. Rešnje Telo, če se oskruni pokopališče, lastnina, ki spada Cerkvi. Te, ki ukradejo cerkveno premoženje, cerkveno last. cerkvena prava, kake pobožne ustanove, zadeve cerkveno izobčenje, kakor je proglasil cerkveni rTridentinski ^foor, in od tega izobčenja more odvezati edinole papež. Kot bogoskrunstvo moramo smatrati nespodobno obnašanje v cerkvah, ki so sveti kraji, hiše Gospodove, hiše molitve. Naš Zveličar je izgnal iz templja te, ki so prodajali živali, ki so bile določene za daritev. In kaj je bil Jeruzalemski tempelj v primeri z našimi cerkvami! Imejte, prijatelji, globoko spoštovanje do božjih stvari, do naše svete vere, ki jo je ustanovil naš Odrešenik. Jezus Kristus; prejemajte pogosto svete zakramente, ki so studenci vseh milosti in se na prejem zakramentov vedno douro in vredno pripravite! Varujte se, ogibajte se občevanje s krivoverci, brez- božneži; ogibajte se njihove druščine, ker je vedno škodljiva in nevarna veri. Izogibajte se brezvercem, toda molite za nje! Kako so brezverci nesrečni v svoji negotovosti, v katero jih je brezverstvo privedlo; če se ne bodo spreobrnili, padli bodo v roke večnega Boga, ki so ga žalili; molite za njihovo spreobrnitev, da se spokorjeno in skesano vrnejo v naročje usmiljenega Boga. MATIJA GPEC. Ob 350-letnici njegove smrti. APOLOGETIKA. Modrijan iz Nazareta. Dasi racijonalisti nimajo Jezusa Kristusa ravno za Boga, vendar govore o njem z največjim spoštovanjem. Imenujejo ga "velikega modrijana iz Nazare-ta.", "nedosegljiv ideal nravne višine, kojemu se mora v svetišču ženijev in humanitete prepustiti prvo mesto. V "Življenju Jezusovem," ki sta ga spisala Strauss in Renan najdemo kopice takih cvetk. Prijatelj! Kristus sam bi na to odgovoril: "Hinavci! Poznam vas! Poznam vaš pozdrav in Ju-dežev fk>ljub!" Kristus je aLi Bog,---ali pa lopov, ali Bog, ki bodi češ-čen na veke, ali pa lopov, ki se je izdajal za Boga, dasi ni bil. V tem slučaju ste pa samo dve možnosti. Ali je za to neresnico vedel, ali pa ni vedel. Če si te neresnice ni bil svest, potem je bil blaznež, norec, ki si je domišljal, da je Bog, potem bi ga te domišljije niti najhujše muke ne bile ozdravile. V tem slučaju zasluži usmiljenje, ne pa slavo "ženija", 1'modrijana" in drugih takih naslovov. Taka imena so samo hinavstvo in sramotenje. Ako si je bil pa te neresnice svest, ako ni samo enkrat, ampak vedno ljudstvo nalagal in slepil, če je za razširjenje svojih naukov rabil nenravno sredstvo laži, če je pred sodniki krivo prisegel, če si je lastil božje pravice, zahteval od ljudi, da ga časte kot Boga* da v njega verujejo in so mu pokorni, potem se moramo.od takega sleparja obrniti proč z največjim studom. Kdor ga proglaša kot "ženij," kot nedosegljiv ideal v tem slučaju. ta je hinavec in slepar sam! "Nikdo pa, ki ne veruje v božanstvo Kristusovo, se ne sme imenovati kristjana, ker spoštovanje samega sebe prepoveduje in zabranjuje vsakemu človeku, da bi se imenoval učenca, častilca sleparja, goljufa, ali celo norca," pravi učenec jezuit Roh. (Glej: Roh "Kaj je Kristus"?) Ženske bodo moške kmalu vsepovsod v kozji rog ugnale. Pri plesu jih že — pri drugih stvareh jih pa še bodo J Tedaj pa šila in kopita, kje ste . . .? 4 4 4 Izredna Ponudba Za Mesec Junij 5 KNJIG ZA DOLAR. r Na negotovih potih, zanimiva povest, izdala Zveza kat. Slov.............*........... «35 2 Učitelj v boju proti alkoholizmu, poučna knjižica...................................45 3 Spolnuj zapovedi, spisal Rev. F. Bernik. Knjiga vsebuje 470 strani, veliko dobrih nasvetov in lepih misli .......................5° 4 Kako si ohranimo ljubo zdravje, izdala Dr. sv. Mohorja, prepotrebna knjižica za mlade in stare ................................25 5 Koledar Dr. sv. Mohorja 1921 ...........20 Skupaj:................$1.75 Ako naročite vse te knjige skupaj, jih dobite za en dolar. Imamo jih samo omejeno število, zato nikar ne odlašajte z naročbo. KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd St., Chicago, 111. t + i + i Meseca februarja letošnjega leta je proslavila vsa slovenska in hrvaška javnost spomin tragične smrti Matija Gubca, "zadnjega kmetskega kralja." Dne 15. februarja t. 1. je namreč preteklo 350 let, odkar so kronali hrvaški plemiči na Markovem trgu v Zagrebu Matija Gubca na razbeljenem prestolu z razbeljeno železno krono, mu z žareči-mi kleščami trgali meso s telesa ter ga naposled razčetrtili. Kaznovali so s tako grozno kaznijo, ker je vodil kmetsko vstajo v letih 1572—1573. Ta vstaja, navadno "punt" i-menovana, je bila posledica takratnih nezdravih socialnih in gospodarskih razmer. V drugi polovici 16. stoletja je naš kmet še posebno veliko trpel. Turek je neprestano prihajal v deželo, požigal vasi, uničeval in grabil imetje in odganjal ljudi v suž-njost; gospodar — graščak pa je kljub temu zahteval normalne davke, desetino in tlako. Po- 1 leg tega je tudi moral kmet popravljati zastonj mestna obizd-ja in grajske utrdbe, kjer pa ob turškem na-valu ni dobil zavetja, temveč se je moral skrivati po gozdih in iskati varstva po obzidanih cerkvah, v tako imenovanih taborih. Toda vse to trpljenje je bil kmet še prenašal, ako bi ne bili začeli oholi graščaki postopati slabše nego z živino. V okrutnosti se je zlasti odlikoval madžarski grof Franc Tahi, ki je imel velika posestva na Hrvaškem v okolici Stubice in tudi na Slovenskem pri Slovenski Bistrici. Tahi je bil eden izmed največjih trinogov, kar jih pozna mukotrpna zgodovina hrvaškega in slovenskega kmeta. V izbiri trpinčenja je včasih presegal celo gornjeitalijanske tirane iz 15. stoletja. Kadar je imel starega konja, ki ni bil več za rabo, ga je dal kakemu bogatejšemu kmetu, ki mu ga je moral plačati po njegovi zahtevi. Nekoč se mu je pokvarilo tisoč veder vina; razdelil ga je med svoje podložne, ki so mu morali plačati zanj visoko ceno; ako so se mu upirali, jim je od vedel konja ali govedo. Njegovo govedo so morali kmetje krmiti na svoje stroške, ako je žival poginila, ali se na paši zgubila, so mu jo - morali tlačani plačati. Prav tako so mu morali čuvati pse; ako je kateri poginil, so mu morali dati za vsakega psa — vola. V svoji nenaravni slasti je tega ali onega tlačana lastnoročno ubil in kradel ženam in dekletam njihovo čast. * Užaljeni kmetje niso več mogli prenašati takega poniževanja in žaljenja; gnani od bede in ne-volje so začeli misliti na upor, ker so bile vse prošnje brezvspe-šne. Pod geslom "za staro pravdo" so se združili v "punt," zbrali vojsko, ki je štela nad 16.000 oboroženih kmetov ter si izvolili vrhovno vlado treh mož. t. j. Matija Gubca, Ivana Pasan-ca in Ivana . Mogaiča. Vrhovni poveljnik pa je bil Belokranjec IIja Gregorič, bivši vojak, ki je bil že več let naseljen v hrvaškem Zagorju. Iz oklica, ki so ga skrivaj razposlali med tlačeno ljudstvo, je razvidno, da s0 se kmetje dobro zavedali dalekosožnosti boja za staro pravdo. Pripravljeni so bili boriti se na smrt "za občno svobodo in stanovsko enakost, za splošno plačevanje davkov, za občno vojaško dolžnost v obrambi domovine ter za odpravo carine in mitnic v korist trgovine." Zato pa ta kmetski u-por ni bil samo upor ekonomske narave, ampak je bil hkrati nekaka revolucija, ki. je stremila za političnim in ekonomskim o-svobojenjem. Ivan Svrač iz Pu-šče, eden izmed vodji upornih kmetov, je rekel pri sodnijski preiskavi: "Če bi bili premagali gospodo, bi bili osnovali posebno carsko vlado v Zagrebu. Tu bi sami pobirali davke,) pa bi se tudi sami brigali za varstvo mej (pred turškimi napadi.)" Vojni načrt je bil dobro sestavljen. Kmetsko vojsko so zbrali v prej imenovanem Zagorju. Odtod so sklenili udariti na Karlovec, ob Savi navzgor mimo Brežic pa na Dolenjsko. Ko bi si pridobili ondotne kmete, so nameravali mimo Celja in preko Slovenske Štajerske vrniti se v Zagorje in šele nazadnje udariti na Zagreb. V začetku februarja I. 1573. so krenile čete pod vodstvom Gregoriča na južno Štajersko. Štajerski kmetje so se jim precej pridružili. Vendar pa ta prvi poskus ni uspel. Dne 8. februarja I573- so plemiški vojaki potolkli in razgnali kmetske čete. Gregoriča so na begu vjeli ter ga odvedli na Dunaj, kjer je bil obsojen. Usmrtili pa so ga v Zagrebu. Medtem so 9. februarja istega leta potolkle plemiške čete hrvaškega bana škofa Jurija Draš-koviča drugi del kmetske vojske pod vodstvom Matija Gubca blizu stubiških toplic. V teh bojih je padlo nad 6000 kmetov, opustošila so se zemljišča in kmetska sela; voditelji u-pora, njim na čelu Matija Gu-bec. so bili ujeti in odpeljani v Zagreb, kjer so izdihnili svoje svobodoljubne duše strašnih mukah. A med ljudstvom živi pravljica, da Matija Gubec ni umrl, ampak da sta se dve gori strnili nad njim in njegovo vojsko, da spi in čaka, kakor čaka kralj Matjaž in kakor čaka kraljevič Marko. 1 IZ SLOV. NASELBIN. Nadaljevanje s 2. strani.) cenjeni čitatelji, da farmarji nismo zadnji ampak fejst in luštni ljudje, ki se radi veselimo in smo radi židane vloje. Vsem onim rojakom, ki so priredili letošnjo spomlad zabave in veselice se jim lepo zahvalim za njih postrežbo in gostoljubnost. Rev. Father Drew so zopet podelili zakrament sv. krsta 27. maja sledečim: Družini Mr. in Mrs. John Porenta se je rodila hčerka, ki so jo krstili na ime za Angelico. Kumovala sta Mr. in Mrs. Math Pivec. — Starišem Mr. in Mrs. Frank Debelak se je narod i la hčerka, ki so jo krstili za Frančiško. Botra sta bila Mr. in Mrs. R. Snidar. Vsem starišem moje iskrene čestitke. Poročevalec. poldne so mi dali pa svojega sinčka za pomoč in obiskal sem vse družine v tej naselbini. Ker jih ni veliko sem zgotovil do večera. Ker sem imel še dosti časa, me je Mr. Intihar peljal z avto-jem v Kiferymiller, Md. kjer sva obiskala družino Vodopivčevo, zakar se Mr. Intihar ju prav iz srca zahvalim za pomoč in postrežbo Mr. Vodopivcu. . Vsem skupaj iskren pozdravi Leo Mladich, pot. zastopnik. MIMOGREDE S^ŠIRITE LIST EDINOST. PAIN-EXPELLER VAM BO POMAGAL! Če je poklican Pain-Expeller na pomoč, bo BOLEČINA hitro premagana ter bo mahoma izginila. Ob prvih znamenjih revmatizma, živčne potrtosti, nevral-gije, bolečin, krčevitega trganja, si nabavite steklenico tega močnega, zanesljivega družinskega linimenta ter ga vdrgnite. Pristni Pilin-Expeller nosi našo SIDRO varnostno znamko. Vse drago je ponaredba. 35c in 70c. v lekarnah ali od F. AD. RICHTER & CO. 104-Z14 South 4th St., Brooklyn, N. T. Thomas, W. Va. — Okoli ene ure sem zapustil mesto New York to je 28. nf&ja in se odpeljal proti Thomasu, W. Va. Vožnja je bila še dosti hitra, samo v Washingtonu sem moral pre-sesti, ter dalj časa čakati na drugi vlak, bilo je precej toplo vreme in časa zadosti, da bi bilo dobro pri Stricu Samu enega popit, pa sem se spomnil, da je preklicana suša, da ne bo nič od zida v Washingtonu. In tako sem s suhim grlom odkuril proti Thomasu, W. Va. k lokalnemu zastopniku Mr. Lahajnarju, ki me je že dalj časa pričakoval, ter me prav z veseljem sprejel, ter mi z potrebnim postregel z raznimi okrepčili, Zatem sva se pa podala po hišah na agitacijo za naše liste. V dveh dneh sva skončala in obiskala vse Slovenca v tukajšnji naselbini. Veliko tukajšnjh družin se je od tukaj preselilo drugam v druge kraje za kruhom. A kljub vsemu temu smo za naše liste dosegla krasen vspeh. Zakar se moramo v prvi vrsti zahvaliti dobri družini Mr. Lahajnarjevi za postrežbo in gostoljubnost. Naj Vam dobri Bog stotero povrne! Dela se tukaj bolj pomalem l za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot. Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: do $15.00 po 95 centov. — Od $15.00 do $30.00 po $1.25. — Od $30.00 do $50.00 po $1.50. — Od $50.00 do $75.00 po $1.50. — Od $75.00 do $100.00 po $a,oo. — Od $100.00 naprej po 2 centa od dolarja. H tem pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno pošiljate v 15 centov za poštnino. BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILL. List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v ▼se slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker ▼ njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega etiva. ZATO SO OGLASI V LISTU ''EDINOSTI" USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-sluzite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdajl NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna ▼ Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim cc. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomni-10 na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovi«. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Akm le to line mi!Sm° prcpr,čani' da bwn° ▼e^no tiskali Vase tiskoma inML"Vrri!tt0 tiskarsk* dele. Najsi bo Se tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas! TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1848 W. 22nd Street Chicago, m. Phone: Canal oooft.