»•vSabiB tomum » dMmrt SH*. V UubUani, v torek 16. marca 1926. lakaja razen pondeljk« la dneva p® prašnih« vsak dan egseSdsa, Uredništvo J« v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8/1», Učiteljska tiskarna. Utfpise fraukiraSi in podpisati, sicer se jih ho priobči. Rokopise se ne vrača, Oglasi: Enosiolpna petil-vrstica K t‘80, osmrtnice In zahvale po K 3'—, razglasi in poslano vrstica po K 2*50; večkrat, objave po dogovoru primeren popust. Glasilo jugoslov. soefjalno ■ demokratične stranke. Leto IV. Posamezna Stev. stane — 60 vinarjev. « Karočnin a: Po poiti a)! s dostavljanjem na dom za celo .eto K 120, za pol leta li to m četrt leto K 80, za mesec K 10. Za Nemčijo celo leto H 132, za ostalo tujine in Ameriko K 140, — Reklamacvje za hst so poštnine proste. Bpravništvo ;e v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6 I., Učiteljska tiskarna. Telefonska Št. 312. Amerika vztraja na svojem stališč« glede jadranskega vprašanja. Washingion, 13. Pod vodstvom sodruga Ethlna Kristana Je bila m~ pet poslana delegacija k ameriški viadt, da ,fl je podala podroben nie-niorandoiti giede temeljitih zahtev Jugoslovanskih in načel našega stališča v jadranskem vprašanja. Delegacijo ste sprejela glavna . *a'M&a Mr. Polka im Ttunul-*y (?) lu jo predstavila v Beli hiši Predsednika VVilsonu. Delegacija je dobila zagotovilo, da Amerika vztraja v jadranskem vprašanju na svo-iem dosedanjem stališču. Reukcifonama revolucifa v Berlin«. linn^80^e^’ 86 -’c izvršil v Ber- bin4rie*> *arairieristiČen za nemško imefi n2'p'J"h in.dm!0S?- ki so >° unen ljudje pred vojno, se je zo- P°ia vfla v Berlinu, kjer je s pojilo vojaštva ta gospoda napra-p,a revolucijo m zavzela Berlin, •reakcija, ki se je že mesece pripravljala na preobrat, Je nastopila * vojaštvom treh brigad poti poveljstvom generalov in v okrilju pruskih mdustrijcev hi jttnkerjev. Scheide-Piannova vlada se je umaknila iz Derlina, m pa odstopila. V tem tre- 180 se zediniJe vse tri socialistične stranke ter izdale proglas na ftsrod, da so pridobitve v nevarno-sti, da je treba iti zanje skupno v boj z vsemi pomočki. V tem velepomembnem in poučnem dogodku se .lasno zrcali neovržna potreba, da more socijalizem tzvoievati hi ohraniti svoje pridobitve ie ob strnjenih vrstah delovnega ljudstva. Daši je volna skoro vse uničila, narod obu- m aftalis,i vendar soraz- iJvlu na, SxYoji »»sPodarski m v rSw * revolucije ne tlel v psihi Scheidemannove vlade X l?vrstn.i organizaciji nemških kap talistov in v gospodarskem razvoju, ki ie odločeval že pred vojno. Nemški sociiaflsti, ki imajo ogromno moč v Nemčiji, so spreieli boj, zagrozili so s splošno stavko in Če se' stvar ne reši, bomo Imeli v Nemčiji že v nekaj dneh meščansko vojno, ako ne bo posegla vmes antanta. Prav mogoče je pa tudi. da je la revolucija antanti dobrodošla in da jo bo skušala podpirati. V Nemem gre za veliko zgodovinsko stvar Proletariata; to ne smemo prezreti, •n slede poročila. REVOLUCIJONARCI VKORAKAI! v BERLIN, .Berlin. 13. Že snočl se je do me« kHstrlnVfdel0' 8e KeneralHetf, mrnitl Za f!l,,ovi{vlio hohenzol-iern.ke monarhije, posrečilo zbrati Ertard ta us””;.' uda je takoj alarmirala vse svoje posadke In pustila s topovi, strojnimi puškami »n žlčulmj ovirami zastražitl celo mesto, Kljub temu so revotociionarci ood vodstvom ge-nerala Oidershauseua med 4. In 5. v*iot‘,ikaU v mesto In za-a*e °brog Tierga rt ena, Mornariški brigadi sta poslali viadi, k| le celo noč nepretrgoma zborovala, odposlance z nlthna-otn, v katerem sta zahtevali, da »nora sedanja vlada odstopiti in se umakniti novi. Iz osem članov se-stoječi vladi, v kateri bj imel! ve-Mnc revolncljonnrei. Ministrski svet, Kateremu ie predsedoval državni Predsednik Ebert, ie po kratkem ^svetovanju* ultimat mornariških JHlRad odklonil. Vsled tega sd reve-.'ionarne čete z razvitimi pruski-n> 'črno-belo-rdečimi) zastavsnni nadaljevale svoi pohod v mesto. nJ~®n® ^etc so se branile nastopiti proti revolucijonarcem z orožjem. *e vlada sklenita, da opusti ?a-RoJiP vsafc 0 ix> prekem sodu ustrelien. V oglasu so omeniene druge pretnie. ki so vse nametiiene proti delavstvu in v prid kapitalistom. Barve nemške republike so črno-bela-rdeča, ZDRUŽITEV VSEH SOCIJALI-STIČNIH STRANK. PROGLAŠENJE GENERALNEGA ŠTRAJKA. Berlin. 13. marca. Pod vplivom reakcijonarno-vojaške revolucije, so se združile vse tri socijalistične stranke, večinski socijalisti in komunisti, da organizrajo skupen odpor. Kot prvo protiodredbo so proklami-rale socijalistične stranke generalni štrajk za celo Nemčijo. Izdale so skupen oklic na delavstvo, v katerem ga poživljajo, naj se ne pokori vojaškim nasilnostim, temveč da odgovori na teror s protiterorjem. V oklicu praviio med drugim! Landsknechti ločelo postaviti na ministrska mesta reakcijonarce. Mi se tel voiaški nasilnosti nočemo pokoriti. Nismo delali revoluciie zato, da bi morali zopet Dripoznavati krvave polke Landsknecbtov. Ne oaktiratno s temi krvavimi zločinci. Delavci, sodrugi! Porabite vsa sredstva da uničite vrnitev krvave reakcije Pustite delo! Zaprite sano tel voiaški diktaturi! Samo eno sredstvo ie proti temu. da bi se vrni! Viljem’ Gvreti vse gospodarsko živlienie. Nobena roita se ne sme več ganiti. Noben proletarec ne sme pomagati voiaški diktaturi. Splošna stavka na vsej črti! Proletarci, združite se! David in Mfiller. Sociialističnl list) usfavtlenL Berlin. 13. marca. Nova vlada le ustavila nadaljnje izhaianie obeh glavnih sociialističnih glasil »Vor-w8rts« in »Freiheit». REVOLUCIJONARCI ZASEDLI DRŽAVNE URADE. Berlin. 13. marca. Revolucionarne čete. so zasedle vsa ministrstva, bivši dvor. poštne urade in kolodvore, državno banko in državno tiskarno so zaprle. Po ulicah patruljiralo oddelki Erhardove mornariške brigade s topovi in c/klopnimi avtomobilih. Po večjih trgih taborijo močni pehoini oddelki. BAVARSKA SE NE PRIDRUŽI. Menakovo, 13. marca. BavaTSka vlada in poveljstvo bavarskega vo-iaškesra kontingenta sta zavzela odločno odklonilno stališče proti diktaturi pruskih Junkerjev. Vlada ie izdala oklic, v katerem izlavlia, da ostane Bavarska zvesta welmarski ustavi in ne priznava nobene nove državne vlade. Po monakovskih ulicah patruli* rajo oddelki meščanske garde in državne brambe. Vsa javna poslopja so zasedena. GENERALNI ŠTRAJK V PORENJU. LDiJ. Frankfurt, 13. rnarca. (Dim. KU.) Tukaj je proglašena neneralna stavka. Delavci hodijo v velikih demonstracijskih sprevodih po mestu. IZVOZ ŽIVIL IZ JUGOSLAVIJE ustavljen. LDU Ljubljana, 13. Odsek za prehrano poroča, da je finančno ministrstvo poslalo brzojaven odlok carinarnicam, da je vsak izvoz živil iz Jugoslavjje ustavljen. Ker carinarnice ne prepuščajo več pošilja-tev živil preko meje, odsek za prehrano ne bo več izdajal izvoznih dovoljenj in naj tudi občinstvo ne vlaga več prošenj za izvozna dovoljenja. JUGOSLAVIJA ZAHTEVA IZROČITEV HORTVJA. LDU. Belgrad. 13. Posl. dr. Ati-gielhiovič Je vloži! interpelacijo na ministrskega predsednika Protiča in namestnika ministra za zunanje stvar! Spalaikoviča. v kateri zhte-va. da naša država zahteva od mednarodne komisije za vojne krivce izročitev bivšega avstro-ogrskega admirala Horthvia kot krivca za zločine. ki lih ie izvršil med volno nad Jugoslovanskimi mornarji v Boki Kotorski. USTAVITEV ŽELEZNIŠKEGA PROMETA V AVSTRIJI. LDU Dunaj. 13. (ČTU.) v sredo, dne 17. marca se v avstrijski repu-, bliki radi pomanjkanja premoga ustavi ves železniški promet. ZA VZPOSTAVITEV ODNOŠAJEV MED RUSIJO IN ITALIJO. LDIJ Split, 12. (DDU.) Listi poročajo iz Rima. da so odpotovali v Kodani italijanski socialistični odposlanci Bomaci. Cabrin in Dugnni, da se pogajajo z Litvlnom o vzpostavitvi trgovskih odnošajv med Rusijo In Italijo. STAVKA V ITALIJI. LDU Split, 12. (DDU.) Dne 9. t. m. je izbruhnila v Sieni splošna stavka. V Napolju »n Paviji se je razširila poljedeljska stavka, a v Moden} stavkajo občinski uradnik!. MIROVNI POGOJI SOVJETSKE VIADE RUMUN1.IL LDU. Berlin. 12. (DunKU.) Kakor poročalo iz Bukarešta, ie stavila moskovska vlada Rumuniii te-ie protl-predloge za mir: 1 Rumuniia slovesno priznava sovietsko republiko. 2. Rumuniia daie amnestiio vsem ru-numskim dezerteriem In beguncem, ki so zaradi političnih zločinov zbežali v Rusijo. 3. Ram unija plača vso opremo in zalove. ki 1o ie ruska vlada pustila na Multanskem in v Besarabiji. Sovietska Rusija oa obljubi, da bo vrnila Kolčaka. ki se nahaia v Moskvi ter priznala rumunske pravice do Besarabije. HINDENBURG BO KANDIDIRAL ZA PREDSEDNIKA. LDU Split, 12. Konservativne stranke v Nemčiji kandidirajo Hindenburga na predsedniško mesto v republiki. On je izjavil, da |e pripravljen sprejeti to kandidaturo. Nacijo-nallstično časopisje poudarja, da je Hindenburg danes utelešena ljubezen do nemške domovine in narodne clnrrp * ŽELEZNIŠKA NESREČA. LDU. Praga, M. (Cl U.) Tovorni vlak št. 368 se Je zaletel na postaji Zdioe v tovorni vlak št. 385. Obe lokomotivi sta skočili s iira. nekaj vagonov 6e je razbilo tn vlakovodja vlaka št. 368 je ubit. Na pomoč sta prišla pomožna vlaka iz Prage in Planjo. Delavska solidarnost (Požrtvovalnost ameriškiii so-dnigov.) Naši ameriški sodrugi so doprinesli, kakor znano, že marsikatero žrtev, da pomagajo bedni svoji domovini. Vodilno vlogo pri tem igra Jugoslovansko republičansko združenje v Ameriki. Sedai ie na hiicija-tivo ss. dr. L. Periča in Fr. Svetka in pod vodstvom s. Etbina Kristana J R. Z. zasnovalo zopet novo velikopotezno pomožno akcijo pod imenom »Americmi Jugoslav Commercia) Board, Ltd« v Chicagu, katere namen prevsem ie, pošiljati v domovino vočigled velike bede In pomanjkanja vseh mogočih produktov, predvsem pa sirovin v Sloveniji, vse je v velikem obsegu. Slaba valuta namreč, ogrožena naša industrija in dejstvo, da Jugoslaviia nima kredita v inozemstvu, da bi mogla nakupovati vse potrebno, ie napotilo naše ameriške sodruge. da so začeli s tem svojim velikodušnim delom. Prva pošiljatev gori omenjene akcije bo obstojala iz velikih množin sukna, platna, kotenine in podobnega blaga, sukanca, usnja, podplatov, čevljev, drete itd. in poleg tega oskrbi tudi zasebne pošiliatve ameriških sodrugov svojcem v domovini. Vse te stvari bo prciela Nakunoval-nazadrugav Ljubljani, (centrala vseh konsumnih društev v Sloveniji) ki jih bo nato razdelila med sodruge in snloh člane naših konsumov. Ame-rikanci so že pridno na delu. taki) da bodo te pošiliatve res izdatna odpo-moč v sili. pozneje oa se bo ta akcila še razširila in bo preskrbela tudi za dovoz raznih industrijskih siiovln. tako da bo vsa stvar prav obširnega in nadvse koristnega pomena, za kar moramo biti našim ameriškim sodrn-gom že vnaprej iz srca hvaležni. Pa ne samo to. Marljivi naši rojak) nam bodo poslali tudf najpotrebnejših obvez, bombaža, raznih medicinskih preparatov in zdravil, ki Jih tako silno primanjkuje pri nas in H bolniška blagaina vsled tega v velikih stiskah. Zbrane so v. ta namen že velike vsote denarja. —’ To le delavska solidarnost! FINANCE AVSTRIJE. Proračun Nemške Avstrije se Je od juliia 1919. že dvakrat spremenil in izdatki vsakokrat izdatno zvišali. Dočirn je izkazoval julijski budget 5 milijard primanjkljaja, se je zvišal primanjkljaj v decembru na 7 milijard in znaša po zadnjem oioručunu že skoro 9 milijard. Skupni dohodki znašaio d mililarde, samo za uradniške plače pa se ho rabilo čez 5 milijard. tako da ne zadostujejo skupni državni dohodki niti za uradniške plače. Vlada ie dobila pooblastilo, da vporabi kredit £ milijard, ki pa se bo vporabi! po večini v neproduktivne svrhe. iNeue Freie Presse« končuje svoi komentar tako: »V tem kata-stro.falnem proračunu sta dve tretjini izdatkov nepokriti in se bosta krili samo z neprestano vporabo stroja za liskasije bankovcev.« — ■■■■■ ...................... Pristopa jte k izobraževalni organizaciji »Svoboda^. Narodno predstavništvo. Belgrad, 12. Današnja sela r.arod-nega predstavništva je bila zelo burna. 1 oslanec Jovanovič vpraša, zakaj ne prejemajo poslanic »Službenih novni« in če so stenografski protoli ze tiskanj. Predsed. Pavlovič mu odgovarja. da vsled visohe naročnine dobivalo -Službene Novine« samo posamezni klubi. Tiskanje stenografskih zapiskov le vsled stavke zakasnelo. Pred prehodom na dnevni red Je prosil za besedo bivši finančni minister Veijkovič, ki je odgovarjaj na očitke ministrskega predsednika Protiča v včerajšnji seli, da le 20 od sto narodnega denaria o priliki kole-kovanla kron bilo na »prevarni način« prebivalstvu odvzeto. Njegova izvajanja je večkrat motila parlamentarna zajednica z velikim hrupom. Finančni minister ie tudi rekeU Ko je zahteval minister za socijalno politiko podporo za invalide, nisem mogel ostati gluh. Ravnotako nisem mogel ostati gluh. ko ie minister za prehrano zahteval kredite za lačne prebivalce v Crni gori in Dalmaciji. Za upropaščene prebivalce v SrbiR sem ravnotako moral dovoliti kredit. Tudi za plače in dravinjske doklade uradnikov in železničarjev nisem mogel ostati gluh. Ta politika mogoče ni politika varčnosti in kdo drugi bi bil mogoče mani dal. Za to poiitiko nosimo mi popolno odgovornost. Mi se ne bojimo niti kritike, niti sodbe. Nasprotno, ravno mi zahtevamo sodbe, ker zahtevamo volitve, in narod nai sodi o nas In o vas. Poslancu Velikoviču odgovarja ministrski predsednik Protič. Nate je govoril tudi »strokovnjak« Ninčič, Po govoru ministra Ninčiča le opozicija zahtevala, da se orešteie število poslancev. Nato je nastalo prerekanje in burni prizori. Zato Je odredil predsednik odmor 10 minut. Po odmoru se ie izvršilo štetie in dognajp, da le navzočih 149 poslancev. Nato le govoril poslanec dr. Nežič o agrarni reformi v Bosni. Tekom svi»jega govora ie liuto napada! bega Šullago Salis Agiia. ki le Nežiču precej razburjeno odgovarjal, kar ie dalo zopet povoda za burne scene. Predsednik Pavlovič le zaključil selo ob polutreh popoldne in odredil naslednjo seio za 13. t. m. ob 9. uri zjutraj. Sobotna seja narodnega predstavništva le bila zonet zelo burna. Celo opoldansko seio le izpolnila debata o poslovniku. Demokratski poslanci so protestirali proti temu. da jim le predsednik na petkovi seli odvzel besedo in na proti temu. da se vštevalo v kvorum tudi poslanci, katerih mandati niso še verificirani. Razprava ie potekla zelo burno in viharno. Pri popoldanski seji ie govoril kot zadnli govornik v razpravi o vladni izjavi demokrat dr. Puc. Tekom njegovega govora ie prišlo do viharnih protestov s strani slovenskih klerikalcev. Ko ie dr. Puc končal, ie ministrski predsednik še enkrat zagovarjal stališče vlade. Nato le podal finančni minister dr. Jankovič eksnoze o finančnih vprašanih! in Špalajkovič o zunanii politiki Pii glasovanju o vladni iziavi ie glasovalo za vlado 120 poslancev proti 151 poslancev. Predsednik dr. Pavlovič le proglasil da vlada nima kvoruma. Sela le bila nato zakliuče* na. Prihodnia sela bo v sredo. Spomnite se na Tiskovni skladi Zakon o dvanajstinah. LDU. Belgrad. 12. Na včerajšnji seji le minister za finance predložil narodnemu predstavništvu zakonski načrt o proračunskili dvanajstinah za september, oktober, november in december 1918 in za ianuar. februar in marec 1920 ter o najnujnejših finančnih odredbah. Proračunske dvanajstine. Vsoti, ki ju ta predlog predvideva za zadnje štiri mesece prošleva leta. znašata skupaj 245,593.617 dinarjev in 530,706.389 kron. Razen tega zahteva predlog: 1, da se vladi odobre izredni in naknadni krediti ki so že odobreni z odlokom ministrskega sveta, in krediti odobreni na isti način z odredbami finančnega zakona za proračunsko leto 1919320.. v skupnem zreška 301.890.354 din. in 521.519.467 Ki 2. da se vladi (izvzeti so krediti za vojno ministrstvo) odobre’ izredni krediti za ianuar. februar in marec 1920 v znesku290milijonov dluarjev; 3. da sc ministr. za vojno za vzdrževanje celokupne vojske do 31. januarja 1920 odobri naknadii kredit v znesku 250 milijonov dinarjev. Nove takse. Glavni dohodki- Minister za finance predlaga. da se predvsem nekatere državne takse zvišajo in uvedejo nekatere nove, Radi tega zahteva nastopne odredbe: 1. da se plačevanje novih pristojbin. predvidenih v zakonu o taksah za Srbijo, ra/širi na vso kraljevino! 2. da se nove takse v vsei državi zvl-šaio tri-, štiri- in petkrat: 3. da se nekatere takse v Hrvaiski. Slavoniji in Vojvodini (stalne bilijegovne pristojbine) zvišalo za 100%: 4. da se nekatere druge iakse (stalne takso in posebne biliiegovne pristojbine po zakonu o bllijegovnih pristojbinah) v vseh pridruženih ozemljih (u svima prfsaiedinienima oblastima), ker se prej izvede povišanje po prejšnjem členu, zvišajo še za 100%, zopet druge takse te vrste za Dalmacijo in Slovenijo zvišajo za 400%. gotove sodne (»sadne«) pristojbine za Hrvatsko in Vojvodino pa za 800% ; 5. da se na vstoonice za vse zabave, gledališča, bloskopne in druge predstave kakor tudi za dirke, predavanja, razstave itd. uvede po višini cen za vstopnice taksa od 20 par do 10 dinarjev za vsako. Izvzete so iz teli taks one predstave, katerih čisti dohodek je namenjen v človekoljubne dobrodelne namene Sn ki so prirejene od vzgojnih in prosvetnih društev, ki ne zasledujejo dobičkanosnih ciljev, Oproščenje teh taks izdale ministrstvo za fitiancije. Izvozne carine. Poleg tega zvišanja taks zahteva minister za finance, da se v svrho izboljšanja državnih prejemkov more na Izvoz proizvodov za prehrano, za grajenje, nada-lle lesa !n sirovin za tovarniško prc-delavatijie uvesti carinske dokiade (naplatu carine) v valuti one države, kamor se izvaža, ako njena valuta ni brez prednosti. Za izvoz v države, ki imajo valuto brez vrednosti, se mora carina plačevati pollubno v denarju kake sosedne države z dobro valuto. Tozadevne odredbe izdaja minister za finance v sporazumu z ministrskim svetom. Obmejne straže. Straženie meje «e Ima poveriti obmejnim četam, ki so vojaško organizirane In Dovoljevane. glede MvrSevanla carinske alnžbe pa so podrejene popolnoma kontroli carinskih oblasti, katerih organ so. 20% odbitek. Minister za finance zahteva, da se oni 20% kronski odbitek. ki le bil odvzet Dovodom kolko vanla kronskih bankovcev, pretvori v notranje posojilo, veliavno za dobo pet let z 1% obrestovanjem. Nova posolila, Minister za finance zahteva pooblastilo, da more v inozemstvu najeti posofrio 500 milijonov frankov, da se ojači podlaga nov-čanicam Narodne banke SMS in da se doseže proračunsko ravnotežje To posojilo oostane oravnoveliavno po odobreniu ministrskega sveta in se predloži narodni skupščini pri pr- vi seji. Dnevne vesti. Sodruga čr. Perič In Svetek, ki sta se bila udeležila mednarodne delovne konference v Washingtonu v Ameriki, sla se v petek vrnila v Ljubljano. Oba prinašata Jugoslovanski socijaini demokraciji najiskrenejše pozdrave amerikanskih sodrugov. Za našo stranko sta prinesla s seboj tudi lep dar za gospo* datska podjetja naše stranke. Te dni bosta podala omenjena sodruga o svojem i>otovaniu in izkušnjah v najem listu obširneje poročilo, ki ga vsi pričakujemo z največjo nestrpnostjo. Oba sodruga tudi mi pozdravljamo najiskreneie v naši sredi. * Glas I/ tujine. Iz Hambprna na Nemškem pošiljajo slovenski delav-ci-sodrugi. ki so se tja preselili, vsem zavednim roiakoin, socijalnim demokratom v Sloveniji pozdrave. Naročeni so mnogi na naš »Naprej«. Pišejo med drugim z ogorčenjem o sedanji jugoslovanski vladi, ki Je delavstvu v vsakem oziru nasprotna in sovražna, pomerjajoč z našimi razmerami razmere, v katerih danes ži- vi delavstvo v Nemčiji, kier delavec uživa predvsem ugled, ie gmotno mnogo na bollšem. živi v prostranih, edravih stanovanjih, z vrtovi in kopališči in ima tudi primeroma dobro plačo; in vse to kljub temu. da duši kruta mirovna pogodba versailska ves nemški narod, vse njegovo gospodarsko življenje in razmah. Nemško delavstvo se zaveda svoje zgodovinske naloge v tel dobi, povzdigniti zopet gospodarstvo na ono vi- soko stopnjo, ki bo temelj oodružab-lleniu. Volne odškodnin« v zajedenem ozemlju. V smislu dosedanjih naredb italijanskih oblasti se vojne odškodnine v zasedenem ozemlju za sedal sploh ne izplačujejo. Pač na se dajejo tozadevni predujmi, in sicer 40 do 50%ni. Kdor hoče doseči tak predujem, mora vložiti prošnjo ter v proš. nji dokazati s spričevalom županstva. da ie rojen, oristoien in da biva v zasedenem ozemlju. Predujmi za preimčniao so za sedaj ustavljeni. Lahko se pa v prošnji za predujem na račun odškodnine za nepremičnine prosi tudi za premičnine. Oškodovane osebe, katere niso rojene «15 pristojne, ali k? ne prebivajo sedni v deželi, glasom dosedanjih naredb ae prideio še v poštev. Za te se to odškodnina določila po končnem sklepu mini. pri čemur bo merodajna re-picrociteta. Nato opozarjamo vse. ki imajo pravico do odškodnine in ne prebivajo sedaj v zasedenem ozemlju ali pa niso tja pristojni ozir. rojeni. Ločiti je od vojnih odškodnin rekvizlcije. L j. odvzetje imetja oj strani italijanskih oblasti proti potrdilu. Ce posameznik dokaže z bonom. da se mu ie lastnina rekvirii ala. Je upravičen takoj zahtevati odškodnino. Vsake trditve od kakršnekoli strani. da ie mogoče doseči odškodnino (ozir. predujem), ako niso dani vsi gori navedeni pogoji, so neres-Inčne, vsk-d česar ie treba opreznosti. V praksi se vršijo cenitve silno počasi in tudi predujme v obliki 3%nega posojila je danes še precej težko dobiti — P P. Falzifikutf tisočkroisklh bankovcev. Na ukaz gospoda finančnega ministra se ustanovi pri delegacij« ministrstva finana v Ljubljani komisija treh članov, da še enkrat pregleda strankam odvzete iisočkronske bankovce kolkovane s sumljivimi kolki Ta komisija nai dožeue, ali so kolki res potvorjeni ali ne. V to komisije* imenuje delegacija ministrstva financ enega uradnika kot predsednika komisije in enega strokovnjaka: trgovska in obrtnijska zbornica pa pošlje tietiega člana, Izrek komisije o pristnosti koika bo definitiven. Bankovci, ki jih bo komisija izpo-znala za prave, se bodo naknadno zamenjali pri delegatih za zameno kronskih bankovcev. Ravnateljstvo ooSte I« brzojavil za Slovenilo naznanja: Z dnem 16. marca 1920 se uvede pri kr. poštnem uradu Guštanj dostavljanje poštnih pošiliatev po selskem pismonošu v sledeče vasi: I. okrai: Javornik. Tolsti vrh (zahodni del). Selenberg. H okraj: Tolst! vrh (vzhodni del). Dobri je. Selovec. Dostavljanje se bo vršilo v L okraju vsarx oondeljek, sredo in petek, v H. okraiu vsak torek, četrtek in soboto. — Z dnem 16. marca 1920 se uvede pri kr. poštnem uradu Dravograd zooet dostavljanje poštnih oošillatev do selskem oismonoši v sledeče vasi: I. okraj* Vič, Rabensteln. Gorica. Sv. Lov renc. Stari grad; II okrai; Ojstrica. Sv. Duli, Velko. Kozji vrh. Moren-hof, Sv. Boštjan. Dostavljanje se bo vršilo v I. okraiu vsak pondeljek, sredo in petek, v H. okraiu vsak torek, četrtek in soboto. Svarilo, iz vile * Amalije« na Bledu le bilo prošli teden pokradenih 5 posteljnih prešitih ode j. kJ so na vrhn strani živo rdeče, spodaj svitlo modre in svitlo roza barve, nadalje r.ad 5 ruiavih odej iz kamelne dlake, 3 posteljne pregrinjače (Couvert-decke). en kooalri plašč iz belo in mo. dro kariranega frotimega blaga. — Ukradena so bila tudi živila. Kdor pripomore, da se dobe te stvari nazaj dobi nagrado 1900 K. Podatki naj sc pošlleio orožniški postaji na Bledu Rudarsko glavarstvo v Liubtiau! razpisuje službo pisarniškega ofici-fanta z možnostjo napredovanja za pisarniškega uradnika. Prošnje je vložiti do 20. marca 1920. Več pove Uradni list št, 33. iz leta 1920. Kultura. Beneški trgovec«. V sredo Je nastopil v Beneškem trgovcu« prvič g. Dan*io kot Shylok, mesto g. Oslpoviča, ki je doslej igral to sijajno vlogo. Malokatero Shakespe-arjevih figur je mogoče interpretirati na tako različne načine, kot baš to. Vse je pač odvisno od igralčevega pojmovanja cele drame In osebe, katero predstavlja. G. Danilo je podal originalno zamišljen, čisto v detajle Izdelan lik. V vlogi Shyloka tiči za rutiniranega igralca velika opasnost, da zaide v teatralično. nemotivirano pozo in ^otel patos. Tega se ie g. Danilo izognil, za to pa je morda vsled okolnostl, da njegova govorilna tehnika ni naj-Jačja, zašel deloma v drugi ekstrem. Prelom v Židovem značaju ni prišel do popolne veljave, ker je g. Danilo razvojne črte v Shylokovem karakterju malce preslabo zarisal. Zato pa nismo videli ne motiviranih divjih gest, ne slišali kričajna, s katerim se običajno skuša premotiti gledalca o resničnih vrednotah umetnikovih. In še eno: na tem Shyloku nismo nikdar opazili one usodne in mučne napake, kateri se tudi prvovrstni umetniki le iztežka izognejo. Ni namreč nikdar silil v ospredje. V tem se je g. Danilo pokazal kot fino-čutečega interpreta Shakespearja, ki ni napisal tragedije »Shylok«, temveč igrokaz, (skoro bi rekel veseloigro) »Beneški trgovec«. Mesto zunanjih, cenenih efektov nam je podal v priprosti obliki čiste naturalistično plimovanje junaka, ki ni junak, pokazal nam v verjetni obliki nenavadno njegovo tragiko, ki pa je pravzaprav tragika samo zanj. Njegov materialistični značaj, maščevalnost in topa resignacija so delo umetnika. Sceni, kot je ona, ko tarna za izgubljenim bogastvom in preklinja pobeglo hčer in pa ona. ko pred sodnim dvorom preskuša ostrino noža, kažeta o vestnem študiju najmanjših podrobnosti. Njegova maska je izborna, in če omenim, da le svojo nelahko vlogo (te izklesane, granitne verze!) naštudiral nenavadno točno, mislim, da je g. Danilo po vsi pravici zaslužil skromni venec priznanja, ki mu ga »Jugosla-vljin« kritik ne privošči. In to s tako motivacijo. — G. Matijeviča, ki se Je prvič predstavil ljubljanskem občinstvu kot Bassanio, po ti vlogi ne gre soditi. Morda mu vloga ni prijala, pa tudi jezik mu Je delal velike težave. Kadar ga bodemo videli v večji vlogi ga bomo mogli oceniti z večjo opravičenostjo. -~ Ge. Šaričevi gre vsa hvala, igrala je iskreno in s čustvom in kjer ie bilo treba, s primernim dostojanstvom. Verze recitira z nji lastno fineso. — G. Rogoza, ki ga opravičeno prištevamo največjim nadam naše drame, poznamo kot vestnega in res umetniško stremečega igralca. S svojo malo vlogo, k jo je podal v čisto dovršeni, kabinetni formi, bi bil v čast vsakemu veiikomestnemu odru. Takih moči potrebuje naš oder v večji meri. Dr. K. D. »Vrag«. Spisal Fr. Mlonar Prevel Milan Skrbinšek, Režiser Zvonimir Rogoz. — »Vrag« Je Molnarjevo najboljše delo. Dasi je motiv v svojem bistvu dokaj star. ga le Molnar osvežil s povsem originalnimi domisleki In začinil s precej duhovitimi para-doksi in aforizmi, ki bi mestoma celo kakemu O. Wildeju ne delali sramote. Tudi tehnično Je igrokaz zelo spretno In učinkovito narejen in bi pri uzorni vprizoritvi dosegel gotovo izvestno umetniško višino. Pri nas — v tem pomanjkljivem ansamblu — Iz-vzemši g. šesta, ki le Dodal svojo demonsko ulogo zelo rutinirano, zanimivo v maski, kretnii in besedi, ter ponekod g. Rogoza, ki ie inteligenten igralec, niso bile uloge dobro zasedene in zategadelj tudi ne dobro igrane. ~ Ako hočemo, da bomo imeli Slovenci svojo dramo, je dolžnost gledališkega konsorciia. da angažira uaimani še deset sigurnih, rutiniranih dramskih moči. Zakal vse dramske predstave, pa bodi Shakespeare ali Molnar ali kdorkoli, nosijo v sebi eno poglavitno hibo; torso ostaneta ker lih ni mogoče zasesti s tem nedostat-nim ansamblom, ki te že itak ne glede na vse drugo, z zgoli socialnega stališča, tako vprežen kot mkler na svetu.___________ Prireditve. Francosko slov. organizacija priredi v torek 16. t. m. ob ]■ in pol zvečer v dramskem gledališču akademijo v korist akad. sekcije za študij tujih jezikov. Na sporedu je poleg glasbenih in drugih točk vprizo-ritev komedije v francoščini. Med odmori se občinstvo pozabava z šaljivo pošto. Po predstavi se vrši v mali dvorani Narodnega doma družaben in čajev večer prijateljev akademske omladine in francoske kulture. Vstopnice k predstavi se dobe pri blagajnah dramskega gledališča, vstopnice k družbnemu večeru pred malo dvorano. * Iz Slovenite. ' Dobrava orl Bledu. V nedeljo, dne 7. marca popoldne ob 3. uri se ie vršil v prostorih ho tela »Stol* na Dobravi občni zbor podružnice kovinarjev. Sodrug Jakopič ie otvoril zborovanje, pozdravil mivzoče člane, ki so se zborovanja udeležili polnoštevilno, ter podal porečilo načelstva in poročilo o delovanju dosedanjega odbora In zaupnikov. iz česar ie bilo razvidno, da so bili vedno na svojem mestu. Ker I« bfl dosedan* blagajnik s. Klajn zadržan, Je oodal poročilo blagajnika s. Jakopič, kar Je članstvo vzelo z odobravanjem na znanje. S. Marčič Iz Jesenic Je podal poročilo o delovanju vseh treh organizacij: Save. Javornika in Dobrave, ker so te v vseh mezdnih gibanjih vedno delovale skupno, ker so vse intereslrane pri enem in Istem podjetju. Poročal Je tudi kako se organizirajo kapitalisti, katerih namen ie. delavce razdru-žiti in iih tako lažje pritiskati k tlom. Pri volitvi so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Jakopič Martin za predsednika; Gašperin Ivan, njega namestnik: Strugar Matija blagajnik; Mo-rič Peter, njega namestnik: Praprotnik Ivan, zapisnikar: Poklukar Gašper, njega namestnik: Bratuš Jakob in Ravnik Franc, kot računska preglednika ter Ambrožič Jakob. FileS Jožef. Finžgar Anton in Komar Ivan kot odborniki. Po razglasitvi izida volitev se le vršila še daljša debata, pri kateri se je storil sklep, ki Je nailepšl dokaz delavske solidarnosti. Ker se nahaiaio namreč delavci na žagah v Gorjah vsled neza-slišno nizkih plač v stavki, odstopijo delavci na Dobravi, ako se stavka ne konča tekom 14 dni, vsak svoj enodnevni zaslužek stavkuločim. Ta sklep je bil enoglasno in z navdušenjem sprejet. Vsa čast taki solidarnosti delavstva! Nato ie sodrug Jakopič. zahvaljujoč se članom za obisk, zaključil zborovanje. Vrhloga prt Slov. Bistrici (P a -§ e v a n J e dveh bogatinov.) Pri nas imamo gerenta g. Mlakarja, ki je sicer preče! domišljav mož, ki pa kljub temu išče opore v veleposestniku A. Bračiču. Da je potemtakem tudi pristransko, je razumljivo. Pokazalo se Je to tudi ob priliki raz • deUevanja petroleja med občane. Mi zahtevamo le občinskih volitev v najkrajšem času. kjer si borno izvolili v občinski zastoo može, ki ne bode delali razlik med bogatimi in reveži. Klerikalci kakor tudi liberalci so se v svojj »ljudskih politiki — za lastne žepe že zadosti preiskusili. zato bomo sedai volili sociialne demokrat©, ker more edino naša stranka, ki združuje v sebj vse delavce in male kmete, pravično upravljati občine in urediti državo. Zaenkrat, dokler se volitve ne izvrše. izražamo samo že Ho. da se e. gerent in K. veleposest-nik preveč ne spuščata v to. deteti med kmeti zgolj zgago. Prevalje. (O s t a n k i a v s t r i J -skega birokratizma.) V prevaljski občini se še vedno šopiri stari duh avstrijskega birokratizma, ki ga vzdržule naiboli občinski gerent sani. Ta mož ima svok> preteklost za seboj. ki mu je pustila precel masla na glavi. Občani so njegovega paševa-nJa že prav do grla siti. zato bi bilo tudi v interesu plebiscita, ko bi ta mož izginil z Javnega poprišča Iz Ptuja. (Popravek.) Na članek. ki ga Je priobčil naš list pod naslovom »PtuJske novice« z dne 7. t. m., nam ie poslal odvetnik g. dr. Tone Gosak sledeči popravek, ki ga priobčujemo. da se loialno popravi neutemeljenost trditev, ki se tičejo njega posredno ali neposredno: »Ni res. da bi nekdo, ki ie kupil v Prešernovi ulici v Ptuju hišo z izgovorom, da ji bo treba popraviti, hotel z moje pomočjo vreči na cesto 9 družin. Res pa le. da-ie dotičnik z ozirom na to zadevno naročilo st. mestnega fizika v Ptuiu. ker ie hiša že prijično 30 le* popolnoma zanemarjena in obstoj? deloma nevarnost, da se podre, sklenil pogodbo s strankami na ta način, da se za dobo par tednov trajajočega popravila hiše izseli, DOtem pa zopet vmeio v hišo. Res ie tudi. da se le to v odpovedi že v naoret ob h ubilo, da se stranke spreime nazaj. Zase hišni posestnik pridrži le toliko, kolikor neobhodno potrebuje za obrt m stanovanje. Ni res. da bi laz orj koimsi-ionalnem ogledu hiše izrazil. da na^ gredo stranke iz te hiše stanovat »v barake«. Res pa le. da le ot»tej priliki izjavil moj namestnik, da bi se nat tem stranicam odkazalo po stanovanjski komisiji stanovanja v častniških barakali, mesto da se odkazu-Je tam stanovanja strankam, ki že itak udobno stanujejo po razni!’ vilah. — Dalje ni res. da bi se g. Kravanja, vinski trgovec v Ptuiu, poslu-žil mene kot odvetnika, da bi svetemu 24 let službujočemu delavcu Jakobu Šilcu odpovedal stanovanje. Res pa je, da sem jaz kot zastopnik-delavca Šilca Jakoba izterjal od g. Kravanje, vinskega trgovca v Ptuj« nek znesek, ki ga !e imenovani s stroški vred za mojega klijenta poravnal. Ob te! priliki je izrekel g. Kra* vanja pretnjo. da namerava mojemu klijentu odpovedati, kar je fcernu Vi moji odsotnosti moj namestnik v pisarni, izpolnjujoč zastopniške dolžnosti napram njemu samemu, sporočil. — Odvetnik dr. Tone Gosar, Ptuj, 8. marca 1920. ............ mmrntmmm mmmammmmMmmmmmmm mmmmmm* Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih Malo Feilerjevega pravega Eiza-fiuida, in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Fellerjev, Elza mentolni črtnik. en komad 4 K. Želodec Vam ni v redu? Nekal pravih Felierjevih Elza-krogljicl Te so dobre! 6 škatljic 18 K. -- Pravi balsam 12 steklenic 36 K. —• Prava švedska tinktura 1 velika steklenic« 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller. Stublea donja. Šlziurg št. 252 (Krvatsko). —C—. 930 « Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: fak. Vehovec. Tisk »Učit. tiskarne« v Liubllani. Preklic. Podpisani preklicujem žaljive besede, kJ sera jih javno izustil o g. Melhlorju Cohalu kot neresnične, ker nc vem o Oobalu povedati prav ničesar slabega. Besede sem sl iz-misiil; obenem se zahvaljujem gosp. Čobalu, da je odstopil od tožbe, Zagorje, 12. uiarca 192*3. Jožef Sluga «. r. Razstava hi Mfliisl Ml! Is JtdSeSK je od srede 17. t. ju. naprej v prostorih Jmetike mapde" Sodna ulica 3. A LIBUSM, FBBlfiiM (Ul lil. S ===== fitoisiJMMi mm i aren. ==■ TISKOVINE ZA SOL£, ŽiSPAK« SVVA IN URADE. NAi^ODEil* NEKE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELKE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, BROŠUR ITD. STEREOTIPU*. UTOORMPIJA. t Slamnike barva v vseh niansah in čisti tovarna JOS. REICH. Iščemo mladega, inteligentnega, prvovrstnega lesnega strokovnjaka, kateri želi postati samostojen in bi bil zmožen voditi večjo tovarno za ledno industrijo. Z delom bi bilo treba početi takoj, ker so vsi potrebni stroji na razpolago. Interesenti, ki bi znali to podjetje organizirati naj pošljejo svoj natančni življenjepis in reference pod naslovom »Štajerska na anončno ekspedicijo Al Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 8./L Priporoča se avto-dela¥nica Fran« Puh, Mubljana, Karlovška cesta 10, kl