POŠTNINA PLAČANA Leto III. št 57 Irst 26. novembra 1949 IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA GEPPA ŠTEV. 9-11 — TELEFON 89-33 CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 10 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 250 DIN; POLLETNA 180 LIR, 130 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40 — LIR. Cena lir 15 Ameriška zunanja trgovina Večji uvoz iz ZSSR Po podatkih statističnega urada so ZDA v septembru uvozile iz Sovjetske zveze mnogo več mangana in kroma kakor prejšnje mesece, medtem ko je bil njihov izvoz v ZDA razmeroma Pičel. Izvoz iz ZDA v septembru je dosegel vrednost 100.000 dol., | medtem ko je Sovjetska zveza j izvozila v ZDA za 7 milijonov j dol. blaga. Sovjetska zveza je iz- ! vozila v ZDA med drugim za 3,200.000 dol. krzna in 700.000 dol. mangana in kroma Uvoz teh rud je bil za 300.000 dolarjev večji j kakor v avgustu; avgusta so ZDA uvozile iz Sovjetske zveze za 3,100.000 dol. krzna. Iz Jugoslavije so ZDA uvozile v septembru za 700.000 dol. blaga. Iz Cehoslovaške je prispelo v ZDA za 1,700.000 dol. blaga, medtem ko so ZDA izvozila v CSR samo za 100.000 dol. blaga. Iz. Poljske je prispelo v ZDA za 500.000 dolarjev blaga, medtem ko je odšlo iz ZDA za 300.000 dol. blaga. Finska je izvozila v ZDA za 1,400.000 dol. blaga, uvozila pa za 2,600.000 dol. blaga. Uvoz ZDA iz Marshallovih držav je narastel za 13,100000 dol v septembru. Raznovrednotenje valut je omogočilo večje ameriške nakupe. Razvrednotenje je bilo izvršeno 18. septembra. Skiip” no so ZDA uvozile iz Marshallovih držav blaga v vrednosti 69,100.000. medtem ko so izvozile za 289, 300000 blaga (v avgustu 278,200.000). Uvoz v septembru iz Marshallovih držav v vrednosti 69,100000 je bil izpod mesečne povpreke v prvem polletju, ki znaša 73,300.000. Tudi Izvoz v Marshallove države je bil nižji, in sicer za 26 odst. v primeri z mesečno povpreko v prvem polletju 1949. Nemški list zb živahnejšo izmenjavo z Jugoslavijo Nemški gospodarski tednik »Exportdients« (Duesseldorf 4. j nov.) prinaša jedrnato poročilo o za greto škemi velesejmu. V njem so podani vtisi nemških trgovcev, ki so obiskali sejem. Pisec Pravi, da ni?o jugoslovanski novi industrijski izdelki tehnično še popolnoma izpiljeni, vendar zaslužijo resno pozornost ; ha drugi strani pa. je jugoslovansko izvozno blago prvovrstno. Obžaluje, da ni zapadna Nemci j ai sko-ro ničesar razstavila, medtem ko je jbita (Udeležba drugih (držav dokaz, da se te odločno potegujejo za jugoslovanski trg. Trgovinska izmenjava med Nemčijo in Jugoslavijo, ki se gospodarsko dopolnjujeta, se da vprav idealno razviti. Industrializacija Jugoslavije odpira sijajne možnosti za plasiranje industrijske opreme in strojev. Izmenjava z ^Vzhodnimi« državami ni prinesla pričakovanih rezultatov, z Vpadnimi pa je prepočasna. V zadnjem času so nazadovali nemški nakupi v Jugoslaviji, kar je Povzročilo zastoj1 v nemškem izvozu. fizičnega zavoda iz Zagreba in j Instituti prirodoslovno-matema-tične fakultete v Zagrebu. Razni odbori instituta preučujejo razna vprašanja jadranskega pasu. Geografski odbor pripravlja znanstveno delo ::Prometne zveze Jadrana z zaledjem«. Odbor pravnikov in pomorščakov preučuje vprašanja pomorskega prava in pripravlja za tisk »Uredbe o izkoriščanju ladij na morju«, kmalu pa bo objavljen tudi »Zborniki znanstvenih razprav«. Institut bo tudi u-gotovil natančna imena za vsak del Jadrana in jadranske obali. Prav tako se bavi s preučevanjem gospodarske strukture in gospodarske preusmeritve osvobojenih krajev Istre, Cresa in _ Lošinja. K uspešnemu delu Jadranskega institutai prispevajo pomorski muzeji na Reki, Splitu in Dubrovniku. V začetku prihodnjega leta bo izšla prva številka znanstvenega mesečnika, ki gg bo izdajal institut. Hunu taponskili m PRED JUGOSLOVANSKO-NEMSKIMI RAZGOVORI Na drugem mestu poroča isti «St, da se bodo verjetno, še v no-vembru začela nova trgovinska Ugajanja med Nemčijo in Jugoslavijo, ker so v medsebojnem Vračunavanju nastale prevelike razlike in ker želi Jugoslavija Povečati uvoz zapadne Nemčije. Novo industrijsko središče okoli Tuzle V.okolici Tuzle, kjer so velika ležišča premoga in soli, se naglo ^zvija novo industrijsko sredice. Modernizirajo se oprema premogovnika Kreka, ki daje dober «gnit. Prav tako povečujejo na-Prave v rudnikih soli v Tuzli in klrninhanu, kakor tudi v tovarni ^e v Lukavcu. Blizu Tuzle bo-P° postavili tovarno kmetijskih Strojev. Koksarne V Kreki in Ze-«ici bodo popolnoma krile pozebo po koksu. V Lukavcu so Pričeli graditi kalorično centra-ki bo dobavljala tok novim '««Ustrijam in razširjenim rudni-*°rn. Centrala bo izkoriščala lig-Plt »Kreka«; v Kreki so odprli j? novih rovov. Pred vojno sta Ha v obratu samo 2 rova. Naloge jadranskeg instituta Jugoslovanska akademija znajti in umetnosti v Zagrebu je J?08 ustanovila v Jadranski in-«tut, ki bo preučeval pomorsko g«spodarstvo. Institut je že izvr-j« magnetna merjenja morja. ri magnetnem merjenju Jadranj* od Istre do Ulcinja so poleg miov Jadranskega instituta scavali tudi strokovnjaki Hidrološkega instituta iz Splita, Geo- Pred d ni go svetovno vojno je igrala japonska urarska industrija odlično vlogo na svetovnem trgu. Tržaškim urarjem je n. pr. znano, da so japonski agenti prodajali ure standardiziranega tipa celo na težo. Vojna je prizadela japonski urarski industriji hud udarec, vendar se ta dejavnost postopno obnavlja in ne bo verjetno prešlo dolgo časa, kx> se bodo Japonci zopet pojavili kot nevarni konkurenti na mednarodnih trgih. Japonci razpolagajo danes z okrog 60 večjih urarskih obratov. Lani je ta industrija proizvedla okrog 2,5 milijonov ur (od tega okrog 1 milijon budilk in le o-krog 100.000 žepnih ur). Kakovost izdelkov ni še na višku primanjkuje specialnih kovin, zlasti pa rubinov. (Skoraj vse japonske ure imajo sedaj 7, kvečjemu 10 rubinov). Največ japonskih ur izvažajo v Indonezijo, nadalje v Singapur, Hong Kong ZDA in na Filipine. Da gre za konkurenčne cene nam potrjuje dejstvo, da je izvozna cena ure s 7 rubini 2,7 dolarja ( = 1700 lir) budilke pa 1,10 dol. 1= -'20 lir). FRAN COSKO-NEMSKI SPORAZUM Med francoskimi in nemškimi urarji je bil dosežen zaseben sporazum, po katerem bo Francija izvozila v zapadno Nemčijo za 1 milijon dolarjev ur, medtem ko bo v Nemčiji kupila za okoli pol milijona dolarjev ogrodja za ure (obodov). ATOMSKO DELAVNICO bodo zgradili v Angliji, in sicer v Ca-penhurstu pri Chersterju. Turi! Šiling Pritegnitev Zapadne Nemčije k Zapadu Zapleteno politično in gospodarsko vprašanje V Parizu so se sestali zunanji i ministri ZDA, Britanije in Fran-cije, da bi preučili vprašanje po- j litične in gospodarske pritegnit- j ve Zapadne Nemčije k Zapatiu. j Na dnevnem redu so bila predvsem gospodarska vprašanja. Izdano je bilo poročilo, ki ni v bistvu ničesar povedalo, vendar so iz zanesljivih virov zvedeli naslednje: Nemčiji bodo dovolili, da poviša količino dovoljene proizvodnje jekla letno od 11,1 milijona ton na 14 mil. ton, Nemčija bo lahko odprla v inozemstvu lastne konzulate. Pogajanja za sklenitev mednarodnih trgovinskih pogodb bo vodila lahko sama brez posredovanja visokih komisarjev. Glede podiranja (demon taže) nemških tovarn so se dogovorili: tovarne, ki so na spisku »reparacije« ne bodo podrte; nadaljevali bodo s podiranjem tovarn, ki so na spisku »iz varnostnih razlogov«. Za izvedbo novega gospodarskega načrta so napovedana pogajanja med predstavniki zapad-nih sil in Nemčijo. Nemci so predložili, naj bi se zapadni kapital bolj udeleži! investicij v Porurju; predlog sc zapadne sile rade sprejele. Francija je nezaupna nasproti politični in gospodarski obnovi zapadne Nemčije; tudi Angleži ; svetujejo previdnost, ker se bo- j je predvsem konkurence nemške , Industrije in mornarice. Prav ta- ! ko so nezaupni Belgijci. Nemci si prizadevajo, da bi dobili na svojo stran ZDA, ki lahko vplivajo na Anglijo in Francijo, ki sta potrebni ameriške finančne pomoči. V tej smeri dela predsednik zapadne nemške vlade Adenauer, ki ga podpirajo nemški gospodarski krogi. Hamburški župan Brauer se je na ameriški ladji »American Merchant« napotil v Washington. V Londonu se je mimogrede sestal s šefom nemškega oddelka v zunanjem ministrstvu Patrickom in s predstavniki upravnega odbora »Shelia«. Pred odhodom je izjavil: Američanom bom povedal, naj se ne utrudijo in naj še nadalje podpirajo Nemčijo v evropskem okviru. Ameriški zunanji, minister Ache som je med svojim obiskom v Berlinu izjavil: ZDA lahko pomagajo tistim narodom, ki so se odločili, da si sami pomagajo. Trgovinska pogajanja so bila napovedana med Francijo in Nemčijo za 24. november. Neposredni namen nemških politikov je, da si zagotovijo ameriško finančno pomoč in preprečijo nadaljnjo demontažo svojih tovarn. PODIRANJE NEMŠKIH TOVARN Podiranje velikih tovarn »Rei-chswèrke« v Watenstedt - Salzgit-terju se nadaljuje. Na delu je 2.000 tujih delavcev, ki jih vodijo predstavniki 18 tvrdk. Od julija do oktobra so demontirali za 23.000 ton naprav. Prav tako je angleški oddelek za reparacije razdelil razne oddelke Thuesse-novih železarni in jeklarn v Duisburgu. Grkom so odmerili tehnični raziskovalni institut, ki je bil med vojno 80 odst. porušen. Ti se z Angleži pogajajo že za nekatere peči, ki so iih nameravali prodati kot staro železo. Re-paracijski oddelek je Angležem priznal tudi 18.000 t. starega železa, od tega so že odpeljali 5.000 ton — tovarno Bayer v Leverku-senu, ki proizvaja sintetični kavčuk »buno«, bodo deloma demontirali, ne da bi povzročilo povečanje nezaposlenosti. USODA AMERIŠKIH POSOJIL Ameriški finančni izvedenci se v zapadni Nemčiji pogajajo s predstavniki visokih komisarjev glede usode ameriških posojil Nemčiji (do 1. 1933); gre za usodo 500 milijonov dolarjev, ki jih hočejo Američani zavarovati. PROIZVODNJA NEMŠKE INDUSTRIJE (1. 1936 — 100) Jan. 1949 Sep. 1949 Vsa nemška industrija 80 92 Kamnolomi 60 99 Strojna industrija 60 94 Vozila 68 98 Elektrotehnika 170 176 Kemija 81 89 Steklo i 132 162 Usnje 58 61 Čevlji 61 80 Umetna vlakna 200 211 Tkanine 60 91 Električni tok 146 166 Delnice nemških podjetij se dvigajo V zadnjem: času so se pričele dvigati delnice nemške industrije, tako da so pri nekaterih industrijah v teku dveh mesecev dosegle dvojno višino. V prvi vrsti je treba ta pojav pripisati dviganju vsega nemškega gospodarstva in optimističnemu gledanju na ta razvoj v zvezi z oporo za-padnih držav, zlasti Amerike; poleg tega je na tečaj vrednostnih papirjev nemške industrije vplivala tudi uredba v; vzhodni coni, ki predvideva deblokacijo vrednostnih papirjev v višini 70 odst., ki so bili naloženi pri bankah pod sovjetsko upravo. Navajamo podatke o skoku -vrednostnih pa- pirjev nekaterih podjetij v času od, 1. septembra do 7. novembra, ki je izražen v odstotkih. 1. sept. 1949 7. nov. 1949 J. P. Bemberg 38»/» 690/» Demag 30»/» 62»/» Conti Gummi 48»/» 760/e Dortmunder Union Brauerei 48»/o 70»/» Felten u. Guil- leaume 43»/» 650/» Th. Goldsmidt 34»/0 580/» Gutehofnungs Huette 20,75»/» 510/0 Hoesch 150/» 41,500/» Klockner Werke 13,50»/» 40,500/» Mannesmann Roehren - Werke Braunkohlen 43% 46.75% Vereinigte 1 Stahlwerke 12,75«/» 36,50»/» Spomni o nemški mornarici V Londonu je prišlo do sjrora-zuma med francoskimi, angleškimi in ameriškimi pomorskimi izvedenci glede nove nemške mornarice in nemškega ladjedelništva. Ta sporazum je za Nemce ugodnejši, kakor je bil washing-tonski (aprila 1949). Nemčija bo lahko zgradila tudi nekaj čezmorskih ladij, brzina trgovinskih ladij bo lahko prekosila 12 milj, njihova tonaža pa 7.200 BRT, ki so bile določene v washington-skem sporazumu. Po tem sporazumu bi Nemčija lahko sama zgradila 518.000 BRT in nabavila v inozemstvu za 100.000 BRT cistern in ladij za 300.000 ton. SHELLOVA ČISTILNICA V HAMBURGU V začetku novembra je pričela obratovati obnovljena čistilnica v Hamburgu, ki je last družbe) Deutsche) Shell - A.G. v enem letu predela lahko 440.000 ton nafte. Nemci računajo, da bodo z rafiniranjem prihranili okoli 4,5 milijonov dolarja na leto. Nafto bodo uvažali z Bližnjega vzhoda in ne iz Venezuele. Rezervoarji lahko sprejmejo 155.000 kb m surovine in prečiščenega olja. Obratovanje nove čistilnice bo povečalo hamburški promet za 36.000 ton mesečno. Čistilnica, ki je bila zgrajena 1. 1929, je bila med vojno popolnoma u-ničena, njena zmogljivost je dosegla 1,600.000 ton. Ko bodo vsa dela končana, to je prihodnje leto, bodo znašali skupni stroški za obnovo 55 milijonov nemških mark. NEMŠKO SODELOVANJE S HOLANDCI Holandska tovarna »Philips«, ki izdeluje poleg radijskih aparatov celo vrsto elektrotehničnih naprav, se pogaja z nemško družbo Feltem - Guilleaume (Koeln -Muellheim za ustanovitev novega podjetja, ki bi proizvajalo moderne daljnoglede. NEMŠKI IZVEDENCI POJDEJO V EGIPT Egiptska vlada je povabila v Egipt izvedence v gradnji železarske industrije iz ZDA, Anglije, Francije in Nemčije. Egipčani želijo zvedeti za mnenje teh izvedencev glede graditve železarn in jeklarn v Egiptu. POLJSkT POMORSKI PROMET NARAŠČA Promet na poljskih ladjah v drugem trimesečju 1949 je narasel v primeri s prvim za 39,5 odst. Ladje so prevozile 486.365 ton blaga. Od tega na linijskih progah 29 odst. V prometu je bilo 43 ladij s tonažo 204.150 BRT. Od tega 19 na linijskih progah. Vpeljane so bile proge v Indijo in na Finsko. Prav tako nameravajo postaviti novo progo iz Gdinje do Haife. Med ladjami, ki so prispele v poljske luke, je bilo 7,5 odst. poljskih. Svetovni popis prebivalstva bo izvršen na željo Organizacije združenih narodov. Popis bo izvršilo 52 drža" Neka pisateljica piše: Nekaj čudnega je to. Ce hoče trgovec ljudem prodati slab čaj in žaltavo maslo, kričijo in zahtevajo dobro blago za denar. Ko pa jim knjigar ponudi dobro knjigo, iščejo manj vredno, samo, ker jim je lažja. Vsakomur je bilo jasno, da Avstrija ne bo mogla kljubovati navalu razvrednotenja, ki ga je sprožilo razvrednotenje funta. Vlada je odlašala s tem nepopularnim u-krepom samo zaradi volitev. Med tem časom je prispel na Dunaj odposlanec Mednarodnega denarnega sklada in sporazumno z njim se je vlada končno odločila. Ze za časa občnega zbora Mednarodnega denarnega sklada je bil odločen obseg razvrednotenja šilinga in postavljena nova osnova: za en dolar 14,40 šilinga (dotlej za 1. dol. 10 šil). Ta tečaj velja samo za obračunavanja pošiljk Maršalovega plana. Za ostali uvoz velja razmerje 1:21,36, za turiste 1:26. Dejanski tečaj šilinga je bil doslej 1:18. Nasproti funtu velja razmerje za 1 funt 40,32 do 72,8 (poprej 28 šil. za funt). RAZVREDNOTENJE V PERUJU Iz Lime poročajo, da je perujska vlada opustila uradni tečaj tink dol. za en sol). S tem je bil odpravljen dvojni tečaj; doslej je imel Peru namreč uradni in svobodni tečaj. Tečaj na svobodnem trgu znaša približno 5 stotink dolarja za sol. Delavske plače so bile povišane za 20 odst., medtem ko so bile odpravljene vse državne podpore, razen pri uvozu 150.000 ton žita. V bodoče bodo morali izvozniki izročiti Karikaturist tista »Die Welt«, ki izhaja pod angleškim okriljem v Hamburgu, na čajanki treh zapadnih zunanjih ministrov v Parizu. Nekdo izmed treh ministrov: Te mu bubtu bo treba končno daljše oži tke, vse devize Osrednji banki. Banka jih bo plačevala po povprečnem tečaju v zadnjih 14 dneh. AKTIVNOST FRANCOSKE ZUNANJE TRGOVINE V oktobru je Francija uvozila za 69.352 milijonov fr. blaga, izvozila pa za 70.202 milijonov fr. Bilanca je torej bila za 857 milijonov aktivna, medtem ko je bila v septembru pasivna za 15.892 milijonov frankov. Ta uspeh je pripisati predvsem zmanjšanju uvorr T rieste -Handbook Obveščevalni ali propagandni uradi modemih držav izdajo od časa do časa po kakšno informativno knjigo ali brošuro o političnih, gospodarskih ali kulturnih razmerah v teh državah. Te publikacije so sestavljene več ali manj objektivno. Iznajdljivi novinar iz njih kmalu razbere, kako naj piše, ako hoče ustreči vladam prizadetih držav. Po takšnih publikacijah sežejo tudi politiki in tujci sploh, ki si hočejo v naglici ustvariti mnenje o razmerah v državi. Tako je tudi angloameriška Vojaška uprava izdala »Trieste Handbook« (Tržaški priročnik), ki ga je sestavila PUBLIC Information Division ob sodelovanju ameriške misije ECA v Trstu. Knjižico omenja že »The World Today« (nov. 1949) v članku o Trstu, ki smo ga deloma ponatisnili v zadnji številki »Gospodarstva«. Oprema, ki je čedna in okusna, nas ne zanima toliko kolikor vsebina. Podatki o tržaškem pomorstvu, prometnih napravah, o pristanišču, dalje o delu in načrtih ECA, ki so zgoščeno zbrani v publikaciji, so tržaški javnosti že znani iz poročil gen. Aireya in ZVU. V knjižici ne najdemo podatkov gospodarskega in finančnega značaja, ki bi govorili v prilog predloga treh zapadnih sil, naj se Trst priključi Italiji. Prav zaradi tega je toliko bolj kričeče navajanje predloga samega na celi strani brošure. Tendenčnost odkriva še posebno statistika o prebivalstvu. V Trstu so sestavljale! našteli točno 21.968 (8%) Slovencev, 236.154 (86%) Italijanov, 16.476 (60/0) tujcev, skupaj 274.598 prebivalcev. V angloameriškem pasu je 246.484 ( 82%) Italijanov, 35.919 (12%) Slovencev, 16.701 tujih državljanov, skupaj 299.104 ljudi. Kje so pisci pustili ostalih 60 tisoč Slovencev, ne povedo. Niti ne navajajo vira njihove statistike po narodnosti. Njihovi podatki o narodnosti prebivalstva so prav tako prepričevalni kakor trditev (str. 7), da v Idriji kopljejo boksit... Tudi Lloyd pojde v Genovo? Kako je Italija pridobila delnice Tržaškega Lloyda V zvezi z izpremembami ki se, | kakor kaže, pripravljajo v sistemu I.R.I.-ja in tja spada tudi holding »Finmare« s »Tržaškim Lloy-dom«, se je vnel prepir o usodi najstarejše plovne družbe na Jadranu., Teflnik j»E ma nei pazi one« je v štev. z dne 16. in 27. oktobra t. 1. nehote opozoril v polemiki z »Messaggero Veneto« na resnost položaja. Te dni je čuti tudi iz Lloydove palače na Velikem trgu razburjene razgovore. Osebje je v skrbeli za kruh, ker sodi, da vodi sedanja gospodarska politika podjetja v likvidacijo. Italijanski finančni in brodarski krogi delajo očitno po načrtu biv. mornariškega ministra Cappe, po katerem bi Genova postala sedež vse važnejše plovbe. »Messaggero« je zapisal celo posmehovalno, da je zasluga Finmare, ako še niso prestavili Lloydovega sedeža iz Trsta v Benetke ali Genovo. «Emancipazione# mu očita v odgovor, da »Finmare« nima zaupanja v izjave italijanske vlade o usodi Trsta... S pravne strani imamo določbe mirovne pogodbe, ki prepovedujejo, ukreniti kaj tako neverjetnega v škodo tržaškega gospodarstva. Toda zadeva je zanimiva tudi z druge strani. Trgovinska mornarica avstro-ogrske-ga cesarstva ni utrpela med prvo svetovno vojno bistvene škode« — pravi »Emancipatone« Lloydov plovni park morda še največ od 66 ladij z 278.191 BRT v 1. 1913 in 66 z 325205 BRT v 1917 (Schitiabrtsjahrbucht Wien 1917), jih je ostalo po koncu vojne še vedno 44 s 174.099 BRT; leta 1922 pa je Vel. Britanija vrnila še dve, dotlej zaseženi. Tri četrtine parka je ostalo. Zato lahko piše Gerolami (»Navi e servizi del Lloyd Triestino, 1949) Z ladjami, ki so mu ostale na razpolago, je načel Lloyd takoj reorganizacijo najvažnejših prog«. Kolikšna razlika nasproti položaju po drugi svetovni vojni! Toda italijanski finančni in politični krogi so imeli 1. 1918 hude skrbi. Lloydov kapital je bil 1. 1914 s 75 odst. v nemških rokah in s 25 odst. v hrvatskih. Kako si zagotoviti čim več bivše avstrijske trgovinske mornarice in torej tudi Lloyda? Sedež družbe je bil takrat na Dunaju, tam je bilo glavno ravnateljstvo in upravni svet. Ko je avstrijska vlada odstopila s posebno izjavo v prevratnih dneh vso bivšo avstrijsko vojno mornarico (mornarji so bili na ladiah že poprej dvignili jugoslovanske zastave) Narodnemu svetu v Zagrebu, bi bilo kaj bodobnega lahko zadelo trgovinsko mornarico. Zato je imenovala italijanska vlada nemudoma posebnega komisarja za Lloyd, prof. Lodovica «Jeroniti-ja. Vprašanje avstrijske trgovinske mornarice je prišlo nato pred londonske seje Antante. Konec decembra 1918 so na prvi konferenci «za mornarico v Parizu razpravljali o začasni uporabi biv. avstr. trg. mornarice. Določitev končne pripadnosti je spadala v pristojnost mirovne konference. Se prej, v začetku decembra, pa je Lloydov komisar že odredil, naj dvigne vse Lloydove ladje zastavo italijanske trgovinske mornarice. To se je zares zgodilo najbrže zaradi navzočnosti admirala Millo, italijanskega vojnega poveljnika v Šibeniku, kamor so se med vojno zatekle Lloydove ladje. Dne 9. januarja 1919 e nato guverner za Julijsko Krajino izdal odlok o preimenovanju »Avstrijskega Lloyda« v «Tržaški Lloyd«. Izpremembo so nemudoma vpisali v register trgovskega pomorskega sodišča v Trstu. Pozneje so morale Lloydove ladje izobesiti medzavezni-ško zastavo, kakor so sklenili v Parizu, kjer so avstro-ogrsko mornarico začasno razdelili med Anglijo, Francijo in Italijo. Vozile so za ootrebe vojaške uprave do 1. 1922. Boj za pripadnost ie nadaljeval. Guverner Jul. Krajine je prenesel na komisarja Lloyda tudi vse pristojnosti, ki jih je imela po pravilih družbe glavna direkcija in celo upravni svet. Težava je nastala pri delnicah. Od 1.1891 je imela tako rekoč večinski paket — 40 odst. — dunajska Union - banka. Med vojno je njena tržaška podružnica prenesla vse papirje na Dunaj. L. 1907 je banka nakupila še novih Lìoy-dovih delnic in tako je bil Lloyd ob koncu vojne v rokah Dunaja. Italijanski finančni krogi so pričeli akcijo drugače. Generalni direktor »Banca Commerciale I-taliana«, Toeplitz je poslal na Dunaj G. Ucellija in grofa Dalla Zonca. S podporo diplomatskih misij kraljevine na Dunaju sta ta dva dosegla pri predsedniku Union - banke opcijo za nakup okrog 40.000 delnic »Avstrijskega Lloyda« v korist »Comit#-a za znesek 63 milijonov lir. Vseh Lloydovih delnic je bilo tedaj o-krog 72.000 kosov. »Comit« si je nato dobila dovoljenje, za ta nakup od trg. ministrstva v Rimu. Februarja 1919 sta predstavnika »Comit« zaključila kupčijo na Dunaju in izsilila takojšnji prevzem delnic. Tedaj pa se je pokazalo da ima Union - banka vsega komaj okrog 15.000 kosov. Zato je bilo treba nakupovati delnice še od drugih dunajskih imetnikov. Nabrali so jih še o- krog 12.000. Računali so, da je okrog 15 odst. delnic v rokah raznih Tržačanov, ki so se pokazali v bratih Cosulich. Ti so imeli okrog 17.000 kosov nakupljenih med vojno. Uccelli odnosno »Comit« je morala z njimi skleniti sporazum ir. jim priznati 1/3 upravnih svetnikov ter enega pooblaščenega upravnika. Sam je bil aprila 1919 imenovan za glavnega ravnatelja. Vse Lloydove listine je nato z vojaškim transportom prepeljal z Dunaja. Toda to še ni vse. Mahinacije so prenesli na mednarodno področje. O tem prihodnjič. Iz italijanskega gospodarstva Steklarska industrija oživela Se nedavno je bila italijanska I industrija slabo zaposlena. Proizvodnja je bila julija za 30 odst. j pod proizvodnjo leta 1937. V i prejšnjih mesecih je dosegla 91 in 81 odst. Prodaja na domačem trgu kakor izvoz sta bila zelo šibka. V prvem polletju 1. 1949 je Italija izvozila komaj 4.701 stotov stekla, lansko leto v istem času pa 11.670, prav tako je padel uvoz. in sicer od 54.052 na 35.934; glavni dobavitelj je bila Cehoslovaška, ki je dobavila 38.446 oziroma 24.033 stotov. V zadnjem času je italijanska steklarska industrija zopet oživela; mesečnoi proizvaja okoli 1 milijon kvadratnih metrov. Oživlje- nje gradbene delavnosti je pri- neslo novo življenje tudi steklarski industriji. V istem času je bil tudi zmanjšan uvoz iz Ce-hoslovaške. Italija lahko izvaža v Nemčijo svoje južno sadje, ne da bi bila obvezna v zameno kupovati steklo, kakor je bil to primer pri Čehoslovaški. Cene na italijanskem trgu so nižje kakor uradne in znašajo 460 525 za kv. m, medtem ko je steklo v uradnih spiskih cenjeno 575 lir. NAZADOVANJE PROIZVODNJE ELEKTRIČNE STRUJE V ITALIJI V preteklem oktobru so hidro-centrale severne Italije proizvedle 0,96 milijarde kilovatnih ur električne energije (lani 1,21 milijarde, t. j. 20,7% več. Na istem področju je v oktobru proizvodnja termičnih central narasla na 83 milijonov kWh (lanska nekaj nad 6 milijonov kWh). V prvih 10 mesecih letošnjega leta je celotna proizvodnja električne energije v severni Italiji (termo- in hidrocentrale) znašala 10.62 milijarde kWh (lani 11,98 milijarde, t, j. 16,3% več). Celotna italijanska proizvodnja od januarja do oktobra znaša 14.65 milijarde kWh (lani 16.39. t. j. 10.63 odst. več). Omenjeni podatki obsegajo vse obrate tako imenovanih »velikih proizvajalcev«, ki proizvajajo okrog 85 % vse razdeljene struje. DAVKI IN SVETO LETO V Italiji pričakujejo, da bo vlada ob priliki svetega leta izdala obširno upravno amnestijo glede glob, ki so si jih davko- j plačevalci nakopali ob raznih prestopkih davčne narave. Državni krogi zanikajo vest in u-gotavljajo, da bo prav za prav podobna amnestija že vključena v davčno reformo, ki bo stopila v veljavo prihodnje leto. Naraščanje tečajev v Italiji je zabeležil milanski »24 ORE«. To je dokaz, da so se mnoga podjetja spustila v špekulacijo in da nimajd dovolj denarnega kritja. Cementne hišice - iz Italije je naročila Venezuela. V Genovi so vkrcali takšnoi hišico, ki je tehtala 63.201 kg in je sestavljena iz 208 kosov. »LIBERTY« S FIATOVIM MOTORJEM. V Genovi so pred predstavniki »American Bureaua«, Lloydovega registra in Italijanskega registra srečno izvršili poskuse z ladjo tipa »Liberty«, ki so izpremenili v motorno ladjo, na ta način, da so ha njej namestili Fiatove ladijske motorje.. PRENOS PETROLEJA IZ LIGURIJE V' LOMBARDIJO. V Trecatu pri Novari so pričeli graditi petrolejski vod, ki bo vezal Novaro s Savono pri Genovi, kjer bodo v San Martinu zgradili petrolejsko čistilnico. Vod bo dolg 150 km. Nafto bodo dvigali s črpalkami čez grič Cadibona (401 m). »MAISON SUISSE« v Milanu. V Milanu so postavili temeljni kamen za »Maison Suisse«, ki bo imelo 21 nadstropij in bo naj-višja palača v Milanu. CENA KONOPLJE V NOVEMBRU IN DECEMBRU je bila določena med -predstavniki vlade in pridelovalcev na 27.800 lir za stot. \il*villini iit’iiiihi MEZDNO GIBANJE V ANGLIJI Na svoji zadnji seji je glavni odbor angleških delavskih sindikatov (Trade Union) sestavil načrt za akcijo pri angleški vladi, ki naj spravi v ravnotežje plače angleških delavcev z gospodarskim položajem, ki ga je povzročilo razvrednotenje. O seji ni bilo izdano uradno poročilo. Kljub temu je prišel načrt v javnost. Znane so iz njega naslednje točke: 1. treba je zvišati nenormalno nizke plače; 2. ohranijo naj se skupine pogodbe; 3. mogoč je pristanek na sistem plač po rezultatu doseženega dela (akordne plače); 4. povečanje proizvodnje, podaljšanje delovnega časa in plačilo nadurnega dela; 5. zahteva po zvišanju plač zadeva okoli 3 milijone delavcev, rudarjev, mehanikov, železničarjev in raznih nameščencev; 6. odprava premakljive lestvice v gradbeni industriji, v metalurgiji in tovarnah čevljev. — Organizacija delovnih sindikatov je nasprotna blokiranju plač. PRENIZKE PLACE V FRANCIJI »Journal de Geneve« poroča iz Pariza: Francoska vlada je sprejela nov sklep v zadevi delavskih plač. S tem ukrepom ni bilo rešeno to kočljivo vprašanje, kar lahko povzroči socialno gibanje. V smislu tega sklepa vlade bodo delavci, ki ne prejemajo mesečno več kakor 12.000 frankov, prejeli enkratno nagrado v znesku 3000 fr.; delavske plače med 12 in 15 tisoč fr. bodo za en mesec povišane na 15.000 fr. Ta ukrep, piše dalje švicarski list, ki priznava samo enkratno nagrado na mezde, ki so neverjetno, rekli bi lahko škandalozno nizke, spada med priložnostne ukrepe, ki ne rešijo ničesar in rano samo vnamejo, namesto da bi jo zacelili. Rana je v tem, da so tu delavci, ki jim zaslužek ne dovoljuje, da bi spodobno živeli j zato so njihove pritožbe upravičene. Na francoskih univerzah študira danes 130.000 dijakov; 1. 1939 jih je bilo le 79.000. Listi opozarjajo mladino, naj se rajši vpisuje v nižje in srednje strokovne šole, da bi prej prišla do kruha. PLACE SOVJETSKIH RUDARJEV V Sovjetski zvezi prejemajo rudarji povprečno petkrat tako visoko plačo kakcu- ostali delavci-»Izvestiia« poročajo, da prejme rudar v premogovniku povprečno 1920 rubljev; kopač, ki dlelzj s svedrom 2900 rubljev, vodja električne lokomotive 1165 rubljev, strojnik pri stroju za čiščenje premoga 2600 rubljev- Povprečno znaša p'ača navadnega delavca v Sovjetski zvezi .500 rubljev. * * Znana francoska banka Credit Foncier de France je razpisala posojilo za 4 milijarde frankov. • Razgled po pristanišču V zadnjih štirinajstih dneh so I priplule, oziroma odplule iz na- ' šega pristanišča naslednje ladje: Danska ladja »Hugo Nielsen« (1600 ton, Kopenhagen) je prispela iz Palestine s 2100 ion lažnega blaga, ki ga je izkrcala ob hangarju 61 v luki pri Sv. Andreju. Nato je ob molu 5 naložila tovor lesa. Italijanska ladja »Langano« (1300 ton, Genova) je odplula prazna v Italijo. Jugoslovanska ladja »Vis« (2200 ton, Reka) je prispela iz Aleksandrije ter po kratkem bivanju odplula na Reko s 230 tonami raznega tovora. Jugoslovanska motorna ladja »Zagreb« (4500 ton, Reka) je izkrcala ob hangarju štev. 55 tovor kože in 889 bal bombaža. Ameriška ladja »Ines« (6200 ton, New York) je izkrcala razno blago. Italijanska ladja »Giuseppe Croce« (4000 t., Genova) je ob hangarju štev. 55 naložila med drugim blagom tudi 10 vagonov zabojev židovskih izseljencev. Ameriška ladja »Executor« (8000 ton N. York) je iztovorila v hangarju 62 večjo količino masti in sojevega olja. Odplula je z večjim tovorom celuloze, namenjene v Filadelfijo in Boston. Ameriška ladja »Kyska« (1000 t„ Mobile) je iztovorila ob hangarju štev. 64 razno blago ameriškega izvora, v glavnem pa večjo količino moke, namenjene v Ot-takring v Avstrijo. Ameriška ladja »Thompson Lykes« (700 t., Honston - Texas) je izkrcala ob hanearju štev. 65 tovor žira. A-meriška ladja »William Thorn-žita. Angleška ladja »Eumaeus« vorila ob hangarju 64 moko. Jugoslovanska ladja »Plitvice« (7009 ton, Dubrovnik) je naložila ob molu 5 tovor lesa, namenjenega v Palestino. Španska ladja »Aseona« (3500 t., Tela) ie razložila ob hangarju štev. 58 večji tovor fosfata iz Tunisa naravnost v železniške vozove, namenjene na Madžarsko. Italijanska ladja »Vettor Pisani« (7090 t., Genova) je izkrcala ob hangarju 62 večjo količino ribjega praha (za krmo) naravnost na železniške vozove, namenene v Avstrijo. Ameriška ladja »Pola-rus Trader« (8000 to. Wiìming-ton) ie izkrcala v silosu tovor žite. Angleška ladja »Eumaeus« (6000 ton, Livernool) je izkrcala ob hangarju 65 tovor kopre. Izraelska ladja »Aizmauth« (4000 t., Haifa) se je več dni mudila v luki pri Sv. Andreju in je ob hangarju 55 natovorila med drugim raznim blagom tudi les in 4 vagone zabojev pohištva židovskih izseljencev, vse namenjeno v Haifo. Španska ladja »Castillo Bell-ver« (5000 t., Cadiz) je ob han- garju 61 izkrcala železno rudo. Grška ladja »R. Georgios« (700 t., Pirej) je priplula iz Turčije z 271 tonami bombaža. Grška ladja »Iris« (2000 t., Pirej) je prispela iz Kalamate in je iztovorila 230 t. raznega blaga. Grški ladji »Tinos« (2000 ton, Pirej) in »Joannis Nomicos« (1608 ton, Kyra) sta naložili ob hangarju 69 v luki pri Sv. Andreju les, namenjen raznim krajem v Grčijo. V Novo luko je prispela jugoslovanska ladja «Solin» 1200 t Vra-njic in pripeljala 500 t kromove rude za Avstrijo ter okoli 150 t •bombaža: nato je vkrcala tovor ambalažnih zabojev avstrijskega izvora za Palestino. Isti dan je priplula tudi jugoslovanska ladja «Hercegovina» (6000 t Reka) ter odplula po petdnevnem pristanku proti Hajfi s podobnim tovorom kakor »Solin«. Funt in vlada Politični dopisnik »Observerja« piše. da se angleški ministri posvetujejo, ali naj bi objavili uradno poročilo o gospodarskem položaju Britanije z namenom, da bi zadržali padanje funta it* vrednostnih papirjev na svetovnih svobodnih trgih. Spričo takšnega položaja ne more angleška vlada ostati aktivna. Njeni agenti so na trgu pričeli kupovati vrednostne papirje. Ce bo ostalo pri tem pritisku, bo sledila nova akcija an-angleška vlada zadati hud udarec špekulaciji doma in po svetu. Danes je težko reči, kakšne bodo končne posledice razvrednotenja. Vsekakor je gotovo, da so se angleške rezerve povečale, odkar je finančni minister naznanil, da so od trenutka razvrednotenja do 30. septembra narasla od 330,000.000 na 351,000.000 funtov. Medtem; ko je tečaj funta na ameriški borzi padel od 12,60 (dne 26. sept.) na 10,55 (dne 12 nov.), se položaj angleške zuna-. nje trgovine boljša. Po začasnih podatkih je angleški izvoz v oktobru narastel za 14,100.000 funtov. »New York Times« poroča iz Londona, da je angleška vlada 'f skrbeh glede tečaja funta. Mednarodna transakcija na prostem trgu se. zaključuje po tečaju 2.58—2,62 za dolar, medtem ko je uradni tečaj 2,8. Angleški izvozniki, ki zaključujejo v funtih, so pripravljeni dovoliti takoj 8 % popusta, ako plača v dolarjih. KOLIKO STANE KURJAVA Letošnji predčasni pojav zimskega mraza je zopet obudil vprašanje stanovanjskega ogrevanja in s tem vprašanjem občutnih izdatkov, katerim grejo naproti številne množice potrošnikov. Glede stroškov za kurjavo z običajnimi pečmi, s katerimi razpolaga pretežna večina Tržačanov, se položaj v primeri z lanskim letom ni bistveno spremenil. Cene drvi so ostale na prejšnji podlagi, vendar se je nasplošnp njihova kakovost izboljšala. Nabava kuriva je bila bolje organizirana; tržaški drvarji so prvič po vojni pričeli kopičiti svoje zaloge že v poletnem času. Tudi centralna kurjava, ki zadeva zlasti številne javne ustanove, podjetja in urade, prehaja v normalnejše razmere. Kljub temu pa so stroški razmeroma še vedno previsoki. Približna poizvedba o stroških za ogrevanje s centralnimi termičnimi napravami nas dovede do naslednjih praktičnih zaključkov: Za 4 mesečno ogrevanje srednjega stanovanjskega ali poslovnega prostora (55—60 kub. m) stane centralna kurjava od 11— 13.000 lir, pri stalni toploti 17— 18. stop. (v nočnih urah nekoliko manj). V široki povpreki stane torej ogrevanje 1 kub. m prostora okrog 200 lir za sezono ali 1,66 lir dnevno. Stroški za avtonomno stanovanjsko centralno o-grevanje so za 20—30 odst. večji (pri tem niso všteti stroški za delo in prevoz ogrevnega materiala). Obseg zgradbe igra pri stroških za centralno kurjavo ob- čutno vlogo. Ce n. pr. postavimo, da se za zgradbo s 5.000 kub. m potroši 100, se za ogrevanje 7.009 kub. m potroši' okrog 85, za 10.000 kub. m pa 75, pri večjih zgradbah pa celo 50—60. Prav- zaradi tega je graditev večjih osrednjih termičnih naprav, ki lahko obsegajo skupino zgradb, velikega gospodarskega pomena. Lahko trdimo, da Trst ni v tem pogledu napredoval s sodobno tehniko in da so tudi iz tega razloga prednosti centralne kurjave dostopne le premožnejšim slojem prebivalstva. NAROČNIKE in čitatelje v Jugoslaviji obveščamo, da se za vse upravne posle, naročanja in odpoved: lista, zvišanje ali znižanje števila izvodov v komisijo, plačevanje naročnin itd. obračajo izključno na agencijo A.D.I.T. v Ljubljani, Tyrseva c. 34. NAROČNIKE naprošamo, da poravnajo zaostalo naročnino, katero lahko položijo po pošt. položnici na tek. rač. A.D.I.T. — Ljubljana, 6—1—90603—7. Opozarjamo naročnike v FLRJ, da smo bili zaradi zvišanja carinskih in izvoznih stroškov primorani zvišati naročnino «Gospodarstva» na 250 din (polletna 130 din) počenši z 12.XI.1949. Posamezna številka stane za Jugoslavijo 10 din. ZA S.T.O. in ITALIJO naj se naročnine polagajo na pošt. tek. rač. «GOSPODARSTVO» Trst tek. rač. 11-7084 Abesinija hoče na morje Vprašanje pripadnosti bivših i-talijanskih kolonij še ni dokončno rešeno. OZN je poverila Italiji 10-letni mandat nad Italijansko Somalijo in Libija postane neodvisna 1. januarja 1952., toda glede pripadnosti Eritreje še ni bila izrečena zadnja beseda. To vprašanje zanima predvsem Abesinijo, ki zahteva priključitev Eritreje, da bi lahko prodrla na morje. Sedanja zveza iz Adisabe-be do morja pelje skozi Francosko Somalijo in Džibuti. Pri določevanju usode kolonij ob Rdečem morju ima važno besedo Anglija, ki si hoče neposredno ali posred- no zavarovati pot skozi Sueški prekop v Indijo in Avstralijo. Gospodarski pomen Abesinije nam slika naš zemljevid. Deset milijonov Abesincev se bavi predvsem z živinorejo in poljedelstvofn sploh. Ža svojo potrebo pridelajo dovolj živeža, le sladkorja ne. V Abesiniji uspevajo kolonialne rastline, kakor kava, kakao, sezam, gumi in bombaž. Abesinija ima že nekaj tovarn, kakor steklarno, več pipovarn in tkalnic, tobačno tovarno, ki izdela 3 milijone cigaret na mesec, in vrvarno. Njena zunanja trgovina se po vojni naglo razvija: vrednost uvo- za je znašala 1.1944-45 38,2 mil-abes. dolarjev, 1. 1947-48 že 104,9 mil., izvoz pa v istem času 32,2 oziroma 85,3 mil. abes. dol. Abesinija uvaža predvsem bombaž h1 tkanine, izvaža pa žito in kavo te’-' kozje kože. Kava gre predvsem * * * * v ZDA. na Švedsko in Egipt, žito Pa v Grčijo, Pakistan in Italijo. Ameriška industrija dišav in lepoti; se zanima predvsem za abesinski jantar. Abesinija bi se rada modernizirala. Potrebuje zlasti električno premo, kovine, petrolej in izdelke iz kavčuka. GOSPODMÌSU1 ZEML3EVID ABESINIJE ---—"i ---w\. —7 GOSPODARSTVO Stran 3 OBVESTILO "si zainteresirani člani, ki posujejo dovolilnico za prost vstop ja tržaški zelenjavni trg na debe-tSv. Andrej), naj se čim prej šasijo v pisarni Združenja. Zakonske določbe davek na poslovni PROMET S| TRSKO IN POLENOVKO Ukaz št. 207 vsebuje posebne ®redpise za plačevanje poslovneži prometa s trsko in polenov-**>■ Z učinkom od 23. avgusta Ì949 se plačuje ta davek enkrat 2a vselej v višini 8 odst. pri tr-in 10 odst pri polenovkah. °svek odmeri in izterja carinski Urad. Ta davek vključuje vso ^aVščino, ki bi morala biti plača-®a od trgovskih poslov po njihovo uvozu izvzemši prodajo na “robno, pri kateri se plača da-Vek na prejšnjih osnovah. Pojasnila in nasveti OBRTNIKI IN DAVEK NA DOHODEK Kot znano, se odmera davka 113 dohodek (ricchezza mobile) razlikuje po vrsti dohodka in ^torej po gospodarski dejavnost davkoplačevalca (trgovina, industrija, delo itd.). Zato je tudi aa davčnih obvestilih vedno označba kategorija davka ( RM A; B; RMC1; RMC2). Pri obrtnikih je večkrat spor-!j°i ali spadajo ti v skupino davkoplačevalcev kategorije RM B v skupino kategorije RM Cl: duvčne odmere RM B ( industri-k) so višje kakor odmere RM (obrt). Kakor se v italijanski zakono-?®ji večkrat dogaja, ne vsebujejo zakonski predpisi točnih zadevnih določb. Vprašanja, ki se ?a tem področju porajajo, rešujejo na podlagi ministrskih okrožji Po pojasnilih, ki jih vsebuje ena takih okrožnic, je davkoplačevalec obdavčen kot obrtnik (kategorija RM Cl), če obstojajo naslednji pogoji: a) dohodki morajo izvirati pretežno iz osebnega dela davkoplačevalca in njegovih nameščencev. To velja tudi za primer, da je obrtnica registrirana na ženo, moža ali sorodnike, ki živijo v družini, a ročno delo stvarno izvršujejo mož. žena ali drugi sorodniki; b) dohodki ne smejo izvirati iz kapitala. Dopuščena je uporaba kapitala le za' dobavo orodja strojev in materiala. Naročila morajo prihajati neposredno od klientov: davkoplačevalec ne sme trgovati s proizvodi njegovega dela: c) najvažnejši in osnovni pogoj za obrtniško klasifikacijo je, da davkoplačevalec ne zaposluje več kakor 4 stalne nameščence. Med te nameščence se štejejo tudi družinski člani in sorodniki neglede na okolnost, če jih je davkoplačevalec dolžan vzdrževati ali ne. Dopustno je, da u-porablja obrtnik slučajne začasne delavce. Vajenci, ki so brez plače v denarju ali naravi (v kolikor je to dopuščeno po obstoječih delovnih pogodbah, se pri štetju nameščencev ne u-poštevajo. Dokaz o številu zaposlenih nameščencev so vknjižbe v mezdnem registru (libro paga), ki ga mora vsak delodajalec imeti v zvezi s plačevanjem socialne zavarovalnine. Davčnjaj kategorizacija obrtnikov je bila v glavnem že izvršena, vendar je revizija, posameznih položajev za vsako davčno leto dopuščena. Opozarjano vse obrtnike, naj ugotovilo, za katero davčno skupino so jih davkarije obremenile. Kakor rečeno, ■snadajo obrtniki v kategorijo RM Cl. Ce obrtnik izvaja poleg obrtniške, tudi trgovsko ali industrijsko dejavnost, ie v nekaterih primerih predvidena ločitev davka na dohodek v kategorijo RM B in RM 'G i sorazmerno z dejavnostjo, ki odpade na obrt na eni in industrijo ali trgovino na drugi strani. hače nameščencev zdravstvenih ustanov g 2 upravnim ukazom št. 28 (dne J' K. 1949) ie razsodišče za miniane mezde izdalo naslednjo raz-i "«delnico mezd in p'ač za usluž- A) Neuradniško osebje jj diplomiran zobotehnik.......:...... J hediplomiran zobotehnik............. , zobotehniški vajenec star nad 18 let .. zobotehniški vajenec do 18. leta...... Z ortoped............................. < hediplomiran bolničar.............. ' arnbulatorijski pomočnik ali asistent, ki skrbi za instrumente................. B) Upravni uradniki bence pri zdravniških amouToi-cah, zobozdravnikih ter ostalih zdravniških zavodih: 1) konceptni uradniki 2) navadni uradniki .. , C) Tehnični uradnik diplomiran tehnik radiolog ali tehnik, ki v opravlja enakovredno delo diplomiran zobotehnik, ki vodi laboratorij z najmanj enim podrejenim nameščencem in ki je zanj odgovoren v di' '4) plomiran bolničar, zaposlen v svoji stroki ......................x........... zdravstvena pomočnica .................... 20.500 lir 19.600 lir 15 500 lir 15.000 lir 7.000 lir 7.000 lir 5.000 lir 5.000 lir 17-000 lir 16.600 lir 16 500 lir 14.600 lir 16.500 lir 15.000 lir 33 lir na uro Moški Žene 20.500'lir 19.600 lir 17.500 lir 19.600 lir 20.500 lir 19.600 lir 26 500 lir 24.600 lir 17.500 lir 16.600 lir 19.600 lir Iz tržaške gospodarske kronike Mednarodno prevozno podjetje S .A. Internationale de Trans-ports Gondrand Fréres (Bazel), ki ima svojo podružnico tudi v Trstu in je soudeležena pri Av-strijsko-tržaški plovni družbi »Oestrig«, je imelo v letu 1948 620.000 švicarskih frankov čistega dobička (1. 1947 840.000). Dobiček se je zmanjšal zaradi ovir v prometu, ki jih je povzročilo poslabšanje mednarodnega političnega in gospodarskega položaja. Ameriška podružnica Gondrand Brothers Ine. v New Yor-ku je zvišala svojo1 delniško glavnico, ki jo je vplačala centrala v Bazlu. Ameriški poslanec Edward H. Rees je prispel v Trst, da bi se zasebno informiral o učinku ERP. Sprejel ga je gen. Hoge v imenu angloameriške VU in načelnik misije ECA v Trstu R. E. Gallowy. DARILNI PAKETI IZ .ZDA. Med državami, v katere iz ZDA lahko pošljejo božične darilne pakete po znižanih pristojbinah, je navedeno tudi Svobodno tržaško ozemlje. KDOR JE PROSIL odobrenje za uvoz ali izvoz v italijansko-jugoslovanskem kliringu, mora dostaviti trgovinskemu odseku ZVU dokumente. , iz katerih je razvidno, da ima tradicionalne trgovinske zveze z Jugoslavijo. NOV PLINSKI REZERVOAR so svečano odprli v nedeljo 13. nov. Zgradilo ga je mestno podjetje ACEGAT v glavnem z denarjem VU. Stroški znašajo okoli 300 milijonov lir. Visok je 55 m, premer znaša 36 m. Poslej bo mestno podjetje krilo tudi v zimskem času, 53, odst. potrebe po plinu. ACEGATU dobavlja plin železarna »Ilva«, odkar je občina porušila svojo plinarno. Vroče razpravljanje o potrebi graditve nove plinarne v občinski režiji, ki bi občini vrnila nekdanjo neodvisnost od zasebnega podjetja, je že davno poleglo. Posojila ZVU. ■/Pod jet jima Società Bevilacqua (livniea bakra in železa) in Società Radio Cine Tecnica je ZVU podelila posojilo v skupnem znesku 4,600.000 lir. HAMBURG - IZRAEL Angleška družba »The Near East Shipping Co. Ltd. London namerava vpeljati redno progo Hamburg—Izrael. V drugi polovici novembra prispe v! Hamburg ladja te družbe »Isgo«. Pristala bo v Hajfi, Tel Avivu, Pireju in na Cipru. Agenti v Hamburgu so Tatham Bremage and Co. Tvrdka Theodor und u. F. Eimbcke iz Hamburga napoveduje novo redno brzo progo med Hamburgom in zapadno obalo Južne Amerike s pristajanjem v Nev Yorku. Blago bo vozila iz Hamburga družba »Black Diamond Lines« do New- Yorka, od tod pa »Com-pania Sud-Americana de Vapo-res« v pristanišča Buenaventura, Guayaquii, Caliao, Arica, Anto-, fagasta, Valparaiso, San Anto" I Odhod dveh gospodarskih uradnikov Te dni sta se poslovila od Trsta dva visoka gospodarska uradnika, oba Američana: dr. Joseph Caputa, pomočnik načelnika ameriške misije ECA, in g. White, ravnatelj . gospodarskega in finančnega oddelka ZVU. G. Caputa je odšel na novo mesto v Pariz, medtem ko se je g. White vrnil v ZDA. Vsakemu posebej je Trgovinska zbornica priredila poslovilno večer jo. Oba sta bila obdarovana s posebnimi spominskimi darili. Prvemu je predsednik Trgovinske zbornice podaril umetno okrašen srebrn krožnik, odposlanec tržaških industrijcev pa posnetek zvona sv. Justa; tržaški župan je g. Whi-teu izročil srebrno svetinjo. Predsednik Trgovinske zbornice kap. Cosulich je tudi ob tej priložnosti spustil puščico za priključitev Trsta k Italiji. G. Caputa ni šel na limanice, čeprav po krvi Italijan. G. Cosulich je dejal, da je STO pretesno, da bi lahko živelo. Za to potrebuje kisika od drugod. Življenje v Trstu je danes težko; Trst lahko samo pomaga V trgovini, toda nasprotovanje sosednih držav ovira to njegovo delavnost. Tranzitni promet ovirajo tudi valutne težave, ki jih delajo nekatere države, ki hočejo menda živeti na nerealnih tleh. (Tako «Messagero Veneto» s Casulich izjavi 15. nov.) G. Caputa je odgovoril v italijanščini, da je prepričan, da čaka Trst lepa bodočnost. Čeprav je Trst majhen, ima svojo industrijo in trgovino. Svojo gospodarsko dejavnost bo lahko razvil s pomočjo ZVU in ERP. Dodal je, da je prepričan, da je bodočnost Trsta na morju. Zaradi te ugotovitve, t. j. da Trst lahko živi brez Italije, je a-meriškega gospodarskega strokovnjaka napadel «Il Giornale del Lunedì» v svoji prilogi «Cittadella (21.XI) v rubriki «Notizie dal Mondo Libero». Med raznimi «duhovitostmi» — priloga pa bi bila humoristična, je g. Caputi očital, da nima pojma o tržaških vprašanjih, da je bil z dosedanjega mesta izpodkopan, in ko bi se drznil še kdaj priti v Trst, naj pazi, da ga kdo ne počaka v temni ulici... * Mesto g. Capute je prevzel g. Hale T. Shenefield iz Washingtona, ki je bil gospodarski referent v Državnem departementu. nato v misiji ECA na Dunaju in v uradu poslanika EPP g. Harrimana v Parizu. Ing. Stephen B. Mambert iz New Yorka je bil prav tako dodeljen ameriški misiji ECA. G. Mambert je izvedenec v petrolejski proizvodnji in je zavzemal visoka mesta v družbah Socony Vacuum in Standard Oi! Company. POVIŠANJE HOLANDSKIH BRODNIN Več holandskih plovnih družb je zaradi razvrednotenja in iz drugih razlogov (prevelik naval v pristaniščih) povišalo b rodni ne, in sicer 'za proge do Brazilije in La Piate ter do Perzijskega zaliva za 25 odst. Prav tako je »Hellenic Lines Ltd.« v Pire ju zvišala brodnlne na Sredozemskem morju, medtem ko niso holandske družbe še zavzele jasnega stališča glede teh brodnin. nio, Talcahuano in San Vincente. Odhod 4-krat na mesec. (s 2fiani tržaški slikar Avgust jj^higoj je v paviljonu »Scorpio-s * Po dveh letih zopet razstavil a,°ia dela. Razstavljenih je bilo 60 motivov, oli j in akva-(j. °v 2 istrske obali. Obisk je Pri slikarju A. Černigoj-u Gospodarstvo - umetnost - politika dober s slovenske in Italijan- j strani, prav tako kritika, °daja pa skromna j(} aš urednik je stopil k slikarki sodi med najm.irkantnejše lahnosti med tržaškimi umetni-' da bi poizvedel predvsem, e? ie odnos tržaških gospo-krogov do slovenske upo-k Bajoče umetnosti v Trstu. V Vp ^fhien mu je postavil nekaj sptošanj, na katera je umetnik i?tan° odgovarjal, a «ko bi naši gospodarski kro-ahko podprli naše umetnike? ra>redvsem Bi morali slediti t|iih°'*U tržaških umetnikov in C0v*m smotrom. Poleg tega bi nji*0 tu pa tam kupili kakšno , °vo delo. Tako sem pred deje '/to leti opazil v Ljubljani, da 1* ^Sa javnost (prav tako ljudje lo k°sPodarstva) precej kupovanj Stoike. Raven slovenske u-%.n°sU v Ljubljani je bila vi- HalfT. ?rav zato, ker so bili gospo-kropi k-azali vecie zani- V krogi kazali večje zani-zanjo. hdslite, da so tržaški gospo-bj | krogi dovolj premožni, da ^ko to storili? š|jju ie odvisno od cene umetni-del. Cene naših del so do- stopne tudi manj premožnim. Mislim, da so umetniki pripravljeni prodajati tudi na obroke. Tako je v Ljubljani slikar Pavlovec delal po naročilu in naročnikom omogočil, da so plačevali v obrokih. Na ta način se je lah-preživljal in se popolnoma posvetil umetnosti. Kako živijo naši umetniki? V težjem položaju so kakor u-metniki v Ljubljani. Vsak se mora ukvarjati še s postranskim delom, ki ovira njegovo umetniško ustvarjanje; nekateri poučujejo kot profesorji, drugi so stenografi, tretji se bavijo s karikaturo itd, da bi se preživljali. Mislim, da samo tovariš Bucik živi izključno od umetnosti kot portretist. Ali so naši umetniki naleteli na razumevanje glede svojih teženj in svojega gmotnega položaja pri podjetnikih in oblastvih, ko je šlo za gradnjo zasebnih hiš in javnih odjektov? Podjetja so doslej zanemarjala umetniško-dekorativno stran Pri gradnji zasebnih in javnih stavb. Upoštevala so samo mnenja arhitektov, kjer je nujno potrebno glede dekoracije, toda za to jim je zadoščalo sodelovanje pleskarjev. Ali ste že sodelovali pri dekoraciji potniških ladij? Ne samo to. Bil sem med prvimi tržaškimi umetniki, ki so izvršili pomembna dekorativna dela na velikih čezoceanskih ladjah, kakor n. pr. na »Viktoriji« m »Calitei« (za »Tržaški Lloyda), dalje na ladjah »Conte Savoia« in »Grande Italia« (za »Italioti), na »Oceaniji« in »Neptuniji« (za Cosulicha) in še na nekaterih drugih ladjah, ki so jih zgradile Združene jadranske ladjedelnice. Tudi slikar Spacal je sodeloval Pri dekoraciji nekaterih tržaških ladij. Kdaj je bilo to? Pred drugo svetovno vojno, od leta 1938 dalje. In po drugi svetovni vojni? Za izvršitev takšnih del mi ni bila dana po drugi svetovni vojni priložnost, čeprav bi bi! rad prispeval s- svojimi močmi. Pri obnovi čezoceanske ladje »Conte Biancamano« so Združene jadranske ladjedelnice popolnoma ignorirale slovenske umetnike, očitno namenoma, dasi so poklicani dobro vedeli za naš pri spevek v tem pogledu pred vojno, in to celo v času nedemokratičnega režima. To zapostavljanje je bilo toliko bolj občutno, ako pomislimo, da je pri dekorativnih delih na ladji »Bianca-manoK bilo zaposlenih 10 umetnikov druge narodnosti; poleg tega so ladjedelnice odkupile še dela drugih umetnikov za gale-I rijo na ladji. Prepričan sem, da I smo bili popolnoma ignoriram samo zaradi naše narodnosti. Pri pogledu na razstavljena dela v paviljonu mora vsakega obiskovalca prevzeti občutek, da je tudi umetnost naših umetnikov vesoljna in da ji ne bo mogla zapreti pot v svet pritlikava politika. L.B. PODJETEN UMETNIK Slovenski slikar Bogdan Grom je v samozaložbi izdal 1. knjigo v svoji folklorni zbirki pod naslovom »Slovenski ornament«. Prva knjiga vsebuje 134 motivov in 12 kompozicij v večbarvnem tisku, ki so tehnično dovršeno izvedeni. Povsem drži to, kar stoji v okrožnici, ki jo je umetnik razposlal slovenski javnosti. Po svoji umetniški opremi in tisku izpopolnjuje knjiga vrzel na našem povojnem knjižnem trgu in bo v okras vsaki slovenski hiši. Knjiga je primerno darilo za vsako priložnost — veselje za ljubitelje lepe knjige — dragocena pomoč vzgojiteljem, risarjem, dekoraterjem, ženam, dijakom itd. Podjetni slovenski umetnik, ki se upa danes s samozaložbo na dan, zasluži vso oporo naših gospodarskih krogov. Knjiga stane 1000 lir v knjigarnah, 880 pri založniku (Trst, uì. Aleardi 1). Kramljanje iz tržaške zgodovine Denar in blago v XV. stoletju Proti koncu XIV. in vse XV. stoletje so bili za Trst zelo hudi časi: vojne in kuga. Število prebivalcev je stalno padalo; od približno 10.000 v XIV. je padlo na približno 6.000 v XV. stoletju. Sredi XV. je v našem mestu živelo okoli 9.000 ljudi. L. 1379 so se Tržačani otresli desetletnega beneškega jarma. Takoj nato so Benečani pod poveljstvom Filipa Barbariga zopet pridrveli semkaj, razdejali predmestja in premagali mesto. Ker pa so Ge-novežani poslali svoje brodovje proti Benetkam, so jo Benečani hitro popihali domov v obrambo svojega lastnega mesta. Takoj po odhodu Benečanov pa so prišli v Trst Genovežani, ki so za plačilo za »osvoboditev« po Trstu strašno razsajali in izročili potem napol razdejano mesto oglejskemu patrijarhu Markvardu. Temu so Tržačani zagotovili letnih 100 čebrov vina in 100 mark srebra. Leta 1463 je od julija do novembra zopet | oblegalo Trst 20.000 Benečanov in njim podložnih Istranov, kar je povzročilo v Trstu silno lakoto. Tedanje mesto je obsegalo samo tisti del nam znanega »starega mesta«, ki leži ob vznožju griča, na katerem stoji cerkev sv. Justa, od sedanjega nebotičnika do morja, ki je segalo približno do današnjega »magistrata« (mestne hiše) in potem dalje po obali do tam, kjer se končajo tesne ulice starega mesta. Gor po griču proti sv. Justu ni bilo še hiš; tam, kjer je zdaj veliki trg pred mestno hišo, je bila stara tržaška luka. Na obeh straneh sedanjega velikega »kanala« so bile tržaške soline, od današnje cerkve sv. Antona Novega proti Garibaldijevem trgu pa močvirje. V začetku XV. stoletja, do 1. 1440, so (vladali nad Trstom, Kranjsko, Štajersko in Koroško habsburški vojvode. V tem sto- 1413-9 1420-1000 funtov 1452 108 1453-1 vedro (čeber 1457-25 funtov 1484-1000 1486-1.5 vedra 1492-1000 funtov 1494-1000 „ 1500-1000 „ 1500-1000 (Bari) 1502-1000 „ olje v začetku stoletja še ni tehtalo, temveč se je kot tekočina merilo na čebre (vedra). Ako spremenimo čebre iz leta 1410 v kg in tedanji denar v današnje lire, pridemo do zaključka, da bi danes morali plačati za 100 kg olja (seveda oljčnega) — ako bi bile cene ostale nespremenjene — 11.674 današnjih lir, oziroma temu znesku ustrezajočo vrednost v zlatem denarju. V prodaji na drobno bi potem stal 1 liter oljčnega olja kvečjemu 127 lir. Ker pa stane mnogo več, pravimo, da se je olje podražilo. To pa ni pravilno povedano, ker ima olje za naše življenje isto, nespremenjeno vrednost, pač pa je zlato postalo, vsaj v kolikor ga primerjamo z oljem, mnogo cenejše. To pomeni, da je zlato v zadnjih 500 letih mnogo zgubilo na svoji kupni moči, t. j. da moramo danes za isto množino blaga dati mnogo več zlata, nego*so ga dajali pred 500 leti. V zgornji tabeli je zanimiva tudi razlika v I ceni olja med Trstom in Barijem 35—25 duk. Tržaška cena je morda pretirana, kar je razvidno že iz same tabele. Cena 35 duk. ni bila namreč resnično plato 1401 1 čeber vina 6 t. 1421 100 čebrov rebule 100 duk. 1423 25.5 „ „ 102 f. 1428 1 čebei vina 8 fr. 1458 1 „ rebule 5 in 10 kr. 1461 200 „boc“ vina 10 fr. 1461 2 čebra vinaio fr. in 7 kr. 1473 1 čeber vina 56 kr. 1474 1 „ rebule 9 f. 1477 1 „ vina 5 f. in 2 kr. 1477 1 „ „boca“ vina 2 kr. „ 1 kr. „ 5 fr. 1486 10 čebrov malvaz. 18 duk. 1489 1 čeber vina 3 f. 'Silvij Piccolomini, poznejši papež Pij II. Glavni tedanji denar v Trstu so bili zlati dukati in srebrni krajcarji (soldi). Ako vzamemo za merilo v dukatu vsebovano zlato, ne pa njegovo kupno moč, ki je bila mnogo večja, nego je kupna moč današnjih zlatnikov, potem ustreza tedanji dukat današnjim 1857,40 lir. Srebrni krajcarji so bili po veljavi neodvisni od zlatih dukatov in so imeli svojo lastno srebrno valuto, ki je v razmerju z dukati stalno padala, medtem ko so 1. 1382 za ee dukat plačali 79 in pol krajcarja, si 1. 1517 dobil za en dukat že 130 krajcarjev. Poleg dukatov in krajcarjev so bili v rabi v računih in za določevanje cen še denarni »funti« (stara lira ali libbra, ki je italijanski izraz za funt). Funti pa niso krožili kakor denar, temveč se je izraz »funt« uporabljal namesto izraza »20 krajcarjev«. N. pr. namesto da bi rekli: to in to stane 85 krajcarjev, so dejali: to in to stane 4 funte (lire) in 5 krajcarjev. Krajcar se je delil na 12 drobnih,ki so resnično krožili kot drobiž. Iz tega sledi razmerje: 1 funt 20 krajcarjev ali 240 drobnih. Bolj redko so se uporabljale tudi druge denarne enote, oziroma kovani denar; to pa ne pride v poštev pri cenah, o katerih bo tukaj govora. Kdor se za to vprašanje zataima, naj prečita u-knjigi J. Cavalli: »Commercio e vodno razpravo A. Puschi-ja v vita privata di Trieste nel 1400«; izdano 1. 1910 v Trstu. V njej so objavljeni razni dokumenti iz tr-čitatelji laže pojmovali pravo dokumentov in komentarjev jso posneti naslednji podatki. Da bi čitatelj laže pojmoval pravo vrednost tedanjega denarja, cene blaga in medsebojno vrednostno razmerje raznega blaga in nepremičnin, ki je precej različno od današnjega, navajamo najprej Enej 1 cene jestvin. olja f. 186=680 litrov dan. lir 71.796,— duk. 33=510 „ „ 61.294,— „ 27 =560 kg „ „ 50.150 — f. 9, kr. 13=65,5 kg „ „ 3.143,— f. 18 =56,6 litr. ,, „ 5.850.— f. 5 =14 kg „ 1.600- duk. 30 =560 „ „ „ 55.722 — f. 13,5 =85 litr. „ „ 4.050 — duk. 30 =560 kg „ „ 55,722,— „ 31 =560 „ ,i 57.580 — „ 35 =560 „ „ „ 65.009,— ., 25 =560 ., „ „ 46.435.— „ 32 =560 „ .. „ 59.437,— da se i čana, temveč je le interesirana stranka pred sodnikom trdila, V XV. STOLETJU NI BILO PIJANCEV Poleg olja je bil v XV. stoletju najvažnejši tržaški pridelek vino, ki se je merilo ma, vedra. Naši predniki so mero imenovali čeber ali čebara. Za prodajo na drobno so imeli bokal (1,415 litra), polič (polovica bokala) in maselec (1/4 bokala). Pred 100 leti niso naši mestni in okoličan-ski Slovenci poznali maselea Ali so ga poznali prej in kako so ga morebiti imenovali, ni znano. Za manj nego polič menda sploh niso šli v krčmo. Zato je čudno, da stoji v dokumentih iz XV. stoletja poleg izraza »orna« (vedro ali čeber), le še izraz »boža« (čit. boca), ki po ceni u-streza maselcu, nikakor pa ne bokalu. Torej ga takrat niso pili na bokale in tudi ne na poliče, ampak le na fhaselce? Ali so Tržačani šele v poznejših stoletjih postali večji pivci? V celi 416 strani debeli Cavallijevi knjigi, najti niti enega primera, ki bi govoril o kakem pijanem človeku. Oglejmo si sedaj tedanje vinske cene (f. — denarni funt). L. 1400 I čeber vina 7,5 f. = 56,5 litra. dan. lir 2.988.— 1485 1 „ 1486 1 čeber (Opomba: 10 čebrov malvazije je bilo poslanih iz Benetk v Trst). Čeprav so današnje vinske cene na Tržaškem zelo neugodne za naše vinorejce, ako jih namreč primerjamo s cenami vsakovrstnega drugega blaga, nam tudi vinska tabela dokazuje, da je kupna moč zlata silno padla. Ako pa primerjamo tedanje in današnje vinske cene s cenami olja, vidimo, da se je sorazmerje cen spremenilo na škodo vi- =56,5 litra, dan lir 2.370,-=56,6 hi ,. „ 185.740.- = 14,43 hi „ „ 37.740- = 56, 5 litra „ „ 2.860- =56,5 „ „ „ 1.760.- =70,5 „ „ „ 3.100.- =113 „ „ „ 3.150- =56,5 „ „ „ 840- —56,5 „ „ „ 2.700.- =56,5 „ „ „ 1.530.- =0,35 „ ., „ 15.-30- =0,35 „ „ „ 15- =56,5 „ „ „ 1.500- =56,5 „ ;, 33.433- =56,5 „ „ „ 900- nu, kar pomeni, da je blaginj, širokih ljudskih mas nazadoval« ker se je razmeroma zmanjšal povpraševanje po vinu, ki r, neobhodno potrebno kakor olj« Kot zanimivost navajamo, d je bila v XV. stoletju tukajšnj rebula daleč na okrog (tudi n Dunaju in Benetkah — znan kot izvrstno belo vino. V knjig je govora tudi o kraškem tera nu; njegove cene niso žal nikje omenjene. —od- J TRZNI PREGLE» Konec teta prinaša razširjenje tržnih poslov zlasti na področju živil in oblačil. Današnji potek blagovnega prometa na tukajšnjem in bližnjih trgih pa beleži le neznatno oživitev na področju trgovine na debelo. Tržni agenti so pred velikimi težavami zlasti v pogledu likvidnega denarja. Značilno je, da so v oktobru letošnjega leta menični tečaji presegli doslej najvišjo zabeleženo mesečno število protestiranih menic. Statistični podatki kažejo, da se je potrošnja živil v primeri s prejšnjimi leti nekoliko zvišala, vendar pa še ni dosegla predvojne ravni. Po približnih cenitvah, ki se nanašajo na tržaško mestno prebivalstvo je znašala n. pr. v začetku leta 1946 potrošnja živil za vsako osebo (izražena v kalorijah) okrog 1850 kalorij, v letu 1947 okrog 2100, lani 2300, v letošnjem letu pa približno 2.400 kalorij. Normalna življenjska raven bi zahtevala okrog 2700 kalorij na osebo. Visoke cene pri prodaji na drobno so očitno glavna ovira pri nakupih široke potrošnje. Cene pri proizvodnji nihajo med omejenimi točkami okrog starih kvotacij. Cene pri prodaji na drobno se niso v zadnjih dveh tednih bistveno izpremenile. ** ŽITARICE Tržni posli na žitnih trgih potekajo mimo. Pri pšenici ni opaziti znatnejših izprememb, medtem ko se je cena koruze nepričakovana dvignila. Šibke so cene riža pri proizvodnji, kar pripisujejo v glavnem omejenemu povpraševanju blaga na mednarodnih trgih. Zadnji ceniki so naslednji: Furlanija: pšenica II 6,500— 6.600, III 6.300—6.400 lir za stot; koruza 4.200. ista bela 4.000—4.100 krmilni ječmen 5.000; otrobi 3.000 lir za stot. Vercelli: pšenica 6.100—6.300; koruza 4.000—4.200: oves 3.800— 4.200; riž fine vrste 12.000— 12.600; riž najboljše vrste 12.300— ] 3.000 lir za stot. ŽIVINA Potrošnja mesa je v Trstu nekoliko napredovala. Na tržiščih živine ponudba prekaša povpraševanje: zaradi tega je tendenca cen pri proizvodnji usmerjena navzdol. Tudi področje trga s prašiči beleži nadaljnje pocenitve, ki pa| se ne odražajo, pri prodaji na drobno. Dajamo najnovejše cenike z naslednjih živinskih trgov: Videm: voli I 200—220, II 170— 200 lir za kg žive teže; krave I 170—200, II 140—170; prašiči nad 100 kg in do 150 kg 200—220; prašiči nad 150 kg 210—230; prašički odi 12—24 kg 150—170 lir za kg. Padova: voli I 230—245, II 170— 190; krave I 220—240, II 150—170, HI 80—100; teleta I 380—400, II 320—340; nepitani prašiči 160— 180, prašički 140—180 lir za kg. MLEČNI IZDELKI Cene masla so se okrepile, medtem ko so cene ostalih mlečnih proizvodov ostale na prejšnji podlagi ali zmerno nazadovale. Kot običajno, prinašamo cenik tržišča mlečnih izdelkov v Lodi-ju: maslo I 930—950 lir za kg na debelo; parmezan 1947 1200— 1250, 1948 1.020—1.080; polnomastni ementhal 650—710 (švicarski proizvod 950—1.000); gorgonzola I 490— 510 lir za kg. VINO V glavnih italijanskih proizvodnih središčih vina vlada mrtvilo. Precejšnja naročila prihajajo vsekakor s strani tržaške trgovine na debelo. V Trstu plačujejo hi stop. fco Trst (najmanjša količina 1 vagon); apulska črna vina 13—14 stop. 430 lir; bela Marti-nafranca 11,5—12 stop. 440— 450 lir; bela sicilska vina 14—14,5 stop. 390—400. V Toskani veljajo naslednje cene: običajna vina proiz. 1948 9— 10 stop. 2.400—3.400 lir za hi: 10—11 stop. 3.000—4.000, 11—12 stop. 4.000—5.500, nad 12 stop. 5.500—6.500; običajna vina letošnje proizvodnje 9—10 stop. 2.000—2.800; 10—11 stop. 2.800— 3.400, 11—12 stop. 3.400—4.200; nad 12 stop. 4.500—5.500; fina vina 1949 11—12 stop. 5.000—6.500, 12—13 stop. 6.500—7.000. 13—14 stop. 7.500—8.500 lir za hi. OLIVNO OLJE Pri proizvodnji je olivno olje zabeležilo nadaljnjo pocenitev, vsekakor pa so se cene pri potrošnji ustalile. V Bariju prodajajo olivno olje ekstra (nova proizvodnja) do 1 stop. kisline po lir 380—390 za kg, 101,5 stop. kisline 370—375, do 2 stop. kisline 360—365, do 8 stop. kisline 325—330. V proizvodnih krogih govore o ukrepih, ki naj bi jih združeni proizvajalci V zadnjih tednih ■ se položaj v mednarodnem trgovanju s surovinami svetovne važnosti ni bistveno izpremenil. Na področju poljedelskih proizvodov se opaža precej krepka cena žitaric, vidljive kvotacije maščob in mesa ter neredno nihanje cen na trgih bombaža. V odločnem porastu so kolonialni proizvodi. Na krepki podlagi stoji še vedno trgovanje z volno. Na tržiščih s kovinami vlada veliko zanimanje predvsem za baker in cink. Trgovanje z ostalimi železnimi in neželeznimi kovinami sloni na stari podlagi razen pri dnu, ki se je zaradi razvrednotenja funta šterlinga občutno pocenil. * * PETROLEJ Dnevna svetovna proizvodnja petroleja znaša nekaj nad 1,4 milijona ton. Po cenitvah družbe Shell bo potrošnja petrolejskih proizvodov znatno narasla, vendar zdaj računajo, da bo proizvodnja krila naraščajoče potrošnje. V primeri z letom 1946 se je namreč lani proizvodnja bencina in petroleja dvignila za 10 odst., letos pa za okrog 13 odst., v letu 1952 bo ta porast dosegel 33 odst. (Pri tem ni všteta znatna pospešitev izkoriščanja petrolejskih vrelcev v SZ, Jugoslaviji in ostalih vzhodnih evropskih državah). KOVINE Na mednarodnem trgu neželeznih kovin je značilna predvsem podražitev' bakra, ter manjše zanimanje za svinec in za nekatere druge postranske kovine. izvedli za določitev minimalne cene olivnega olja, ki bi se morala za olje srednje kakovosti gibati okrog 350 lir za kg. LES V Trstu se trgovina z lesom vrši z neizpremenjeno tendenco. Na notranjem trgu vlada mrtvilo. Cene za blago v tranzitu so naslednje: smrekovina in jelovina »tombante« 12.500—13.500 lir za kub. m, tramovi u. Trst 7.500—; 8.000; hrastovina 35.000—39.000; parjena neobrobljena bukovina 27.000— 31.000, ista obrobljena 31.000— 33.000, naravna bukovina 14.000— 18.000; neobrobljeni javor 28.000— 30.000; bukove vezane plošče 90.000—100.000 lir. Vesti o nameravanem razvrednotenju avstrijskega šilinga so povzročile zastoj pri dotoku avstrijskega lesa. V pričakovanju dokončne odločitve avstrijske vlade so uvozniki ustavili sklepanje novih pogodb; velike količine blaga, ki so jih pripravili za izvoz, se kopičijo v skladiščih. Opazovalci menijo, da bo povpraševanje po bakru v prihodnjih mesecih znatno prekašalo ponudbo. Svinca je nasprotno na mednarodnih trgih v izobilju. To gejstvo je povzročilo pocenitev te kovine v ZDA in Angliji. Kakor je bilo pričakovati, se je cin, ki se v glavnem proizvaja na področju funta, šterlinga, pocenil vsled razvrednotenja angleške valute. V Londonu je n. pr. v zadnjih dveh tednih cena cina padla od 750 na 675 funtov šterlingov za dolgo tono. Nadaljnjo pocenitev pričakujejo tudi na ostalih trgih, kjer se je trgovanje s to kovino v pričakovanju novih cenikov praktično ustavilo. • • Na mednarodnih tržiščih so v porastu cene koruze. Večja naročila koruze pričakujejo zlasti iz Francije in Norveške. 1 Razvoj sladkorne Po februarskih dogodkih 1948 je bila češkoslovaška sladkorna industrija nacionalizirana. Z novimi predlogi o racionalizaciji proizvodnje hočejo s’adkome tovarne nadoknaditi vse nedostatke, ki iz-virajo iz okoliščine, da še niso bile obnovljene in modernizirane strojne naprave mnogih tovarn. Vlada je znižala sladkorni davek, ki je znašal '"'O Kčs, na 100 kg za 160 Kčs, da, bi olajšala položaj sladkorne industrije. Letos so uvedli delovne brigade, ki so pomagale kmetom. Uporaba nekvalificiranih moči v delovnih brigadah je prinesla s seboj raz- IBORZi* *. VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 11.XI. 24. XI. Min. Maks. Funt šterling 8.700 8.550 8.550 8.700 Napoleon 7.300 7.100 7.100 7.300 Dolar 650 660 650 660 Francoski frank 167 164 164 168 Švicarski frank 152 153 152 154 Funt št. papir 1.575 1 540 1.540 1.580 Avstrijski šiling 21 21 20.50 21 Zlato 1.070 1.040 1.040 1.070 BANKOVCI V CURIHU dne 22. XI. 1949 ZDA (1 dol.) 4,32 Belgija (100 fr.) 8,70 Anglija (1. f: št.) 10.40 Holand. ( 100 fl.) 100— Francija (100 fr.) 1,11 Švedska (100 kr.) 70,— Italija (100 lir) 0,66 Izrael 1 f, št.) 9.25 Avstrija (100 šil.) 13,80 Španija (100 pez.) 10,— j ^ehoslov. (100 kr.) 1,30 Argent. (100 pez.) 33,— 11 XI. 24. XI. Min. Maks. Južna žefeznica 2.265 2.420 2.265 3.460 Splošne zavarov. 6.050 6.160 6.020 3,175 Assicuratrice 820 790 790 827 Riun. Adr. Sic. 1.890 1.870 1.825 1.890 Jerolimič 1.980 1.980 1.980 1.980 «Istra-Trst» 580 580 580 580 t Lošinj» 8.000 8.000 8.000 8.000 Martinolié 1.450 1.450 1.450 1.450 Premuda 3.565 3.565 3 565 3565 Tripkovič 6.910 6.910 6910 6.910 Tržaški tramvaj 580 580 580 580 Openski tramvaj 1.010 1.010 1.010 1.010 Terni 253 265 253 270 1LVA 228 248 228 248 Zdr. jadr, ladjedel. 210 208 i208 210 Ampelea 800 800 800 800 Arrigoni 1000 1000 1000 1000 MEDNARODNA TRZISCA 24/X 7/X! 21/XI Pšenica (stot. dol. za buše!) . 215.25 210.25 .211 75 Koruza „ „ „ „ . 117.75 118.25 125— NEW YORK Baker ,, ,, 17.75 18.50 18.50 . 98— 95— 85— Svinec „ „ „ . 13— 13— 12.— 9.25 9.75 9.75 Aluminij „ „ 17— 17— 17— Nikelj „ „ „ . 40— 40— 40— Krom (doì. za tono) .. 40— 39— 40— Ž. srebro dol. za steklenico 74— 74— 74— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) . 140— 153— 153— Baker blister ,, . 136.50 149.50 149.50 Svinec „ „ ,, „ . 106.50 106.50 102 50 Antimon „ „ „ . 185— 185— 185,— ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak" I. (taierjev za kantar) ... . 84.40 88.45 96.95 „ „Zagora“ I. „ „ ) ... . 68.35 74.65 82.80 SANTOS Kava Santos C (kruzejrOv za 10 kg) 149-20 145,— 194— Tranzite Ipina s kavo ogrožena Odločna podražitev kave pri virih proizvodnje je dosegla nepričakovano ostrino. Pred dvema mesecema so n. pr. na newyor-škem trgu plačevali funt kave po 20 stotink dolarja, danes pa jo plačujejo po 50 stotink. Ni izključeno, da je ta podražitev v zvezi z velikimi špekulacijami, vendar menijo, da je glavni vzrok čvrstih cen na mednarodnih trgih v pomanjkanju blaga. Tako računajo, da bo letošnji svetovni izvoz kave znašal 28,5 milijonov vreč, medtem ko bi svetovna potrošnja znašala ob zadostni razpoložljivosti nad 32 mil. vreč (od tega 8 mil. v Evropi). Iz Južne Amerike poročajo, da ne gre gojitev kavnih kultur od rok, ker primanjkuje poljedelske delovne sile, ki se, zateka v industrijske obrate. Novi nasadi kave pa so vsekakor donosni šele po petih letih, kar povzroča znatno zakasnitev donosnih Investicij v kulture kave. Položaj na mednarodnem trgu kave se odraža tudi na važni veji tržaške tranzitne trgovine s kolonialnim blagom. Pošiljke kave prihajajo neredne, medtem ko se obstoječe zaloge krčijo. Visoke cene bodo' verjetno zelo neugodno vplivale na odjemalce tržaškega zaledja, za katere so nabave kave v primeri z ostalim blagom nenujne narave. Ni izključeno, da se bo zaradi tega znatno skrčila tranzitna trgovina kave, čeprav si trgovci prizadevajo, da1 bil ohranili cene blaga na čim nižji stopnji. Zadnji ceniki v Trstu so naslednji (od uvoznika do grosista, fco skladišče kupca); «Rio« običajna 880 lir za kg, »Rio« najfinejša 950, »Santos« I 1250, II 1150, »Haiti« 1.150, »Salvador« 1.200, »Kostarika« 1.400. »Moka« 1.200 lir za kg. Kot zadnja pošiljka iz Brazilije je prispelo v Trst na ladji »Vettor Pisani« okoli 18.000 ton kave. premocTbgbil lahko CENEJŠI Osnovna cena angleškega in a-meriškega premoga je bila pred kratkim znižana od 11.300 na 10.300 lir za tono. Opazovalci trdijo, da bi se lahko premog poceni! v izdatnejši meri, če bi se prii tem upoštevala ne samo tržna pocenitev blaga pri virih proizvodnje, temveč tudi pocenitev brodnin, ki vplivajo v občutni meri na cene uvoženega premoga:. Ko so namreč odločili prejšnjo ceno premoga, se je brodnina za prevoz ameriškega premoga sukala okrog 9,50 dolarja, za tono, zdaj pa plačujejo za ta pre-•voz premoga le 4 dolarje. Brod-nine za prevoz angleškega premoga so se v istem obdobju znižale od 18-6 šilingov na 17 šilingov. Poleg tega bi morale oblasti upoštevati najcenejše vire premogovne proizvodnje. Zaradi razvrednotenja funta je danes angleški premog v primeri z ameriškim skoro za 30 odst. cenejši, čeprav se je v angleški valuti podražil od 80 na 90 šilingov za tono. Izvedenci menijo vsekakor, da se bo moral premog nujno poceniti, ko bodo izčrpati stare zaloge, ki so jih nabavili pol višjih cenah. industrije v ČSR ne težave, ki jih nameravajo odstraniti z boljšo izbiro delovnih moči. Po svetovni vojni, ie bila zmanjšana čezmerna zmogljivost sladkornih tovarn- Zaprti so 8 podjetij, ki so bila zastarela in ki niso zagotovila dovo'jne količine pese; zaprtih je bilo 8 tovarn. Letošnji pridelek sladkorne pese je približno enak lanskemu. O njem si bo čitatelj lahko ustvaril sodbo na podlagi podatkov o sladkorni kampanji v, lanskem letu (1948-49), ki jih objavljamo. Lanska letina je dala približno 5 milijonov 600.000 stotov sladkorja; 210.000 ton je šlo v inozemstvo. Glavni kupci češkoslovaškega sladkorja so bili ZSSR, Švica, Švedska, Norveška in države B'iž-njega vzhoda. Položaj v času lanske kampanje: Tovarne v obratu 102 Zasejana površina 170.365 ha Povečanje nasproti 1. 1947—1948 22.32 % Proizvodnja na 1 ha 3.71 ton Predelana sladkorna pesa 3,802.000 ton Surov sladkor 632.310 ton Rafiniran sladkor 566.000 ton V teku petletnega načrta se bo zasejana površina povečala od 185.000 ha na 200.000 ha- Tako bo povečana količina sladkorne pese od sedanjih 4,500-000 na- 5,380.000 ton. V letih 1924-27 ie češkoslovaška sladkorna industrija predelala letno 6,200.000 do 8,000.000 ton sladkorne pese. V tej dobi je obratovalo 155 sladkornih tovarn, t. j. 35 % več kakor dianes. Svetovna proizvodnja pšenice Po cenitvah ameriškega mini- I v primeri s povpreko 1935/39 in strstva za poljedelstvo, je le- letom 1948 naslednji (v milijonih tošnji svetovni pridelek pšenice stotov); Severna Amerika Kanada ZDA Azija (brez SZ) J Evropa (brez SZ) Francija Italija Sovjetska zveza Afrika Južna Amerika Argentina Oceanija Avstralija Svetovna proizvodnja 1935/39 1948 1949 295,6 462 7 413,1 85,0 107,0 1011 ^206,5 350 6 307,3 408,0 433,5 400,6 434,1 396,0 382,4 78,0 86,6 74.8 75 8 55,8 72,1 337,5 279 0 ? 38 9 40,0 42 7 76,5 73 5 68,0 60,4 52,0 ? 49,1 53,1 49,3 48.2 51,6 ■ ? 1.638,7 1.737,8 1.656, t Pq podatkih, ki jih je objavil list »Corn Trade News« so največji proizvajalci sveta v preteklem poljedelskem letu razpola- gali z naslednjimi presežki pše' niče v milijonih stotov. (V razpredelnici so navedeni tudi izvoz in neprodane rezerve ) : Presežek Izvoz Rezerve ZDA 176,3 132,2 44,1 Kanada 1 68,1 62.6 5 5 Avstralija 44,8 32,8 12,0 Sovjetska zveza 11,5 11,5 —1 Vsi svetovni izvozniki 329.1 255.7 74,0 PLAČILNI DOGOVOR MED ITALIJO IN ŠVICO Septembrski dekret ital. vlade o poslovanju s tujimi valutami bo zdaj raztegnjen na temelju sporazuma med italijansko in švicarsko vlado tudi na plačilo dobroimetij v švicarskih frankih iz »računa deviz«, ki je odprt v švicarski Državni banki na irre UICA na korist italijanskih izvoznikov v Svico, nadalje na plačevanje pristaniških in tranzitnih stroškov ter na plačila iz zavarovalne stroke. Plačila se bodo izvršila v lirah po povprečnem tečaju švicarskega franka na borzah v Rimu1 ini Milanu. Dosedanji povprečni tc-čaj Švicar-skega franka znaša 145 lir za 1 frank; novi povprečni tečaj se uporablja le, ako se dosedanji spremeni za več kot 2 odst. Sicer se bodo obojestranske terjatve plačevale v valuti države plačnika po tečaju dneva, ko se je posel izvršil. Glavni urednik LOJZE BERCE-Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva' tržaškega tisk“ Avlopodjetie S. T. A. R. - D. Đ. Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 - B o j*® Avtobusna postaja Trst - BiljaterflR* Potniške proge z avtobusi : PROGA TRST—PIRAN Od L 7. 1949 Odhod iz Trsta (Avtobusna postaja)’ 6.—, 12.45, 16.30, 20— (ob delavnikih) Prihod v Trst: 7.45, 9.45, D-"' 20.— (ob delavnikih) Nedeljski urnik ; odhod iz Trsta 8,— ; prihod v Trst: 19.30. JAKOB PERHAUC trgovina vin, žganja, likerjev in sirupov Ustanovljena leta 1881 Trst — Ulica Xidias 6 — Trst Telefon štev. 96=332 Prodaja na drobno In debelo Ivtopodjetfe S.T./UL jj dr*«žb a z o. z. TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 56-08 Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi * * * Cene zmenie » ♦ ♦ TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO TELEFON 54-20 SflC. AN. FABBRICA ACCUMULATORI - MILANO fi. fi. TOVARNA AKUMULATOfiJEV - MP Baterija vseli prednosti R. E. D. A. T. A. m. vi<3,rJl KOVINSKI USMERJEVALCI WESTBVBB0®"? ZAVOBE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČIN6 TRST, UL. FABIO SEVERO 5 FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. Uvoz - Izvoz TRST - VIA UDINE 15 - TELEFON: ^dlče 32-15 Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina AvtoprevozniŠtvO