UNIVERZITETNA KNJIŽNICA KOT DINAMIČNI SISTEM Irena Sapač Oddano: 02.09.2002 – Sprejeto: 27.10.2002 Strokovni članek UDK 027.7 : 168.4 Izvleček Univerzitetno knjižnico pojmujemo kot dinamični sistem, ki je odprt do svojega okolja. Ne smemo je obravnavati kot zaprti sistem, ki je namenjen samemu sebi, temveč kot sistem, ki je v stalni interakciji s svojim okoljem. Pri tem je treba upoštevati, da so cilji knjižnice hkrati tudi cilji okolja, ki mu je namenjena. Temu lahko dodamo tudi čas­ovno dimenzijo, da ima samo sistem, ki se stalno razvija in spreminja, bodočnost. Vsak dinamični sistem se mora skladno s cilji organizirati v podsisteme, ugotavljati stopnjo zadovoljstva uporabnikov v okolju ter z analizo kazalcev uspešnosti izvajanja dejavnosti dopolnjevati cilje in načrte razvoja. Ključne besede: univerzitetne knjižnice, dinamični sistemi, razvoj, poslanstvo, upo­rabniki Professional article UDC 027.7 : 168.4 Abstract The university library is treated as a dynamic system, which is open to its environ­ment. We must not treat it as a closed system, intended for itself, but as a system, which is in permanent interaction with its environment. It must be taken into consid­eration that the aims of the library are also the aims of the environment for which it had been established. Adding the time dimension, we can say that only a continously developing system has a future. Each dynamic system must be in accordance with the aims, which are organized into subsystems, it must measure the degree of users’ sat­isfaction and with the performance measurement analysis it must supplement its aims and development plans. Key words: university libraries, dynamic systems, development, mission, users SAPAČ, Irena: University library as a dynamic system. Knjižnica, Ljubljana, 46(2002)4, 125-148 125 1 Definicije sistema in knjižničnega sistema L. Bertalanffy definira sistem kot množico elementov in povezav med njimi (Bertalanffy, 1968, str. 26). N. Luhmann trdi, da so družbeni sistemi celote, sestavljene iz delov, ki morajo biti usklajeni z organizacijo, da bi dosegli cilje celote (Luhmann, 1981, str. 26). S. Jelušić razlaga Luhmannova stališča tako, da je sistem posledica delovanja, ki je kavzalni proces, a se kaže kot celota (namen), ki je več kot skupek delov (sredstva), ter kjer z usk­lajevanjem delov (sredstev), to je z organizacijo, nastaja več kot samo skupek delov, ure­sničuje se namen celote (Jelušič, 1992, str. 26). D. J. Foskett meni, da je knjižnični sistem dinamični sistem, odprt do svojega okolja. Knjižničnega sistema ne smemo nikoli obravna­vati kot zaprtega namenjenega samemu sebi, temveč kot odprti sistem, ki je v stalni inter­akciji s svojim okoljem. Pri tem je treba upoštevati, da so cilji knjižnice hkrati cilji okolja, ki mu je namenjena (Foskett, 1972, str. 209). Temu lahko dodamo tudi časovno di­menzijo, da ima samo sistem, ki se stalno razvija in spreminja, bodočnost. Sis­tem je mogoče gledati razvojno ter kot gibanje v prostoru in času s količinskimi in kakov­ostnimi spremembami napredka ali propada. V skladu z uravnotežanjem in uravnoteženostjo sistema morajo biti sestavine sistema v pravih medsebojnih razmerjih, možnosti sistema in s tem izidi se lahko boljšajo s sinergijo, ki je v dobrem, vse boljšem sodelovanju sestavin. Obstaja pa tudi možnost negativne sinergije (dezenergije), ko sesta­vine niso skladne in ko udeleženci ne sodelujejo, ampak si nasprotujejo. Sistemi imajo vedno smotre obstoja in razvoja. Pri sistemih, ki so jih zasnovali ljudje, določajo smotre na osnovi svojih interesov kot od sistema pričakovanih koristi. Zato je treba sistemom na osnovi smotrov določati tudi cilje raznih stopenj in jih razdelati v naloge ter dodeliti potreb­na sredstva. Proces določanja ciljev poteka kot iskanje možnih ciljev. Največkrat se izbere en cilj, lahko pa tudi sklopi več ciljev, ki se jim kasneje v uresničevanju prilagajamo (Kralj, 1998, str. 40). 2 Usklajenost ciljev sistema s cilji okolja in usmerjanje v njihovo uresničitev Okolje univerzitetnega knjižničnega sistema predstavljata knjižnični sistem v državi in univerza. Pri določanju ciljev knjižnice je potrebno ugotoviti cilje okolja, v katerem knjižnica deluje, ter cilje knjižnice uskladiti s cilji okolja. Iz ciljev knjižnice, ki so usklajeni s cilji okolja, izhajajo knjižnične dejavnosti, ki jih je potrebno načrtovati in spremljati s kazalci uspešnosti. Na osnovi primerjave kazalcev uspešnosti izvajanja dejavnosti s cilji je potrebno dopolnjevati cilje (glej Sliko 1). Management, ki ga v grobem lahko opredelimo kot stalno ustvarjalno dejavnost iskanja smotrov in ciljev ter usmerjanje v njihovo uresničitev, je zapleten proces, ki ga sestavlja vrsta različnih funkcij (Kajzer, 1999, str.13). Funkcije lahko razporedimo v štiri skupine: načrtovanje, organiziranje, vodenje, analiziranje in kontrola. Na­ jpogostejša je členitev na štiri ravni procesa managementa: politično, strateško, taktično in operativno. Na politični je potrebno opredeliti globalni smisel, poslanstvo, smoter in temeljne cilje ter odgovoriti na vprašanje - zakaj delati in v čigavo korist. Na drugi strate­ški ravni gre za odgovor na vprašanje - kaj delati. Na tretji taktični ravni, ki je usmerjena v izbiro optimalne izrabe obstoječih potencialov, gre za določitev modela izvedbe ter iskan­je odgovorov na vprašanje kako delati in kdo naj dela. Na četrti operativni ravni je težišče na neposrednem usmerjanju temeljnega procesa in na tej ravni se upravljajo akcije in delovne naloge (Kajzer, 1999, str. 12). Da bi lahko izbrano strategijo učinkovito izvajali, morajo managerji najprej oblikovati primerno organizacijsko sestavo, ki bo omogočala doseganje zastavljenih ciljev (Treven, 1998, str. 37). 3 Stopnja zadovoljstva s knjižnico V interesu financerjev je, da deluje knjižnica z minimalnimi stroški. Vendar pa maksimalna zadovoljitev tega vidika povzroči neučinkovitost pri zadovoljevan­ju potreb uporabnikov. Z vidika uporabnikov je idealna tista knjižnica, v kateri lahko želeno gradivo z redno ali medknjižnično izposojo dobijo v minimalnem času, v kateri ponujajo čim več knjižničnega gradiva, v kateri so storitve brez­plačne in odpiralni čas maksimalen. Vendar je lahko uresničitev teh želja upo­rabnikov neekonomična. Zaradi tega mora biti cilj vodstva knjižnice pri njenem uprav­ljanju ustvariti optimalno ravnovesje med ekonomičnostjo, uspešnostjo in učinkovitost­jo (Abbott, 1994, str. 22) (glej Sliko 2). 4 Okolje univerzitetnega knjižničnega sistema V Sloveniji sta dva univerzitetna knjižnična sistema, in sicer univerzitetni knjižnični sis­tem v Ljubljani in Mariboru. Sistema se med seboj razlikujeta po zgodovinskem razvoju, velikosti in organizacijskem modelu (Ambrožič in Kokole, 1995, str. 1). Univerzitetni knjižnični sistem v Ljubljani sestavlja 39 visokošolskih knjižnic in 2 samosto­jni knjižnici. Med knjižnicami so velike razlike glede velikosti zbirke, prostorov, opreme, vrste in obsega storitev (Dolgan-Petrič in Pečko Mlekuš, 2002, str. 4). Visokošolske knjižnice so organizacijske enote fakultet, visokih šol in drugih visokošolskih zavodov. V ljubljanski univerzitetni knjižnični sistem sta povezani tudi dve sa­mostojni knjižnici, ki sicer formalno nista članici univerze. To sta Narodna in univerzitetna knjižnica ter Centralna tehniška knjižnica. Univerzitetni knjižnični sistem v Mariboru sestavlja 8 knjižnic, ki so vse v sestavi Univerze v Mariboru. To so Univerzitetna knjižnica Maribor kot osrednja knjižnica univerze in 7 knjižnic, ki so organizacijske enote fakultet oz. visokih šol. Pravne okvire univerzitetnima knjižničnima sistemoma v Sloveniji dajejo nasled­nji zakonski in pravni akti: Zakon o knjižničarstvu (1982), Zakon o visokem šolstvu (1993), Odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (1994), Odlok o preoblikovanju Univerze v Mariboru (1994), Odlok o spremembah in dopoln­itvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (1996), Statut Univerze v Ljubljani (1995), Statut Univerze v Mariboru (1995). Leta 1999 so bile sprejete dopolnitve Zakona o visokem šolstvu, Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani in Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru. Na osnovi sprememb v zakonu in odloku je bil leta 2000 sprejet novi Statut Univerze v Mariboru. Leta 1995 je bil pripravljen predlog Zakona o knjižničnem informacijskem sistemu Slovenije, kasneje preimenovan v Predlog Zakona o knjižnicah in drugih knjižničnih informacijskih organizacijah in leta 1999 v Predlog Zakona o knjižničarstvu, ki je bil sprejet 2001. Ugotavljam, da se sistem financiranja knjižnic v obeh univerzitetnih knjižničnih sistemih v Sloveniji razlikuje od sistemov fi­nanciranja v drugih državah, saj je v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami več različnih financerjev. Centralno tehniško knjižnico, Univerzitetno knjižnico Maribor, visokošolske knjižnice Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru financira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Narodno in univerzitetno knjižnico financira Ministrstvo za kulturo. Domoznansko dejavnost v Univer­zitetni knjižnici Maribor pa financira Mestna občina Maribor. Časovna dimenzija razvoja univerzitetnega knjižničnega sistema Univerzitetna knjižnica Maribor je bila ustanovljena leta 1903 kot knjižnica Zgodovin­skega društva za Slovensko Štajersko (Univerzitetna knjižnica Maribor, 1978, str. 12). Leta 1918 se je pojavil predlog, kako naj se iz društvene knjižnice uredi študijska knjižnica. S pojmom študijska knjižnica so v Avstro-ogrski monarhiji poimenovali splošno znan­stvene knjižnice v mestih, ki niso imele univerze (Univerzitetna knjižnica Maribor, 1978, str. 22). Leta 1920 je knjižnica Zgodovinskega društva postala Študijska knjižnica in leta 1922 dobila svoj statut (Univerzitetna knjižnica Maribor, 1978, str. 24). Ker je bila Študi­jska knjižnica edina splošno-znanstvena, dobro organizirana knjižnica v mestu, je posta­la leta 1959 osrednja knjižnica mariborskega visokega šolstva. Formalno je to njeno nal­ogo določil Okrajni ljudski odbor Maribor z ustanovitveno odločbo leta 1961 (Univerzitetna knjižnica Maribor, 1978, str. 92). Na zborovanju Društva bibliotekarjev Maribor leta l960 je njen takratni ravnatelj Jaro Dolar v referatu začrtal nadaljnjo smer Študijske knjižnice Maribor. Znebiti se mora vseh elementov ljudskega knjižničarstva, z ustrezno znanstveno literaturo pa mora biti na voljo razvijajočemu se mariborskemu visokemu šolstvu. Knjižnica je pomagala ustanavljati in urejati knjižnice novih visokošolskih zavodov. Ustanovitev visokega šolstva je povzročila velike spremembe uporabnikov knjižnice (Uni­verzitetna knjižnica Maribor, 1978, str. 93). Skupščina Okrajnega ljudskega odbora Mar­ibor je leta 1964 prenesla ustanoviteljske pravice do Študijske knjižnice na Združenje vi­sokošolskih zavodov v Mariboru, kar je povezanost knjižnice z njimi še utrdilo. Statuta iz leta 1970 in 1973 sta njeno nalogo, da je osrednja knjižnica mariborskih visokošolskih zavodov, postavila na prvo mesto. Po statutu iz leta 1973 je imela knjižnica naslednje temeljne naloge: kot osrednja knjižnica mariborskih visokošolskih zavodov oskrbuje z znanstveno in študijsko literaturo profesorje in študente in skrbi za uspešno bibliotekar­sko in bibliografsko ter informacijsko-dokumentacijsko službo v povezavi s knjižnicami visokošolskih zavodov; kot splošnoznanstvena knjižnica posreduje znanstveno in strok­ovno literaturo znanstvenikom in strokovnjakom širšega mariborskega območja; kot arhivska knjižnica skrbi za zbiranje knjižničnega gradiva z območja Slovenije, kot domozn­anska pa še posebej za knjižnično gradivo, ki se nanaša na Maribor in severovzhodno Slovenijo. Zakon o visokem šolstvu iz leta 1969 je njeno povezanost z Združenjem vi­sokošolskih zavodov pravno podkrepil. Zato se je delovna skupnost leta 1970 odločila, da jo bo preimenovala v Visokošolsko in študijsko knjižnico v Mariboru, svet Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru pa je dal soglasje za to (Univerzitetna knjižnica Mar­ibor, 1978, str. 95). Z rastjo visokega šolstva v Mariboru in z vse večjo potrebo po posre­dovanju informacij je bila leta 1973 urejena v oddelku za delo z uporabniki, ki ga je vodila Breda Filo, informacijska služba (Univerzitetna knjižnica Maribor, 1978, str. 99). Leta 1974 je v okviru Univerze v Mariboru nastal projekt visokošolskega knjižničnega sistema v Mariboru, avtorja dr. Bruna Hartmana. Ko je bil 12. junija 1975 podpisan “Samoupravni sporazum o združitvi v Univerzo v Mariboru”, ga je Visokošolska in študijska knjižnica v Mariboru podpisala kot enakovredna soustanoviteljica Univerze v Mariboru. Univer­za je bila ustanovljena z razglasom 3. junija 1975. V novem položaju je knjižnica s skle­pom delovne skupnosti 23. septembra 1975 spremenila uradno ime. Odslej se imenuje Univerzitetna knjižnica Maribor. V sklopu mariborskega visokega šolstva si je knjižnica najbolj prizadevala, da bi njegovo knjižničarstvo, po tujem vzoru, povezala v učinkovit sistem. Ob strokovnih pobudah Univerzitetne knjižnice Maribor in ob sodelovanju vseh knjižnic v visokošolskih delovnih organizacijah je bil leta 1977 pripravljen Samoupravni sporazum o ustanovitvi knjižnično-dokumentacijsko-informacijskega sistema Univerze v Mariboru (Univerzitetna knjižnica Maribor, 1978, str, 98). Idejni projekt postavlja novo knjižnično stavbo ob zgradbo, ki je načrtovana za rektorat. Tako naj bi nastalo novo mariborsko univerzitetno središče (Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjižnice Maribor, 1993, str. 10). Univerzitetna knjižnica Maribor se je preselila v novo stavbo leta 1988. Rektorat se je 15. septembra 2000 preselil v po načrtih prof. mag. arh. Borisa Podrecce, prenovljeno univerzitetno stavbo na Slomškovem trgu. Leta 1995 in 2000 je Univerzitetna knjižnica Maribor sodelovala pri pripravi Statuta Univerze v Mariboru. V skladu s 1. členom Zakona o visokem šolstvu iz leta 1993, ki določa, da se s tem zakonom urejajo statusna vprašanja knjižnic in inštitutov ter drugih zavodov, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti, če so ustanovljeni v okviru univerz, je bila Univerzitetna knjižnica Maribor navedena v osnutku Statuta Univerze v Mariboru kot njena redna člani­ca. 1. oktobra 1996 je državni zbor Republike Slovenije sprejel dopolnitev Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru, po katerem je Univerzitetna knjižnica postala 11. članica mariborske univerze. Dopolnitev odloka pomeni za knjižnico ureditev pravnega statusa in nadaljevanje razvojne poti, na katero se je usmerila že, ko je postala osrednja knjižnica mariborskega visokega šolstva. Poleg leta 1903, ko je bila knjižnica ustanovljena, in leta 1920, ko je postala Študijska knjižnica, je leto 1959 tretje med najpomembnejšimi v njeni zgodovini. Takrat je svojo razvojno pot povezala z razvojem visokega šolstva v Mariboru. Vsa nasled­nja leta, tudi 1996, ko je bila sprejeta dopolnitev Odloka o preoblikovanju Uni­verze v Mariboru, pomenijo samo logično nadaljevanje poti, za katero se je knjižnica odločila že leta 1959. 6 Podsistemi univerzitetnega knjižničnega sistema Univerzitetno knjižnico Maribor obravnavamo kot sistem, ki je sestavljen iz treh velikih podsistemov. Prvi obsega delo z uporabniki, drugi dejavnosti pri nabavi in obdelavi gradiva, tretji pa obsega dejavnosti s kadri, finančnimi sredstvi, pros-tori in opremo (glej Sliko 3). V Univerzitetni knjižnici Maribor se postopoma uveljavlja matrična organizac­ija, v kateri se podsistem strokovnih referentov, za katere uporabljamo tudi ime uredniki zbirk gradiva, prepleta s podsistemom dela z uporabniki, podsistemom nabave in obdelave gradiva ter podsistemom kadrovskih in finančnih dejavnosti (glej Sliko 4). Uporaba informacijske tehnologije omogoča povezovanje vseh podsistemov v integrirani knjižnični informacijski sistem. David C. Genaway definira integrirani knjižnični informacijski sistem kot sistem, ki obsega skupno strojno berljivo zbirko in dva ali več podsistemov, ali kot multifunkcijski sistem s skupno podatk­ovno zbirko (Genaway, 1984, str. 5). 6.1 Cilji podsistemov univerzitetnega knjižničnega sistema Cilj podsistema nabave in obdelave knjižničnega gradiva je pridobivanje knjižničnega gradiva, ki ga uporabniki potrebujejo, ob najugodnejših pogojih dobaviteljev, obdelava v čim krajšem času - od trenutka, ko gradivo prispe v knjižnico, do trenutka, ko je dostopno uporabnikom. Cilj podsistema strokovnih referentov je ugotovitev potreb uporabnikov na posameznih strokovnih področjih, v sodelovanju z akcesijsko službo skrb, da je gradivo uporabnikom čim prej dostopno, učinkovita vsebinska obdelava knjižničnega gradiva in učinkovito posredovanje specialnih informacij uporabnikom. Cilj podsistema za delo z uporabniki je v sodelovanju s strokovnimi referenti učinkovito posredovanje informacij uporabnikom, racionalni postopki izposoje in zagotovitev dobrega počutja uporabnikov v območju prostega pristopa in čitalnic. Cilj podsistema upravno-tehničnih služb je zagotoviti pravno, upravno, kadrovsko, finančno, računovodsko in tehnično podporo drugim podsistemom pri izpolnjevanju po­slanstva knjižnice. 6.2 Funkcije in naloge podsistemov univerzitetnega knjižničnega sistema Podsistem za delo z uporabniki obsega naslednje funkcije: informacijsko, izposo­jevalno, nadzorno in pedagoško. Informacijska funkcija obsega posredovanje informacij iz lokalnih in tujih virov. Izposojevalna obsega izposojo gradiva v čitalnicah, izposojo na dom, medknjižnično izposojo gradiva iz drugih knjižnic v državi in tujini ter medknjižnično posojanje gradiva drugim knjižnicam v državi in tujini. Nadzorna pa nadzor uporabe gradiva in urejanje le-tega v prostem pris­topu v sodelovanju s strokovnimi referenti in informiranje o lokaciji gradiva v prostem pristopu. Pedagoška funkcija obsega organiziranje in izvajanje izobraževanja uporabnikov v sodelovanju s strokovnimi referenti. Podsistem nabave in obdelave knjižničnega gradiva obsega naslednje funkcije: nabavo in obdelavo monografskih in periodičnih publikacij ter neknjižnega gradiva. Up­ravno-tehnični podsistem obsega naslednje funkcije: kadrovsko in finančno ter vzdrževanje prostorov in opreme. Vloge strokovnega referenta so: nabavna (ugo­tavljanje potreb uporabnikov - profesorjev, raziskovalcev in študentov, izbor knjižničnega gradiva, koordiniranje nabave knjižničnega gradiva na svojem zn­anstvenem področju v osrednji in fakultetnih knjižnicah); funkcija urejanja zbirk gradiva (vsebinska obdelava knjižničnega gradiva, urejanje zbirk, med katerimi so temeljne zbirke s področja psihologije, šolstva, umetnosti, športa, gledališča, naravoslovja, medicine, kmetijstva, tehniških ved, računalništva, arhitekture, filozofije, prava, ekonomije, glasbe, filma, jezikoslovja, književnosti, verstva, kemije, bibliotekarstva, etnologije, zgodovine, zemljepisa in arheologije ter posebne zbirke za kartografsko, rokopisno gradivo in drobne tiske); informaci­jska funkcija (posredovanje zahtevnejših informacij iz lokalnih in tujih virov); pedagoška funkcija (izobraževanje uporabnikov); organizacijska funkcija (sve­tovanje fakultetnim knjižnicam in poenotenje opravil z osrednjo knjižnico na posameznem znanstvenem področju ter organiziranje centrov v knjižnici, med katerimi so EDC – Evropski dokumentacijski center, AČ – Avstrijska čitalnica, ICBS – Informacijski center Britanskega sveta); stiki z javnostjo (razstavna de­javnost, informiranje javnosti o novih publikacijah na posameznem znanstven­em področju s prispevki v medijih, seznami novih publikacij in zloženkami). Univerzitetna knjižnica Maribor opravlja kot domoznanska knjižnica za Mari­bor in njegovo okolico tudi domoznansko funkcijo. Prof. Janko Glazer je domozn­ansko funkcijo opredelil kot zbiranje in hranjenje gradiva, ki je v zvezi z ozemljem, kater­emu je knjižnica namenjena, bodisi da je na tem ozemlju nastalo ali so ga ustvarili na tem ozemlju rojeni avtorji, bodisi da se na ozemlje nanašajo po vsebini v naravoslovnem, geografskem, gospodarskem, političnem, zgodovinskem, etnološkem, literarnem, umetni­škem ali katerem drugem pogledu (Glazer, 1963, str. 111). Naloge, ki jih opravlja Uni­verzitetna knjižnica Maribor, so porazdeljene med naslednje organizacijske enote in službe: enoto za obdelavo knjižničnega gradiva, v okviru katere delujejo ak­cesijska služba, služba za obdelavo periodike in katalogizacijsko-redakcijska služba; enoto za domoznanstvo, enota strokovnih referentov in zbirk gradiva, v okviru katere so centri in povezave s fakultetnimi knjižnicami; enoto za delo z uporabniki, v okviru katere so informacijska služba, izposojevalna služba in služba za medknjižnično izposojo; enoto upravno-tehničnih služb, v okviru ka­tere so upravno-računovodska služba, tehnična služba in knjigoveznica. Povezanost osrednje univerzitetne in fakultetnih knjižnic Knjižnični informacijski sistem Univerze v Mariboru (KISUM) sestavljajo Uni­verzitetna knjižnica Maribor in 7 knjižnic fakultet in visokih šol: knjižnica Teh­niških fakultet (TF), knjižnica Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF), knjižnica Pedagoške fakultete (PEF), knjižnica Fakultete za organizacijske vede (FOV), knjižnica Pravne fakultete (PF), knjižnica Fakultete za kmetijstvo (FK) in knjižnica Visoke zdravstvene šole (VZŠ). Knjižnice delujejo kot enoten sistem, medtem ko so upravno organizacijske enote fakultet. KISUM opravlja naslednje vloge: organizacijsko se osrednja knjižnica povezuje s fakultetnimi preko strokovnih referentov, informacijsko (dostop do informacij in gradiva), pedagoško (enotno načrtovanje in izvajanje izobraževanja uporabnikov), bibliografsko (enotno vodenje in urejanje bibliografije univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev), arhivsko (enotna skrb za varnost in zaščito gradiva). Osrednja knjižnica ima posebno stavbo v bližini rektorata in je približno enako oddaljena od vseh fakultet. Locirana je v mestnem središču. Druge knjižnice se nahajajo v prostorih posameznih fakultet. S povezovanjem osrednje Univerzitetne knjižnice Maribor s fakultetnimi knjižnicami pri izboru in nabavi gradiva, pri informacijski de­javnosti, izdelavi bibliografije profesorjev in raziskovalcev, enotnem računaln­iškem sistemu, s skupno bazo podatkov o uporabnikih, z enotno izkaznico, ki velja v vseh knjižnicah sistema, in enotnih standardih, podobnih programih izobraževanja uporabnikov se knjižnični informacijski sistem Univerze v Mar­iboru približuje sodobnemu modelu, v katerem so vse knjižnice na univerzi funk­cijsko povezane. Uveljavil se je že v srednje velikih univerzitetnih knjižničnih sistemih, kot so med drugimi tudi sistemi Univerzitetne knjižnice Graz, Univer­zitetne knjižnice Bayreuth in Univerzitetne knjižnice Vzhodne Anglije. 7.1. Kadri knjižnic Univerze v Mariboru V Univerzitetni knjižnici Maribor je zaposlenih 78 delavcev, od tega 45 stroko­vnih. Izdelan je bil tudi načrt zaposlovanja do leta 2007, ki upošteva trend nar­aščanja uporabe knjižničnega gradiva in storitev. V fakultetnih knjižnicah je za­poslenih 36 delavcev, od tega 9 v knjižnici Tehniških fakultet, 7 v knjižnici Ekonomsko-poslovne fakultete, 8 v knjižnici Pedagoške fakultete, 5 v knjižnici Fakultete za organizacijske vede, 3 v knjižnici Pravne fakultete, 2 v knjižnici Fakultete za kmetijstvo, 2 v knjižnici Visoke zdravstvene šole. 7.2. Celotna knjižnična zbirka Celotna knjižnična zbirka knjižnic Univerze v Mariboru je bila ob koncu leta 2001 1.245.877 enot, od tega 841.099 v Univerzitetni knjižnici Maribor in 404.778 v fakultetnih knjižnicah. Med fakultetnimi knjižnicami je največja knjižnica Peda­goške fakultete s 134.324 enotami, druga je knjižnica Ekonomsko-poslovne fakultete z 91.214 enotami, tretja knjižnica Tehniških fakultet s 84.820 enotami, četrta je knjižnica Fakultete za organizacijske vede z 38.085 enotami, peta je knjižnica Pravne fakultete z 29.207 enotami, šesta je knjižnica Fakultete za kmet­ijstvo z 22.592 enotami, sedma pa je knjižnica Visoke zdravstvene šole s 4.536 enotami. Knjižnica Visoke zdravstvene šole je bila ustanovljena šele leta 1996, druge pa že v šestdesetih letih, kmalu za tem, ko so bili ustanovljeni visokošol­ski zavodi. 7.3. Letni prirast knjižnic Letni prirast v knjižnicah Univerze v Mariboru je znašal v letu 2001 42.374 enot, od tega 23.648 v osrednji knjižnici in 18.726 v fakultetnih knjižnicah. Na prvem mestu je s 7.180 enotami knjižnica Pedagoške fakultete, na drugem s 4.064 eno­tami knjižnica Ekonomsko-poslovne fakultete, na tretjem s 3.033 enotami knjižnica Tehniških fakultet, na četrtem s 1.614 enotami knjižnica Fakultete za organizacijske vede, na petem s 1.226 enotami knjižnica Pravne fakultete, na šestem s 874 enotami knjižnica Fakultete za kmetijstvo in na sedmem s 735 eno­tami knjižnica Visoke zdravstvene šole. 7.4. Uporaba knjižnic Uporabniki knjižnic Univerze v Mariboru so univerzitetni profesorji, razisko­valci in študenti. Poleg navedenih so uporabniki knjižnic tudi drugi občani, ki gradivo potrebujejo za študij, raziskovanje in zadovoljevanje kulturnih potreb. Število vseh aktivnih uporabnikov v knjižnicah Univerze v Mariboru je 22.184. V letu 2001 so si obiskovalci izposodili 1.240.783 enot. Število medknjižnične izposoje je bilo 9.238 enot. Uporabnikom je na voljo 773 čitalniških mest, od tega 440 v osrednji knjižnici, druga pa v fakultetnih knjižnicah, med katerimi je največja čitalnica knjižnice Pedagoške fakultete s 150 mesti, druga je čitalnica knjižnice Ekonomsko-poslovne fakultete s 45 mesti, tretja je čitalnica knjižnice Fakultete za organizacijske vede s 43 mesti, četrta je čitalnica knjižnice Pravne fakultete z 39 mesti, peta je čitalnica knjižnice tehniških fakultet z 32 mesti, šesta je čitalnica knjižnice Fakultete za kmetijstvo z 12 mesti, sedma pa je čitalnica Visoke zdravstvene šole z 12 mesti. Opažamo, da obstajajo nesorazmerja med velikostjo knjižnice po številu enot knjižničnega gradiva in številom študentov na eni strani in številom čitalniških mest. To bo potrebno uskladiti in povečati število mest, posebno v knjižnicah Fakultete za organizacijske vede, tehniških fakultet in Fakultete za kmetijstvo. V knjižnicah Univerze v Mariboru je uporab­nikom namenjenih 51 osebnih računalnikov, od tega 6 v osrednji knjižnici, drugi pa v fakultetnih knjižnicah, med katerimi je na prvem mestu knjižnica Fakultete za organizacijske vede s 17 osebnimi računalniki, na drugem je knjižnica Fakultete za kmetijstvo s 16 osebnimi računalniki, na tretjem je knjižnica Ekonomsko­poslovne fakultete s 4 osebnimi računalniki, na četrtem in petem sta knjižnica Pedagoške fakultete in knjižnica Pravne fakultete - vsaka s 3 osebnimi računaln­iki, na šestem in sedmem pa sta knjižnica tehniških fakultet in knjižnica Visoke zdravstvene šole vsaka z 1 osebnim računalnikom. V knjižnicah Univerze v Mariboru je uporabnikom namenjenih 48 terminalov, od tega 15 v osrednji knjižnici, drugi pa v fakultetnih knjižnicah, med katerimi je na prvem mestu knjižnica Pedagoške fakultete z 11 terminali, na drugem je knjižnica Ekonom­sko-poslovne fakultete z 10 terminali, na tretjem je knjižnica tehniških fakultet s 6 terminali, na četrtem je knjižnica Pravne fakultete s 4 terminali, na petem je knjižnica Fakultete za kmetijstvo z 2 terminaloma, knjižnica Fakultete organiza­cijskih ved in knjižnica Visoke zdravstvene šole pa terminalov nimata. 7.5. Informacijska tehnologija in zagotavljanje dostopnosti do informacijskih virov v elektronski obliki Univerzitetna knjižnica Maribor je bila med prvimi v državi, ki je računalniško podprla svoje poslovanje. Leta 1982 je pričela knjižnica s projektom avtoma­tizacije izposoje. Leta 1983 je bila vzpostavljena interaktivna povezava z Raču­nalniškim centrom Univerze v Mariboru. Leta 1984 je Računalniški center Uni­verze v Mariboru razvil programsko opremo, in knjižnica je pričela vnašati po­datke v bazo podatkov o gradivu in bazo podatkov o uporabnikih. Prešla je na računalniško podprto izposojo. Leta 1985 je pričela uporabljati prvo verzijo kataloga OPAC (On-line Public Access Catalogue), ki je z imenom KNJIGE postal med uporabniki izredno priljubljen. Leta 1985 je knjižnica pričela s projektom domoznanske dejavnosti. Bil je osnova za uvajanje informacijske tehnologije na to področje. Leta 1983 je Univerza v Mariboru pričela s projektom evidence razisk­ovalnega dela in bibliografijo Univerze v Mariboru. Oblikovan je bil sklep, da je pri sistemu treba upoštevati standard UNIMARC in oblikovati vzajemno bazo podatkov o publikacijah Univerze v Mariboru, kar je odločilno vplivalo na nad­aljnji razvoj vsega slovenskega knjižničarstva in za nekaj let tudi tistega v drugih republikah. Leta 1985 so v Univerzitetni knjižnici Maribor izdelali elaborat Raču­nalniško podprti sistem bibliografske evidence raziskovalnega dela na Univerzi v Mariboru ter njegova povezava s sistemom katalogizacije in izposoje knjižničnega gradiva na osnovi standarda UNIMARC. Po tem standardu so leta 1986 pričeli gradivo tudi obdelovati. Leta 1988 so temu sistemu sledile tudi fakultetne knjižnice, nato pa še druge knjižnice v Sloveniji in drugih republikah. Leta 1988 je bil Računalniški center Univerze v Mariboru, kasneje imenovan Institut informacijskih znanosti, izbran za nosilca Sistema znanstvenih in tehno­loških informacij Jugoslavije, in pričel se je razvoj sistema COBISS. V sistemu so do leta 1991 sodelovale knjižnice iz več republik, po letu 1991 pa sodelujejo knjižnice iz Slovenije. Leta 2001 je v sistemu COBISS (Kooperativni on-line bib­liografski sistem in servis) sodelovalo 251 knjižnic različnih tipov: nacionalna, univerzitetne in druge visokošolske, šolske knjižnice, splošne in specialne knjižnice. V bazi je 2.050.000 bibliografskih zapisov, od tega 257.000 zapisov Univerzitetne knjižnice Maribor. V Univerzitetni knjižnici Maribor uporabljajo module za nabavo in katalogizacijo monografskih in periodičnih publikacij ter neknjižnega gradiva, bibliografijo, izposojo in OPAC, medknjižnično izposojo in normativno kontrolo, poteka pa tudi konverzija domoznanske podatkovne zbirke v COBISS. V Univerzitetni knjižnici Maribor so leta 1987 pričeli z on-line poizvedbami v tujih podatkovnih zbirkah. Najprej so pričeli opravljati poizvedbe v bazah DIA­LOG in STN. Leta 1989 so pričeli s pripravami na ponudbo podatkovnih zbirk v obliki CD-ROM, ki so jih do leta 1995 uporabljali lokalno. Nato so jih povezali v univerzitetni mrežni sistem, s katerim se je uporaba izredno povečala. Profe­sorjem, raziskovalcem in študentom so na voljo naslednje skupine podatkovnih zbirk za področje naravoslovja, tehnike, družboslovja in humanistike: indeksi citatov (SCI – Science Citation Index, SSCI – Social Sciences Citation Index, A& HCI – Arts and Humanities Citation Index), multidisciplinarne zbirke (Books in print, Ulrich’s International Periodical Directory), zbirka standardov Perinorm) in zbirke posameznih znanstvenih področij. Za matematiko je na voljo zbirka MATHSCI, za agronomijo CAB, za tehniko COMPENDEX, INSPEC in RSWB, za ekonomijo ABI-INFORM. Uporabnikom so na voljo tudi zbirke patentnih doku­mentov v obliki CD-ROM ESPACE ACCESS (indeks za iskanje evropskih in mednarodnih patentnih prijav), ESPACE EP-A (zbirka z bibliografskimi podatki in faksimili risb evropskih patentnih prijav), ESPACE EP-B (zbirka z bibliograf­skimi podatki in faksimili risb podeljenih evropskih patentov), ESPACE WORLD (zbirka z bibliografskimi podatki in risbami mednarodnih patentnih prijav), ES­PACE-SI (zbirka slovenskih patentnih dokumentov), ROMARIN (zbirka blagov­nih znamk z bibliografsimi podatki in risbami). Zagotovljen je tudi dostop do podatkovnih zbirk Web of Science. Univerzitetna knjižnica Maribor omogoča uporabnikom dostop do podatkovnih zbirk na internetu: COMPENDEX na servisu Engineering Village 2, LISA, MATHSCINET, INIS in Country Report. Univerzitetna knjižnica Maribor omogoča uporabnikom dostop do elektronskih revij založb Emerald, Springer in Elsevier. 8 Poslanstvo knjižnice Poslanstvo knjižnice je zagotavljati knjižnične in informacijske storitve univer­zitetnim učiteljem, raziskovalcem in študentom. Ob tem so njene zbirke in službe na voljo tudi drugim uporabnikom, ki gradivo potrebujejo za izobraževanje, strok­ovno in raziskovalno delo. Univerzitetna knjižnica Maribor kot osrednja univerzitetna knjižnica daje s svo­jo dejavnostjo informacijsko podporo izobraževalnemu, znanstveno-raziskoval­nemu in umetniškemu delu na univerzi, koordinira knjižnično informacijsko dejavnost, koordinira nabavo in ponudbo knjižničnega-informacijskega gradiva ter medknjižnično izposojo na univerzi, koordinira izdelavo bibliografije uni­verze, izobražuje uporabnike o knjižničnem gradivu ter posreduje informacije za raziskovalno in strokovno delo tudi drugim uporabnikom. Kot arhivska knjižnica hrani obvezne izvode knjižničnega gradiva iz območja Republike Slove­nije, kot domoznanska knjižnica zbira, dokumentira in posreduje domoznansko gradivo za mesto Maribor in njegovo širšo okolico. 9 Cilji knjižnice Cilj knjižnice je postati evropsko primerljiva osrednja univerzitetna knjižnica, ki deluje po načelih bibliotekarske vede ter svoj razvoj usklajuje z razvojem znanosti in univerze. Poslanstvo in cilj bo imela knjižnica v prihodnjih letih za temeljno vodilo za delo, ki je namenjeno izobraževanju, raziskovanju in kulturi ter varovanju nacionalne kulturne dediščine, ki je hranjena v obliki pisnega, tiskanega in drugega knjižničnega gradiva. V tej temeljni usmeritvi bo posebna pozornost namenjena naslednjim nalogam: 1. Prizadevali si bomo za nenehen razvoj knjižnice, s ciljem, da bi dosegli kak­ovostno raven razpoznavne in uspešne knjižnice, ki je primerljiva s podobn­imi knjižnicami v Evropi. 2. Tudi v bodoče bomo spremljali razvoj znanosti ter novosti na bibliotekar­skem, informacijskem in drugih področjih prenašali v delovanje in poslovanje knjižnice. 3. Skrbeli bomo za kakovost storitev za uporabnike knjižnice in se trudili izpol­niti njihove potrebe in pričakovanja. 4. S ciljem povečanja kakovosti storitev bomo dopolnjevali organiziranost knjižnice in utrjevali njeno povezanost s fakultetnimi knjižnicami v okviru Univerze v Mariboru. Vodstvo knjižnice se bo moralo več ukvarjati s postav­ljanjem vizije in z analizo. Potrebno bo postopno ločevanje strateškega od operativnega vodenja, kar pa bo daljši proces. 5. Posebno skrb bomo posvečali učinkovitemu gospodarjenju in izkoriščanju razpoložljivih virov ter pridobivanju dodatnih. 6. Z dokončanjem študija nekaterih delavcev in nadomeščanjem upokojenih delavcev se bo izobrazbena struktura dvigovala. Vzpodbujali bomo perma­nentno izobraževanje delavcev. Število zaposlenih bomo povečevali vzpored­no s povečanjem obsega dela in prevzemom novih nalog. 7. Zagotoviti želimo sodobno opremljenost stavbe in uporabnikom ter zapos­lenim omogočiti študij in delo z vrhunsko informacijsko tehnologijo ter pov­ezave s knjižnicami in informacijskimi servisi v Sloveniji in drugih državah. 8. Okrepiti želimo odnose z javnostjo in doseči visoko stopnjo poznavanja knjižnice kot ustanove, ki nudi uporabnikom kakovostne storitve, kot vrhun­ske ustanove na bibliotekarskem področju in pomembnega kulturnega sre­dišča mariborske univerze in mesta Maribora. 10 Načrt razvoja Univerzitetne knjižnice Maribor za obdobje štirih let 10.1 Pravna ureditev Osnova vsake stabilne organizacije je urejen pravni status. Pri urejanju pravnih zadev bomo sodelovali s službami Univerze v Mariboru. Prevzeli bomo pravne akte, ki bodo veljali za vse članice Univerze v Mariboru in v lastni ustanovi izde­lali akte, ki so specifični za knjižnično dejavnost. Potrebno bo oblikovati in spre­jeti naslednje akte: pravilnik o računovodstvu, pravilnik o arhiviranju, pravilnik o avtorskem delu, pravilnik o založniški dejavnosti, pravilnik o varovanju oseb­nih podatkov, pravilnik o varstvu pri delu in druge akte. Prizadevali si bomo, da bo v visokošolski zakonodaji podrobneje opredeljena vloga knjižnic v visokem šolstvu in zastopanost njenih predstavnikov v organih univerze, tako kot je to urejeno v visokošolski zakonodaji drugih evropskih držav. Da bi lahko knjižnice še naprej nemoteno opravljale svoje plemenito poslanstvo posredovanja znanja med avtorji in uporabniki, ki ga opravljajo že tisočletja, je potrebno uskladiti določila Zakona o knjižničarstvu in Zakona o avtorskih pravicah brez razlik glede na vrsto knjižničnega gradiva, v katerem je zapisano. Menimo, da je v Sloveniji tako kot v nekaterih drugih evropskih državah smotrno urediti pravico javnega posojanja in ustrezna nadomestila avtorjem - enotno za vse vrste knjižničnega gradiva in vse vrste knjižnic - v obliki pogodbenih razmerij med financerji knjižnic in avtorji. Prizadevali si bomo, da bo v Zakonu o obveznem izvodu zagotovljena kontinuiteta obveznih izvodov v Univerzitetni knjižnici Maribor. 10.2 Finančna sredstva Za izvedbo razvojnih ciljev bo potrebno pridobiti primerna finančna sredstva. Poleg rednih finančnih sredstev Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Mestne občine Maribor si bomo prizadevali pridobiti tudi dodatna sredstva za nabavo opreme, knjižničnega gradiva in izobraževanje knjižničnih delavcev. Potrebe po namenskih finančnih sredstvih financerjev bomo utemeljevali z anal­izami kazalcev uspešnosti Univerzitetne knjižnice Maribor in drugih evropskih univerzitetnih knjižnic, z rastjo obsega poslovanja in novimi dejavnostmi. Skr­beli bomo za ureditev statusa knjižničnih delavcev in motivacijo v sistemu napre­dovanja. 10.3 Prostori in oprema Po preselitvi v novo stavbo se je knjižnica razširila iz nekdanjih 1000 na površ­ino 11.500 kvadratnih metrov. Prostorske zmogljivosti naj bi po načrtih izpred preteklih let ob letnem povečanju za 30.000 enot zadoščale za več desetletij. Vendar se je kmalu po preselitvi pokazalo precej pomanjkljivosti pri gradbeni izvedbi, ki smo jih pričeli odpravljati, in bomo s tem nadaljevali v prihodnjih letih. Permanentno bo potrebno vzdrževati in dopolnjevati instalacije. Po desetih letih bivanja v stavbi pa je veliko opreme dotrajalo in jo bo potrebno postopoma nadomeščati z novo. Ena prioritetnih nalog bo dokončna ureditev prezračeval­nega sistema, ki je vključena v načrt investicij Univerze v Mariboru. Potrebno bo pripraviti analizo dosedanjega urejanja prostega pristopa in načrt za razširitev, ki bo obsegal tloris postavitve polic po nadstropjih, kriterije za selekcijo gradiva in predlog dokupa polic. Potrebno bo izdelati načrt za ureditev skladišča in do­datni nakup polic za arhivsko gradivo, raritete, neknjižno gradivo in gradivo, ki je namenjeno izposoji. Za arhivsko gradivo bodo nabavljene kompaktne police, ki pomenijo racionalnejšo izrabo prostora. Potrebno bo izdelati načrt širitve či­talniških mest v območju prostega pristopa in iskati notranje rezerve v prostoru s prenosom klasičnih listkovnih katalogov v druge oblike. Potrebno bo izdelati načrt prostora za multimedijsko gradivo. Načrtujemo tudi postopno zamenjavo dotrajanih terminalov in osebnih računalnikov z novimi, saj ta oprema zastari v manj kot treh letih. Nadaljevati bo treba s posodabljanjem računalniške mreže v stavbi in povezave z zunanjimi mrežami. Potrebno bo nabaviti večje število mikročitalnikov za različne dimenzije mikrofilmskega gradiva in pri tem upošte­vati naraščanje povpraševanja uporabnikov po starejših slovenskih periodičnih publikacijah ter arhivsko funkcijo knjižnice. Načrtujemo projekte prenosa zbirk neknjižnega gradiva in periodičnih publikacij nacionalnega in regionalnega pom­ena v digitalno obliko. Nabaviti bo potrebno tudi opremo, ki bo tudi uporabnikom s posebnimi potrebami omogočala dostopnost do gradiva. Med to opremo sodi prioriteno osebni računalnik s skenerjem in tiskalnikom za Braillovo pisavo za slepe uporabnike. Knjižnica mora postati prijazna za vse uporabnike, tudi tiste s posebnimi potrebami. Med uporabniki knjižnice ne sme biti nikogar, ki zaradi drugačnosti ne bi mogel vstopiti. Nabaviti bo potrebno opremo, ki bo pomenila racionalizacijo v poslovanju knjižnice ter prihranila čas uporabnikom in knjižničnim delavcem. Med to opremo sodi prioritetno knjigomat, s pomočjo katerega lahko uporabniki sami evidentirajo izposojo in vračila knjig. Izpopoln­iti pa bo treba tudi sistem varovanja stavbe in knjižničnega gradiva. 10.4 Kadri Eden izmed bistvenih pogojev za dobro delovanje knjižnice so kadri. Zastavljene kratkoročne in dolgoročne cilje lahko dosežemo samo s primerno kadrovsko politiko. Prizadevali si bomo za čim popolnejšo uresničitev načrta zaposlovan­ja. Kazalci dokazujejo, da poslovanje knjižnice raste. Posebno izrazita je rast na področju storitev za uporabnike, kar je skladno s trendi v univerzitetnih knjižnicah drugih držav. Knjižnica načrtuje tudi nove dejavnosti, med njimi Fran­cosko čitalnico, sodelovanje pri projektu gradnje podatkovne zbirke starejših tiskov v evropskih knjižnicah, digitalizacijo dokumentov, elektronsko dobavo dokumentov, nove programe izobraževanja uporabnikov, nove oblike stikov z javnostmi, založniško in publicistično dejavnost. Knjižnica potrebuje visoko izobražene kadre z bibliotekarsko izobrazbo kot tudi specialiste različnih strok. Bibliotekarski kadri, ki študirajo na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so primerni za delovna mesta na izposoji, medknjižnični izposoji, katalogizaciji, informacijski službi, pri izobraževanju uporabnikov in nekaterih drugih mestih. Za strokovne referente pa je potrebno poznavanje stroke, za katere gradivo so odgovorni. Per­manentno izobraževanje bomo izvajali z obiski seminarjev in tečajev ter pova­bili uglednih bibliotekarskih strokovnjakov iz Slovenije in tujine. Da bo knjižnica pripravljena na izzive prihodnosti, bodo potrebne različne oblike izobraževanja, poleg bibliotekarskih in informacijskih, tudi managerska. Na osnovi sprejetih Meril za sofinanciranje študija ob delu bomo spodbujali delavce k podiplomske­mu izobraževanju. Naš cilj v prihodnje je povečati občutek pripadnosti vseh delavcev knjižnici in Univerzi v Mariboru ter jih motivirati , da bi delali z veliko odgovornostjo in ustvarjalnostjo. 10.5 Nabava in obdelava knjižničnega gradiva Tradicionalni vidik knjižnice kot skladišča knjižničnega gradiva bomo dopol­njevali s sodobnim vidikom knjižnice kot informacijskega središča, katerega primarna funkcija je zadovoljiti informacijske potrebe uporabnikov ne glede na to, ali informacijske vire hrani v svojih prostorih ali jih posreduje od drugod in ali so nabavljeni vnaprej za skladiščenje ali pa so dostopni v obliki licenčnih pogodb. Ena izmed najpomembnejših nalog knjižnice bo usmerjanje prehoda od tradicionalnih k sodobnim oblikam ter vzpostavitev optimalnega ravnotežja med ekonomičnostjo in učinkovitostjo. Skrbeli bomo tudi za kakovostno izgradnjo temeljnih knjižničnih zbirk in posebnih zbirk ob upoštevanju pedagoških in raziskovalnih programov Univerze v Mariboru ter domoznanske funkcije za območje severovzhodne Slovenije. Prizadevali si bomo zagotoviti dostopnost do starega gradiva in raritet tako, da bodo originalni dokumenti arhivirani in tako ohranjeni za prihodnje generacije, kopije na novih nosilcih pa na voljo sedanjim uporabnikom. V sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico in Institutom informacijskih znanosti bomo nadaljevali z izgradnjo integriranega knjižničnega sistema. V knjižnično prakso bomo uvajali mednarodne standarde in novosti na področju katalogizacije in klasifikacije knjižničnega gradiva. Organizirati pa bo potrebno tudi permanentno inventuro knjižničnega fonda in vrednotenje vsega pridobljenega knjižničnega gradiva. 10.6 Domoznanska dejavnost Domoznanska dejavnost obsega naloge na področju obdelave domoznanskega gradiva in informacij. V prihodnjih letih pričakujemo nadaljevanja trenda nar­aščanja povpraševanja uporabnikov po informacijah s področja domoznanstva. Nadaljevali bomo s povezovanjem v sistem COBISS. Enote iz domoznanske zbir­ke bomo z razstavami in priložnostnimi publikacijami predstavljali javnosti. 10.7 Delo z uporabniki Izposojevalna služba v okviru enote za delo z uporabniki je služba, s katero je vsakodnevno v stiku največ uporabnikov, in velikokrat si na osnovi vtisov te službe ustvarijo sliko celotne knjižnice. Zaradi tega nameravamo v prihodnje posvetiti veliko pozornost permanentnemu izobraževanju delavcev na knjižničnem, informacijskem področju in na področju stikov z javnostjo. Poslovanje pa nameravamo racionalizirati z uvedbo knjigomatov, ki bodo de­lavce razbremenili nekaterih rutinskih opravil, in se bodo tako lahko posvetili zahtevnejšim storitvam za uporabnike. Pričakujemo, da bodo medknjižnična izposoja, informacijska služba ter enota strokovnih referentov v prihodnje, zaradi nadomeščanja tradicionalnih oblik knjižničnega gradiva z elektronskimi, sooče­ni z velikimi spremembami. Te spremembe bodo povezane s spremembami v ponudbi založnikov na eni in potrebami uporabnikov na drugi strani. Spremem­bam se bo treba prilagoditi s fleksibilno organiziranostjo in posodabljanjem in­formacijske opreme. Posebno skrb pa bo treba posvetiti izobraževanju delavcev in uporabnikov knjižnice na novih področjih. 10.8 Razstavna in prireditvena dejavnost ter stiki z javnostjo Nadaljevali bomo z letnim načrtovanjem razstavne in prireditvene dejavnosti. K razstavam in prireditvam bomo pritegnili več sodelavcev iz knjižnice kot tudi zunanjih sodelavcev. Razstave bomo postavili ob vseh jubilejih, ki so pomem­bni za knjižnico, Univerzo v Mariboru in mesto Maribor. Načrtujemo tudi izde­lavo celovitega sistema informiranja javnosti. 10.9 Knjižnični informacijski sistem Univerze v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor se kot osrednja knjižnica Univerze v Mariboru povezuje s fakultetnimi knjižnicami v sistem, ki omogoča informacijsko funkc­ijo, pedagoško funkcijo, bibliografsko funkcijo in arhivsko funkcijo. Knjižnice Univerze v Mariboru se morajo odzivati na povečan obseg raziskovalnega dela in na nove študijske programe z večjo informiranostjo z rezultati raziskovanja na sorodnih ustanovah doma in po svetu, z ustrezno ponudbo informacijskih virov ter povečanjem njihove dostopnosti preko univerzitetne mreže CD-ROM, osred­njega računalnika, ki je instaliran v Univerzitetni knjižnici Maribor in interneta. Funkcijski povezanosti vseh knjižnic na univerzi bo postopoma sledila tudi povezanost v organizacijskem smislu v obsegu, ki ga bodo želele in potrebovale. Strateška vprašanja knjižničnega informacijskega sistema Univerze v Mariboru bomo obravnavali na sejah Komisije za knjižnični informacijski sistem pri Sen­atu Univerze v Mariboru, operativna pa na rednih mesečnih sestankih vodij knjižnic. 10.10 Sodelovanje s knjižnicami, informacijskimi servisi, strokovnimi društvi v Sloveniji in tujini Načrtujemo razširitev sodelovanja z Oddelkom za raziskave in razvoj in Državno matično službo Narodne in univerzitetne knjižnice, Centralno tehniško knjižnico, Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Institutom informacijskih znanosti pri skupnih projektih na bibliotekarskem in informacijskem področju. Sodelavce bomo spod­bujali pri aktivnem sodelovanju v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije ter objavami v njenih strokovnih glasilih. Sodelovali bomo v bibliotekarskih organ­izacijah LIBER, ELAG in IFLA, na posvetovanjih, ki jih bodo organizirala združenja bibliotekarjev v sosednjih državah. 10.11 Geslo Univerzitetne knjižnice Maribor Geslo Univerzitetne knjižnice Maribor se glasi: Vrhunska tehnologija v hiši pri­jaznih ljudi. 11 Sklep Kakovost univerze se presoja po kakovosti njenih knjižnic. Da bi knjižnice k temu res prispevale, jim je treba zagotoviti ustrezen pravni status, ki je osnova vsake stabilne organizacije, ter ustrezne kadre, finančna sredstva in prostore. Potrebe po knjižnicah izražajo odnos univerze do ciljev iskanja resnice, širjenja znanja in bogatitve duha. Priloga: Slika 1: Usklajenost ciljev sistema s cilji okolja Slika 2: Stopnja zadovoljstva s knjižnico Slika 3: Podsistemi univerzitetnega knjižničnega sistema Slika 4: Matrika povezanosti strokovnih referentov s podsistemi univerzitetnega knjižničnega sistema Slika 5: Organigram organizacijskih enot (1) Slika 6: Organigram organizacijskih enot (2) Slika 7: Organigram organizacijskih enot (3) Slika 8: Organigram organizacijskih enot (4) Slika 9: Organigram organizacijskih enot (5) Citirani viri 1. Abbott, C. (1994). Performance measurement in library and information services. London: Aslib. 2. Ambrožič, M. (1992). Model bibliotečno informacijskog sustava ljubljanskog sveučilišta. Varaždin: Fakultet organizacije i informatike. 3. Ambrožič, M., & Kokole, J. (1995). Modeli univerzitetnih knjižnic oz. njihovih knjižničnih sistemov. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 4. Bertalanffy, L. (1968). General systems theory. New York: Brazilier. 5. Dolgan-Petrič, M., & Pečko Mlekuš, H. (2002). Slovenske visokošolske knjižnice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 6. Foskett, D. J. (1972). Information and general system theory. Journal of librarianship, 4 (3), 209. 7. Genaway, D. C. (1984). Integrated on-line library systems. New York; London: Knowledge industry publications. 8. Glazer, J. (1963). Domoznanska tradicija in naloge pokrajinskih knjižnic. Knjižnica, 7 (3-4), 111-119. 9. Jelušič, S. (1992). Struktura i organizacija knjižničnih sustava. Zagreb: Filozofski fakultet. 10. Kajzer, Š. (1999), Management kot proces, inštitucija in inštrumentalni sistem. Revija za management in razvoj, 1 (2), 13. 11. Kralj, J. (1998). Temelji managementa in naloge managerjev. Koper: Visoka šola za management. 12. Luhmann, N. (1981). Teorija sistema. Zagreb: Globus. 13. Odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (1994). Uradni list Republike Slovenije, 82, 5088. 14. Odlok o preoblikovanju Univerze v Mariboru (1994). Uradni list Republike Slovenije, 82, 5092. 15. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (1996). Uradni list Republike Slovenije, 56, 4642. 16. Statut Univerze v Mariboru (1995). Maribor: Univerza. 17. Statut Univerze v Mariboru (2000). Maribor: Univerza. 18. Treven, S. (1998). Management človeških virov. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 19. Univerzitetna knjižnica Maribor 1903-1978 (1978). Maribor: Obzorja. 20. Zakon o knjižničarstvu (1982). Uradni list Republike Slovenije, 27, 1747. 21. Zakon o knjižničarstvu (2001). Uradni list Republike Slovenije, 87, 8685. 22. Zakon o visokem šolstvu (1993). Uradni list Republike Slovenije, 67, 3301. 23. Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1993) in stoletnici rojstva Janka Glazerja (1893-1975) (1993). Maribor: Univerzitetna knjižnica. Dr. Irena Sapač je zaposlena v Univerzitetni knjižnici Maribor kot ravnateljica knjižnice Naslov: Gospejna 10, 2000 Maribor Naslov elektronske pošte: irena.sapac@uni-mb.si 148