Spcdhtone In ■bhnnamrnto postale — PoStnlna plačana v jotovtnl Cena cent. 80 ^privmttm Liuniun* Kunumrv* ulica J. Tfleioo fc <1 22 « « »I J< mseram xJdriefc Liumiani. Kutcimtev« ulica S - I eletnr b M & <1 2t ''"Oruinia nr*to l.iuMlanska cesta 42 H-^uni a LiuhlMimki poKranfM on poStno ?ek»vne«n avndt ti p »41» a >sral< kmt kralji* Srrvi7i« t nntt nri N« <1 MIH • /KI Jl-f.iNH. 11 iH«" I V( ca .KUM n Ki ■faliit io >n«/em*»*» 'm» 'Ufjfw Piihhliru« itaiMn« > A Mil ANO (J t e d o • ♦ i » o Ltubl tiru l*ucciniirv» ulica Itn i teletoo »tet. 22 M-2? <1 24 B o Hupi«' > « o» mfno CONCthi>K»NARIA tM I l SIVA oei la pul»- blicill dl pcoventeno italiana »d eMera : (Jnmnt PuhMirifi Italiana S A MM AVO Živahno izvldniško delovanje v Tunisu Zavrnfen napad sovražnikovih oklopnih voz — Malta Č^Jvna bstmbardiratia — Potopljen sovražnikov parnik Glavni stan italijanskih Oboroženih sil n objavil 28. januarja naslednje 978 vcjno poročilo: V TrVportaniji ni b?lo pomembnih ak-c i: nemški love; so v boju sestrelili 5 >Cur- f/«sov«. V Tunisu oživljen- tzvidnišk0 delovanje z obeh strani; sovražna oklopna sredstva s:> bila odbita s strojniškim ognjem. Pomorsko oporišče v La Valletti (M.ilta) j. bombardiral neki naš l. ialski oddelek. Britancka letala s izvršila polete naonemu vojnemu taboru ki se bo iahko posluži! pomorskih oporišč na Atlantiku da b! preprečil promet sovražniku in poslal z njih orožje in vojake na operacijsko področje«, nakar je izrecno dejal, da bi moglo »azorsko otočje od trenutka do trenutka spremeniti svojega gospodarja in pasti v roke združenih narodov«. Severnoameriški admiral je še piipomnil, — seveda brez poznavanja zemljepisja in zgodovine, — da predstavlja Azorsko otočje strateška oporišča, ki nadzirajo življenjsko važna pomorska pota. V rokah Zedinjenih držav. Anglije in Brazilije bi mogle te postojanke tvoriti mogočne trdnjave za obrambo in za zavojevanje novih oporišč s katerih bi bilo potem mogeče napredovati proti Iberskemu polotoku, ko bi napočila ura »drugega bojišča«. Portugalska, je dodal podadmiral se trenutno nahaja v kaj kočljivem položaju: nedotaknjenost njenega ozemlja ln njena politična neodvisnost bi utegnili biti pod vplivom okoliščin in strateškega položaia vojne. Svoj govor je podadmiral zaključil z izjavo, da bi mo"do sodelovanje Brazilije dovesti do uresničenja zavezniškega načrta. To pot kakor smo rekli, ne govori več Batista. operetna figura, temveč severnoameriški podadmiral ki slovesno zatrjuje, da Azorsko otočje ne bo več pripadalo Portugalski. temveč bo celo odskočna deska za invazijo v Evrcpo ki naj bi se izvršila preko obeh mostišč. Portugalske ln Španije Španija in Portugalska pa sta na to odgovorili z »iberskim blokom«, z napovedjo, da se bosta v vsakem primeru uprli z orožjem proti poskusu invazije. Ta nesramna objava zavzetja Azorskega otočja je sicer ameriškega izvora, toda prva odkritja o tem je napravil neki dunajski list. ki je razširil vest. da ima Anerlija iste piratske namene Ta odkritja je že 5. decembra 1937 napravil dunajski list »Neu-es Wiener Journal«, ki je tedaj iz Pariza objavil naslednjo vest: »Iz važnega deku-•nonta. ki °ra ie prvi lord angleške admira-iitete naslovil na visoka povellništva angleškega brodovja izhajajo zaskrbljenost in načrti Anglije glede na mednarodni politični in pomorski pclcžaj. Dokument je izredne važnosti spričo njegovih navedb o angleških namerah v bližnji bodočnosti. Okrožnica se zaključuie z oimzkn. da namerava angleška vlada v primarnem trenutku priključiti svoji posesti Palestino in Azorsko otočje, zlasti otok Horta (Fayal). Angleška vlada si hoče s tem zago-oviti svobodo atlantskih pomorskih poti, to pa zaradi zelo nevarne možnosti, da bi se tega otočja oos'uži'3 kaka sovražna sila kot oporišča za podmornice, medtem ko je na drugi strani le malo verjetnosti, da bi bil mogoč v tem vprašanju sporazum s portugalsko vlado samo. Dokument, za katerega so zvedeli v nekaterih mednarodnih vojaških krogih ln o čigar verodostojnosti ni nikakega dvoma, je zbudil velik vtis.« Kakor vidimo ne gre terej, kakor bi se moglo zdeti prvj hip. za ameriški načrt, temveč za tipično angleško nakano, saj je bil napravljen že v decembru 1. 1937. torej takoj po abesinski vojni (Corriere della Sera.) It Hitlerjevega glavnega stana, 27 jan. s. Vrho\ no poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje zredno poročilo Nemške podmornice s potopile v Sredozemskem morju in v Severnem morju 6 ladij s skupno 28.000 tonami, ki so pripadale majhnim, a močno zaščitenim oskrbovalnim konvojem. Na Atlantiku so podmornice nadalje uničile kljub velikim viharjem med Grenlandijo in ekvatorjem 10 ladij s skupno 75.000 tonami. S tem je sovražnik izgubil 16 ladij s skupno 103.000 tonami. • Berlin, 27 jan s Glede izrednega nem škega poročila o uspeh.h nemških nodmor-nic se doznavajo iz vojaškega vira nasled r ie podrobni>sti: Podmornice nadahujeio svoj* zmagovita pmtovan ,a z napadi na močno zaštitene so vražne konvoie od Atlantika d-u Severnega in do Sredozemskega moria Na naivečiem pnzumSču borb snem«»fioAa o napadt na kako sovražno brodor rčajoč nerede in spore med Angleži. Amenčani ;n degoisti v t« h dveh državah Mcnkva se naslan'a v obeh državah na komunistično stranko, ki ie biln svoj ca« razpu"čera. zdaj pa je zopet 7akon'to •^riznena. M^~kva se poslužuje tudi pazn h Iruffih or^anizac j. To delo pa med prebi-a'stvom Bližnjega vzhoda ni n»lpre'o na icfoden si>re;em Predvsem so tu pripadnik' Val'šev?zrna Zid je, ostali sledbenik: iaio iz Armencev in razn h etničnih skupVi žive v silabih razmer'h in jih nror-a^nnda '-omuni&tičn;h obl -ub kmalu navduši Tudi Pai'ecti.m ima botliševizem svoje zaščitnike v Z;d;h. A robci po so odločno proti moskovski kkolog:.jd in propagandi bkoijena večja sovražnikova skupina. Oil 28. novembra je b'lo na tem področju un'-6?n'h 515 oklopnih voz, privedenih mnogo ujetnikov ter ogromno plena, predvsem tpžlieira "n lahkega pehotnega orožja in tudi drugih vojnih potrebščin. Krvave iz-g^ube sovražnika so b'le Izredno velike. V b't.ki ob Ladoškem jezeru je sovražnik obnovil na š roki fronti svoje napade 7. motori7.iransnni in pehotnimi s'limL, vendar je b"l p vsoi krvavo zavrnjen ln je ; izgub i pri tem 19 oklopnih voz. V severni Afriki obojestranska živahna delovanje 'zvidn'ških oddelkov. Pristanišče v Alžiru je bilo pon vno hudo bombardirano. Ena tr-rovska ladja in skladišče vojnih z?log <=ta začeli goreti. Nemški lovci so razkropli na tun ško-biH.jsk^m obmejnem področju motorizirane dde'ke sovraž-nVka ln sestrelili brez lastnih izgub £ sovražnih letal. Poskusi, da bi angleška legala podnevi napadla področje ob Nemškem zalivu, so se po zaslugi protiletalske in lovske obrambe končali z velikimi izgubami za sovražnika Osem štirimotornih bombnikov sn še neko drugo sovražno letalo so sestrelili lovci in protiletalski topnlčarji z rtv rja. Pri nočnih napadih na zapadno nemško ozem'je je 5melo civilno preb valstvo izgube. Na jzvnlh poslopjih, kult,urnih zgradbah ln bolnišnicah, kakor tudi v stanovanj-rk'h predelih je b'la povzročena znatna šk^da. Pr« teh napadih je bJo sestreljenih 6 b mbnikov. Srditi ts3|i v Stalingrada in pri Vcrsnežu Berlin, 27. jan. V Stalingradu nemška 6. aimada vztraja v oJporu, ki ni samo najvišje očitovanje vojaškega luha, marveč je tudi koristen čin: tel j v splošnem okviru bitke na vzhodu. Obleganci niso samo ponovili epopeje, ki so jo napisali nemški vojaki v L.'ngemarcku med prvo svetovno vojno, marveč vežejo tudi nekoliko sovjetskih armij, ki kljub surovemu pritisku množice ne morejo ukloniti hrabrih branilcev. Prazno je, ako sovjetska vojna poročila javljajo o zopstni osvojitvi mesta, ki nosi ime po rde Jem diktatorju. Nemška vojna zastava še vedno vihra na glavnem poslopju v S-alingradu, na centrali glaso-vite državne politične uprave. Po današnjem poročilu nem?kega vrhovnega poveljništva so se nemške in zavezniške čete v ježevem položaju na Vc'gi »z nohti« oprije!e kupov razvalin in se tam brez razlike čina ail posebnega izvežbanja upirajo nep/estanim napadom sovražnika, toda ta odpor ni samo pasiven, kakor lo-kazuje ena izmed najnovejših epizod borbe na bregu Volge. Večji skupini sovjetskih sil se je bilo posrečilo prodreti med kupe ruševin, pa je b;la napadena in razp.šena. žilava obramba staHngrsjsklh junakov zaposluje in veže sovjetske sile, ki bi lahko posegle v boj na drugih področjih fronte ter oviiale operacije skrajševanja fronta, ki jih je odredilo nemško vrhovno poveljništvo in ki potekajo v redu. Manever, ki ga izvajajo nemške čete sedaj na Kavkazu in ki bo Nemce privelel do zaporne črte, ležeče nekoliko v ozadju, spominja na neko drugo operacijo te vrste, ki so jo nemške čete izvršle na za pa dni fronti v prvi svetovni vojni, ko se je Culo o velikanskih pripravah Ang'ežev ln Fian-cozov za napad na najsrednejši lok, ki ga je tvorila nemška fronta v Franciji. Takrat st3 se Hindenburg in Ludendorff odločila, da povlečeta fronto nekoliko nazaj, predvsem z namenom, la bi sovražnik izvršil svoj napad v prazno, v drugi vrsti pa tudi zato. da bi ga prisilili k ponovitvi svodih priprav Ta nemški manever je bil Izvršen z največio točnostjo ter v taki talnoeti, da sovražnik ni niti slutil, kaj se godi pred njim. Manever je znan pod nazivom »Albe-rich«, to je Ime neke wagnerske osebe, ki je imela čep'co (Tarnkappe), ki jo je napravila nevidno. Kar se tiče drugih odsekov, ima vettka borba na vzhodu še eno ognjišče na področju Voroneža. Iz nemških uradnih poročil in iz 1 opisov vojnih poročevalcev je razvidno, da so bili tu sovjetski napadi, če ne že gladko odbiti, pa vendar ustavljeni še pred nemškimi črtami. Tu se ustvarja nova nemška obrambna fronta. Z drugimi besedami, ti sovjetski sunki, za katere je rusko poveljništvo zbralo nove kem prenosu središča ruskih napadov in v tem je tudi potrditev, da je bil prvi naskok boljševiških čet v odseku Voroneža zairžan. V pogledu oorbe v Sulingradu in pri Voronežu sc dogodki, ki se azvijajo na ostalih delih fronte, v trenutku man;,se važnosti, z euino izjemo nemšk.h akcij med Maničem in Donom, ki so se še nadalje in zelo uspešno raztegni"? proti severu. Junaški odpor branilcev Stalingrada tvori tudi danes predmet občudujočih razprav v tukajšnjih vojaških krogih in v tukajšnjem tisku. Med ruševinami mesta, ki je postalo brezobličen kup razbitin, se nemški vojaki skupno z romunskimi in hrvatskimi oldelki Dijejo kakor levi. Breme napora jih ne more ukloniti. Možje, ki tvorijo jedro obkoljenih polkov v Stalingradu, so oni vojaki, ki so se udeležili vseh borb v Rusiji od prvih začetkov, ki so porazili sovjetske vojske ob Dnjepru, Doncu in Donu, ki so vzdržali rusko ofenzivo v pietekli zimi in ki ao prvi siopili na tla mesta Stalingrada. Ti možje so dan za dnem prevalili v večnih bojih do 60 km po razbeljeni stepi. Iz merodajnega vina se je zvedelo, da je sovjetsko poveljništvo z namenom, da bi na.omestilo v prejšnjih bojih zdesetkova-ne divizije s svežimi četami, sklenilo vreči v borbo cele čete, sestavljene iz obsojenih zločincev in političnih p.estcpnJiov. Od nekega p^.ka 1.400 mož, ki je 25. januarja napadel nemške postojanke v odseku pri Rževu, sta bili vsaj dve četi sestavljeni iz degradiranih častnikov sovjetske vojske. Ta° napad se je seveda ponesrečil z velikimi izgubami za sovražnika. (Piccolo) Odbit napad ameriških bttnbnlkav Berlin, 28. jam. s. Včeraj so ameriški težki bombniki napadili ozemlje Nemčije ob ugodnosti nizkih oblakov. Iz pristojnega vira se doznava jo naslednje podrobno«; i: Nemški lovci, ki so takoj ugotoviti pripadnost bumbnkov. so prestrog.' nad Nemškim zal vom sovražno skupine ti pr -ili pio.e, ki so le.eli zelo visoko, da so odvrgli svoje tovore bomb, ki so padic po vtčiini v vodo. Protiletalsko topništvo letalstva in mornarice je s lovito otostre jevaio sovražno skupino. Po doslej ^ pr apelih vesteh je bilo sestreljen h 8 težkih amer;č4«Ji bombnikov. Lahko se nada-lje računa, da nadaljnja letala niso mogla dooeoi svojih oporbč zaradi hudih poškodb Nekaj bomb, k; so padile na stanovanjske okraje, 'e ub lo nekaj ljudi med civiin m prebivalstvom. Škoda na hišah je neznatna. I st »časno je druga skupina bombnikov skušala izvesti diverzijsk.i poet, da bi zavedla si-ie nem ke protiletalske obrambe. Manever se je popolnoma izjalovil Snooi je nekaj anglelk h bombnikov teroristično napotilo dansko prestolnico. Sovražna letaila so odvrgla na mestnem podr.čju Kodanja rušilne bombe, ki so zahtevale žrtve med c vilnim prebivalstvom Protiiletai-sko topli'štvo je sestrekdo nekaj napadajočib letaL Dokazi o ruski napadalni politiki Monakovo, 27. jan. s. »Miinch. Neuesta Nachrichten« pišejo, kako je Sovjetska Rusija v mirnem času prikrivala ostalemu svetu svoje priprave in namere, ter po-■ udarja, da se je ta manever pričel s sp.e-I minjanjem imen najvažnejših mest in z ! industrializacijo ostalih mest kakor Vo-j roneža in Stalingrada, bivšega Caricina, • vse v največji tajnosti. Nalaljnji prPjub-; ljen način maskiranja je bilo naznanj:nje odkritij novih premogovnikov, petrolejskih J" ------ I--- —----------- ------'"J ------- t----------- množice ljudi in nove množine materiala, j vrelcev, ležišč železa itd., ne da bi se na- _i ____i _ -i___ xi j .1 „ x__Jt_ t.Al.IL —Z ___j_ i» i___ i: .3 _ u« »— i-^-i nn iiefiroi-iH niso mogle doseči določenih strateških ci ljev ter jih je treba smatrati v sedanji fazi borbe za brezpomembne. Iz poročil iz nemških vojaških virov je razvllno, da se boji pri Voronežu se:laj ne razvijajo samo južnozapadno od omenjenega mesta, marveč tudi n-5 severoza^adu V teh boj'h uporabna sovjetsko pove1 j->'štvo mnogoštevilne divizije. Laliko se tedaj govori o neka- vajali kraji, da bi na ta način ustvarili zmedo g'ede stvarnih industrijskih sposobnost države. Skrbno so se prikrivale tvor-nice orožja, ki so nastajale povsod, in nove strateške železnice, zgrajene na severu in na vzhodu Rusije, katerih v zemljevidih niti niso označili. To so bili sistemi in manevri v službi premišljene napadalna politike in politike podlosti in strahopetstva. Byti o obrambni vojni Finske Finske izgube so mnogo manjše kakre L 1941 — Ugoden razvoj gospodarskega položaja Helsinki. 27. Jan. s. V govoru ob otvoritvi parlamenta je predsednik republike Ryti izjavil med drugim: Naša obrambna vojna proti Sovjetski zvezi, ki je postala po doseert front lz leta 1941. pozicijska voma z edinimi varijan-tami sovjetskih poizkusov prodora, ki so bili vsi junaško odbiti, ter z našimi akcijami zopetne zasedbe siursaarijskih ln ti-tarsarijskih otokov nam je omocoflla. da smo zabeležili mnogo manjše izgube kakor 1. 1941. Predsednik je notem t>oii^«>rll fl* po med Fln®ko in An<*M1o ter njenimi doml-njoni nadaljevalo vojno stanje, ki pa nI privedlo do oboroženih spopadov. Z ostalimi državami so ostali odnosi Finske ne-snremenjeni Predsednik republike je ugotovil. da so bili srečno obvladani težki problemi. med drugim financ ln r--.--ro^--«--nja denarja in sicer z učinkovitim sodelovanjem vlade In npr'em--t^ » cp » in Mppila se Je oskrba oboroženih sli, ne da bi bila za-nemariena prehr^^a nareda žetev je bila zadovoljiva v primeri s prelšnilmi. tudi zaradi povcč^nia obdelane zemlle. toda kljub temu obstojajo neizbežna nihanja v industrijski proizvodnji. Glede trgovine z inozemstvom je predsednik zatrdil, da poteka zadovoljivo, upoštevajoč sedanje okoliščine. Največ trgovske izmenjave je z Nemčijo, nato pa po vrsti z Dansko, švedsko. Italijo in Madžarsko S temi državami se blagovna izmenjava še naprej znatno razvija. Predsednik republike je nato omenil pomoč švedske v skrbstvu za pohabljence ln finske otroke. Krcnko nomoč so nudile v tem pogledu tudi Danska. Nemčija. Švica ln Madžarska. Govornik je zaključil z omejitvijo vprašanj, ki se srečno rešujejo, kakor n. pr. popravljanje voine škode ln vrnitev odseljenega prebivalstva v osvobojene kraje. Berlin. 28 j^n. s. Nekateri tukajšnji dnevniki sc epom n-ajo z izrazi siimnat ie in prisrčnosti 25. obletn ce finskega boja zc^er WjŠTevizem. Vsi listi opisu ejo d^ijcdk© 28. januarja leta 1918 in proslavi a'o teda-•va junaška del.3 f nckih domc,luibov Pri 'em podčrtavajo da je usola hontela da ^Tici Se enkraf na krvavem boinem rolju na vzhodu s svojim' nemsk mi tov a n^i »toni'o v boj prosti skumiemu sovražniku, ki ie srm-opito-noisti Finske 25 let neprestano sbreged po življenju. Porazen odmev Rooseveltovega in Churchillovega sestanka v Casablanci Anglosaška Javnost Je močno razočarana nad negativnim pjtekom konference Rsm, 23. jan. s. Ves mednarodni tisk piše v svojih prvih komentarjih o negativnih rezultatih sestanka v Casablanci ter posebno opozari-> na odsotnost Stalina ali njegovega zastopnika, kar kaže po splošnem mnenju ponovno, da rdeči car noče niti slišati o bodoče evropski ureditvi, kakor so si jo zamišljali v Londonu in Wa-shingtonu, ter ne smatra za primerno in koristno odkriti svojih namer. Zlasti tisk v nevtralnih državah podčrtava, da se je sestanek s polit čne "a stališča popolnoma izjalovil, zaradi česar se je Churchillu samemu zdelo potrebno izjaviti, da je samo njegovo osebno prijateljstvo z Roosevel-tom omogočilo ureditev raznih vprašanj, ki bi nicer morala ostat.1 nerešena. Omenjajo nadalje, - kriteriji prilagoditve kočljivemu poiožaiu vplivali na izbire kraja za sestanek c^n^tvi] to pot ^ i m gel potovat-; v Arr>p-;i-t na raport k svojemu go:podarju. Nainnineiše vprašanje, ki ga je bilo treba skušati reš:ti. ie b'Y pomirjeni?, vsaj navidezno, zaradi kaotičnega položaja v Francoski severni Afriki. Glede spora za vodstvo severne Afrike, ki se je pokazal od prvega dne med Londonom in Washirgtonom, je zlasti v tanger-skih krogih razširjeno mnenje, da še nikakor ni poravnan. Podčrtava jo celo, da je dal Roosevelt poziv maroškemu sultanu. naj ga obišče v Beli hiši. potrdilo, da nameravajo Zcdinjene države tudi v do-dočnosti prevladovati na tem ozemlju. Mednarodni tisk tudi smatra, da se Churchill pripravlja za novo potovanje v Moskvo, da bi skušal spraviti zlobnega Stalina iz njegovega trdovratnega osamljenja. Berlin, 28. jan. s. O sestanku Roosevelta in Churchilla v Casablanci piše Politično-diplomatska Korespondenca naslednje: i>Sama agencija Reuter je bila prisiljena zabeležiti veliko razočaranje londonskih političnih krogov zaradi skoro negativnega uspeha razgovorov obeh državnikov. Res važna vprašanja se na konferenci niso pojavila, kakor sta upala in pričakovala ameriški in angleški narod. Tudi odsotnost Stalinova, ki ni na sestanek poslal niti svojega zastopnika, je še bolj ukoreninila v svetovni javnosti sicer že staro misel o popolnem nezanimanju, ki ga kažejo vladajoči sovjetski krogi za bolj ah manj programatične in teatralne izjave svojih zaveznikov«, v poglelu teatralnosti pripoveduje korespondenca, da sta bila Churchill in De Gaulle potisnjena pred fotografsko lečo, ko si stiskata roko kot dva stara prijatelja kakor, da komaj čakata, da bi se tudi objela in izmenjala cel niz prijetnih kretenj. Poučno je, da so se dali Francozi obenem z Maročani porabiti za to, da za-dovolje željam svojih angleško-ameriških gospodarjev. Nezalovoljstvo z uspehom sestanka je tem očitnejše, ako se podrobno prouče ocene angleškega tiska in ako se upoštevajo mnoga njegova vprašanja. Nemška agencija poroča o nekoliko kritikah britanskega tiska glede slabega uspeha sestanka in zaključuje: »Kljub vsemu pa je Roosevelt le lahko govoril o državah trojnega pakta, o bodoči brezpogojni kapitulaciji kakor, da je pooblašečen izjaviti to v soglasju z ostalimi načelniki zavezniških sil. Pri tem je seveda pozabil, da nikake besede ameriškega predsednika ne b*do mogle vplivati na razvoj položaja, še mani pa zavreti zmago držav trojnega sporazuma. Budimpešta*, 27. jan. s. Sestanek v Casablanci, beleži madžarski tisk, ne nudi dokaza trdnosti in skupnosti med anglosaškimi silami in boljševiško ter zavezniško Rusijo. Stalin je hotel, piše poluradni »Pester Lloyd« s svojo odsotnostjo poudariti, da ne namerava upoštevati posebnih interesov anglosaških sil Stalin se počuti varnejšega v Kremlju kakor na sestanku z anglosaškimi silami. Stalin skuša, kakor je videti po vsej njegovi politiki, izbiti prelnost podpiranja, ki mu ga nudi anglosaška plutokracija, ne da bi sam v čem popustil. _ Lizbola. 28. jan. s. Iz New Yorka poročajo. da stalno odklanjanje udeležbe na se-Stanku Roosevelta in Churchilla zbuia obupne domneve v ameriških novinarskih in političnih krogih. Vsi pripisujejo "temu dejstvu velik pomen in nihče ne verame v razlog. ki je ba! omenjen v uradnem poročilu o sestanku v Casablanci. Zatrjujejo, da Stalin ni hotel biti niti zatopan ter je smatraj za nepotrebno, da bi poenho\vera. Kar se t:če Kitajske, po-očijo o razočaraniu kitajskim krogov v Washinstonu, ker je Cangkajšek dob;l samo nedoločene obljube. Lizbona. 27. jan s. Po sestanku v Casablanci je Churchilli izrazil svoie obžalovanje. ker Stalin in Čangkaišek nista biila navzoča. Prav tako je svoje obžalovanje izrazil zaradi tecja javno tudi Wendeil! VVill-kie. Tudi londonska lista »DaMv Ma'!« in »News Chronicle« sta se pridružila temu mnenju. Tokio. 27. jan. s. Lista »Asahi« in »Mai-n'ki« objavljata prve kratke komentarje o konferenci v Casablanci in podčrtavata. da uradno poročilo, ki je bilo obiavljeno* po konferenci, vsebuje samo splošne predloge Oba lista poudari a ta nadalje da se lahk-. po poročilu sklepa z gotovostjo, da spor med Giraudorn in De Ganllom ni bil urejen, čeprav sta se udeležila pogajanj oba anglosaška šefa s svojim pompoznim spremstvom. Stockholm, 27. jan s. Vtis, ki vlada v mnogih londonskih krogih, je. da fam zna konferenca v Casablanci ni dosegla smotra, ki sta ga Roosevelt in Churchill dolo-Člia. Odgotnost Stal;nova, za katerega pra. vi uradno poročilo, da ni mogel priti zaradi operacij na vzhcdni fronti, znatno zmanjšuje važnost sestanka. »Daily Mir-ror« piše pod sliko, kj kaže Churchilla in Roosevelta, kako se klanjata drug drugemu, in ločeno v kotu Stalina, ki ju zbadljive gleda: »Bržkone je imel Stalin preveliko zanimanje za operacije rdeče armade, da bi se mogel udeležiti te konference.« Noben pooblaščenec Kremlja se ni udeležil sestanka. Tudi svečana obljuba v uradnem poročilu, da b«do slej ko prej zavez niki vse ukrenili, da bi olajšali naloge Sovjetske zveze, ni mnegim krogom odvzela skeptičnosti, da ne govorimo o sovjetskih krogih, ki so že vajeni takih splošnih obljub. Konferenca, poudarja »Daly He rald« skupno z ostalimi levičarskimi lifcti se je izjalovila: 1. ker n; bil dosežen spe-razum glede vojnih ciljev zaveznikov ;r 2. ker se ni mogel ustanoviti tako pričako vani zavezniški vojni svet, č gar ustanovitev bi bila zarad' odsotnosti sovjetskega zastopnika nemogča ter bc. nemogoča, dok. ler ne bodo odstranjene neke rivalitete med Londonom, VVashingtonom in Moskvo, 3 ker je popolnoma v nejasnem načrt za po mirjenje Girauda in De Gaullea, ki sta b:ls p-sebe j povabljena na to posebno konferenco. Posebni dopisniki amerišk:h in angleških listov poročajo iz Casablance o tem dogodku obširne podrobnosti. Tako je na primer b lo getovo vzpodbudno videti De Gaullea. kako stiska reko svojemu nasprotniku Glraudu pod očetovskimi pogledi predsednika Roosevelta. Dejstvo je, da je med razpravami De Gaulle odbil razne predlope kakor n. pr. predi.g za ustanovitev trium-vjrata, za severno Afriko, v katerem naj bi bil razen de Gaullea in G rauda še en Francoz monarhične tendence. Med debato je prišlo ponovno do viharja med obema srdifma nasprotnikoma Ves angleški tisk brez izjeme priznava, da sporazum med Giraudorn in De Gaulle. m ni bil dosežen Samo nekateri listi pišejo bežno o pripravljalnih razgovorih. Uradno poročilo o konferenci ne omenja francoske zadeve. Ako se misl\ poudarja »News Chronicle«, >1a je bila ta konferenca, ki bi bila prav take lahko v Londonu ali v VVashingtonu ali v katerem drugem kraju, sklicana v Casablanci, da bi se podčrtala važnost in auj-nost zedinjenja vseh svobodnih Francozov se prikaže njen polom v vsej luči. »Times« se zd' skupno z cstal:mi levičarskimi listi precej razočaran zaradi rezultatov in se vprašuje, kje so bodoči ofenzivni načrti zaveznikov za 1. 1943 in ali t načrti resn'čno obstojajo. Ltst omenja, d£ še vedno obstoja nevarnest podmornic Osi. ki lahko paralizira vsakršno pobudo. Kronika konference je polna dogodkov. Ni pie-eenetljlvo, da so nad Ro seveltovjm bivališčem vseh 10 dni letale ameriške leteče trdnjave, kajti od prvega dne so se bali presenečenja s strani letalstva Osi. Zavezniške vlade so bile v takem strahu, da bi vest o tej konferenci prišla v Evropo pred zaključkom, da so odredile cenzuro v?eh brzojavk listom de 3. ponoči po zaključ:tv< konference. V Londonu so že včeraj popoldne govorili javno o Casablanci in o navzočnosti Churchilla 'n Ro sevelta, dopisniki švedskih in drugih nevtralnih listov pa niso smeli poslati vesti o Casablanci v svoja glavna mesta do današnjega jUtra. V razgovorih z veščak' angleškega poi tič-nega sveta je dopisnik »Aftonbladeta« opazil precejšnje razočaranje, ki ga je k.nfe-renca povzročila v angleškem javnem mnenju, kajti konferenca ni rešila mnoge velikih izredne- nujnih vprašanj. »Afton-bladet« je tudi objavil, da se je pogajanj v Casablanci udelež:l tudi med drugam lorc: Montbatton in zaradi tega misli angleški tisk, da obstoja namera organizirati napade »na evr.psko trdnjavo« po vzorcu Dep-pa. število kandidatov za enotno poveljstvo rad silsm; v severni Afriki narašča od clnc 1o dne Imenom maršala Alexanira in Eisenhowera se je pridružilo ime Wave"'la Bern, 27. jan s. Razen podrobnih poročil o dogodku, ki je dopisniku omogečil poročati, da je Churchilla spremljal na potovanje v Casablanco njegov osebni zdravnik in da je bil Churchill odsoten iz Londona od 12. januarja, se najbolj zanimive ugotovitve glede konference v Casablanci lahko povzame jo takole: 1. Odsotnost Rusije in Kitajske, ki nirtn hoteli poslati niti pomožnega zastopnika, čeprav sta bili povabljeni. 2. Francoska disidentska generala Gi-raud in De Gaulle sta bila stalno v predsobi, kjer sta dobivala ukaze obeh diktatorjev, ki celo nista niti omenila v svojem uradnem poročilu oba generala, ko je bilo poročilo o konferenci izdano. Londonski dopisnik lista »Neue Ztircher Zeitung« zlasti omenja začudenje v Londonu, kajti po tolikem hrupu, ki so ga uradna glasila anglosaškega tiska delala v preteklih dneh, ko so naznanjala, o!a bo sklenjena ustanovitev vrhovnega vojnega sveta, v katerem bi bili zastonani tuds Rusija in Kitajska, se zdaj omejujejo samo na splošne fraze. Visoki komisar pri predstavi za GILL v gledališč« Tiskovni urad Zveze fašijev objavlja: Zvezno poveljništvo GILL-a je Izpopolnilo spored svoje mnogostranske delavnosti s tem, da prireja vsak teden v Opernem gledališču predstave za svoje mlade člane, ki jim prisostvujejo vedno v velikem številu in z živahnim zanimanjem. Nedavno je bila predstava »Angel v avtomobilu«, ki so jo podali najrajši igralci in zaslužili v resnici odobravanje prisotnega občinstva zaradi svoje dovršene igre. Eksc. Visoki Komisar je s svojo navzočnostjo počastil predstavo ter s tem izpričal svoje znano zanimanje za delovanje GILL-a v korist mladini nove pokrajine. Opozorilo Tiskovni urad Visokega komisarijata javlja: Odrejeno je, da morajo 1. februarja L L lastniki poslopij odstraniti vse manifeste, javne objave ali druge lepake, ki se nanašajo na zastarele dogodke ter so nalepljeni na nepremičninah in izpostavljeni v trgovinah, javnih prostorih v mestu ter v drugih središčih pokrajine. Pričujoča odredba se ne tiče stenskega lista »Nova Ljubljana«, za stenske liste GILL-a pa velja z omejitvijo meste Ljubljano. Kdor ne bo do določenega roka izvršil tega naročila, bodo odstranitev izvršili občinski organi na stroške gospodarjev dotičnih poslopij. Sospoclarsf ¥ # Mednarodni poljedelski Institut v Rimu Visoki kemisar z z Ljubljansko pokrajmo in Poveljnik XI. armijskega zbora objavljata na pollagi naredbe z dne 24. aprila 1942-XX. naslednje: Zjutraj 24. januarja t. 1. so komunistični razbojniki, ki so ostali neznani, podlo umorili 311etnega Antona Martinjaka. Ob uporabi naredbe z dne 24. aprila t. 1. je bila odre!cna ustrolitev šestih oseb, zanesljivo krivih terorističnega in komunističnega delovanja. Radio LJubljana PETEK 29. JANUARJA 1943-XXI 7.30: Lahka glasba 8.00: Napoved časa noročila v italijanščini 12.20: Plcšče. 12 30 Poročila v slovenščini. 12.45" Simfonična glasba. 13.00: Napoved časa: pcrorMa v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega po veljnštva Oboroženih sil v slovenščini 13.17: Koncert radijskega orkc6t-a. vod dirigent D M § janec Glasba za godaln orkester. 13.45: Pisana glasba 14.00: Poročila v italijanščini. 14 15: Vojaške pesm' 14.50: Komorna glasba 15 00: Poročila v slovenščini. 17.00 Napoved časa: poročila v italijanščkr. 17.15: Pesm in napev*. 17.45: Pisana glasba. 19.00: »Govorimo italijansko« poučuje prof. dr Stanko Leben 19.30: Po ročila v slovenščini 19.45 Italijanska glasba v narečju. 20.00: Napoved č&t>a, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dncvn'h do godkov v slovenščini 20.30: Sim^onič^i kon cert, vodi dirigent Eredc V odmoru. Predavanje v slovenščini 21.25 Zarunivost4 v slovenščini. 22.05. Orkester pesmi vodi di rigent Angelini. 22.45: Poročii.a v utalijan sem". Darujte za slepe! Kakor Fmo že objavili, so 24. t. m. zjutraj komunistični tolovaji, ki so ostali neznani, umorili Antona Martinjaka, starega 31 let. ker je bil po svojem prepričanju nasprotnik komunizma. Z umorom Antona Martinjaka. k: zapušča mlado vdovo in deklico, ki ji je komaj pet tednov, so se ljubljanski komunisti omadeževali z novim strašnim in neopravičljivim zlečnom. kajti zopet je pad^a nedolžna žrtev, in sicer skoraj na pragu cerkve, kamor je pokojnik odšel k maši. Mnogi Slovenci so upali, da bodo komunisti končno vendarle spoznali neumest-no?t in brezkoristnost svoj h boda-tih dejanj in da bodo odlož'li orežje. Moralna in gmotna škeda, ki jo je sleherno njihovo zločinsko dejanje povzroči.o mestu in njegovim prebivalcem, je prizadelo na tisoče nedolžn h oseb, ki niso le bile neuaeležene pri samem dejanjskem zločinu, temveč niso niti posredno ali neposredno sodelovale z zločinskimi elementi, ki so zagrešili novi umor. Slovenci so mogl: že ugotoviti, da sc civilne in vojaške oblasti strogo upo.ablle-vojne zakone, kadarkoli so zločini komunistov omadeževali mesto al: pokrajino, čeprav so pri tem čutili vso težo teh ne-uklonlj vih in pravičnih zakonov. Nekateri ukrepi, ki omejujejo strogost teh zakonov, ne smejo zbuditi utvar v šibkih možganih neodgovornih krogov. Za vsak zločin so plačali in bodo še plačali vsi, ki so neposredno odgovorn ali so soglašali z zločinskimi in novimi idejami in so zato posredno odgovorni, teža tega /ločina pa bc usodno zadela mesto in vse njegove prebivalce. ki se bodo morali zopet spc.jaz-nit.i z novimi omejitvami Z uporabo zakona je bil zločin, izvršen nad Antonom Martinjakom, maščevan z ustrelitvijo šestih komunistov in je bila ta kazen izvišena davi. na samem kraju zločina. Ako so komunisti, ki jim je dokaza-na in so tudi sami priznali pripadnost k zločinskim oddelkom, ki hočejo porušiti mirnost Slovencev, plačati s svojim življenjem podlost nekega svojega tovariša, je krivda na tem tovarišu samem, ki je dovolil ustrelitev, samo da je rešil svojo kožo. Ne opozarjamo prvič na to podlost morilcev, ki se prav nič ne pomišljajo. ko gre za to, dn vzamejo življenje nedol?n:m žrtvam, ki pa se po izvršenem zlcč:nu skrijejo in brezsrčno gledajo na ustreli'ev tistih, ki jih imenujejo svoje »brate«. To ustreli*ev bi lahko preprečili samo. če bi po zločinu imeli posum javiti se oblastem in oriznati svoj zločin. Naj si Slovenci ln še nrav pocebei prebivalci Ljubljane prav n č ne utvarjajo in naj ne ostajajo še vedno v zmoti, d< ne razumejo pravega pomena odloč:Lve oblasti, ko so dobrohotne in njim naklonjene. Kakor smo že tolikokrat poudarili, bosta mirnost in delavnost prebivalstva s strani oblasti vedno priznana, toda sleherni zločin bo trdo poplačan in bo obremenil to skupnost, tisto skupnost, ki ho^e al; nehote greje na svojih prsih gada in mu pripravlja strup. Naj torej vs d bri preženejo to kač' zlega, ako v,im je do vedrine, ki jim jo tn* sredi vojnega vrtinca zagotavlja Italija Naj se ti ljudje izognejo slehernemu st ku in srherni povezanosti z morilci slovenskega naroda, z morilo Martinjaka in vseh, ki so prav tak: nedolžni šli v grob pred njim. Samo tako bodo prispevali k proev tu svoje zemlje in pripravljali bodočnost svojim sinovem. Komunisti si ne sme jo delati utvar glede us de glavn h vod'-tel;'ev, ki so v zaporih ali kakor koli znani oblastem; oni ne bod? ušli svoji usodi, č'm bi se podobni zlečini ponovili. Otvoritev japonskega parlamenta Tokio. 27 jan s. Doznava se. da bo m---ustrski predsednik general Tojo ob zopet-ni otvoritvi parlamenta ki bo jutri podal izjave, s katerimi bo obia-nil temeljna načela vlade glede raznih notranje-poli-tčnih in mednarodnih vprašanj Jutri bosta govorila tudi zunanji in fintmčn' minister. Navzlic oviram, ki jih povzroča vojna, deluje v Rimu uspešno Mednarodni poljedelski institut, ki redno izdaja svoje znane publikacije. Kot stalna mednarodna ustanova je bil institut ustanovljen pred skoro 50. leti. Delovanje instituta, čigar izsledki in ugotovitve se redno objavljajo, je priznano v vsem svetu. O postanku instituta poroča rimski dopisnik bud'mpeštanskega lista »Pester Lloyd« naslednje zanimive podrobnosti: Iniciativo za ustanovitev instituta je dal Američan David Lubin. č'gar dopren^ k;p zavzema še danes častno mesto v vili Umberto, kjer je sedež instituta. David Lubin je bil prvotno lastnik neke veleblagovnice, ki pa jo ie prodal, nakar ie kupil veliko posestvo. Posvetil se je kmalu misli o mednarodnem sodelovanju kmetov, ki naj bi ustanovni meHnarod^o I organizacijo z namenom, da se čim bolj I izločijo krize v kmetijski proizvodnji in nerednosti na mednarodnih trgih kmetij-I skih proizvodov. Zanimivo ie da je s^ojo ! idejo najprej sprožil leta 1896 na medna-; rodnem kongresu kmetijskih organizacij : v Budimpešti. Ker mu ni uspelo pridobiti za to misel kmetijske organ'zaci1e v posameznih državah, je stremel za tem, da bi se doseglo sodelovanje držav samih. Več let je v razn'h državah propagiral svoj načrt, toda šele velika agrarna kriza, ki je nastopila ob koncu prejšnjega stoletja je omogočila postopno dozoritev načrta. Lubinu je uspelo pridobiti za svojo misel kralja Viktorja Emanuela III., ki je osvojil načrt in prevzel pro+ektnrat nad institutom. Tako je leta 1905 prišlo do ustanovitve s sklenitvijo mednarodnega dogovora, ki ga je 7 junija 1905 podpisalo 40 držav. Mednarodni poljedelski institut v Rimu je prva javnopravna mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena za pospeševanje skupnih gospodarski namenov in ki je imela obenem avtonomno pravico, stavljati inic;ativne predloge. Po omenjenem mednarodnem dogovoru lahko vodstvo instituta po lastni iniciativi skliče diplomatske konference za izdelavo predlogov mednarodnih dogovorov. Prvotni namen institucije je bil predvsem ta, da se uvede v kmetijsko proizvodnjo načrtnost. Ta namen pa se ni dal v večjeo obsegu uresn'čiti. Razš'riervie car nske zaščite v posameznih državah je povzročilo v pogledu kmetijske proizvodnje še večjo ločitev med posameznimi državami, tako ni bilo mogoče misliti na mednarodno načrtno gospodarstvo. Navzlic temu se je Mednarodni poljedelski institut v R:mu kmalu uveljavil in je sčasoma postal nujno potrebna mednarodna usianova. Število včlanjenih držav je pred sedanjo vojno naraslo na 68. Delovanje instituta gre v štirih smereh. Institut proučuje in predlaga vladam ukrepe za zaščito skuonih interesov kme-*ovalcev in za zbclišanje nj'hovih življenj sk: h po?ojev. Institut zbira in objavi i a podatke o s*aniu poljedelske proizvodnje na vsem svetu in o stanju ži-v noreje, o mednarodni trgovini s kme-tij«Vmi proizvodi, o cenah ier o rastlinskih škodljivcih in boleznih ter opozarja na nevarnosti, ki pretijo s te strani kme-lijstvu. Nadalje proučuie posebna vpra-šanja iz vreh paneg kmetijstva. Končno zp-Vduie. tolmači in objavlja svoje izšle "ke glede tehničnega in socialnega raz- voja kmetijstva in glede zakonodaje, ki se nanaša na koetijstvo v posaoeznih državah. Institut je prebrodil vihar r -ve svetovne vojne. Takrat so delegati centralnih sil na nevtralnih tleh v Curihu ustanovili svoj urad, ki je preko kur rjev vzdrževal zvezo z rimsko centralo. Po prvi svetovni vojni je institut obnovil svoje delo v razširjenem obsegu. Kočljivo vprašanje razmerja do Društva narodov je bilo rešeno s priznanjem posebneea položaja rimskega instituta V le^lh po prvi svetovni vojni se je institut zelo prizadeval doseči za posamezna vprašanja sklenitev mednarodnih sporazumov. Tako je bil leta 1920 na njegovo inciativo sklenjen mednarodni sporazum za organizaejo borbe proti navalu kobilic. Pozneje je bilo sklenjenih še več sličnih mednarodmb sporazumov, tako sporazum za zaščito rastlin, sporazum o oznamenovanje jajc. sporazum o pre'zkušnji sira, sporazum za poenotenje analiz vina v mednarodni trgovini in sporazum za poenotenje rodovniških knjig za živino. Sklenjeno je bilo tudi več mednarodni sporazumov o čisto tehn:čn:h vprašanjih. Glavni organ instituta je skupščina. _ki se sestane vsako drugo leto. Na skupščini zastopajo posamezne včlanjene države posebni delegati. Stalni odbor, ki ga tvorijo stalni delegati posamozn'h držav, se sestane dvakrat na leto. Predsednik stalnega odbora je sedaj baron Acerbo, bivši italijanski kmetijski nvnister. Institut ima največjo kmetijsko biblioteko na svetu, ki šteje 400.000 zvezkov. V normalnih časih je prejemal 3800 strokovnih listov. Ko je izbruhnila sedanja vojna, je bilo v institutu včlanjenih 63 držav, to je več, kakor je znašalo število držav, ki so kdaj koli pripadale Društvu narodov. Tudi drugače je rimski institut pokazal mnogo več življenjske sile kakor sistem »mednarodnega sodelovanja«, ki je bil ustvarjen po prvi svetovni vojni v okviru Društva narodov. Delo 150 uradn'kov instituta se v sedanji vojni nadaljuje Seveda je zbiranje statističnih podatkov iz vsega sveta postalo zaradi vojne mnogo težavnejše, ne glede na to, da spada v sedanji vojni tudi gospodarska statistika več ali manj v področje vojaških tajnosti. Navzlic ternu j edoslej še vedno uspelo institutu zbrati potrebne podatke iz vsega sveta. Publikacije instituta so tudi v vojni zelo zanimive, institut sam pa dobiva še vedno pu-bl-kacije in knjige iz vseh delov sveta. Delegati velikih vojujočih se držav, ki so danes z Italijo v vojni, so seveda zapustili R:m. Ostali pa so še nekateri uradniki iz zasedenih in celo formalno sovražnih držav, ki uživajo spričo velikodušnosti italijanske vlade enake diplomatske pred-pravice kakor ostali delegati in uradniki instituta. Mednarodni kmetijski institut smatra sedaj za svojo prvo dolžnost, proučevat: možnosti obnove kmetijstva po končani vojni. V tej zvezi je madžarski vladni delegat na zadnjem zasedanju stalnega odbora stavil predlog, da se priredi anketa, ki naj ugotovi možnosti načrtnega kmetijskega gospodarstva po sedanji vojni. Morda bo po končani vojni vendar uspelo uvesti več načrtnosti v kmetijski proizvodnji na svetu. Vsekakor bo imel institut v povojnem mednarodnem sodelovanju še pomembno vlogo. Gospodarske vesti — l,v<\dba občinskih agronomov v Italiji. Na zndnji seji ministrskega odbora za oskrbo in prehrano je bilo sklenjeno, da bo morala imeti v bodoče vsaka občina v Italiji svojega kmetijskega strokovnjaka, tako zvane.^a občinskega agronoma, ki kot zaupnik države ne bo samo skrbel za izvajanje predpisov o obdelovanju zemlje in o oddaji pridelka, temveč bo tudi njegova dolžnost odvzeti kmetu pretežni del birokratskega dela. S tem bodo kmetu prihranjena številna pota v mesto, tako da se bo kmet lahko bolje posvetil obdelovanju zemlje. Občinski agronomi bodo tudi imeli nalogo dajati kmetom nasvete in navodila ter jim tolmačiti zakonske predpise. Ta ukrep je v zvezi z novo organizacijo kmetijske proizvodnje v Italiji na podlagi splošnega obdelovanja načrta, ki predvideva za vsako pokrajino določeno obdelovalno kvoto, ki se potem razdeli na posamezne občine. Nov obdelovalni načrt bo prinesel kakor smo že nedavno poročali, sam po sebi bistveno olajšavo kmetom, ker bodo odpadle vse dosedanje prijave in bo tudi pridelek uradno ugotovljen. Doslej so morali kmetje vsako leto izpolniti veliko število raznih prijav in dajati najrazličnejše statistične podatke. Pogosto se je dogajalo, da so razni uradni organi zaporedoma zahtevali iste podatke. Letos bo obenem izvršena inventura vseh kmetijskih obratov. S tem bo dana možnost, da se uradna ugotovitev posejane površine in pridelka bistveno poenostavi, ker bodo izločeni iz kontrole majhni kmetijski obrati, ki nimajo presežka za trg. Ugotovitev kulturnih površin in posevka se bo nanašala le na dve tretjini obratov, ki predstavljajo srednje ln večje kmetije. = Enotni namizni pribor v Nemčiji. V okviru ukrepov za tipiziranje industrijskih izdelkov z namenom, da se v vojnem času | izdelujejo le najpotrebnejše oblike raznih predmetov, so bili sedaj izdani predpisi glede izdelovanja namiznega pribora. Doslej je v Nemčiji izdelovalo namizni pribor : okrog 40 tvornic, od katerih je vsaka izdelovala vrsto različnih vzorcev. Odslej bc ' namizni pribor izedlovalo le 14 tvornic, vst tvornice pa bodo smele izdelovati le ene vrsto namiznega pribora (vilic, nožev in žlic), in to iz aluminija v enotni določeni obliki in teži. = Tudi v Zed'rjenih državah morajo štediti s papirjem. V Chicagu sta znani dve veliki tvrdki, k; se bavita izključno s prodajo blaga na podlagi naročil, dospelih po pošti. To sta tvriki Seean & Roebuck in Montgomery Ward. Vsaka od teh tvrdk je pred vojno izdala vsako leto obsežen katalog, ki so ga pošiljali interesentom zlasti na deželo. V mestih te tvrdke zarad' številnih specialnih trgovin nisc imele več odjemalcev. Sedanje vojne razmere pa so tudi na tem področju povzročile znatne izpremembe. Zaradi štednje s papirjem morata obe tvrdki znatno reducirati obseg in naklado svojih katalogov. Wardov katalog je pred vojno izhajal na 1200 straneh in je tehtal 6 in pol funta Searsov katalog pa je tehtal točno 4 funte, tako da je tvrdka lahko izkoristila nižjo poštno tarifo za pošiljanje kataloga. Pred vojno sta oba kataloga izšla vsako leto v 6 milijonov izvodih. Za zimski katalog tvrdke Ward je prej skozi 8 tednov delalo 6 največjih tiskarn v Ameriki. Ker pa se je prav sedaj v mestih povečalo zanimanje za nakup pri teh tvrdkah, ker se interesenti ne morejo več voziti z avtomobili in se nočejo nastavljati v trgovinah. Zato sta obe tvrdki v velikih mestih ure-d:li majhne pisarne, kjer so na razpolago katalogi in kjer lahko interesenti naročajo potrebno blago. Toda tudi pri teh tvrdkah je izbera vedno bolj pičla. V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni Bog poklical k Sebi, prevideno s svetimi zakramenti, našo nadvse dobro in ljubo soprogo, mamo, taščo, staro mamo, svakinjo in teto, gospo IVANO AVANZO Blagopokojna leži na svojem domu, Vodmatska cesta 27, do 11. ure dneva pogreba. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 29. t. m. ob uri popoldne z 2al — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi sv. Družine v Mostah ▼ sredo, dne 3. februarja 1943 ob 7. uri zjutraj. Blagopokojno priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 28. januarja 1943. Žalujoči: ALOJZIJ, soprog; LOJZE in ing. STANE, sinova; SONJA, sinaha; BERNARDKA, vnukinja in ostalo sorodstvo KULTURNI PREGLED Mazzisil in evr^jska sfcaps&st bonski obzornik za Literaturo in umet-•-t »Primato« je piobči v najno-5cm zvezku članek Carla M oran di->-M a z z i n i e 1' u n i t a d'Europa« v.zzin' in evropsko edinstvc). Eden noj-'embnojših ideologov risorgim .nt?., ita-noki glcnik in vzornik mlr.drovrop-;a gibanja, je tu pnikatan predvsem 'e svojrh misl o prob'emu, ki je bi" ■cč pred Eto ct!. k:ker ie pe/eč ;mo da končni stepnji prod svojo rešitvijo) v h dr.eh. Je to problem bodočega ev-kega edinstva. Za Mazz'nija je bil" .. 'oralno življenje samo sredstvo, mc-d-odna skupnost pa smoter vrcga poli-cga in socialnega prizadevanja Caric :andi piše v svojem članku meo Tudi Mozzčni je govoril o Zedinjenin ;vah evropskih, vendar dokaj drugače '.or. postavimo, Carlo Cattar.eo in preden Victor Hugo. Namreč v nekoliko nedoločnem smislu; zanršljal si jih nekako po amer škem vzoru, svojo za-ovo o enakosti posameznih delov je. edajoč se potrebe hierarhije duhovn h ■dnot, kmalu popravil z nekoliko manj adnim laicizrnom in nekoliko bolj ž:vo •■aro: .Nihče ne čuti bolj od mene potrebo. :a prevladuj v zgradb' nove Italije ln llade Evrope religiozna sinteza« Mazzini je vide! v italijanskem nacionalnem prerodu možnost gibanja ki b utegnilo preporoditi ves stari svet, mu spremeniti moralno obličje prav kakor politično karto in ustvariti podlago sožitja, k; bi ne slonelo več na samem varovanju ravnovesja, t. j. na uravnoteženju sil. 2e Mazzini je sodil, da je Francija odigrala svojo vlogo; slutil je polom, ki ga je res prineslo 1. 1370. »Francija je dosti storila za Evropo«, je pisal, »vendar en sam narod ne more storit: vsega; gorje če bi to mogel, zakaj nujno bi iz njega postal tiran. Od 1. 1814. dalje Francija ni prinesla na areno sveta nobenega novega načela.« Mazzini je bolj veroval mlade narode, zlasti v Nemčijo, v vse narode germanske in slovanske krvi. Prav Slovanom. ki so se takrat še borili za svojo narodno neodvisnost, piše Morandi, je Mazzini, kakor znano, namenil važno mesto v bodočem evropskem redu. vendar ni maral. da bi postali plen ali orodje despotskega roškega imperializma Dvomil je tudi v pomen Anglije za ustvaritev evropskega edinstva. »Anglija ne predstavlja ničesar v evropskem sistemu«, je pisal: »Gibalno načelo njene vladavine se ni spremenilo: je to nacionalna, trgovinska sebičnost, nič dragega. Anglija ni in. nikdar ne bo na čelu take prooagande.« ItaLijo je hotel Mazzini preporoditi zato. »da bi nastal iz nje velik narod«. Mazzini je upiral svoje poglede preko evrooskih narodov, kar je bilo mogoče samo tako, da si je zamišljal evropsko vprašanje v zvezi z narodi, ne pa z nacionalizmi, in ker se je zavedal, koliko morajo narodi žrtvovati za Evropo Morandi sklepa svoj članek s pogled' v sedanjo problematiko evropskega edinstva. Danes. piše. se skuša ostvariti evropsko edinstvo ne več po mazznijanski poti 19. stoletja, pota narodov, marveč preko nacionalizmov in imperializmov starega stila. Tu pa se ponovno vsiljuje tipično Mazzinijev motiv, ki se pojavlja v vsej svoji veljavi in etični zahtevnosti: »Vedno znova ponavljamo. da bodi moralni zakon tisto merilo, s katerim naj s« presoja vrednost s.ocial-nih tn po!;tičnih dejanj, tičočih se živ'je-nja narodov in raznih doktrin, ki jih hočejo voditi«. Sodelavec »Primata« sklepa: »Če naj postane naše evropstvo »idea-forza«, mu moramo dati globljo moralno vsebino, višji življenjski smisel, ki odločno presega meje narodov Mazzini je nekoč napi9al tole resnico: »Ideje so za narode le v toliko velike, v kolikor presegajo njihove meje«. Finžgarfeve s,črtice" Kot XI. zvezek Zbranih spisov F. S. Fin-žgarja je izšla pri Novi založbi zbirka z naslovom Črtice«. Obsega devetnajst proz; trinajst jih je strnjenih v ciklus »Znanci s poti«. V obsežnem delu enega izmed pred-staviteljev sodobnega slovenskega pripovedništva združuje enajsti zvezek krajšo prozo iz zgodnjih in poznih let Finžg.arjeve slov* stveme dejalnosti. Tako je bila črtica »Ob njegovi gom ili« (spomin na dr Lainpeta) spisana že leta 1901.. medtem ko nekaj črtic poteka iz leta 1939 Skoraj štirideset let leži torej med posameznimi sestavki, ki so zbrani v tej knj gi. vendar prav pr; Finžgars jevi drobni prozi ne čutiš v toliki meri ti= stega procesa stva.rjalne rasti in dezorcva-nja. ki je zapustil očitno' sled na večjih njegovih pripovednih kompoz cijah. Tako je nemara zaradi tega. ker sta leposlovni f eliten ali kratka povest manj zahtevna kakor novela ali roman: zadoea da pisatelj na kaže v takem u trnku neko prigodo ah razvije neko m:sol. ter da doseže nadpovprečno stilistično višiino, :m že je zadovoljil či-tateJjev okus Nekatere take Finžr»arieve črtice se s svojim lir eni m tonom približujejo tipu pefmv v prozi ter soi'jo med pisateljeve posebno značilne stvartve (n. po!n Sirci, kjer so jima izprali želodec, so ugotovili, da sta name to rižcLa pojedla vsak po neki i r'ciiov:h s emer. • Lepi loterijski dobitki. Italijanski listi poročajo o sreči, ki se je nasmehnila nekaterim loterijskim igralcem iz Verone. L. P. je listal po starem koledarčku iz leta 1917. ter si iz njega izpisa) številke 64, 65 in 66. Za loterijsko srečko je plačal 5 lir, zadel pa je 21.500 lir. Tudi v drugih loterijskih poslovalnicah so imeli igralci veliko srečo, kajti državna loterija jim je splačala dobitke v skupni vrednosti pol milijona lir. * Vlak sfa je pr;rezal na dvoje. 30 letni lomeo Del oro 'z Lecco je postal žrtev vlaki. Hotel je prečkate železniški tir pri po- taji San el Barro v trenutku, ko je prL rvel po nrogi vlak, ki vozi prct< Comu. Mož je prišel pod kolesa, ki so ga prerezala ia dvoje, da "ie bil pri pr či mrtev. ♦ Kožuh za 15.000 lir je Izginil. Adalgi-sa Lami je pos!ala iz M'lana v Turin po nekem kurirju kožuh, vreden 15 000 l:r. Kurir bi bil "moral izročiti kožuh njenim sorodn kom, toda k0 je prišel na c lj, je iz-avil, da mu je bil dragoceni kožuh na potovanju ukraden. Uvedena je preiskava. * S tatvino sta si hotela osladiti medene ledne. V Bari sta p; spela 221etna Maria Olori.3 iz Trevisa in njen zaročenec Gloiia je pred odhodom na poročno potovanje po-neverila 351.000 lir. B:la je prepričana, ia jih bo brezskrbno zabila s svojim mladim možem. Toda v Bariju so bili obveščeni o poneverbi in ko sta zakonca mislila, da sta v varnem gnezdu, so ju prijeli ter jlrna zaplenili denar. Gloria si je prisvojila denar v neki banki. Po letalski vzbuni v prestolnici se dvigajo nočni lovci k obrambi u— Novi grobovi. Sredi poklicnega dela se je preselil v večnost računski inšpektor Visokega Komisariata g. Srečko Vodopi-vec. Za njim žalujejo soproga, dve hčerki in drugo sorodstvo. Pogreb dragega pokojnika bo v petek ob 16. iz kapele sv. Antona na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zatisnila svoje oči ga. Ivana Avanzo. Zapušča soproga, Iva sinova in številno drugo sorodstvo. Truplo prk-jjne leži na njenem domu, Vodmatska certa 27, p:-g. eb pa bo v petek ob pol 15. iz kapele sv. Andreja na S:'ah na pokopališče k Sv. Križu. — Po dolgotrajnem trpljenju je v 38. letu starosti preminil višji finančni pristav Fi-nančne direkcije v Ljubljani, g. Maksim Kopotar. Zapušča soprogo Pavico. Na zadnji poti bodo rajnkega spremili v petek, ob 15. z žal, kapelice sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. — Po dolgi mučni bolezni je umria ga. Josipina Bajčeva. K večnemu počitku jo bodo spremili v peto k ob pol 16. iz kapele sv. Jožefa na 2alah k Sv. Križu. — V 73. letu starosti je preminil g. Mihael Nečeroar. Togreb blagega pokojnika bo v petek ob pol 17. tiri iz ka-pe'e sv. Nikolaja na ž a1 ah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim bomo ohranili bi o g spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Ljub-jančSni smo zadovoljni z czimo. čeprav je treba štodjti s kurivom, nam je znosen mraz vendarle mn go ljubši kakor južno vreme. K: je pred dnevi vdrj jugozipadnk in bilo czrač e mlačno kakor da smo v apr lu. je marsikdo mora! v po. teljo. Asp rin, domač rast nski čsj in p tenje so najboljša' in najccnej a zdravila. Kar s? pa dijetc tiče, je v vc-jnem čr.su ravno primerna. Zadnje dni imam" primeren mraz, živo srebro ne pade ponoči ped —10 stop. C "n čez dan stoji navadno na n čli. Tako je b;lo tud: v sredo: včeraj zjutraj pn srio ztibelož li —8.2 step. C Neb; Le je prepreglo z oblaki, izmed katerih pa se skuša preriniti sonre. u— Predavanje Nemške akadcm-|c. V soboto 30. januarja to predaval g dr. Horst Riidiger, lektor Nemške akadomi-e v Bologni, o tvarini: »Odnosi Italije do dr mi vajo znač 'Ime potege k orisu F nžgarjevega celotnega literarnega prolila. Primeri Fimžgarjeve črtičarske tvornosti v teku štiridesetih let njegovega razvoja so značilni za vso njegovo pisat el «ko osebnost, so dokument pisatelja, ki ni .likdar hotel b ti samo umetn k, marveč ie sku:V..l s svojimi večjimi prupovedn mi ?ikWib0m;. j prav kakor z drobno prozo. :zv rievati tudi | neko nadmsebno po?'amstvo Tudi v enajstem zvezku objavljene proze kažejo kako so v njem značilno prepletata umetnik in o7nanjcva'ec etosa. tankočutn-' goijitelj v ne Leharje- ve operete »Zemlja smehljaja«. V novi izvedbi so partije prezasedene, delo je popolnoma na novo postavljeno. Ta po vsem svetu znana in zaradi svojih kakovosti < soko cenjena opereta, katere šlagerji so znani v najš;rš'h krogih, obeta poslati v letošnji zasedbi zelo z^nim va in priljubljena predstava. Peli bodo Liza-Mleini-kova. princ ^ou-hong-Čuden. Mi-Barbi-čeva. grof Pottenste;n-M Sancin. vlogo kneza Čanga bo igral Debeve« grofa I ,ch1ensteina-Anžlovar. Lr-o-JapPe-' • ge n-vala-P^anecki. Fu-!ija-Skabar evnuh'* S'n ončič. Dirigent- R. Simon-ti režiser n kore'\E,rnf: inž. P Golovin. načrti za ko ctume; J. Vilfanova. ... velikih Nemcev.« Predavanje bo ▼ okviru nemško akademskih izmenjalnih odnosov ob 18 v srebrni dve rani hotela Union, u— VII. simfonični koncert, ki ga bo dirigiraj dirigent Drago Marto Sijanec, bo po večini ponovil nekaj del, ki so imela do-sedaj pri koncertni izvedbi zelo velik uspeh. Predvsem se bo izvajala izrelno lepa in melodiozna Schubertova simfonija v h-molu, ki je znana pod imenom »Nedovrše-na simfonija«. Solist violinist Albert Der-melj bo zaigral 1. stavek Cajkovskega koncerta za violino in orkester. To delo je Dermelj v celoti izvajal na I. simfoničnem koncertu v letošnji sezoni in imel z njim Izredno velik uspeh. Med Rossinijeviml uverturami je prav gotovo najlepša ln najznačilnejša ona, ki jo je napisal kot uvod k operi Viljem Teli, iz domače literature pa bomo si i še Ji Adamičev Scherzo. Simfonični kcncert bo v ponedeljek 1. februarja ob pol 7. uri v unjonski dvorani. Hkrati javljamo, da bo VIII. simfonični koncert v pene '.eljek 15. februarja s popolnoma novim sporedom pod vodstvom Draga Maria šijanca. Pre'prdaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— K- ompir za seme iz Danske. Tvrdka Sever & Kornp nam sporoča: Ljudje prihajajo po informacije, če je krompir, ki je prišel iz Danske, sposoben za seme. Čeravno je nekoVko namrznjen. To bo odv'sni> d tega, kako globoko je zmrznjen gomolj. Če 0e gomolj pop lnoma zmrznjen, se pri ^•"t" jan ju zmehča in je uporaben edino le še za krmo. če pa je krompir samo neko-ko namrznjen, ostane pri odtajanju trd in tr.cli na ck. zdrav, spominja pa vendar nek iiko na sladak okus. Velika verjetnost je, da niso zmrznjena očosci in je razuns-'jivo, da bo ta krompir dobro kali. Tak kroni p i se pa tudi lahko preizkusi pred saditvijo na ta nač-n. da damo krrmpir v male zobojčke, ki jih deremo v topel, svetel prostor, kjer zečne krompir odganjati v toku 10 dni. Krompir v vrečah, ki je prišel iz Danske, ie navadno samo na eni strani vroče namrznjen. dečim je v sred'ni in j na drugih straneh popolnoma nep.kvarjen. I Vendar pa namrznjen krompir namoči ne-j nemrznjenega in zaradi tega izgleda, da je j ves krompir v vreč. zmrznjen, ker je mo-! ker. V resnici pa je večina krompirja zdra-! vega, kar se da dokazati na ta način, da | kromp r stresemo iz vreč, in ga razgrnemo j na z~;or.em prostoru, k er se že v enem ! dnevu posuši. Na ta np.čin dobi kr mpir 1 zirav izgled na zunaj, iz česar ss da &kle-! pat", da _.e tudi njegova notranjost popolnoma zdrava in z velikim odstotkom kalji-voeti. Sedaj se je temperatura že toliko dvignila, da je kromp r. ki je bil zamrznjen Se ves odtajan. Tvrdka kr mpir v vrečah, ki so bile namrznjene, sedaj sama odbira in prodaja le cdbran krompr. u— Naznanite sobo! Motno županstvo še vedno nujno potrebuje v sred ni mesta ^ eč lepo opremljenih sob za nastanitev ofi-ci jov in urednikov. Za nekega višjega ofi-oir a je pa nujno potrebna opremljena o; r.lr.iča in sprejomn ea s s. uporabo kopalnice in po mogočnoLti tud: kuhinje. Pr jave j snrejema mestno glavno vlcžiJče na Mestnem trgu št. 27 m, soba št. 18. u— Š'ro'ep"sm tečaji, novi, eno-, dvo- 'n trimesečni"(dnevni in večerni) prično dne 4. februarja Najuspešnejša desetprstna učn- metoda. Specialna strojepisna šola: največja modema strojep snica, raznovrstni "str "ji. — Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno. Novi prospekti na razpolago: Trgovsko učiššče »Cliristofov učni zavod«, I ju):»'r.r.a, Dom°branska 15. u— višji tečajni tzpiti bodo na drž klasični gimnaziji od srede 3. februarja dalje po razp redu, ki bo objavljen od petka 2S. t. rn. dalje v veži novega uršu'inrkegi poslopja v šubičev' uici. — Ravnateljstvo. u_ Nesreče. Z Vrhnike so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 52 letnega delavca Antona Krašovca. Pri padcu s strehe je dobil tako hude notranje poškodbe, da mu zdravniki nis; m'gl> več pomagati in je v bohrSn c! umrl. Dcsnico oi je zlomil pri padcu 15 letn; delavec Stanko Vidrih iz Vidma nri Dobrepe-lju. 75 letna zasebni ca Mar ja Ecumanova iz Ljubljane je padla 5n se poškodovala na de-ni nogi. Levo nego si ie zlomila pri padcu v srb 26 letna g -ienka Jožef šta Marija Jurceva iz Lju.b-"'iar.e. Nogo s: ;.e izpohnil v gležnju kletni učenec Marijan Suligoj iz Ljubljane. Levo nopfo pa si je poškodoval pri padcu na cesti 22 letn1 Alojz Lavr č iz Ljubljano. Ponesrečenci se zdravijo na kirurSkem oddelku spLšne bolnišnice. fe S^^issl« štajerske Na Ljubnem v Gornji Savinjski dolini so imeli te dni otvoritveno svečanost. Odprli so namreč nove prostore krajevne skupine, zborovalnico nemške mladine, garažo trških kmetijskih strojev, trško knjižnico s podružnico prosvetnega urada in novo električno napeljavo. Prišlo je mnogo gostov, ki jih je pozdravil krajevni župan , Hans Derler. Zahvalil se je zlasti monterjem in inženjerjem. ki so napeljali elektriko. V imenu prebivalstva se je županu zahvalil krajevni kmetski vodja Scherbella. Delovno-potitični urad okrožnega vodstva za mariborsko okolico je 24. t. m. sklical zborovanje sotrudnikov iz Vseh podjetij in krajevnih skupin. Najprej Je funkcionar Si i sob ek obravnaval delovni čas in mezde. Nato je govoril okrožni uradni volja Kern o nalogah sodelavcev. Poziva! jih je. naj pri delu v podjetjih zastavijo vse sile ln vse znance SlediVo je Se predavanje o spodnjeStajerski zgodovini, potem pa Je bfl svoboden razgovor o _ meznih težavah v podjetjih in krajevnih skupinah. _ V Slovenjem gradcu so imeli prireditev za zimsko pomoč. Mladina Je predvajala ljulske plese, pela je ga- Marija Recher-jeva, igrala pa je godba bmmbovcev. Za zaključek je bilo dražbanje značk z lastnoročnim posvetilom zveznega vodje Hei-matbunda. Neki darežljiv rojak je izdrar žbal vso zbirko za 2.500 mark. ŠPORT Pred glavnim dogodkom v table-tenlški sezoni Na turnirju za prvenstvo Ljubljanske pokrajine bodo igrali tudi Igralci izven Ljubljane Kakor smo že objavili v zadnji pone-deljskj :zdaji našega lista, je športna sekcija Hermesa za prihodnjo nedeljo razpisala table,teniško tekmovanje za prvenstvo Ljubljanske pokrajine, ki bo po vseh dosedanjih table-teniških nastopih brez dvoma glavna prireditev letošnje sezone. Ker je zanimanje za to tekmovanje zelo veliko, je vodstvo turnrja uvrstilo v spored poleg že razpisanih kategorij še posebno disciplino, in sicer za juniorje. Provicc nastopa v tej kategoriji udeležencev bodo imeli verificirani in neverificirani igralci, ki niso starejši kakor 17 let. Tekme bodo izvedene samo v primeru, če se bo prijavilo najmanj 8 igralcev, toda za vse » pogojem, da bo moral vsak od njih nastopiti v najmanj še eni samostojni d sciplini (iz kategorij A ali B). Prjjavnina za juniorje znaša 5 lir, prijave zanje bodo zaključene v nedeljo ob 9. Prireditelji so medtem sestavili razsodišče. v katerem so naslednji gg.: kot predsednik Ogorelec ter kot člani Lilija ter po en zastopnik Dopolavora iz Tobačne tovarne in prireditelja. Pritožbe je treba vložiti pol ure po končani igri s takso 20 lir, ki bo pritožniku vrnjena, če bo pritožba rešena ugodno. Ker bo na turnir prišlo tudi večje Število igralcev izven Ljubljane, bodo bomo za najvidnejša mesta še bolj napete, kakor so bile do zd3j, razen tega pa bo občinstvo to pot videlo tudi druge zastopnike te športne panoge, ki jih dozdaj na ljubljanskih turnirjih ni bilo. Najzanimivejši bo razplet turnirja po računih strokovnjakov v kategoriji B. Vodstvo pri tej priliki še enkrat naproša vse igralce, naj se prijavijo čim prej. da bo tako laže ukreniti vse pravočasno in podrobno glede organizacije. Prijave se sprejemajo danes in v soboto popoldne v dvorani hotela Miklič. Turnir so znčne v nedeljo ob 8 zjutraj. V nekaj vrstah V Beljaku so imeli zadnjo nedeljo smučarske prvenstvene tekme koroškega okrožja v klasični kombinaciji, na katerih so najboljša mesta zasedli sami Gorenjcu V teku na 12 km je bil najboljši Josip Smolej z Jesenic s časom 50:37, dočimjebil v samostojnih skokih najbolj uspešen Karel Klančnik, ki je zdaj včlanjen v nekem beljaškem klubu. Omembe vredno je, da so tudi v skupni oceni kar trije Jeseničani zasedli prva tri mesta, in sicer Gregor Klančnik, Jože Knific in Stanko Kordež. Te dni se bo v slovaški prestolnici začel velik mednarodni tableteniški turnir, na katerem bodo nastopili zastopniki Nemčije. Hrvatske. Madžarske in Slovaške. Za glavnega zmagovalca je daroval najlepše darilo nemški državni športni vodja Tschammer und Osten, tako imenovani podunavski pokal. V hrvatski reprezentanci bo med ostalimi znanimi igralci bele žogice igral tudi naš ožji rojak Marinko, bivši član ljubljanskega Hermesa. Table-tenis je letos očitno prišel do velike veljave Na vseh koncih in krajih se z velikim navdušenjem vdajajo tej igrici na zelenih mizah, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker zanjo ni treba velikih režij in prevelikih priprav. V vrsti zanimivih nastopov v tej doscplini je vredno zabeležiti gostovanje Jeseničanov na Dunaju, kjer so imeli za nasprotnike najmočnejše dunajske igralce iz poštarskega kluba. To pot se Jeseničani niso mogli pokazati v teki premoči, kakor so se doma, ter so morali domačinom s 5=1 prepustiti zmago. Pravijo. da jih Je okolica velikega mesta spravila ob mir in živce. Edino točko jim je priboril Lackner, ki je bil tudi ves čas turnirja najbolj v formi. Švedski general Holmquist, ki je obenem vrhovni poveljnik švedske armade, je letos dobil zlati znak vztrajnega smučanja. General Holmquist, ki ima že enaka znaka v bronu in srebru, je za to vidno priznanje presmučal 10 kilometrsko progo v težavnih vremenskih prilikah v času 1:13:40 ter z njim za več kakor eno minuto izboljšal skrajno mejo 1:15. To ni tako lahka stvar za gospoda, ki gotovo že nos; svoj peti ali šesti križ. V svojem »smučarskem generalu« ima Švedska tudi velikega pc-p?š3vatelja smučarstva v vojski HALI OGLASI Kdor tSče službo plaCa 2» vsako oe»edo L —JO za dri in prov takso —.60. za dajanje naslova alt šifro L 2.— NajmauJš'. iznos za t* oglas* Je L 7,— - Za žentm ln dopisovanja Je plačati za vsako besedf L 1.—. za vse druge oglase L —.60 za He-sedo za drž tn prov takso —.60. za dajanje naslova ali Šifro L 3.— Najmanjši lsmo» za te oelafe |e L 10.— > Siuibo dobi Izkušenega metlarja iš e ■ o Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Ta"-oj gen nastop«. 1392-1 Kuharico popo'ncma s.i-m stojno. sprejmem takoj Na='ov v ogl. odd. Jutra. 1394 1 Gospodinjsko pomočnico ki zna kuhat . -tiro n >d 30 'et sprejmem Go t Ini Vidmar Sv Jakoba trs 5 1370 1 Postrežnico iščem N istop takoj Na slov v ogl. odd Jutra 1397 1 Mlajšo postrežnico po'-teno n snažno, sprej mem. Ponudbe na ogl odd Jutra pod >Od 7 do 3« 1402 1 Vajenko sprejme takoj M Pod krajšek fr.zer. Sv Petra C št 138344 Službe išče Hrivski pomočnik st,:rejš.. dober m n ter de'avec. išče zanodenje akoj aH po d™rov ni '^niTdbe na og'. odd Tutra pod »Brivec« 1379 2 Službo iščem vešča Kuhe vseh noopti -1 ni?k h del In 2ost'm *k b ooslov Ponndbe na ■>r1 odd Jutra pod »Za nesljiva in poštena« ? Gospodična išče fcaki-u. to. z., posle nje proti prehrani al mali nagradi Fonudbe na ogl. odd. Jutru pod »Marij .va«. 1389-2 Mlado dekle išče meitu not »ooarlc.i n druga hšna dela Po i nudbe na ogl odd Ju | tra pod »Grem tud na ' gost lno« 1393 2 Frizerka dobra moi, želi menjat službo Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Samo stojna 112* 1400-2 ttmrtfim Moderno pohištvo spa:n ce m kuh nje zo pet na zalogi Ogled vsa« dan >d 14 do 15 ure v *k'a'" i''ii po h štva tvrd ke Kok Beri č n Prane Senk » sjej Celovška c 95 1334 12 Kompletno spalnico dooro ohranjeno n dr *alke št 39 prodam Na slov v vseh dosI Jutri. 1387 1? Srebrne predmete n K-.vai.oe z- denar. Vprašati, br vn ca, tiop tar jeva ul. 1402-7 >t»»»« BERITE OGLASE! >v smok ng 8—9 ln 1—2 prod an P;> Ijan^k nas p 12. stino vanje 9 1390 1? Vmajem Frizerski salon za dame n gosp de. ku p m v sred n' mesta, ev "z-imem primeren loka < najem Ponudbe na oel odd Jutra »Obrt« 13C8 17 Krvavice v gost liv V dmar. Sv Jakoba trg 5 1369 18 ŽAGOVODJ za večjo parno žaeo SPREJME LESNA INDUSTRIJA. « — Obširne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Žagovodja«. ♦ 1 ♦ i i * t * Brivsko-frizerski salrr dobro ido* v ve*jeT kr. 'u na Do'enl=kem pro i>m Pinitdbe na o?' dH Jutra pod točka«. 1399 19 .......... * ' * ' - KUPUJTE edino pri naših OGLAŠEVALCIH! Sobo odda Opremljeno sobo poseben vhod, z 1 ali 2 posteljama, bi zu tram vaja počen- oddam, lah ko takoj Sp. Slika, cer netova ul. 31-1. 1363 23 Opremljeno sobo lepo. oddam. Malgajeva 8 I nadstr 1388 23 [i J 1 Sobo v bi'ž nI Kongresnega tr ea. iščem Ponudbe na oc' odi Jutra p-d »Po seben vhod«. 1409 23a Opremljeno sobo s posebn m vhodom n 'rulah. Moste ali Kode ■evo iščem Ponudbe n,--1 odd Jutra po-'•astnlk. 1408 23 "'■»■um.", 1000 lir nagrade jam onemu, k m. prt -ikrb 2 sobno stanovanje - pr t ki nam' Naslov v -eb posl Jutra 1329 21» Posest Parcele v 01 - ŽID t 'a-llle tW'-tl|lCe W .'i uliti il lmilKK lit |ir'>ta..'< ?risiav>i F-an* real'> 11» ; sir na L11M a na LVst* A" II- Rra i . 3 eg •5tu|itil n n n < Mir lu. kup m. Zajec, Tav tarjeva 10. 1410 20 Parcelo prodam po .zredno n zkl ceni za 6 nadtropn co v centru Zajec, Tavčarje va 10 1412 2C visokopritlično hišo z eno št ri sobn m m eno 3 sobn m stanova nJem ter vrtom pred m v zapadneT de'u m^ta Zajec. Tavčarjeva 10 1414 20 Parcele v sv Krlžkem n vzhod nem delu. prodam Za lec. Tavčarjeva 10 1415 20 Trfnadstropno hišo stanovanjsko. novejšo prodam v centru Tavč3' 'nlo t n lastnim gospod"njst- om v Lj^o.jan . Re ne ponud ba ni ogl odd Jutra pod »Vse za don«. 140125 Pridelki Seno in slamo kupuje Gospodarska zve za LJubljana. Blew»so vi oeeta 29 1328 33 Pomaranče ln suhe g be prodaja Gospod ar? k ' veza 'Jana B!e < Ljub sova c 29 1327 3? Deske vseh vrst. okrogel trd les. posamezne vagone ponudite z navedbo cene na oglasni odd. Jutra pod šifro »Izvoz«. J 226 1 Zdravstvo Dvajset pijavk nujno potrebujem Pri nes te v p «-amo E Teras n drug (Javna sklad šča) Ble.we sova c 33 1395 40 lzku&ena, Počtena. Pre proga Pr.vat, PosoJ lo Kun nec. HU am zeio d bro. Premožna. Rizvoj Rabi.t Revna brezdom ka. Resen reflektant Redkost Skromna Str II. S euren uspeh Sne žke Skorn'e. Sški. Svet 'a. Škornje. S^irno Naloženo 100.000 lir. Svidenje 20. Tajna us-xla. Tri kontinenui t' >Je. Tramvaj postaja .iik promet. V mestu Vele-trgov na V la v LJub Ja-nl. N N . Vodstvo. Več-stanovanjska. Za ne Ijiv. Z mski čar Zna ajen. zakon žel m svoj dom. Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku 4r.vn.ca, Cen trum, Le oti( cioetnik. &.U., c.oka Ti, Do 010 p.ucao, uouer. Uo ui'o -am, ^apu a., lev, uolenjska c. S, Dobro ohranjena, Ol rvnuio, liv3 ooa.111 jena 52. Drug dau. jreoroar, 1. leoruar 43, Gramat ka. ootpod UJa 1!>42, Oriavna cesta. Go. p.d na i>9, 00 tov.na, Hanau, Helena, Izvanredna pr I ka. Izvr stna metoda. Iskrena to var.š ca. Januar 42. Ku pujem. Kolo. Kjerkoli, Leksikon 1943, 152 1 r. Lep dom Ljubljančan. Lepa nagrada. Ljub jan sk Zvon. Malo rabljen. Marljiva. Mihael 43. Me toda. Novo ž VJenJe 1943 N zka cena. Odkrtosr en prijatelj. Pr dna. Pr 1 ka, PoetelJ ca. Perz Jska, Plačam takoj. Popravljam Pekarna. PoStena in pre Po dolgotrajnem trpljenju nas je za vedno zapusti) v 38. letu starosti, previden s svetimi zakramenti, naž ljubljeni, dobri mož. brat ln zet. gospod MAKSIM ROPOTAR višji finančni pristav finančne direkcije v Ljubljani Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, dne 29 januarja ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv Kr žu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 30. januarja v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob 8 Ljubljana, dne 28. januarja 1943. Žalujoča žena PAVICA roj. REBERSKV in ostalo sorodstvo M + Umrl nam je v 73. letu starosti naš dobri oče tn stari oče, gospod N e č e m a i* Mihael Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 29 januarja 1943 ob V2 5. uri popoldne z 2al — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. januarja 1943. Družine: NEČEMAR — DR. VIDMAR Za svojim možem je odšla v večnost po dolgi mučni bolezni previde-na z zakramenti sv. vere naša skrbna mama, stara mama, sestra ln tašča, gospa Baje Jisipinc Pogreb blage pokojnice bo v petek, dne 29 januarja 1943 ob Mt 4. uri popoldne z 2al — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v župnl cerkvi sv. Petra v četrtek, dne 4. februarja 1943 ob 7. uri. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 27. januarja 1943. Žalujoči družini BAJC in KVAS I t Sredi poklicnega dela Je Vsemogočni nenadoma pozval k Sebi mojega preljubega soproga, nadvse skrbnega očka, dragega brata, svaka, nečaka in bratranca, gospoda Srečka Vodopivec računskega inšpektorja Visokega komisarijata Pogreb predragega pokojnika bo petek, dne 29. t. m. ob 4. uri popoldne z 2al — kapele sv. Antona — k Sv. Križu. Namesto cvetja na krsto, prosimo molite zanj in darujte za siromake. Ljubljana, dne 28. januarja 1943. Žalujoči: ANKA roj. LAVRENČIČ, žena; ANKICA in V1DICA, otroka; POLDI ZORN, sestra in družine: ZORN, šiKCA, LAVRENCIC in KUNSTEK m P ii m n immm;^ ■M i - ■■ •„-•; ."-i.*' • ' r . - l-v, - - m m rm ■■■•■ --i £ £ repentinamente passato a vita migliore VODOPIVEC SlEc CAPO DELLA DIVISIONE CONTABILITA DELL'ENTE PER L'ALDIENTA-ZIONE ED ISPETTORE DI RAGIONERIA DELL ALTO COMMISSARIATO Del caro defunto corserveremo un vivo ricordo. i Nenadoma je umrl gospod LUBTANA, addl 27 Gennaio 1943-XXI. Ecte per l'Al!mci:t£zIoiie deCa Pnviiasla sli Labiana VCD10PIVEC SREČKO NAČELNIK KNJIGOVODSTVA PREHRANJEVALNEGA ZAVODA IN RAČUNSKI INŠPEKTOR VISOKEGA KOMISARLJATA Ohranili ga bomo v trajnem spominu! f-& mši fef iti m M V LJUBLJANI, dne 27. januarja 1943. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino -H« P. G. VV oueuouse: 84 0DJETNI SAM Hnmnri se je znašlo dekle v nie^n-vem objemu. Čeprav so bile Samove duševne zmožnosti močno zameglene. se mu je vendar zdelo, da jo poljublja kakor neumen, »Čujte ... glejte ...« je ponovil z drhtečim glasom. Zavedel se je, da stopa ob njeni strani po posutem prostoru in da se ga Kay, ako ga čuti ne varajo, drži za komolec. Zdelo se mu je tudi, da jo s srdito odločnostjo stiska za roko, kakor bi se bal, da mu zdajzdaj uide. »Tak glejte... ali je sploh mogoče?« je vendar že dokončal. »Ali je kaj mogoče?« ga je vprašala Kay. »Da bi dekle, kakršno ste vi... takšno sijajno, brezprimerno dekle, čudovito dekle... res moglo ljubiti ..« Ta fceeeda se mu je zdrla najbolj čarobna izmed vseh čarobnih bered, tako da jo je v nekakšnem zanosu ponavl jal. »Ljubiti... Ljubiti... Ljubiti fanta, kakršen sem jaz°« Pomolčal je. kakor bi ga zavzetost stiskala za grlo. »To je blazno!« je vzkliknil kakor sam pri sebi. »Zakaj pa ne?« je mehko vprašala Kay. »I nu, hotel sem reči. fanta ... Človeka... fanta... oh, saj ne vem, kaj govorim!« Kay se je tiho zasmejala, in Sama je izoreletel občutek, da izgublja nekaj draeocenega. Smejala se je, on pa ni mogel vHeti njenega smeha. Zazdelo se mu je, da se ne bo nikoli potolažil nad to izgubo. »Ali hočete, Sam, da vam nekaj povem?« ga je vprašala. »Nu?« »Poslušajte. Razložim vam natanko tako. kakor mislim. Se vam je kdaj zgodilo, da so vam vzeli zanimivo knjigo, ki ste jo bili šele do polovice pre-čitali?« »Ne. Mislim, da nikoli.« »Meni pa. Zgodilo se mi je v Midwaysu, ko mi je bilo devet let. Deček, s katerim sva bila tisti čas velika prijatelja, mi jo je bil posodil. Pripovedovala je o nekem .Cincinnati Kitu' ki je skoraj zmeraj hodil okrog s krinko na obrazu in z ne vem koliko samokresi v žepu. Nekako pri polovici knjige sem bila, ko me je zalotila vzgojiteljica. Pri tisti priči me je poslala v posteljo, knjigo pa sežgala. Tako nisem nikoli zvedela kaj se je zgodilo v tisti sobici z jeklenimi stenami, ki je bila skrita za barom .Pri sinji globeli' Mno?o let mi ta reč ni dala miru. Nu, in ko ste mi povedali, da odhajate, sem nenadoma začutila, da se spet priorsvlja nekai takega in da to pot spet ne bo pomoči. Ppoznala sem. da si ne morem misliti lepšega kakor živeti z vami ter vas gledati, poslušati in opazovati in se veseliti tudi vseh norosti, ki jih boste še uganili Teta Izabela bi nemara rekla, da je to ljubezen?« »Rekla bi,« je brez obotavljanja odvrnil Sam. »Konec koncev je to moj način ljubezni,« ga je Kay opomnila. »Čutim potrebo, da ostanem z vami še mnogo, mnogo let in občudujem vaše veleumne domislice.« »Najveleumnejše. česar se morem ta mah spomniti. je tole.« Sam se je sklonil k nji in jo poljubil »In tako veleumen mislim ostati do konca svojih dni.« Cas jima je naglo mineval. »Kav?« »Kai bi rad, dra°1?« »Hočeš, da ti nekaj povem?:... A ne, morda bi se mi smejala.« »Obljubila sem ti, da se ne bom več. Kaj si mi hotel povedati?« »Tisto tvojo fotografijo, ki sem jo našel v ribiški koči...« »Nu?« »Enkrat sem jo poljubil.« »Samo enkrat?« »Ne, nočem ti prisegati po krivem. Ne samo enkrat, ampak vsak dan ... Vsak blaženi dan ... Po mnogo, mnogo kratov na dan. Zdaj se pa le smej, če se hočeš!« »Ne. Smejala se ti bom do konca svojega življenja. a nocoj prav gotovo ne. Ti si moj angel, moj edini zaklad' Mislim pa, da bi bilo vendarle bo r « je zamišljeno nadaljevala, »stopiti k stricu, če je že doma, in mu povedati vso stvar.« »Stricu misliš povedati? Takoj?« »Seveda. Ko je tako vesel, če hitro zve vse, kar se novega zgodi pri hiši.« »A to pomeni, da me puščaš samega,« je žalostno rekel Sam. »Samo za minuto.« je o^^ovo^la K"v ko- liko, da pomolim <~lavo ckozi vrata mehove pralne sobe in mu v naglici rečem: .Oh strič-k. zastran Sama ti moram povedati, da ga imam tlazno rada.'« »Poslušaj,« je resno rekel Sam. »Ako mi daš častno besedo... svojo sveto častno besedo ... da se ne zamudiš dalje kakor trideset sekund ...« »Kako bi le mogla dalj prebiti brez tebe?« mu je zatrdilo dekle. Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d.