257. številka. Ljubljana, četrtek 9. novembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Iinaja vnuk dan, izvzemii ponedeljku in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeuian za av a tr o • oge rs k e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ia četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom M celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za meac., 30 kr. zn četrt letu. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 3 „gledališka stolici". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila^ t.j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Iz državnega zbora. Z Dunaju 7. nov. [Izv. dop.] Debata o orijentalnom vprašanji in vnanji avstrijski politiki je uže dve seji polnila in se ima še le dines končati. Praktičnega resultata ne bode imela, a dala je vsaj priliko slovanskim poslancem, da so energično poudarjali slovansko stališče, ter dokazali, da Avstrija, ako sama nečo trpeti najhujše škode, mora delati v prid slovanskih kristijauov na balkanskem poluotoku, ne pa Turkom po volji. Prvi dan so govorili ustavoverni poslanci, mej njimi dr. Kuran d a. Mož bi se rad kazal velicega diplomata, a za tacega ga k večjemu kak dunajski filister prizna. Ko bi on bil vnanji minister, bi uže vedel kaj storiti. Le ne z Rusijo nobene zveze; s Turčijo pač, saj kažo še veliko životno moč. Poslanec Plene r, kateri je lani tako hudo bil razkačil finančnega ministra Depre-tisa, tudi nij zadovoljen z vnanjo avstrijsko politiko. A on ne ometa zveze z Rusijo, tudi bi ne bil proti kakej pridobitvi novih dežel za Avstrijo. Demel in Gollerich sta prazne fraze mlatila. Zadnji govornik prvega dneva je bil grof Hohenvvart. Govoril je mirno, premišljeno, diplomatično, kakor smo od njega vajeni. Ministrom je izrekel svojo hvalo za njihovo izjavo v odgovoru na interpelacijo 115 ustavo-vercev. Lehko pa je vsak čutil iz njegovih besedij ironijo, ki se je skrivala za to pohvalo. Priznati se mora grofu Ilohemvartti, da je eleganten govornik, beseda mu gladko teče, strast se ga nikoli ne loti in ga ne moti. Tem nevarnejši prothnik se zdi ustavovercem Listek. Pavla. (Poslovenil F. H. Radoljaki.) XVIII. (Dalje.) »Še le zdaj mi je polkovnikinja vse vaše razmere odkrila. Skrivno bili ste z Juliko zaročeni, a vzlic temu ste lazili za Pavlo, da bi njen imetek dobili v pest. Juliko zapustili ste če le, ko vam je bila Pavla gotova. Zdrobili »te jej srce, ipak vam je skušala rešiti čast in srečo vašo pospeševati. Se ve da, nij znala, kakov izurjen zločinec ste vi," — nadaljuje iUbin. „Nehajte!" kriči Strle, skočivši po koncu. „Sedite in poslušajte, nijseni še pri kraju," odgovori Albin. „Julika je mislila, da jo ljubite; a bili ste uže tačas v tesnej zvezi z mlado spoštovano vdovo, katerej ste zakon in ministrom. S kako pazljivostjo ga vsi ministri poslušajo, niti očesa od njega ne ganejo! Knez Auersperg se je nekako kislo nnsmeh-ljal, ko je slišal pohvalo iz Hohenvvartovih ust. Končno iz celega njegovega govora ne more človek poizvedeti, kako Hohenvvart misli, da bi naj Avstrija v vnanjej politiki postopala, le toliko se vidi, da vsakako n e v proti-slovanskem in protikristijanskem smislu. Drugi dan- je dr. Vošiijalt začel debato. Govoril je dalj ko pol ure in v svojem navdušenem govoru odločno zahteval, da se Avstrija v orijentalnom vprašanji postavi na jedino pravo, to je slovansko stališče. V imenu avstrijskih Slovanov izrekel je ministru vnanjih zadev grofu Andrassyju popolno nezaupanje njegove politike, ki nij avstrijska, ampak le magjarska. Dr. Vošnjak v dokaz tega naslika razvoj vstanka v Hercegovini in Bosni, sovražno obnašanje avstrijskih oblastij proti vstašem, pritisk na Srbijo in Črno goro. Vstop Avstrije v tricesarsko zvezo bi ne smel biti samo navidezen, temuč odkritosrčen. Avstrija pa je v tej zvezi se dvojezično obnašala, ter proti svojim zaveznikom in za njihovim hrbtom z Anglijo vred intrigirala v Carigradu. Vse zastonj! Turčija mora pasti, Turki morajo ven iz Evrope, na balkanskem poluotoku pa se bodo nove države, slovanske, ustanovile. Tega ne bode zadržal Andrassv, niti Magjari s svojim novim turškim svetnikom GUl-Baba, niti nemški „Kulturtrhger" Kuranda s svojim hvalisanjem Turčije. Govornik Kurandi nasproti iz zgodovine in iz sedanjih turških razmer dokazuje, da Turčija nij sposobna za nobeno kulturo; pripoveduje dalje o groznih turških zverstvih v Bulgariji itd. in preide na sedanji politični obljubovali. Skrivali ste se za mojim imenom; a zabili ste, da ljubosumna ženska vse premore. Gospa Henikova vas je ostro opazovala; zahtevala jo sebi in svojemu detetu čast, katere ste je vi oropali in premoženje njeno zapravili. Posrečilo se jej je, kakor znate, izvedeti vaše pravo ime; vkrala se je v vašo sobo in se polastila Julikinih pisem. Pretila vam je, prosila vas, da bi izpolnili svojo prisego. A ker ste se vedno branili, prišla je sem. Kako je Julika ravnala, vam je znano. A kakov vspeh je to imelo V Pregovorili ste gospo Henikovo, da se je vrnola v Stockholm, kamor ste jo tudi spremljevali. Nam ste rekli, da greste v K. V Stockholmu vkrali ste jej pisma, da bi ne mogla proti vam pričati. Tako znate le vi ravnati. Kako znam pak jaz, povedal vam bodem zdaj. Juliki prisegel sem, da hočem v vsem molčati. To sem tudi storil; a druga moja prisega bila je, da Pavla nikdar ne bode postala vaša soproga, temveč morali se boste z gospo Henikovo poročiti, položaj. Intervencija Avstrije s svojo armada bi se le smela zgoditi v polnem sporazumljenji z zavezniki, ruskim in nemškim. Aneksija Bosne in Hercegovine bi bila gotovo koristna za te deželi, a moralo bi se vendar o tem tudi tamošnje ljudstvo vprašati. Upravo pa imati Srbija in Črnagora prvo in največjo pravico do teh dežel. Sploh pa se naj Avstrija drži še naprej tricesarske zveze. Vojska proti Rusiji, do katere sili magjarski šovinizem, bil bi udar v lice IG milijonom avstrijskih Slovanov in začetek konca Avstrije. Govornik končno biča vladno ravnanje proti avstrijskim Slovanom, ki so povsod nazaj potisneni in žaljeni v svojih narodnih in političnih pravicah. (Celi govor prinesemo po stenogratičnih zapisnikih. Ur.) Dr. F an deri i k je govoril v istem smislu in zlasti tudi povdarjal, da naj Avstrija^ predno se spušča v boj proti Rusiji, ne pozabi, da večina naših vojaških polkov je slovanske krvi. Od nemške strani so odgovarjali dr. Men-ger, Oppenheimer in znani kričač, mestni pisač iz Znojma na Moravske ni, Fux. Potem je bila sklenena debata in po nekih homatijah je bilo odločeno, da se imata dva skupna govornika izvoliti, kar se je zgodilo. Izvoljena sta bila Greuter in Ilerbst, katera prideta denes tretji dan debate na vrsto. Dosti novega pač nobeden njiju ne bode vedel povedati. Poslušalci so se te dni kar trli na galeriji, da smo se bali, da se cela lesenjača ne bi podrla. V diplomatičnej loži so bili zastopniki vseh večjih držav, tajniki nemškega, ruskega, italijanskega, francoskega in turškega katero ste časti in imetka oropali. To bode se zgodilo, kajti ne mirujem preje, nego da dospem svoj smoter. Skrbel sem torej, da se vas beriči o polu dne v krčmi prijeli. „Vi me hočete siliti?" posmehava se mu čaetnik. Pavla sliši nekoga iti k durim in reče: „Izvolite vstopiti, gospa." „Avrora!" vsklikne Strle osupnel. „Da, ona Avrora, katerej si čast, imetje in srečo oropal, in koja raje pogine, nego da bi katerej drugi tvoje ime prepustila, ime, katero je mojega in tvojega otroka." „Dobro, gospa!" reče možko Alfred; „silite me, čo morete, v zakon z vami, v kateri nijsem nikdar z vami mislil stopiti? „Ne izgubljamo časa z nepotrebnimi besedami," reče Albin ter odpre dveri iz salona. Osupnjen Strle zagleda gospoda Linkovega, Hjahnara in Pavlo. „Pojdite z menoj, gospod častnik," prične zopet Albin, „morebiti bote zdaj um svoj poselstva, ter vse govornike od konca do kraja pazljivo poslušali. Županije na Goriškem. Iz (»oriee 7. nov. [Izv. dop.] Na Goriškem imamo zelo različne župa-inje; nekatere obsegajo do 12 katastralnih občin, še več jih pa obstoji iz dveh ali celo iz ene same; imamo take, katere plačujejo do 12 000 gld. izravnega davka, pa tudi nekoliko takih, ki nijso niti s tisoč goldinarjev letnega erarskega davka obložene. Pri vsej tej zmešnjavi pa vendar velika večina županij še zadosta povoljno opravlja svoje dolžnosti in tudi občinsko gospodarstvo se je v zadnjih letih skoro povsod lepo vravnalo. Se ve, da bi primerna prevravnava naših občin pri vsem tem ne škodila, marveč da bi združenje tistih malih občin, katere nijso svojim opravilom kos, le pospešilo razvoj rednega in hasljivega občinskega življenja. To je spoznal tudi naš deželni zbor, ko je v sesiji leta 1874 razpravljal vprašanje zastran zedinjenja občin v večje Županije. Toda z načrtom postave, katerega je sklenil po končanih razpravah, dregnil je vendar v sršenovo gnjezdo, kajti ogromna večina na svojo neodvisnost in samostalnost ponosnih občin je povzdignila odločno svoj glas zoper zborov sklep, tako, da ga niti deželni odbor, kateremu je vendar tudi ozirati se na občno ljudstveno mnenje, nij mogel več pri vladi tako zagovarjati in podpirati, kakor bi bila sicer njegova dolžnost. Dve leti smo čakali rešitve, in še le zadnje dni preteklega meseca je došla. S cesar-Bkim sklepom od 14. avgusta t. 1. je zavrnen našega zbora načrt, zastran ustanovljenja večih županij. Vlada je načeloma za združenje; toda zdaj, ko nij še v državnem zboru vzbujeno vprašanje zastran reforme občne politične uprave nobene jasne oblike dobilo in ko nijso niti načela določena, po katerih se ima ta reforma dognati, ne spoznava za primerno, da bi se tako radikalna prememba v občinskem stanji cele dežele izvela. Za to pa nasvetuje, naj se občine sproti, kakor se kaže potreba, družijo, ob enem pa naj se tudi po potu deželnega postavodajstva preskrbi, da dobe veče občine tudi večim dolžnostim in potrebam primerne administrativne organe; kajti velike županije ustvarjati in ne tudi za to skrbeti, kako bodo relativno večim nalogAm zadostovalo — s tem bi se prišlo —J le iz dežja pod kap. Tako sklepa vlada in' prav ima. Malim Sn pa nI jam nij bo pa vest o zavrnjenem načrtu postave v tolažbo in ob enem v svarilo: Naj izpolnujejo zvesto in natančno svoje dolžnosti, izvirajoče iz naravnega in iz ročenega delokroga — in ponašati se bodo smele tudi za naprej se samostalnostjo. Jugoslovansko bojišče. Turški vir pravi, da so turški vojaki Del i g rad zopet zapustili. To se pravi: nikdar ga imeli nijso, kakor so Srbi vedno trdili in kar zdaj tudi „Pol. Corr." iz Bel-grada poroča. Srbska armada se bode mej premirjem popolnem presnovala in preorganizovala. Namesto brigad bodo se naredili regimenti. V Črne j gori se baje stiašijo, da utegne črez zimo živeža zmanjkati. Zn to so Rusi iz Odese knezu pisali, da dobi 9000 rubljev, da kupi koruze. Rus bode pomagal. Včeraj so šli \z Carigrada v Srbijo vojaški zastopniki velesil, da bodo meje postavili mej srbsko in turško vojsko za čas premirja, Rusijo zastopa polkovnik Zelenoj, Avstrijo zastopa polkovniški lejtnant Raab, Francosko polkovnik Dorey, Angleško general Kampel. — V Črne j gori bode za Rusijo delal polkovnik Bogoljubov, Avstrijo bo zastopal polk. lejt. Thommel. Ruski prostovoljci še vedno prihajajo v Srbijo v velikem številu s konji in orožjem. S -hi r** se bode udeležila evropske konference fe se snide, po posebnem svojem poslancu, ki bode imel posvetovalni, a ne glasovalni votum. Uže leta 1870 pri vprašanji o -železnih vratih" na Donavi, je Srbija bila v Londonu tako zastopana. fttftiun'; >se dalje za vojsko pripravlja in dobiva iz Rusije potrebnega materijala. To je dokaz, da je z Rusijo gotovo vse dogovorjeno in da vojna pride kljubu vsemu sporazumijevanju. Itumunski časniki so jako hudi na Ma-gjare zarad tega, ker ti s Turki bratijo se. iR£o#Jkat9#M študentje so magjarskim poslali dolg telegram, v katerem jim svoje zaničevanje izrekajo zarad njih simpatij s Turki. Francoski viri iz Cfirit/mrlti poročajo, da se Turčija trudi naravnost z Rusijo sporazumeti se, da bi tako ne bilo treba evropske konference. Poseben turški odposlanec je šel v Peterburg zavoljo tega. Zadnje dni so turški ministri imeli ve6 posvetovanj. Ignatiev je iz mesta ven v Pero preselil se. Rusija zdaj dela načrt pogojev ali uvetov, pod katerimi je pripravna mir narediti. Kakor magjarski študentje smešne ovacije delajo pri grobu turškega svetnika Gtil-Baba v Pešti, tako so turški softi v Carigradu te dni pred gostilno, kjer Magjar Klapka stanuje, demonstrirali s svojimi simpatijami. Fivi/icorA/ senat je 6. novembra začel posvetovanje o administraciji v armadi. Mej govorniki je bil tudi Audiffret-Pasquier, Čegar govor je bil s pohvalo sprejet. Dop 181. Politični razgled. V L j u bi jani 8. novembra. Iz Dunaja „Graždaninu" piše rtf# pisatelj knez Meščerski o ruskem poslaniku na Dunaji, o Novikovem, da v svojoj hiši protirusko govori in živi, iz vsega ruskega in slovanskega norca dela se. Ruska politika na Dunaji nij tista kakkor je v Peterburgu, pravi dopisnik. — Znano je, da je ta Novi-kov bil celo pri onih, ki so pomagali Ilohen-warta vreči. Mi4wgig9i*i so si v svojem smešnem strahu pred Rusi ali Slovani zopet eno sitnost na glavo nakopali. Zaprli so bili angleškega dopisnika od „Daily News", Arhibalda For-besa, češ, da je ruski uhoda ali ogleduh. Potlej to se ve, morali so ga izpustiti. Ali Anglež zahteva zadostenja. B« TrnitH 6 nov. [Izv. dop.] Navadno je, da rudokopi dobre zalogo časi prezirajo z namenom, da sežejo po njih, kadar nastanejo kritični časi in bo zmanjkovalo navadnega blaga. Primerja se pa, da jih nii moč več najti, ker so zemeljni plazi poskrili njih bogastvo, ker se nij prej za kultiviranje skrbelo. Slovani na Tržaškem smo v istej okolnosti; od nekdaj smo navezani sami na-se, ker nam naše razmere ne ugajajo tako, kakor drugim našim sosedom. Slovenci na Tržaškem reprezentiramo važen oddelek straže, ki čuva cesarstvo na južnej meji. Da nijso tržaški okoličani pri vsej prekanjenosti laške stranke preparirani za obljubljeno Italijo, kar bi se bilo z vsakim drugim narodom uže zgodilo, to izhaja od tod, ker ima Slovenec in Slovan sploh trden naroden značaj in to je vr.rok, da se nijsmo dali se silo" polašiti. rabili; preverili se boste, da sestričina moja ne mara brezčastnega, brezvestnega i brezsrčnega soproga." Častnik bliža se Pavli. „Je-li to, kar je rekel doktor Linek tudi tvoje mnenje, Pavla?" vpraša jo Strle. „Da!" odgovori Pavla. Bila je strašno bleda in se tresla, da se je morala stola prijeti. „A jaz ne dovolim v ločenje najine zaroke, i na takov način ne boste se smeli z družim omožiti. Tako se glasi postava." „No, morebiti so bote premislili" reče Albin. „Mislite si na pr. da bi vam Pavla vse dolgove poplačala; ne bi — li pustili Pavle?" „Ne," odgovori Strle svojeglavno. „ Potem naj vas beriči radi sleparstva odpeljejo/' reče Albin ter gre k dverim. „Gospod!" ogovori ga Pavla, „tej dami morate svete obljube izpolniti; spominjajte se Julike, izpoznali boste, koliko ste zakrivili Pomagam vam rada; zahtevajte kolikoršno svoto hočete, dala vam bodem; a ne upajte mene za soprogo dobiti. Poročite se s to gospojo, — sveta dolžnost vam je." „Volite, gospod častnik: ali vzemite ono gospo v zakon in Pavla vam da svoto denarja, ali idite z beriči, in jutri razkričali vas bodo časopisi za goljufa in sleparja". Strle nasloni glavo v roke in molči. „Spominjajte se Julike in slušajte vsaj jedenkrat vest vašo", opominja ga Pavla. Strle uvidi, da tu nij voliti: sklene torej kolikor več mogoče denarja iz Pavle izvleči. Pogodili so se za določeno svoto, kojo bi gospod Linek, Pavlin varuh Strletu izplačal. Ta nasprotno moral se je vsem pravicam, katere je imel kot zaročenec Pavle, odreči. V pismeni pogodbi pa se je reklo, da se bode iznesek denarja Strletu potem izplačal, ko se bodo ta z gospojo Henikovo oženil. To je bil konec Pavline možitve. XIX. Prošli sti dve leti. — Pavla se je takoj po onej nedovršenoj svatbi podala s Hjalniarom vAlvikenj. Živela sta tu prav prijetno. Neomožena sestra gospe Linekove gospodinila je v hiši in nadomesto-vala jima mater. Pavla sklenila je ostati devica. Prvo leto po onem dogodjaju bila je nekoliko melanholična, a zdaj jela se je zopet prava veselost njenega značaja kazati. Tudi Hjalmar živel je pametno; pozabil je vse prejšnje bedarije. Albin pak je še vedno opravljal službo zdravnika v bolnici, ter si jo ostal popolnom enak. Sem in tja pohodil je Alvikenj, a malo kedaj v prvem letu. S Pavlo se je početkom prav bratovsko pomenkoval; a zdaj sta jela zopet drug druzemu nagajati. Lepega dne meseca avgusta sedela je Pavla z delom v roci na vrtu. Hjalmar pak s knjigo v roci je ležal na trati. Slovani na Tržaškem smo mej nakloni in kladivom, to je, od ene strani imamo trdno narodno vstrajnost laške stranke, ki vedno le na to dela, da nas neškodljive stori, polaši popolnem in nas tako za svoj namen preparira; od druge strani pa imamo druzega, ki nas tlači in ovira naše razvitje v omiki in svobodi. Uže v burnih letih 1848 in 41) so Slovenci zadrževali razburjeno laško ljudstvo, da nij buknila rabuka; uže so prenapetneži one stranke, ki le v Italijo škili, imeli poštni voz v rokah, ter so ga hoteli odpeljati, pa pest hrabrih zvestih tržaških Slovencev je odpo-dila drhal in tako rešila pošto hudobnega napada in to v samem mestu. Tržaški Slovenci, vedno zvesti svojemu vladarju, naši okoličani, skazali so se uže tudi v bitkah. Leta 1848 so stražili jadranske obale proti napadu sardinskega brodovja, v vseh prilikah so kazali svojo zvestobo in okoliški bataljon je bil slrah laški stranki v Trstu, kajti, da nijso bili okoličani pred tridesetimi leti oboroženi, bog ve, kaj bi se bilo pripetilo. Leta 18G8, ko so Lahi še sladki okus po osvojeni Benečiji imeli, raztegnol se je apetit še bolj in sline so se še od takrat močneje po Trstu in Trentinu cedile. Da bi z lisičjo politiko svoj namen dosegli, treba je bilo najprvo slovenske okoličane razorožiti. Utegnejo pa nastati za Avstrijo osode-polni časi na meji Italije; po slovanskem Trstu, ki ie zlat vir državi, stegujejo mogočni sosedje roke, zlasti Italija, ki hoče svoje meje do Save, ne do Soče razširiti. Ako vprašamo: kde je zedinjena Slovenija, ki bi bila živ jez proti navalom Italijanske? — nij nam treba odgovora, sami lehko damo odgovor: Nij je, Slovenci so pač tu v vednej zvestobi, ali razkosani. Kak vspeh imajo s preziranjem Slovanov, to pokaže bodočnost, katere nihče uganiti ne more. Oil IHavc 7. nov. [Izv. dop.] (Naše ceste.) Odkar imamo voljene okrajne zastope, Bpada stavljenje, popravljanje in nadzorovanje cest v njihov delokrog. Mnogokrat uže so se naglašalo velike svote, koje zahteva ta zastop leto za letom od prebivalstva. Ker pa zahtevane svote dohajajo vedno večje, je naravno, ka se vprašamo, kako in zakaj se rabijo, ali raste število cest ter se promet olajšuje, v kakem stanju da se nahajajo stare ceste itd. V našem ptujskem okraju — kolikor je meni znano — nij se število cest znatno pomnožilo mej poslovanjem okrajnega odbora. Čutimo res sem ter tje prav živo potrebo „No, Pavla, ali v resnici misliš kapitena K. odbiti? Predstojnik moj je in izvrsten vojak;" reče jej Hjalmar. „Ljuoi Hjalmar, ne menim'se možiti;" odgovori Pavla. ,,Dosta me je prva skušnja izučila." „Kaj koristi o lanskem snegu govoriti? Stara devica vsaj nečeš postati? Ali bi pak raje koga druzega", draži jo Hjalmar. „Kdo bi bil to?" vpraša Pavla hitreje šivaj e. „Vem-li jaz ? Dekleta imate čudno okuse. Tako na pr. ti mesto lepega kapitena rajši imela necega mazača." „To nij res", odgovori Pavla zarudivši. „Tem bolje; vsaj Albin tudi za-te ne mara." „Jeli to dobro znaš?" „Da prav dobro." (Konec prih.) enake pomnožitve; toda, ne terjamo je ter si raji po mogočnosti pomagamo, ker si mnoge stroške prihranimo ter tako pripomoremo, ko se z odločenim denarjem stan ceste lahko v dobrem stanji vzdrži. Ali varal bi se, kdor bi mislil, ka se to tudi v istini zgodi. Naše ljudstvo prerado molči ter trpi, če tudi le v lastno škodo. Tako jo tudi o slabem stanju cest vedno molčalo , akoravno bi bilo moralo brž sprva glasno govoriti in ter jati, kar mu gre. Toda, začasa ustanovljenja okrajnih zastopov govorilo in pisalo se je mnogo, ka se bodo odsih dob ceste lože ostro nadzorovale, enakomerno popravljale, kar preden nij bilo mogoče, ker so bile več ali menj kmetom prepuščene, koji so na nje mesto proda pesek in blato vozili, posebno v krajih, kjer pripravnega materijala celo manjka ali ga saj pri rokah nij. In ravno to govorjenje in pisarenje je krivo, ka smo mi do zdaj mirno čakali izpeljave nam danih obljub, med tem ko so drugi terjali ter saj nekaj dosegli. Nihče jim ne zavida uspeha; toda, okrajni odbor bi moral za vse bivalstvo enakomerno skrbeti, tem bolje, ker nobenemu delu z nakladami no prizanaša. Drži se ravno v tem oziru prav močno rimskega izreka „non olet". Da se odbor prepriča, ka ne zahtevamo nič nepotrebnega, naj si ogleda pri priložnosti ceste, ki drže mimo dornovskega grada skozi Pacinje, Moste, Gabrnik, št. Andraš in št. Lovrenc. Tukaj se "bode čudil čudom in strmel radi strašnega blata, kakor se nahaja posebno zdaj na jesen. Kakor je znano, ne pomanjkuie nam dežja; solnce suši le slabo zemljo, katera se sploh ne suši rada, ker je glinjasta. Vozi in goni pa se ravno v tem letnem času prav mnogo, ker se spravlja roja raz njive in živina zahaja na pašo. Ako bi bili naši cestarji na svojem mestu, bi vodi dajali prost odtek, tor zabranjevali delanje do kolen segajočega blata. Zakaj se to zgodi le na nekaterih cestah in ne na vseh? Mnoge izmej naših cest so tudi preozke, kar moti promet in jo vrh tega z nevarnostmi zvezano. Temu pa se nikakor v okom ne pride, ako cestarji tratnico na obeh straneh posekajo, ter si jo drugi na njive ali v vinograde vozijo. Tako mora cesta vedno ožja prihajati, tem bolje, ker dobi raz ceste tekoča voda moč, vedno več prsti po jarku odnašati. To pa nij edini slab nasledek takega početja. Mislimo si voznika s težko obloženim vozom, koji zavozi primoran ali po nevarnosti preveč na stran. Nij-li naravno, da so kolesa ude-rejo, da ne more naprej, ali da pade vse vkup v grabo, kar se gotovo tako lehko no pripeti, ako je cesta ob kraji gosto s travo obraščena in dovolj široka. Za zdaj opozorujemo slavni okrajni odbor le na navedene pomanjkljivosti in napake ter pričakujemo prav v kratkem času njih odstranjenja. Domače stvari. — (S amo umor.) Vtorek se je zopet pri tukajšnjem domačem polku s krogljo ustrelil nek infanterist. Mladi mož je storil baje ta nepremišljeni korak, ker je izgubil eno — kamašno. Torej v kratkem trije samoumori mej tukajšnjimi vojaci. — (Iz Nabrežine) se nam piše: Bliža se nam veseli dan sv. Martina. Naši stari očetje so splošno navajeni bili, da so na dan sv. Martina svojo božj o kapljico vinsko iz vseh sodčekov pokusili in se je razveselili. Torej tudi letos ne bomo te stare moževske navade opustili, ker tukaj pri nas je ljuba trtica prav dobro obrodila. — Od več strani slovenske naše domovine se sliši, da je ljuba trtica letos slabo obnesla se, ali, kakor pravim, tukaj pri nas je dobro storila. Vendar kupcev je 1« malo prišlo. — (Iz Celja) potrjuje v glavnej stvari dopisnik v »81.** to kar smo uže mi poročali, samo, da lepše pobarva stvar rekoč: ,,NaŠa celjska gimnazija je uže drugo leto brez pevskega učitelja, in to iz tega uzroka, ker naš slavni deželni šolski svet ne dovoli za proste predmote nobene reinuneraeije več nobenemu učitelju, ki nij preskušnj e nnpravil in nij od vlado potrjen. Zastonj pa tega posla nihče nij hotel prevzeti. Tako so naši dijaki do-/daj uže drugo leto brez izprašauega pevo-vo«4je v corfcvl zdaj slovenski, zdaj nemški in latinski peli ; ali brez voditelja, brez dostojnega poduka, brez dobro izurjenih pevcev (taki so večjidel iz gimnazije uže odšli), je naše petje zini rum bolj in bolj hiralo, in predzadnji dve nedelji (da bi se dijaki — pevci preveč ne blamirali), popolnoma utihnilo. Vpeljalo se je zdaj splošno petje z orgijami, ki se akoravno še precej pomanjkljivo, res kaj lepo poda. Ob enem pa si tudi gimn. ravnateljstvo uže dalj časa prizadeval pevo-vodjo dobiti, ki bi mogel terjatvam dež. šol. sveta zadostiti in podučevanje v petj i na naši gimnaziji prevzeti." — (Iz kamniškega okraja) se piše „S1.M : Po našem okraju, zlasti po tuhinjskej dolini se poboji in pretepi vedno kolj ninože. Lansko leto so nekega, jutra našli celo neko uže GO letno žensko v Šmartnu ubito in potem k vodi zavlečeno, kjer jo je grdi hudobnež neki še spiral, da bi se ji bil udarec manj poznal. V soboto večer pred žegnanjsko nedejjo so se pa v zgornjem Tuhinju fantalini, ki so prej skupaj pijančevali, tako hudo zbili, da je bilo več ranjenih in nekatevi še prav zelo. Eden ima menda roko od komolca doli kar preklano. Enako so tudi v Zlatempolji ravno tisto soboto v dveh kočah ponoči pijančevali. Točilo se j im je žganje, akoravno nema nikdo dovoljenja točiti. Fantalini so se bili od vseh strani zbrali in bilo jih je okoli 30. Prišli so večidel oboroženi z železnimi rečmi, eden menda celo s sabljo. Silno so se mej soboj sprli, in nazadnje so morali še možje poprijeti, da so razsajalce in pretepovalce odgnali. Več jih je bilo ranjenih, posebno nek vojak, dragonar. — Kam bo prišlo? Še celo mirni ljudje se uže tudi kar pri belem dnevi napadajo. Tako sta bila nekega po polu dne napadena v tuhin-skej dolini dva patra, peljaje se domu po končanem cerkvenem opravilu. Obleka se več ne spoštuje. Upamo, da se vsaj brez dovoljenja žganje ne bo točilo in da se postava zoper nedovoljeno žganjetočenje nij zastonj v novic oklicala. Ra%ne vesti. * (Umrl) je na Dunaji 88 let stari sloveči pridigar in cerkven pisatelj kanonik Veit. ltojen je bil od judovskih staršev, prestopil h krščanstvu, bil duhoven in na Dunaji močno priljubljen. * (Sreča.) Te dni je prinesla neka skromno upravljena ženska k nekej banki na Dunaji prodat dvo srečki. Ko je bankir pregledal številke, videl je, da je gospa uže pred več meseci z eno srečko dobila 2">.0OO gld., ne da bi bila o tem kaj vedela. Lehko se misli, kako jo je objavljenje bankirjevo raz- veselilo. Sirota je bila v jako žalostnih razmerah, da je mislila srečki za majhen denar prodati. Zdaj je pač konec vsej siromaki ni. * (N a Ruskem) po novem sodnijskem redu dolžnikom nij več treba plačevati dolga, ampak ga lahko odsede. Za 100 do 1000 rub^ev se gode šest mesecev v ljuknji, za 5000 rubljev eno leto, za 100.000 pa pet let. * (Laški banditi) v Siciliji nameravajo ustanoviti svoj list, ki mu bo ime „il Dur-fante" (lopov). Radovedni smo, kako bodo list tiskali, in še bolj, kako ga bode pošta ekspedirala naročnikom lopovom v njih skrivne luknje in brloge._ 8. novembra: ■trupa: Ružič iz Zagreba. — VVolf, Cadore iz Trsta. Pri Klonu: Kun/, iz Koroškega. — Sachs iz Dunaja. — Samsa iz Ilir. Bistrice. — Rosenfeld Iz Zagreba. — Novak iz Idrije. — Feltrineli iz Milana. — Medved iz Zagorja. Pri OTnll«!: Hortl iz Dunaj.i. — Pogačnik |l Cirkr.ice. — Clerk iz Dunaja. — Započnik iz Koroškega. — Wieder iz Gradca. Pri Zamorci i Sam iz Žuženborka. — Mrhar iz Mokronoga. — Zupančič iz Trsta._ Dunajska borza 8. novembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 63 gld. 25 kr. Enotni drž. doig v srebru 68 20 1860 drž. posojilo 112 — , Akcije narodne banke S45 — Kreditne akcije 148 40 London .... . 122 7:> Napol. 9 81 C. k. cekini 5 86 Srebro 105 90 Vsakovrstno bolečine v zobeh, ki so tekar zaceli gnjiti ali so užo votli, odpravi takoj in stalno slavni indijski etestfakt. Brez njega ne bi smela biti nijedna družina zaradi izvrstnega njega vspeha. Jedino pravi so dobiva v steklenicah po 35 kr. in 70 kr. v Ljubljani ■amo pri Edvard Mahru._(277—5) Išče se (345—3) s dobrimi spričevali riim\ ji iichiii viiila Anatherinova ustna voda in zobni prašek izdeliuje ImattrM fižoli, lekar na dunajske; cesti v Izubijani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za čiščenje ust. 1 škatlj ic:i zobnega praška . . 40 kr. 1 steklenica ustne vode . . .60 kr. (58—98] Nova slika. Izšla jo v Beču velika in umetniški izvedena slika M vojskovodje t iMMM ratn Milan M. Obrenović IV. Nikola I. Petrović Njegus. Generali: I?I. €*. Čcnrjajcv. Haulto llimpić, Franjo Cali tla li. l*rotie. — Vojvode: l'Har Vukotić. Hožo Petrovič, ■ ■■ju l*lamcii;ic in Tlaio 1 rbica. — Polkovnici: Horvatov ić, OreNliovie, Hija Čolak-tiit~<>. Toma Allkolić. laldoniar llcker, illilojko Le»Janin. — Podpolkovnici: Kava t.rujić, VlaJ-kovle, lio* t a lliićcvić, O ruj a IHlikoi ić. — Major 1'aja 1'utiiik in arhimandrit N. Dučić. Slika ima 22 verno po fotografijah narejenih lik z grbom Srbije in Orne gore. Sliko je litografiral .1. §uber(. Slika je f>3 eentinu-trov visoka a J10 centimetrov široka. a>*Sgr Cena je Bilki ± gO.. 20 3sr. "TBfeC Naročbine se pošiljajo na ovo adreso: DF*. Ja»kovi6, Wien, Vili., Piaristengasse Nr. 49. Novci so pošiljajo v plačanem pismu, ali po poštnej napotnici; komur je lažje, naj na correspondeuc-karti javi, pa se mu bo b povzetjem poslalo. Prepodavci, koji za gotov novec naruče najmanje 10 komadov, dobivajo komad po 1 gld. in franco pošijanjo. Cena ove velike in umetniško izvedeno Blike je tako majhona, da jo vsak kupiti more. Brez ove sliko naj ne bo nijedna obitelj, koja se interesuje za rat Srbije in Črno gore s turško carevino. (349—2) t? J1 li i! !■ i, ■ •j i: li i; li j; li i! i i r a v Ljubljani, v Kolmanovej hiši, gledišna stolba št. I in 3, priporoča se čestitemu p. n. občinstvu za izvršenje vseli v stroko tiskarstva spadajočih del, ter bode jej z okusnimi pismenkami in olepšavanji, kakor, tudi z dobrimi ročnimi in brzotiskalninii ter druzimi stroji in pripomočki popolnem oskrbljena, blagovoljno izročena dela po najnižjih cenah hitro in okusno izdelovala, posebno pa: Letna* ^n,itt'«2?evo'»»/ft?le' *0 QfBI za t**ftX r I i JSz "-1_ .1" Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".