ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 1 • 85-102 85 
ZAPISI 
M a r i n k a D r a ž u m e r i č 
GOSPODARSKO ŽIVLJENJE V BELI KRAJINI MED 1. SVETOVNO VOJNO 
Rada bi predstavila gospodarsko življenje ljudi, ki so za časa 1. svetovne vojne 
živeli v zaledju, daleč od front in niso bili neposredno vpleteni v vojno vihro. Po­
sredno pa so še kako občutili vso težo, ki jo je v življenje prineslo štiriletno vojsko­
vanje. Poleg vojaških naborov so se vrstila zbiranja za potrebe Rdečega križa, ranjen­
cev, beguncev; temu so sledile obvezne oddaje konj, živine, žita. V članku sem se 
omejila na čas od jeseni leta 1914 do začetka leta 1919; krajevno na župnijo Adlešiči 
in za primerjavo na mesto Črnomelj. Glavni vir sta mi bili kroniki župnije Adlešiči 
in župnije Črnomelj, za preverjanje nekaterih podatkov so služile Dolenjske novice. 
Kroniko župnije Adlešiči je vsa leta svojega službovanja vestno pisal Ivan Ša-
šelj (1859—1944), zgodovinski pisec in zbiralec ljudskega blaga. Osnovno šolanje je 
končal v Mokronogu in Ljubljani, gimnazijo v Novem mestu, teologijo v Ljubljani. 
Kot kaplan je dve leti služboval na Otočcu, nato pa večino življenja župnikoval v 
Adlešičih. Kot upokojenec je pomagal na župniji v Sentlovrencu ob Temenici, kjer je 
tudi umrl. Bil je vnet zbiralec narodnih pesmi, pregovorov in rekov, vraž, pravljic, 
običajev, slovarskega gradiva in opazovalec živalskega in rastlinskega sveta. Predmete 
je zbiral za deželni muzej Rudolfinum v Ljubljani, največ dele belokranjske noše 
(avbe, peče, pasove, čutare, svatovske robce in otirače, pisanice) ; članke je objavljal 
v Domoljubu, Slovencu, Bogoljubu, Mladini, Ameriškem Slovencu, Kočevskem Slo­
vencu, Kmečki ženi, Etnologu, Carnioli in Lovcu. Gradivo iz duhovnega zaklada Belo-
kranjcev je izdal v Bisernicah iz belokranjskega narodnega zaklada (I, 1906; II. 1909). 
Izdal je še Zgodovino Šempeterske fare pri Novem mestu (1886) in Zgodovino Adle-
šičke fare na Belokranjskem (1887). Pri pisanju in objavljanju je Šašelj ostal izrazit 
opazovalec in ne. raziskovalec. Vestno je zapisoval vse, kar je videl in slišal, a pri tem 
se ni dosti poglabljal v gradivo. Tako je tudi v Kroniko župnije Adlešiči zapisoval 
pomembne dogodke iz cerkvenega in posvetnega življenja faranov, pa tudi gospodar­
sko življenje in opažanja o živalih, rastlinah in vremenu. Gradiva se je nabralo kar 
za šest zajetnih rokopisnih zvezkov, ki jih hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani. 
Kronika župnije Črnomelj je po obsegu dosti bolj skromna, pogosto omejena na 
nasprotovanja med cerkvijo in meščani. Za razliko od adlešičke, ki je pisana v lepi 
tekoči slovenščini, je črnomaljska na začetku pisana v nemščini, kasneje sicer v slo­
venščini, a ta je marsikje okorna in slovnično nepravilna. Tako izdaja, da njeni pisci 
niso bili Slovenci, saj je bila župnija inkorporirana nemškemu viteškemu redu, du­
hovniki so prihajali, sodeč po priimkih, največ iz Češke. V letih 1911—1923, torej tudi 
med 1. svetovno vojno, je župnijo upravljal p. Kazimir Kosobud. 
Sašelj je ob zapisovanju vojnih dogodkov ostal nepristranski, ni komentiral, še 
manj kritiziral odločitev vlade. V črnomaljski kroniki pa zasledimo marsikatero bo­
dico in ironično misel na račun vlade in vojske ter njihovih odlokov. 
Zbiranje za potrebe vojske 
Avstroogrska je stopila v vojno julija 1914. Po napovedih je bilo pričakovati, da 
se bo vojna kmalu končala, a se je vlekla in vlekla. Bitke so sicer potekale na frontah 
daleč od Bele krajine, toda ljudje so bili zaradi vojne kljub temu močno prizadeti. 
Propagandni stroj je napihoval premoč avstrijske vojske in poveličeval uspehe na 
bojiščih. Toda že v jeseni se je pričelo zbiranje raznih dobrin kot pomoč vojakom in 
ranjencem. Pri tem moramo ločiti prostovoljne prispevke in obvezno oddajo. 
Prostovoljni prispevki 
Prostovoljne prispevke so množično zbirali predvsem v prvem letu vojne. Na po­
budo duhovnikov, društev in posameznikov so ljudje darovali presno in suho sadje 
za ranjence, zbirali denar za Rdeči križ in begunce, šolska mladina je zbirala robi-
dovje za čaj, šivala podplate ipd. 
Marsikdaj je bilo zagnano zbiranje deležno pikrih pripomb. Tako tudi zbiranje 
robidovja: »V novembru so se šele spomnili, da bi bilo dobro, če bi vojaki kakšen čaj 
dobili in naenkrat je bilo ukazano, naj šolski otroci brž nabirajo robidovje. Nabrali 
86 M. DRAZUMERIC: GOSPODARSKO ŽIVLJENJE V BELI KRAJINI . . 
so ga neka j , p a če so vojaki za to hvaležni bili, d a so j i m s taro listje poslali, se 
dvomi.« 1 
K o se je bl ižala zima, so bile r a z m e r e n a bojiščih, zlasti v Galiciji, vedno težje in 
»ker je s lovenska i n t e n d a n c a m e n d a misli la, da bo vojska samo k a k i h 14 dni j za to so 
pozabili n a z imsko spodnjo obleko še le, ko j e začel m r a z pr i t i skat i , so začeli prosit i 
volno in volneno obleko. Izobraževalno društvo, dekleta, so n a p l e t l e precej s tvar i j , p a 
je v e n d a r l e od v lade prišel opomin, d a se p r e m a l o stori.« 2 V Adlešičih je bilo v n e ­
deljo 24. j a n u a r j a 1915 »vsled u k a z a prečast . Knezoškofi jstva d a r o v a n j e ali ofer v ta 
n a m e n , d a se preskrbi jo v vojni se naha ja joča k r d e l a z gork im z imskim per i lom in 
z sredstvi proti m r a z u . « 3 
»Ker so vojaki prezebal i in so čevlje raztrgal i , so se zmislili n a n e k o d a n s k o iz­
najdbo, da se l a h k o s p a p i r j e m p o m a g a in za to je n a šolska vods tva prišel u k a z na j 
otroci b r ž šivajo p a p i r n a t e podplate, k a t e r i se l a h k o uložijo v čevlje. Naredi l i so j ih 
okoli 8000 (6 ali 8 časopisnih listov se sešije skupaj in se p o d p l a t izreže). Hotel i so 
imeti tudi p a p i r n a t e d e k e (močno zmečkani časniki se položijo eden v r h drugega, da 
se vežejo 8 leg in vse skupaj sešije).«4 
P r a v a evforija zb i ranja h r a n e za vojaštvo je i z b r u h n i l a m a j a 1915, ko je Avstri ja 
stopi la v vojno z Itali jo. T a k r a t so z južnega (srbskega) bojišča vozili skozi Belo k r a ­
j ino v laki vo jake prot i Itali j i . Ob tej pri l iki j e »be lokranjsko l judstvo n a več posta jah, 
k a k o r v G r a d a c u in posebno v Č r n o m l j u pogostovalo vojaštvo s k r u h o m , mesom, juho, 
jajci, raki jo in v inom. P r i tej pr i l ik i so se posebno odlikovale č r n o m a l j s k e gospe in 
gospodične. Nabira l i pa so za te vo jake tudi po drugih župni jah in j i m p o t e m delili 
n a b r a n e darove. Bili so tudi v Adlešičih in sosednjih vaseh tr i je fant je iz G r a d a c a , ki 
so nabi ra l i darove za naše vo jake m e d d r u g i m tudi fižol, ki so j i m ga p o t e m kuhal i , 
in suhe slive, p a tudi m o k o za k r u h . T u d i iz Dragatuša , Vinice idr. so nosili n a č r n o ­
mal jski kolodvor d a r o v e potujočim vojakom. N e k o dekle je iz P o d z e m l j a vozila n a 
vozičku n a kolodvor v G r a d a c u k r u h , ki ga je n a b r a l a za vo jake po hišah. N a K r a -
sincu p a sta neki dve deklet i n a b r a l i in skuhal i k r o m p i r j a in ga odnesli dva je rbasa 
v G r a d a c vojakom.« 5 
"... Sredi n o v e m b r a 1915 je v l a d a zaukazala, »da m o r a vsak otrok v šoli e n e m u vo­
jaku n a fronti poslati božično dari lo, en žepni robec, škatl j ico žveplenk in 3 š ivanke, 
3 knofeljce, p a r m e b u r niti j in 3 knofe, kje to hočejo dobiti n i h č e n e vpraša .« 8 
O k t o b r a 1916 se je znova »začelo n a b i r a n j e za r a z n e fonde. Sola je n a b r a l a s p r o ­
da jan jem znakov 400 K, v cerkvi se je n a b r a l o 50 K. N a b i r a n j e b r e z k o n c a in kra ja .« 7 
Vsa leta vo jne so Belokranjci zbiral i prostovol jne pr i spevke za Rdeči križ. N a 
Vinici so v jeseni leta 1914 »ustanovi l i pomožni odbor za Rdeči križ, in za r o d b i n e 
vpokl icanih rezervnikov. Nabra l i smo okoli 450 k r o n d e n a r j a in dva zaboja domačega 
p l a t n a . P l a h t je bilo d a r o v a n i h okoli 160. Sadja se je od tu poslalo t r i težke vozove.« 
V Adlešičih pa so od začetka vo jne do 31. d e c e m b r a 1914 n a b r a l i za Rdeči kr iž 
38,88 K.9 
Vas 
Adlešiči 
Gorenjci 
Vrhovci 
Sela 
P u r g a 
Dolenjci 
Fučkovci 
S k u p a j 
Senica Soržica 
v v 
m e r - m e r ­
nikih nikih 
Suho 
sadje 
v 
m e r ­
nikih 
P l a t n o 
v Ot i rače 
m e t r i h 
11/4 
1/2 
1 1/2 
1 
1/4 
1/2 
1/4 
1 
1/2 
m a l o 
sliv 
21/2 
2 
5 1/2 
3 1/2 
81/4 2 3/4 15 1/2 17 
B u n e K, h 
5,40 
2,64 
5,00 
1,40 
4,60 
5,30 
2,20 
26,54 
1 Kronika župnije Črnomelj, dalje KC, 1915. Kronika za leta med 1. svetovno vojno nima oštevilče­
nih strani, zapise enega leta označuje letnica, tej sledijo ponekod posamezni datumi. 
2 ibidem. 
3 Kronika župnije Adlešiči, dalje КЛ, zv. IV, str. 233. 
4 KC 1915. 
5 K A IV, 264—265. 
« KC 18. 11. 1915. 
' KC 8. 10. 1916. 
8 Belokranjski vestnik. Vinica. Dolenjske novice, dalje DN, 2. 10. 1914. 
» KA IV, 213. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 1 87 
Septembra 1915 so po vaseh adlešičke občine nabirala dekleta darove za okrep-
čevalno postajo na kolodvoru v Postojni »za ranjene in bolne vojake, ki se vozijo iz 
južnega t. j . italijanskega bojišča.«10 Razpredelnica kaže, koliko so nabrale po posa­
meznih vaseh. 
V Črnomlju so za okrepčevalno postajo v Postojni nabrali »čez 300 K denarja, 
530 kil pšenice, 200 kil sušja, 3 flaše žganja in 3 vina.«11 
Za Rdeči križ je bil namenjen tudi ves dohodek od igre, ki jo je 1915 uprizorilo 
Izobraževalno društvo v Črnomlju in sicer 96 K.12 Za potrebe Rdečega križa je bil na­
menjen tudi izkupiček od prodaje »črnorumenih kokard, knofov s podobo cesarjevo 
in vlajk s podobami obeh cesarjev.«13 
Leta 1916 je bil organiziran teden Rdečega križa. V Črnomlju so ob tej prilož­
nosti pripravili »cvetlični dan, prodajo domačih in umetnih cvetk in patriotičnih zna­
kov po šolski mladini pod nadzorstvom učiteljstva. Nabirali so se tudi člani za Rdeči 
križ, raznašale nabiralne pole in prijave z dotičnimi vpisanimi doneski ter nabirali 
prosti prispevki v puščice.«14 V hotelu Lackner je bil koncert, ki ga je zaključil srečo-
lov. Cisti dohodek 502,46 K je bil namenjen za potrebe Rdečega križa. Julija je »Mari­
jina družba nabrala za Rudeči križ 23 K.«15 V občini Vinica so v tem tednu nabrali 
900 K. »Odlikovala se je posebno preloška fara, kjer se je med dobrimi 600 dušami 
nabralo 214,12 K.«16 V občini Lokvica nad Metliko pa so v tednu Rdečega križa na­
brali 800,92 K.17 
Denarne prispevke za potrebe Rdečega križa so po »ukazu preč. kn. škof.«18 po­
birali tudi v cerkvah. V Adlešičih so jih od 1914, tako kot v vsej semiški dekaniji, 
pobirali vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Do 14. aprila 1916 se je v puščico nabralo 
95 K; do konca leta pa je župnija darovala 153,20 K in posebej za »Rudeči križ bol­
garski« še 20 K.19 
Prispevke za Rdeči križ je daroval ob različnih priložnostih, predvsem patriotič­
nih, tudi Sašelj sam. Tako je 9. decembra 1916 poslal okrajnemu glavarstvu »zopet 
50 K od veselja, da je naš novi cesar tako častno odlikoval naš slavni 17. polk s tem, 
da mu je dal za imejitelja svojega prvorojenca, torej cesarjeviča, in ker naša armada 
tako zmagoslavno prodira proti verolomni Romuniji. — 4. oktobra pa je bil poslal 
tudi 50 K v čast godu pok. sviti, cesarja. — Lani 2. decembra pa je poslal 68 K v pro­
slavo 68. letnega nastopa vlade pok. sviti, cesarja. — 26. augusta leta 1915 pa je poslal 
za Spominski list Rudečega križa tudi 50 K. Razun teh večjih zneskov pa je pošiljal 
večkrat še manjše zneske po 10—20 K, vsega skupaj čez 100 K.«20 
Bela krajina je za potrebe ranjencev in beguncev zbrala veliko. Že do srede de­
cembra 1914 se je »skazala v vseh ozirih: v manifestacijah in v darovih. . . Iz Bele 
krajine je šlo v dobre (vojne) namene 2 vagona sadja (sliv, hrušk, breskev, jabolk) in 
da je ta politični okraj dal sadja menda toliko, kot vsi drugi na Kranjskem! Pa tudi 
v denarju je Bela krajina precej vrg la . . . No in posojila (vojnega) je podpisala po 
moji cenitvi blizu 1/2 miljona. Ali ni to lepo za naše siromašne razmere! Brez indu­
strije, brez več. obrti in trgovine, sami kmetje! Ko bi na ta način proporcijalno dajali 
vsi kmetski kraji (sloji) Avstrije, bi sami oni spravili milijardo skupaj.«21 
Prostovoljni darovi so bili veliki tudi v kasnejših letih. V župniji Adlešiči so do 
31. decembra 1916 zbrali 606,98 K: 
K, v 
za ustanovo za vdove in sirote 25 
za Rdeči križ 153,60 
za bolgarski Rdeči križ 20 
za božične darove 30 
za Poljake 94_86 
za goriške begunce 56 32 
za invalide 5 9 ' 6 6 
za družine rezervistov 37 
za zimsko obleko armadi 40 
za 32 spominskih listov 64 
za^Rdeči križ v Postojni v gotovini 26,24 
1 0 KA IV, 295. 
11 KC 10. 10. 1915. 
1 2 ibidem. 
13 ibidem. 
14 Dopisi. Iz Črnomlja. DN 18. 5. 1916. 
15 KC 16. 7. 1916. 
16 Belokranjski vestnik. Vinica. DN 1. 6. 1916. 
17 Belokranjski vestnik. Na Suhoru. DN 1. 6. 1916. 
18 KA V, 5. 
" KA V, 40. 
2 0 KA V, 17. 
" KA IV, 208—209. Cilat je odlomek iz osebnega pisma, ki ga je 18. 12. 1914 pisal Sašlju Silvester 
Uomicelj, okrajni glavar v Črnomlju. 
88 M. DRAZUMERIC: GOSPODARSKO ŽIVLJENJE V BELI KRAJINI . . . 
V robi so darovali še »11 mernikov šenice in rži, 2 mernika suhega sadja, oktobra 
1914 še 2 velika voza svežega sadja za vojne namene in potrebe. Toliko pod župniko-
vim vodstvom. Nabirala sta še oba župana in še nekatere privatne osebe, posebno 
platno in otirače.«22 
Poleg prispevkov, ki so jih nabrali farani, je Šašelj sam daroval še 1324K: 
K 
za Rdeči križ skupaj 320 
za gališke begunce 50 
za goriške begunce 30 
za Poljake 50 
za družine vpoklicanih 40 
za vojaški list Pozdravi iz domovine 10 
vojakom odhajajočim z doma 40 
vojnoskrbn. zavodu za razglednice 44 
za pozidanje porušene cerkve na Sv. gori 100 
mesečna podpora družinam sorodnikov, katerih očetje so v vojski 560 
več vojakom o raznih prilikah v hrani, kruhu, vinu itd. 80 
»To pa še niso vsi izdatki vsled vojske. Sem bi se prištelo lahko tudi 50 K, katere 
je podaril župnik leta 1915. Dol. Novicam, da ne bi ta za Dolenjce toliko potreben list 
morda prenehal. Podpiral je tudi begunce, nastanjene pri nas, in jim daroval moke, 
kruha, vina idr. Sploh ga stane vojska prav veliko. 2e prvi mesec vojske je izdal 
100 K.«23 
Leta 1917 je župnija Adlešiči darovala: 
JK 
za vojni spomenik na Hrvaškem 25 
za vojne darove 10 
za poškod. v Koroški Beli 32 
za vojne grobove 36 
za invalide 53 
za Rdeči križ 140 
Župnija je darovala 296, župnik sam pa še 1012 K: 
K 
za dijaško ustanovo v Novem mestu 20 
za vojni spomenik 10 
za vojaško berivo 20 
za vojaški list Pozdravi iz domovine 10 
za vojne domove 12 
za invalidni dom v Beli krajini 50 
društvu Dobrodelnost 20 
različna podpora beguncem 96 
sorodnikom 484 
vojakom ob različnih prilikah v denarju, hrani, vinu in komisijam 290 
Leta 1917 je ena izmed postavk, za katero je Šašelj daroval denar, tudi invalidni 
dom v Beli krajini. Pobudo za njegovo ustanovitev je dal feldmaršal vojvoda Evgen, 
namenjen pa naj bi bil bivanju invalidnih vojakov po končani vojni. Odbor se je 
sestal julija in poslal župnim uradom po Kranjskem in »različnim privatnim ose­
bam«2 4 prošnje za zbiranje denarne pomoči. Januarja leta 1918 je »dovolilo preč. Kne-
zoškofijstvo, da se zadnjo nedeljo v mesecu po župnijah semiške dekanije ne pobira 
za invalide sploh, ampak samo za invalidni dom.«25 Šašelj je prostovoljne prispevke 
za dom pobiral tudi pri razdeljevanju vojaških podpor. Januarja 1918 je tako nabral 
235 K, ki so jih darovali: 25 K Peter Rauch, lastnik gradu Pobrežje, v cerkvi se je na­
bralo 85, pri delitvi vojaških podpor 25 in v puščico 25 K, Šašelj sam pa je prispeval 
še 100 K.26 
2 2 KA IV, 318. 
2 3 KA V, 42. 2 5 ibidem. 
2 4 KA V, 145-14G. 2 6 KA VI, 18-19. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 1 89 
Leta 1918 so farani župnije Adlešiči darovali za potrebe vojske 581 K: 
JC 
20 
84 nekdo za Rdeči križ za obnavljanje Goriške 
za slepce in invalide °J* 
za vojne sirote "*" 
za belokr. invalidni dom ä°ö 
Poleg teh prispevkov je Sašelj sam daroval še 844 K : 
50 
20 
100 
10 
30 
za belokranjski invalidni dom 1 0 ^ 
za begunce 
za dolenjske slepce 
za obnavljanje Goriške 
za slovenske slepce 
za vojne sirote 
za razglednice * 
za podporo sorodnikom & 4 U 
»V tem pa niso všteti stroški, katere je imel z različnimi vojaki, bodisi z doma­
čimi ali tujimi, ki so ga obiskovali, s katerimi je imel tudi obilo stroškov, ko je vse 
tako drago in posebno še vino. Odkar pa imamo svojo državo in vlado, daroval je 
19. novembra Narodn. Svetu 500 K.«27 _ 
Poleg nabiralnih akcij za potrebe vojaštva, Rdečega križa, beguncev ipd., je vlada 
razpisala tudi vpisovanje vojnih posojil. Točnih podatkov o tem, koliko so jih vpisali 
Belokranjci, nisem dobila. Zaenkrat so znani le podatki, da so za 1. vojno posojilo leta 
1914 vpisali v občini Vinica 64.500 K,28 celotnega posojila pa je bilo v Beli krajini vpi­
sanega za okoli pol milijona kron.2 9 Ob 3. vojnem posojilu oktobra 1915 so Belokranjci 
vpisali 578.450 K.30 Za 4. vojno posojilo spomladi leta 1916 je Hranilnica in posojilnica 
na Suhorju pri Metliki vpisala 7.500 K, druge stranke pri njej pa 10.900 K.3 Pri 5. po­
sojilu v jeseni istega leta je župnik iz Črnomlja vpisal denar, ki ga je dobila župnija 
za oddane zvonove.32 V tem letu je Sašelj vpisal 800 K vojnega posojila, a ni točno 
navedeno kdaj.3 3 Za 6. in 7. vojno posojilo leta 1917 so vpisali v Adlesicih 496 K, od 
tega Sašelj 200 K in ostali farani 296 K.34 Za 7. vojno posojilo so znam podatki iz 
Črnomlja, kjer je mestna občina vpisala 18.000 K; »Andrej Lackner, Črnomelj, 3000 K; 
Peter Bukovec, Cepi je 15, 2000 K; Anton Butala, Vranoviči 3, 1000 K; Jožef Malene, 
Vidoši 47, 1000 K; Janez Jerman, Mihela vas 3, 1000 K; Peter Svetič, 1000 K; Antonija 
Grahek, Otavec 7, 1000 K; Janez Svetec, Tanča gora 5, 1000 K; Kump-Sikonja, Strazni 
vrh, 2000 K.«35 
Obvezne oddaje 
Poleg prostovoljnih prispevkov, nabiranja denarja in živil za Rdeči križ in vpiso­
vanja vojnih posojil so bile od leta 1915 za potrebe države organizirane tudi obvezne 
oddaje žita, sena, živine in krompirja. Te oddaje so bile v bistvu odkupi, saj so kmetje 
vse, kar so oddali, dobili plačano. Ker pa so bile oddaje dokaj pogoste, so zlasti takrat, 
ko je bila letina slaba, predstavljale za kmečko prebivalstvo veliko breme. Zato so 
ljudje sčasoma »postali za vse apatični, zahteva sé od njih vse mogoče, jemlje pa se 
njim vse, zahteva se intenzivno obdelovanje, vzamejo jim pa vile in delovne m o č i . . . 
Zandarji stikajo za vsakim zrnom .. .«3e 
Najprvo, že 27. oktobra 1914 je bila »konjska mobilizacija, vsled katere so morali 
ta dan prignati svoje konje v Črnomelj vsi posestniki, katerih konji so bili pri konj­
skem naboru spoznani sposobne za vojsko. Od nas so jih odgnali in oddali: iz adleške 
občine 4 gospodarji, od teh 2 iz Bojancev, iz tribuške občine pa 2.«37 
Napoved obveznih oddaj živil je bil »splošen popis žita, krompirja in moke«,38 ki 
ga je »glede na ukaz c. kr. ministerstva za notranje zadeve«39 in objavo okrajnega gla­
varstva opravilo 2. decembra 1914 županstvo v Adlešičih. »Vsakdo je dolžan najaviti 
koliko žita, omlačenega in neomlačenega in koliko moke ima, naj bo na svojem domu, 
ali drugod n. pr. v malenci i. t. d. Tudi naročeno blago, ki je na poti (železnici itd.) se 
2 7 ibidem. 
2 8 Iz Vinice. Belokranjski vestnik. DN U. 12. 1914. 34 KA V, 13C. 
2 9 al OD 21 3 5 Iz Črnomlja. Dopisi, DN 17. 1. 1918. 
3» KA IV 318 3Ć KC 22. 11. 1916. 
3 1 gl on 17 ' 37 KA IV, 193—194. 
3 2 KČ 9 12.' 1916. 3 ! KA IV, 204. 
33 KA V, 135. 3 9 ibidem. 
90 M. DRAZUMERIC: GOSPODARSKO ŽIVLJENJE V BELI KRAJINI . . . 
mora najavit i . . . Pripomni se: prazna je sumnja, da se bodo zaloge žita, krompirja itd. 
pobrale. Vse zaloge se puste vsakemu, kjer so, popišejo se le zaradi kakšne lakote.«40 
Popis zalog so ponovili 1. marca 1915. Takrat so popisovali pšenico, rž, ječmen, 
oves, staro in novo turščico in moko iz tega žita. Svoje zaloge je moral naznaniti vsa­
kdo, čigar zaloge so bile večje od 20 kilogramov. Za morebitno izogibanje obema po­
pisoma so bile zagrožene visoke denarne kazni. 
29. aprila je Zadružna zveza iz Ljubljane poslala župniku v Adlešiče obvestilo 
o rekviziciji koruze v Beli krajini in sicer po »odredbi tukajšnje deželne vlade in okr. 
glavarstva Črnomelj.«41 Odkupne cene žita »so se določile kolikor mogoče visoko, da 
se kmetje — producentje. ne morejo glede cen pritoževati,«42 saj je bila odkupna cena 
»dosti višja nad maksimalno ceno.«43 Tako je bila cena za 100 kg pšenice in ajde 60 K, 
za isto količino rži 50, za ječmen, proso in turščico 45, za oves 40, za krompir 13 in za 
tižol 78 K. 
15. maja je bilo v Črnomlju znova »pobiranje konj za vojsko.«44 25. maja so »do­
bile občine od glavarstva ukaz, da bodo morale dati za vojsko nekaj glav živine, volov 
ali krav, ali pa tudi ovac, in sicer teh 10 glav za eno goved.«45 Pri tej oddaji je mo­
rala adlešička občina prispevati 40 in tribuška 60 glav govedi. 
Junija so morali »posestniki žganjarskih kotlov oddati svoje kotle županstvu. 
Baker od njih bo porabila vojaška oblast v vojne namene, ker vsled vojske država 
ne more dobiti bakra iz inozemstva.«46 28. avgusta so iz župnije Adlešiči odposlali kar 
37 žganjarskih kotlov, tako da je v vsaki vasi ostal le en kotel. 
6. septembra je prišel »od okr. glav. v Črnomlju na županstvo v Adlešičih ukaz, 
da mora preskrbeti in odposlati na kolodvor v Gradacu do novega leta skupno 236 
met. stotov krme ali sena. Plačali so met. stot po 8 K.«47 Kmetje so dobili plačan tudi 
prevoz krme na kolodvor in sicer 1 K za met. stot. 
Nekaj dni kasneje, 13. septembra, se je za »občino Adlešiči izvršilo prvo odda­
janje zrnja za državo.«48 Cena pšenice za kvintal (100 kg) je bila 34 in za oves 27 K. 
Pri tem pa vlada ni plačala »stroške za vožnjo zrnja do kolodvora.«49 
V začetku oktobra je »ministerstvo nabiralo vse mogoče reči, star mesing, kupfer, 
nikl, aluminium, sedaj pa volnene cunje in kavčuk.«50 Tega meseca sta morali »od­
dati naši 2 občini drugič žito idr. državi. Posestniki občine adleške so jo morali odpe­
ljati na kolodvor v Gradacu, posestniki tribuške občine pa na kolodvor v Črnomelj.«51 
Konec novembra so morali posestniki v župniji Adlešiči znova »oddati konje, ki 
so bili pred nekim časom prebrani, državi v vojaške namene. Konja je moral dati tudi 
Miha Požek iz Dolenjec, četudi je bil na desno oko popolnoma slep. Ostalo ni skoraj 
nič konj pri nas.«52 
Leta 1916 se je nadaljevala obvezna oddaja živine. Sodni okraj Črnomelj je moral 
oddati »vsakih 14 dnij 250 glav.«53 Da ne bi primanjkovalo živine za obdelavo zemlje, 
so časniki opozarjali kmete, naj oddajo le tisto živino, ki jo lahko pogrešajo in živino, 
ki so jo kupili in jo redijo za prodajo. »Varujejo pa naj tisto živino, ki so je zredili 
doma in jo uporabljajo za delo.«54 
V začetku februarja je bilo v Adlešičih »pred cerkvijo razglašeno, da je vojna 
oblast zaplenila v vojne svrhe tudi trtno rezino ali rezje, ki jo rabi vojna oblast za 
krmo. Vinogradniki morajo vse rezje primerno spraviti in proti primerni odškodnini 
oddati. Trtno rezje vsebuje namreč precej redilnih snovi in ima zmleto enako vred­
nost, kakor slabo seno.«55 
Prav tako se je nadaljevalo zbiranje kovin. V Črnomlju so februarja »pobrali ves 
mesing in kufer, možnarje, svečnike in drugo ropotijo iz kuhinj.«56 Marca so za vo­
jake pobirali »celo rožne vence in svetinjice. Kdor ima odvisno zlatnino jo odda in 
dobi železen prstan.«5 7 Za okrepitev »državnega zlatega fonda« je župnik v Črnomlju 
poslal »par starih prstanov, naušnic in verižic za uro.«58 
Junija so v Adlešiče »prišli vojaki po ječmenovo slamo in steljo, kar so morali 
dati naši ljudje v vojne namene.«5 9 Ta oddaja je bila kmetom odveč, saj so komaj 
poželi ječmen, »pa so morali precej oddati slamo, ko bi jo sami jako potrebovali, ker 
je letos tako malo prve krme.«8 0 Junija je vojna uprava tudi sporočila, da bo za vojne 
potrebe pobrala bronaste zvonove in da bodo plačali za kg brona 4 K.61 
Oktobra se je pričela v Črnomlju prostovoljna rekvizicija prašičev. Za tiste ki so 
bili težji od 100 kg, so plačali za kilogram žive vage 8 K.62 
5 2 KA IV, 309. 
5 3 KC 6. 2. 1916. 
5 4 DN, gl. op. 17. 
5 5 KA IV, 330. 
5 6 KC 6. 2. 1916. 
5 7 KC 12. 3. 1916. 
5 8 KC 14. 4. 1916. 
5 5 KA IV, 361. 
6 0 ibidem. 
6 1 KA IV, 354. 
6 2 KA V, 10. 
40 
41 
42 
43 
44 
45 
46 
47 
4S 
50 
51 
ibidem. 
KA IV, 
ibidem. 
ibidem. 
KA IV, 
KA IV, 
KA IV, 
KA IV, 
253—254. 
256. 
265. 
286. 
292. 
gl. op. 46. 
ibidem. 
KC 3. 10. 1915. 
KA IV, 302. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 1 91 
Februarja 1917 so bile v župniji Adlešiči kar tri zaporedne rekvizicije. Prvi teden 
je vojaška oblast rekvizirala krompir, drugi teden krmo in slamo, tretji teden oves in 
otrobe. »V komisiji, ki. je pregledovala po hišah, je bil vojaški zastopnik, zastopnik 
vlade, župan in orožnik.«63 Kmetje so živeli težko, zato ni komisija »dobila skoraj ni­
česar, ker bi vse te stvari naši župljani sami potrebovali, pa tudi radi kupili, da je moč 
kje, ker jim primanjkuje hrane in krme za živino vsled lanske strašne suše.« Sašelj 
je k delu komisije pripisal še to, da »oblasti iščejo tam, kjer ni nič dobiti, vkljub temu, 
da se je sporočilo o velikem pomanjkanju pri nas.«65 
Komisija je bila v Adlešičih znova 7. marca, ko »je pregledovala po' hišah in re­
kvirirala vse zrnje t. j . šenico, rž, ječmen, turščico, proso in ajdo in pa fižol. Dobili 
zopet niso skoraj nič v naši občini.«66 Tega meseca je moralo »županstvo popisati vse 
ovce v občini in naznaniti glavarstvu. Gotovo jih bo pobrala zopet vojaška oblast, ker 
govedi nima skoraj več kje vzeti.«67 „. . 
Novembra je morala »dati adleška občina za vojsko 90 glav goveje živine.«00 Ob 
tej oddaji je Sašelj skoraj resignirano zapisal, da ker »je tudi preje že veliko dala, 
morala bo dati zdaj skoraj samo telice in krave, da ljudje za naprej ne bodo imeli ne 
mleka ne telet. Potem bodo morali dati pa še zadnje vole od hiše, tako da bo ostal 
kmetu samo po en vol in da bosta morala soseda spariti, da bodo mogli voziti ali orati. 
In kaj bo potem, če ne bo živine ne za vožnjo, ne za oranje, in ne bo torej gnoja, sam 
Bog ve.«69 8. novembra je, tako kot v februarju in marcu obiskala Adlešiče komisija 
»3 oseb, ki je pregledovala po hišah krompir, če bi ga mogli ljudje kaj oddati vladi za 
aprovizacijo. Toda letos ga naši ljudje vsled strašne suše še sami nimajo dosti za pre­
hrano in seme v prihodnji pomladi.«70 
Dohodek od prodaje 
V letih med prvo svetovno vojno se je za kmečko prebivalstvo Bele krajine od­
prlo veliko tržišče, ki je sprejemalo neverjetne količine hrane in drugih kmečkih pro­
izvodov. Vse do leta 1914, ko je stekla železnica Novo mesto—Karlovac, je bila Bela 
krajina namreč slabo povezana z ostalim svetom, odmaknjena od velikih mest. Zato 
je bila prodaja izdelkov skoraj nemogoča oziroma povezana z velikimi stroški. Ze 
v prvih mesecih vojne pa se je povečalo povpraševanje po živilih. Po vaseh so_ hodili 
trgovci in odkupovali velike količine suhega sadja. V začetku jeseni so plačali za 
100 kg suhih sliv 30 K,71 v drugi polovici novembra 40 K72 in konec meseca že 46 K. 
V začetku decembra so kmetje dobili za 100 kg suhih sliv 62 K. Ker je bila letina do­
bra, povpraševanje pa veliko, je »Miko Horvat, posestnik iz Dolenjec, dobil za suhe 
slive 198 K.«74 Pri tem pa je zanimivo, da jih kmetje prej »že veliko let niso proda­
jali.«75 saj zanje ni bilo kupcev. 
Kmetje so v jeseni 1914 prodajali tudi orehe. Trgovci so plačevali za mernik 5 K 
in 40 vinarjev za kilogram.76 Leta 1915 je stal kilogram orehov 1 K—1,20 K.77 Sep­
tembra 1916 so trgovci plačali za mernik orehov 12—14 K,78 v začetku oktobra istega 
leta 15 K in konec oktobra že 20 K.79 V začetku novembra je stal mernik orehov 24 K,80 
ob koncu meseca pa 32 K.81 
Cenjeni niso bili samo orehi, ampak tudi orehovina. Tako je kmalu po novem 
letu 1916 »prodalo več naših posestnikov vojaški oblasti svoje orehe t. j . orehova de­
bla, katera rabijo za puškina kopita in jih plačujejo kg po 6 K. Vozijo jih na kolo­
dvor v Črnomelj, kjer jih tehtajo in plačujejo.«82 
Jeseni 1914 so bila zelo iskan artikel jajca. Konec oktobra so trgovci plačevali za 
eno jajce 12 vinarjev.83 Prodaja in prekupčevanje sta cvetela vse do maja leta 1915, 
ko je »Avstrija prepovedala izvoz jajc v inozemstvo.«84 Zaradi tega »so jajca v ceni 
pri nas naenkrat padla od 10 h na 5 h eno, kar je velika škoda za kmete, ki so dobili 
letos, ko je bila cena visoka, prav lepe novce za nje.«85 Padec cene je močno prizadel 
tudi trgovce, ki so s špekuliranjem dobro zaslužili. Tako je izgubil »g. Andrej Lužar, 
trgovec v Podzemlju in Gribljah, kakor se pripoveduje, naenkrat 1600 K, ako ne še 
več, ker je imel na kolodvoru v Gradacu isti dan, kakor je izšla prepoved izvoza 
v inozemstvo, jajec za izvoz v inozemstvo za 3200 K, katera je bil plačal komad po 
10 h, odposlati pa jih ni smel.«86 Toda cena jajc je kmalu zrasla. Novembra 1916 jè 
stalo eno jajce 20 vinarjev.87 Decembra je bila določena maksimalna odkupna cena in 
» KA V, 45. 
" i b i d e m . « gl. op. 71. 
65 ibidem. " KA IV, 315. 
« KA V, 51. 7 S KA V, 3. 
« КЛ V, 50. " KA V, 8. 
6 8 KA V 114 s o KA V, 11. 
» ibidem. 8 1 KA V, 14. 
™ KA V 119 8 2 KA IV, 324. 
" KA IV, 198. M KA IV, 194. 
" KA IV, 199. M KA IV, 257. 
7 3 KA IV, 201. 8 5 ibidem. 
" KA IV, 209. S6 ibidem. 
" ibidem. 8 7 KA V, 15. 
92 M. DRAZUMERIC: GOSPODARSKO ŽIVLJENJE V BELI KRAJINI 
sicer 28 vinarjev za jajce, »a trgovci jih smejo prodajati po 32 h.«88 Oktobra 1918 ie 
stalo jajce 1 K.89 J 
Zelo iskano blago je bil fižol. Novembra 1914 so trgovci plačevali »mernik po 
8 K, boljše vrste pa še dražje.«90 Januarja 1915 je dal »g. Jure Šterk, trgovec iz Vinice 
pred cerkvijo oznaniti, da plačuje mernik fižola že 11 K.«91 Tako drag je bil zato ker 
so ga mieli v moko in mešali z drugo žitno moko. Aprila je bil mernik fižola že 
16 K—18 K.82 Marca 1917 so prodajali fižol na litre in je stal en liter 2 K.93 Decembra 
so kmetje prodajali liter nizkega fižola po 4 K, kolenca pa po 5 K.94 Marca 1918 so 
»vojaki iz Pribincev in Tribuč plačevali mernik fižola, če so ga le mogli dobiti po 
140 K.« Z novo letino je cena strahovito padla, tako da je bil septembra liter fižola 
samo 6 K.9e 
Odlično je šla v prodajo pšenica. Jeseni 1914 so kmetje dobili za mernik 8 40 K 9 7 
Februarja 1915 je bil mernik 12 K9 8 in »1. aprila prodal je nekdo v naši župniji mer­
nik semce ze po 14 K.«39 V Črnomlju so konec maja plačevali za mernik 16 K-100 ju­
nija pa jo je v Podzemlju »plačal nekdo celo po 22 K.«101 Novembra 1917 je stal 'v Me­
tliki mernik pšenice 120 K;102 Gribeljčani pa so prodajali Hrvatom mernik po 160 K 1 0 3 
Cene pšenice so še rasle. Tako so avgusta 1918 Podzemeljčani prodajali mernik Hrva­
tom ze po 300 K;™ oktobra pa je »veletrgovec g. Jure Sterk na Vinici«105 plačeval za 
^O™1"»6 P S e n l C e 2 4° K - N o v e m b r a J e cena padla in za mernik so kmetje dobili le 
Bela krajina je že pred prvo svetovno vojno slovela po dobrem vinu Denar od 
prodaje vina je bil marsikateremu gospodarju edini, gotovo pa vsem najpomembnejši 
dohodek saj je bil v glavnem namenjen za plačevanje davkov in odplačevanje dolgov 
in obresti. Belokranjska vina tudi med svetovno vojno niso izgubila odjemalcev Po­
vpraševanje je bilo vsa leta veliko, temu primerne so bile cene. Vino ki je stalo je­
seni 1914 36-40 vinarjev liter, se je junija 1915 prodajalo po 58-60 vinarjev,10' avgu­
sta pa na debelo po 1 K.108 Novo vino so kmetje prodajali novembra na debelo po 80 
pa tudi ze po 94 vinarjev liter.109 Februarja 1916 so prodajali vino na debelo liter po 
^ n £ n i k r c
C m f r \ p a - S O e
g - , t 0 C i l i ?° ^ 2 0 K ~ 1 ' 6 8 K " ° A j u s t a je bil liter vina že 
1,60 K. _ Septembra je Saselj prodal »nekaj starega t. j . lanskega vina Radetu Vrli-
mcu krcmarju na Bojancih po 2 K.«112 Konec novembra so v črnomaljski župniji pro­
dajah vino na debelo po 2,40 K,113 julija 1917 pa po 4-4,40 K.11« Junija 1918 so proda­
jali vino ze po 5,50 K liter, konec istega meseca pa nekateri vinogradniki že po 8 K 1 1 5 
r7 g U ne V ° к т е ђ ' е P r o d aJaH vino na debelo po 10 K, v krčmah pa so ga točili po 12 K 
liter. ^ Z novim pridelkom je cena vina v jeseni padla. Tako so novembra v Črnom­
lju krcmarji odkupovali vino na debelo liter po 3 K—5 K.117 
T • ^аГ° 4 a f 0 i ^ f°, S a , A d l e s i c a n i dobro prodajali vsa leta vojne, je bilo žganje 
Leta 1914 je stal bokal (11/2 litra) slivovke 2 K do največ 2,20 K.118 Novembra 1915Ta 
je » v Črnomlju plačal neki krčmar nekemu našemu župljanu bokal prav dobre sli­
vovke in tropinovca 4 K, septembra pa liter slivovke že 10 K.«119 Bokal brinjevca je bil 
^ « d m k a s n e J e *а™£™ 0 k t 0 b r a 1 9 1 7 s o P r o d a J a 1 1 k m e t - ie bokal brin ve 
po 28 K,121 novembra pa po 40 K.122 Decembra je bil liter brinjevca 28 K, liter slivovke 
in tjopinovca pa 24 K.123 Marca 1918 je bil liter brinjevca 60 K;12* avgusta so nekateri 
prodajali bokal slivovke že po 100 K.123 пекатеп 
мЛВГ Ì e Safelj , V u a k 0 , l e ^ z r e d " z a P r o d a Jo vsaj enega prašiča in to vestno za­
beležil v Kroniko lahko sledimo odkupnim cenam prašičev vsa leta vojne. Konec de-
uTll^K^*v%»Lv1? Ži?e7n
aAe p r i c a r j i h v Črnomlju 1,30 K, pri zaklanih 
P a h?8 K - „ . v začetku februarja 1915 so plačevali »črnomaljski mesarji in krcmarji 
prašiče na cisto vago že po 1 K 60 h.«1 2 ' V jeseni so bili »prašiči po m a k s i m X i cen 
»prodalTe žunn k V 2 K 5° h ' d e b e - " 2 К Л ћ n a Ž i v ° V a g 0 < < 1 2 8 V z a č e t k u i a n u a r S Ш »prodal je zupmk 1 prasca mesarju in krcmarju gos. Skubcu v Črnomlju kg po mak. 
1 KA V, 20. 
Z K,A VlJ- m K A IV, 309. 
* š-1;"?,-,7™, »» KA iv, 331. 
51 KA IV, 223. m K A I V ' 3 7 7 
« KA IV, 251. ш KA V V 
» KA V, 52. 113 £ л V' П 
KA V, 59. ,i5 RA V, 176-177. 
9 6 KA V, 18/. 116 KA V Ш 
" K A I V , 191. » ' g l op 106 
S K A ^ ' S Ž - - K A T V , ^ . 
Z к л v v ^ 2 - , a KA~ v i , 112. 
103 КА V, 125. 123 K A v ' 1 2 o 
W K A V- 185- ' " KA V 167 
105 K A VI, 2. ,25 KA v ш 
2 K A y v ' V,\ '" KA IV, 2 3. 
107 KA IV, 271. 127 KA TV 990 
'- KA IV, 284. ,2, l i ïv; *?; 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 1 9 3 
ceni 3 K 70 h na živo vago.«129 Novembra je »prodal župnik v Črnomelj za državo ene­
ga prasca za 600 K. Tehtal je 120 kg à 5 K.«130 Marca 1918 so v Adlešičih prodajali pra­
šiče, stare štiri tedne, po 200 K;131 aprila so bili prašiči, stari približno šest tednov, po 
400 K;132 septembra pa je dal Sašelj za dva prašiča, stara okoli štiri mesece, kar 
1740 K.133 
Poleg prašičev so kmetje prodajali tudi govejo živino. Ta je bila spomladi 1915 
»silno draga, kakor še ni bila nikdar, ker hodijo zmirom trgovci in kupci po vaseh 
povpraševat za njo.-«134 Voli, ki so stali aprila 1914 1600 K, so bili leto dni kasneje pro­
dani za 1800 K.139 Junija so v Črnomlju mesarji plačevali »teleta na živo vago po 1 K 
50 h do 1 K 60 h kg.«136 V začetku 1916 so vojaške oblasti kupile »enega vola, ki je te­
htal 598 kg, za 1282 K.-«137 
Kmetje v Adlešičih in okolici so prodajali tudi j ance, saj je bila ovčereja v tem 
predelu Bele krajine dobro razvita. Aprila 1915 so bili mladi janci po 16 K, »a pred 
malo leti so bili po 6 K—10 K.«138 Sredi junija so bili že dražji, saj so jih prodajali po 
18 K—19 K ali še več.139 Spomladi 1916 so za Veliko noč »prodali nekateri Pribinčani 
mlade jance, stare okoli dveh mesecev, po 30 K enega.«140 Junija so bili mladi janci že 
po 40 K.141 Maja 1918 so bili »mladi janci silno dragi. Po dobrih par mesecev stare so 
prodajali že čez 100 K.«142 Sašelj pojasnjuje, da so se »ljudje začeli zopet močno pečati 
z ovčerejo,«143 zato je bilo povpraševanje po jancih veliko. Avgusta so stali janci 
140 K—160 K, stare ovce pa okoli 200 K.144 
V Kroniki župnije Adlešiči najdemo tudi zanimivo postavko o ceni drv za kur­
javo. Jeseni 1915 je kupil Sašelj v Marindolu 2 sežnja drv za 56 K, v Črnomlju pa so 
kmetje prodajali seženj po 42 K.145 Januarja 1916 so v Metliki prodajali drva po 50 K 
seženj, v Karlovcu pa po 90 K.146 Oktobra so Marindolčani prodajali seženj po 60 K— 
70 K,147 konec novembra pa že po 80 K.148 V začetku 1917 so v Črnomlju cenili kmetje 
seženj drv do 120 K.149 Decembra 1918 so bila »drva silno draga«,150 saj je dosegla cena 
enega sežnja 200 K in več. 
Eden izmed artiklov, ki so jih prodajali kmetje v Adlešičih in okolici, so bili od 
jeseni 1918 tudi posušeni jurčki. Tega leta je bilo v tem koncu Bele krajine veliko 
jurčkov, »nekateri v Tribučah so jih pridno brali in sušili, kar so se naučili od voja­
kov, naših in ruskih ujetnikov, ki so jih tudi brali in kuhali.«1 5 1 Katarina Segina iz 
Tribuč je nasušila 12 kilogramov jurčkov, »potem pa jih je še dokupila v Tribučah 
toliko, da jih je prodala v Ljubljano 50 kg. Ker se plačujejo suhe gobe neki po 80 K 
kg, dobili so Tribučani za nje letos lepe novce. A do letos jih ni nikdo bral in sušil. 
Vojaki in vojska pa je seznanila naše ljudi tudi s tem lepim in lahkim virom do­
hodkov.«152 
Vojaške podpore 
Zelo pomemben vir dohodka na kmetih med prvo svetovno vojno so bile vojaške 
podpore. Do njih so bili »upravičeni vsi tisti svojci, kojih vzdrževanje (hrana, obleka, 
stanovanje, zdravljenje, strežni stroški, vzgoja) je bilo doslej v bistvenem dokazano, 
odvisno od dohodka doseženega iz dela tistega, ki je pritegnjen na aktivno službo­
vanje. Tej kategoriji se prištejejo tudi samostojni mali kmetje, ki oskrbujejo gospo­
darstvo samo s člani svoje rodbine in brez tuje pomoči in samostojni obrtniki, ki ni­
majo pomočnikov... Poprečno bo znašal dnevni prispevek za vsako osebo v Avstriji 
okrog 70 h, v bogatih krajih več, v revnih manj. Otroci do 8 let dobé le polovico tega 
zneska. Skupni znesek vseh svojcem dovoljenih prispevkov za preživljanje ne sme 
presegati povprečnega dnevnega zaslužka vpoklicanega. Za prispevek merodajna doba 
se prične z dnem, ko zapusti vpoklicani svoje bivališče, da odrine na službovanje.«15 
Kljub odločitvi vlade o višini podpore so »naši sklenili, da ne dajo nobeni dru­
žini več kakor 2 K na dan, kar popolnoma zadostuje, vsaj že te ne znajo rabiti.«154 
Da so podpore močno vplivale na ekonomsko bilanco posameznih družin, kaže tudi pri­
pomba, da se »nekaterim pri tem dobro godi, toliko denarja niso imeli v rokah, če je 
bil gospodar doma.«155 
Vojaške podpore so sprva razdeljevali na davčnem uradu v Črnomlju, kamor so 
stranke hodile ponje vsak mesec iz celotnega okraja. Od jeseni 1915 pa so podpore 
129 KA IV 324 143 ibidem. 
•3» gl. op. 81. ' ш KA V, 185. 
'« KA V 157 l , s KA IV, 308. 
ш K A y ' 167' l * KA IV, 328. 
"s KA v', 18б! " ' KA V, 8-9. 
1 3 4 KA IV, 233. , 4 3 g>- °P- 81. 
135 KA IV, 252—253. " ' gl. op. 102. 
13' KA IV 271 ,SI> KA VI, 16. 
« KA IV, 327. ш KA V, 180. 
138 gl. op. 92. 152 ibidem. 
139 KA IV, 272. ш Državni prispevek za preskrbo 
wo KA IV 343 družin vpoklicancev. DN 7. 8. 1914. 
i« KA IV ! 360. ,54 KC 1915. 
142 KA V, 170. 1S5 ibidem. 
94 M. DRAZUMERIC: GOSPODARSKO ŽIVLJENJE V BELI KRAJINI . . . 
razdeljevali v posameznih občinah. Tako je tudi v Adlešičih 3. oktobra 1915 prvič 
vojaške podpore »-razdelil župnik v imenu davčnega urada Črnomelj 45 strankam 
adlešičke občine, razun Bojančanov, da jim ni bilo treba iti v Črnomelj. Za tribuško 
občino pa je razdelil tribuški župan.«156 Od tega dne je Šašelj delil vojaške podpore 
vse do januarja 1919. 
Ker je vsote, ki jih je razdeljeval, sproti zapisoval v Kroniko župnije Adlešiči, 
lahko sestavimo pregled po posameznih mesecih in letih. Zapisoval pa je le količino 
razdeljenega denarja, ne pà tudi števila ljudi oziroma družin, ki so podporo dobivale, 
in višine posameznih zneskov. O tem imamo na razpolago le skromne podatke. Ko so 
bile razdeljene 1. septembra 1914 prve podpore sploh, jih je dobilo 11 žena »in sicer 
razun par vse po 102 K, t. j . za 5 dni julija, 31 avgusta in za prvo polovico septembra 
naprej.«157 Ob delitvi oktobra 1915 je Šašelj razdelil vojaške podpore 45 strankam, ob 
zadnji delitvi januarja 1919 pa je podporo »prejelo samo še 7 strank.«1S7a 
Količino podpor v posameznih mesecih in letih ponazarja spodnja tabela. 
Leto 1915 1916 1917 1918 
Mesec K, h K, h K, h K, h 
1919 
K, h 
1 2.328,10 3.365,45 14.603,90 616,75 
II 2.328,10 3.518,29 10.570 
III 2.826,45 11.412,25 
IV 3.469,60 3.955,17 10.910 
V 2.671,50 4.636,65 11.969,74 
VI 3.450,55 3.927,97 12.058,80 
VII 3.069,40 3.492,20 12.138,80 
VIII 3.265,05 4.199,37 13.395,20 
IX 3.146,19 6.203,41b 14.587,60 
X 2236,95a 2.892,80 14.306,17c 11.738,40 
XI 1884,80 3.012,34 21.407,50d 7.501,50 
XII 431!) 2.983,20 14.173 2.795,10 
Skupaj 7436,75 35.443,28 83.484,18 133.681,19 
a nekateri so dobiii podpore za poldrug mesec; 
b samo za prvo polovico septembra; 
c že polovica strank dobila zvišano podporo; 
d vojaki, ki so prišli domov pred 16. 11., so dobili podporo samo še za pol meseca. 
Denarno gospodarstvo 
Ob začetku prve svetovne vojne so Belokranjci množično dvigovali prihranke iz 
Hranilnice in posojilnice v Črnomlju, saj je »kakor vselej pri kakem polomu, tako 
tudi ob vojski bilo precej ljudij, ki so mislili, da bo sovražnik prišel in pobral ves 
denar iz hranilnic, za to velik naval. Ljudje so jemali denar in ga doma hranili.«1 5 8 
Ker razglas, ki je miril ljudi, ni naletel na odmev, »je prišla odločba, da nobenemu 
ne smejo na mesec več izplačati kakor 100 K.«159 Kljub razglasu in odločbi se je dvi­
govanje denarja nadaljevalo. Kmalu je sledilo »že zopet novo razburjenje: Nekdo si 
je zmislil, da bankovci nič ne veljajo, za to brž hrani denar, in kmalu se je čutilo 
pomanjkanje srebra.«160 Veliko pomanjkanje »drobiža, posebno še srebra, kron, dve-
"in petkronk«1 6 1 je sledilo padcu »naše trdnjave Psemysl v ruske roke. Ker mislijo ne­
kateri ljudje, da bo Avstrija vojsko kmalu izgubila in propadla, zatorej so začeli sre­
brn denar skrivati, češ, srebro nebo izgubilo svoje vrednosti. Pripoveduje se, da je 
nekdo v Črnomaljski župniji zakopal v zemljo 2 lonca srebrnega denarja, drugi pa ga 
hranijo doma.«162 
Pomanjkanje drobiža je pripeljalo do tega, »da se v Črnomlju ne more nikjer 
menjati npr. 10 K v papirju in Črnomaljski trgovci in krčmarji odjemalce in goste 
preje vprašajo po drobižu, če bodo imeli s čim plačati, predno jim postrežejo. Po de­
želi gospodarji tudi ne morejo plačevati težakov in si morajo njih zaslužek le zapi­
sovati.«163 Da bi premostila zadrego zaradi pomanjkanja kovancev, je »novomeška 
mestna občina izdala, s privoljenjem okr. glavarstva, za čas pomanjkanja drobiža in 
do preklica, denarne znamke po 10, 20 in 50 h.«164 Toda pomanjkanje kovancev se je 
nadaljevalo vse do jeseni 1916, ko so začeli trgati ali rezati dvokronske bankovce na 
2 oziroma 4 dele, »da imamo drobiž po 1 K oziroma 50 h, kakor smo to delali okoli 
1 5 6 KA IV, 297. 
157 KA VI, 26. i " KA IV, 250—251. 
158 gl. op. 154. 1 и ibidem. 
1 5 9 ibidem. ш ibidem. 
ш ibidem. 1 н gl. op. 161. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 1 95 
leta 1860 s papirnatimi deseticami, da smo dobivali groše.«165 Novembra so se v ob­
toku pojavile »železne dvajsetice in obljubljajo še železne krajcarje.«166 
Vse od začetka vojne so imeli kmetje veliko denarja. »Mnogo denarja so dobili 
ljudje od vojaških oblasti za živino, ki so jo morali oddajati, za krmo, slamo in zrnje. 
Drugi so dobili zopet veliko za vino, ki je bilo v tem času izredno drago, potem za 
rakijo, ki je imela tudi nenavadno visoko ceno, nekateri za živila, največ pa so dobili 
denarja kot vojne podpore za svojce v vojski.«167 
Obtok denarja med kmečkim prebivalstvom je bil tako velik, da so se »v tej sve­
tovni vojski, četudi je tudi za kmeta v nekaterih obzirih, zlasti glede krvnega davka 
in vsled silne draginje, strašna, vendarle vsaj v nekaterih ozirih, kakor navadno pra­
vimo, nebesa odprla tudi enkrat kmetu. Prej ga je vse zaničevalo, a sedaj spoznavajo, 
da on vse živi. In med tem, ko v tej vojski skoraj vsi stanovi trpijo pomanjkanje m 
deloma tudi stradajo, on še najbolje živi, vsaj v primeri z drugimi. Tudi glede denarja 
je večinoma na boljem. Med tem ko se gospoda, posebno uradniki, vedno bolj zadol­
žujejo, so si kmetje po večini dobro opomogli. V naši župniji jih je veliko plačalo 
svoje dolgove, ki bi jih sicer ne bili najbrž nikdar plačali. Drugi se dejali zopet ze 
lepe denarje na stran, v hranilnico, ali pa jih imajo d o m a . . . Sploh je zdaj vsled voj­
ske toliko denarja med ljudmi, kakor ga ni bilo še nikdar.«1 6 8 Ob koncu leta 1914 adle-
šički »farani niso dobili še nikdar toliko denarja, kakor letos in sicer za suhe slive, 
orehe, fižol in Šiške (jezice), žene pa tudi še lepo podporo za svoje može — rezerviste 
v vojski, večinoma po 2 K na dan.«1 6 9 
Da so ljudje imeli denar, dokazuje tudi to, da so ga velikodušno darovali za po­
trebe cerkve. Tako se je 1917 ob velikonočni spovedi nabralo v župnijski cerkvi v 
Adlešičih »na oltarju sv. Antona 12 K 70 h, kolikor še nikdar.«1 7 0 Na binkoštno nedelje 
»je bilo na velikem oltarju 20 K v papirju. Toliko še ni bilo nikdar na naših oltar­
jih «171 V mesecu juniju, »na Antonovo smo dobili na altar v gotovini 61 K 80 h in malo 
volne. Toliko se še ni dobilo v juniju.«172 V celem letu pa se je v puščico nabralo kar 
549,94 K. »Toliko pač še nikdar. Ljudje imajo zdaj veliko denarja, zato toliko daru­
jejo «17** 
Nekateri so denar vlagali v Hranilnico, drugi so ga hranili doma, tretji so ga iz 
strahu pred »ognjem ali tatvino«1 7 4 prinašali v hrambo k župniku. Tako je imel Saselj 
v začetku junija 1916 »7720 K, med temi iz Marindola od Vlahov 4270 K.« 
Da je krožilo vsa leta vojne veliko denarja, se je pokazalo ob žigosanju leta 1919. 
Ko so 16. 17. in 18. januarja v Adlešičih »vsled ukaza naše narodne vlade, žigosali 
avstrijske bankovce«,176 je bilo prijavljenih in žigosanih 767.345 K. Največ denarja je 
bilo »iz Bojancev in sicer 139.795 K, ki ga je prijavilo 35 strank. Iz tega se razvidi, 
koliko imajo naši ljudje po vojski denarja in to samo doma, koliko pa ga imajo ne­
kateri tudi po posojilnicah. Vsaj je zatrdil župniku še predlansko jesen Jure Pozek, 
posestnik iz Gorenjcev, da ima čez 80.000 K denarja.«177 
Rast cen in padanje vrednosti denarja 
Zaradi vojne so kmalu poskočile cene osnovnim življenjskim potrebščinam, še 
zlasti živilom. Vlada je sicer večkrat skušala z določitvijo maksimalnih cen za posa­
mezna živila obrzdati divjanje cen. Z visokimi denarnimi kaznimi je grozila tistim, ki 
se njenih določil ne bodo držali. Toda zaman. Vedno bolj je prevladovalo mnenje, da 
»kaj nam mar uradni cenik za živila, to nas malo briga, če hočeš imeti, placuj, da 
boš črn — drugače pa stisni želodec.«178 
V začetku oktobra 1914 so prodajali »trgovci v Črnomlju moko iz domače šenice 
kg po 60 h, ko so prodajali pred vojno najfinejšo moko iz banaške šenice, ki so jo do­
bivali od drugod, kg po 44 h. Zdaj pa ne morejo dobivati od drugod ne moke ne šenice, 
ker gre vse za vojsko, in kupujejo trgovci le domačo šenicp, katero dajejo mleti 
doma.«179 V začetku 1916 je stal v trgovini na Vinici kilogram moke 84 vinarjev. »Moka 
pa je bolj črna in se neki pozna, da je v njej tudi fižolova moka. Sploh toži vse in 
povsodi že o veliki dragini in to tudi že po deželi.«180 
Tako kot moki je rasla cena tudi mesu. V začetku marca 1915 je stal v Črnomlju 
kilogram govedine 1,76 K. »Poskočila je v ceni naenkrat za 16 h pri kg. Bati se pa je, 
da je morda kmalu sploh ne bo dobiti, ker je živina silno draga, ker so trgovci na 
semnju v Črnomlju 2. marca vse pokupili, kar je bilo živine na prodaj in prav drago 
plačevali.«181 Sredi marca je stal kilogram govedine že 2 K,182 v drugi polovici aprila 
174 KA IV, .356. 
1 , 5 ibidem. 
i " KA VI, 26—27. 
177 ibidem. 
1 7 8 Iz Vinice. Belokranjski vestnik. DN 16. 10. 1914. 
™ KA IV, 190—191. 
1 8 0 KA IV, 233. 
181 KA IV, 237. 
1 8 2 KA IV, 239. 
165 
166 
167 
168 
169 
170 
171 
172 
173 
KA V, 
KC 4. 
KA V, 
KA V, 
KA IV 
KA V, 
KA V, 
KA V, 
KA V, 
12. 
11. 1916 
52. 
32. 
, 199. 
52. 
67. 
70—71. 
132. 
96 M. DRAZUMERIC: GOSPODARSKO ŽIVLJENJE V BELI KRAJINI . . . 
2,40 K1 8 3 in mesec dni kasneje 2,80 K.184 V prvi polovici junija je stal kilogram gove­
dine v Metliki 4 K in v Črnomlju 3,20 K.185 Junija 1916 je stal kilogram 4,60 K,188 ob 
koncu meseca pa je bil za 20 vinarjev dražji.187 Aprila 1917 je stal kilogram govedine 
5,60 K,188 avgusta že 7 K.189 V začetku marca 1918 je stal kilogram v Črnomlju 12 K.190 
Za Veliko noč »je sekal črnomaljski mesar govedino za okoličane kg 14 K.«191 Avgusta 
je bil kilogram 9 K, na Hrvaškem pa 14 K—16 K. Septembra je stal kilogram v Črnom­
lju 18 K,192 ob koncu leta pa je cena padla, tako da je bil kilogram govedine samo 
6 K.193 
Cena se je dvigala tudi bravini in jagnjetini. V začetku jeseni 1916 so v Adlešičih 
prodajali kilogram po 3 K, »kmalu potem po 3 K 20 h—3 K 60 h, koncem oktobra pa že 
po 4 K.«194 Junija 1917 je stal kilogram janjčje pečenke v krčmi 8 K;195 22. julija, ko sta 
bila v Priliščju na Hrvaškem proščenje in birma, pa 18 K.19e Konec oktobra je mesar 
v Adlešičih sekal »bravino kg po 6 K, doslej pa je bila po 5 K 20 h.«197 Za Martinovo 
1918 je stal kilogram bravine 20 K.198 
Na ceni je pridobivala tudi sol, ki jo je že sredi maja 1915 začelo primanjkovati. 
Takrat je stal v Črnomlju kilogram 36 vinarjev.199 Januarja 1919 je neki Adlešičan 
plačal v Metliki za 3 kilograme soli 15 K, torej je stal kilogram kar 5 K.200 
Zelo se je dražilo tudi jedilno olje. Konec oktobra 1914 je stal »v Črnomlju bokal 
(11/2 litra) finega namiznega olja že 3 K, ko je bil še pred nekaj dnevi po 2 K 40 h.-«201 
Sredi maja 1915 je stal bokal 3,58 K,202 v začetku julija 5,24 K2 0 3 in konec avgusta že 
6,63 K204. V začetku oktobra je stal bokal namiznega olja 6 K in sredi meseca 6,63 K.205 
Aprila 1916 je stal bokal na Vinici 11,40 K,206 v Črnomlju celo 14 K.207 Konec junija je 
stal liter namiznega olja 12 K2 0 8 in novembra kar 36 K.209 Marca 1918 »se v Metliki 
dobi v neki prodajalni namizno olje« liter po 100 K; v Črnomlju maja je stal liter 54 K, 
in malo kasneje 58 K.210 
Podražila se je tudi hrana v gostilnah, kjer se je leta 1916 dobilo »že težko kaj 
za jesti.«211 Ko je Sašelj 27. septembra obedoval v Črnomlju v hotelu Lackner je za 
obed (okisana juha z gobami in krompirjem, kislo zelje in krompir v kosih) plačal 
skupaj s pol litra vina in brez kruha 2,16 K.212 Sredi oktobra je plačal za krožnik juhe 
40 vinarjev in za kos svinjske pečenke 3 K.213 V Karlovcu pa je plačal neki vojak, ki 
se je vračal z bojišča, za kosilo (juha, pečenka s prikuho, pol litra kislega vina) 9 K.214 
Cene so se vrtoglavo dvigale tudi petroleju. Jeseni 1914 je stal bokal petroleja 60 
vinarjev, toda pred pričetkom vojne je bil 10 vinarjev cenejši.215 Oktobra je stal bokal 
70 in novembra 80 vinarjev.216 V začetku januarja 1915 je bil v Adlešičih bokal petro­
leja 90 vinarjev,217 v Kuničih na Hrvatskem pa 1,20 K.218 Aprila je stal bokal v Grib-
ljah 1,60 K. »Vsled te draginje ga žgo ljudje, kolikor mogoče malo, in ležijo skoraj do 
dne, z mrakom pa gredo v postelj.«219 V začetku leta 1916 je cena petroleju padla. 
Tako je stal januarja v Črnomlju liter samo 80 oziroma 52 vinarjev.220 Cena je sicer 
padla, a v trgovinah petroleja ni bilo mogoče kupiti. Decembra je bilo petroleja zelo 
malo, povpraševanje pa ogromno. »Nekateri pa ga vendarle dobijo po tajno kje v 
Črnomlju ali Metliki po kaki liter, toda le za robo npr. za jajca, po 25 ali še več za 
bokal petroleja, drugi za mast, moko, zrnje idr. Neki naš Gorenjčan je odpeljal v 
Črnomelj voz drv, da je dobil bokal petroleja. In za ta voz drv mu je ponujal neki 
Crnomaljec 40 K.«221 Pri plačilu na ta način je prihajalo tudi do špekulacij. Tako je 
decembra neka žena, ki je dala za 1 bokal petroleja 3 metre platna, petrolej krepko 
preplačala, saj je na ta način plačala za liter in pol 60 K—70 K, »a država ga pa pro­
daja po 60 h liter.«222 
Tako kot po petroleju je bilo veliko povpraševanje tudi po svečah, zato je nji­
hova cena neprestano rasla. Zavitek sveč apollo, ki je stal pred vojno v Črnomlju 96 
vinarjev, je bil marca 1915 kar 1,40 K.223 Januarja 1917 je stal zavitek mili — sveč 4 K, 
2 0 5 KA IV, 277. 
2 0 4 KA IV, 289—290. 
2 0 5 KA IV, 300. 
2 0 6 KA IV, 340. 
2 0 7 KA IV, 344. 
2 0 8 KA IV, 361. 
2 0 9 KA V, 14. 
2 1 0 KA V, 169. 
211 KA V, 3. 
2 1 2 ibidem. 
2 " KA V, 7. 
2 1 4 KA V, 11. 
2 1 5 KA IV, 191. 
2 1 6 KA IV, 197. 
2 1 7 KA IV, 219. 
2 1 8 KA IV, 229. 
2 1 9 KA IV, 230. 
2 2 0 KA IV, 327. 
2 2 ' KA VI, 15. 
2 2 2 KA V, 130. 
2 2 3 KA IV, 243. 
183 
134 
185 
1S6 
187 
188 
189 
190 
191 
192 
193 
194 
195 
196 
197 
193 
199 
199 
200 
201 
202 
KA IV 
KA IV 
KA IV 
KA IV 
gl. op. 
KA V, 
KA V, 
KA V, 
KA V, 
KA V, 
KA VI 
KA V, 
KA V, 
KA V, 
KA V, 
gl. op. 
gl. op. 
gl. op. 
gl. op. 
KA IV 
KA IV 
, 248. 
, 256. 
, 270. 
, 35Б. 
141. 
60. 
98. 
157. 
166. 
186. 
, 11. 
9. 
71. 
82. 
112. 
193. 
193. 
184. 
176. 
, 194. 
, 255. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 - 1988 • 1 97 
»a v Karlovcu neki 6 K.«224 Avgusta je stala ena mili sveča 80, pred vojno pa 10—12 
vinarjev/2 5 Voščene sveče, »ki so stale pred vojsko v Ljubljani kg 5 K, stanejo zdaj 
(avgust 1916) 10 K.«226 Sveče so bile tako drage, da je »prečastito škofijstvo dovolilo, 
da sme goreti pred izpostavljenim presv. R. T., namesto 12, le 6 voščenih sveč, kar se 
je zgodilo pri nas prvič v nedeljo 12. novembra.«2 2 7 Marca 1918 je stal kilogram vo­
ščenih sveč 20 K.228 
Cena je rasla tudi oblačilom in blagovom. Blago za dekliško obleko je stalo pred 
vojno 1 K, leta 1916 pa 8 K.229 Obleka za 14-letnega dečka, ki je stala pred vojno 10 K— 
12 K, je bila januarja 1917 kar 106 K.230 Ženski predpasniki, ki so jih trgovci pred vojno 
prodajali po 80 vinarjev do 1 K, so stali decembra 1916 že 10 K231 in aprila 1917 12 K.232 
Novembra 1918 je stalo slabo blago za otroški predpasnik 90 K.233 Rute, ki so bile pred 
vojno po 40—50 vinarjev, so stale avgusta 1917 že 10 K,234 novembra pa v Črnomlju 
12 K in v Karlovcu 17 K.235 
Decembra 1917 je župnik Sašelj »plačal krojaču od enih hlač: za delo 8 K, za žepe 
in postavo 6 K, za svilo in sukanec 5 K, skupaj 19 K. Pred vojsko niso stale vse hlače 
s snovjo vred toliko.«236 Moški klobuki, ki so stali pred vojno 6—8 K, so januarja 1918 
stali 60 K in več.237 
Od vseh trgovskih artiklov »se vsled vojske pri nas ni menda nobena stvar tako 
podražila kakor usnje. Črnomaljski trgovci pripovedujejo, da morajo plačati za kožo 
usnja, za katero so plačevali pred vojsko 24 K, zdaj 48 K, torej še enkrat več.«238 Leta 
1915 je viniški trgovec prodajal usnje po 11 K za kilogram.239 Pozimi 1915 »nekaterim 
gospodarjem, ki imajo kaj večje družine, ne bo dosti 200 K, da bi obuli svojo družino, 
tako je drago usnje in čevljarsko delo, ker je usnje sploh že težko dobiti, čevljarji pa 
so v vojski.«240 Marca 1918 je Sašelj plačal v Mokronogu za kilogram usnja za obutev 
100 K.241 
Tako kot usnju so rasle cene čevljem in škornjem. Ženski čevlji, ki so stali pred 
vojno pri čevljarjih v Črnomlju 8 K—10 K, so bili marca 1915 že 20 K,242 avgusta pa 
kar 30 K.243 Novembra je na semanji dan »stal par ženskih čižem 32 K, moških škorenj 
pa 70 K—76 K.«244 Aprila 1916 so stali ženski čevlji 40 K,245 novembra 84 K in decembra 
okoli 100 K.246 Marca 1918 je stal »par ženskih čižem do 200 K in čez.« Maja je »neki 
naš gospodar dal za ženske čižme v Metliki 240 K.«247 Poleti pa ni črnomaljski čevljar 
Alojz Fabjan delal »ženskih čižem izpod 300 K in moških izpod 400 K.«248 Oktobra je 
Sašelj »plačal čevljarju iz domače vasi za potempljanje zimskih škorenj in sicer edi-
nole za delo 30 K. Malo pred vojsko bi bil dobil za ta znesek v Črnomlju 3 pare štif-
ljet.« 9 Po končani vojni je tako kot ostalim artiklom padla cena tudi čevljem. Janu­
arja 1919 so ženski čevlji stali 40 K—60 K in moški 100 K.250 
Leta 1916 je Adlešiče in okoliške vasi prizadela močna suša. Pridelek je bil uni­
čen, tudi krme in stelje za živino je bilo malo. Zato so jo morali kmetje kupovati 
drugod. Voz stelje, ki je stal pred vojno 4 K—6 K, je bil junija 1916 kar 16 K—18 K.251 
Marca 1917 je »kmet iz Dragoš prodal nekemu našemu župljanu 2 stara stota ali centa 
krme po 40 K, torej za 80 K, za kar je bil naznanjen orožnikom zaradi navijanja cen «252 
Julija je stal voz stelje 20 K »ali še več.«253 
Zelo visoko ceno so imela tudi semena. Tako je liter čebulčka stal pred vojno 
40—60 vinarjev, aprila 1917 pa 6 K; 20 gramov solatnega semena, ki je stalo pred vojno 
20—40 vinarjev, 1,50 K; 20 gramov semena endivije, ki je bilo pred vojno 40 vinarjev 
3,20 K in 1 kg semena pese, ki je stal pred vojno okoli 1 K, kar 3,40 K.254 Drago je bilo 
predvsem »repno seme, katero je sploh teško dobiti zaradi hude suše. Prodavajo ga 
v Metliki kg po 100 K, v Gribljah liter 48 K in na Vinici liter po 56 K, na žlice pa po 
Cene so nebrzdano rasle tudi galici. Aprila 1914 je stal kilogram galice za škrop­
ljenje trt 70 vinarjev, leto dni kasneje pa 3,20 K.256 »Kmetijska družba ponudila je lani 
okoli Božiča, da bo preskrbela vinogradnikom modro galico po 80 h kg, a letos pa je 
priobčila koncem septembra po časopisih, da je more preskrbeti kg le po 3 K 50 h, kar 
2 2 4 KA v, 33. 
2 2 5 K A V , 107. »1 KA V, 159 
2 2 6 KA IV, 376. 2« KA IV 243 
222 KA V, 13. 2« KA IV, 288 
2 2 8 KA V, 161. 2« KA IV, 305 
2 2 9 gl. op. 81. 2« KA V, 342. 
2 3 0 gl. op. 224. 2« gl. op 227 
2 3 1 KA V, 21. 2« KA V, 173 
2 3 2 KA V, 125. 2« KA V, 183-184 
2 3 3 KC nov. 1918. 2« KA VI 2 
2 3 4 KA V, 107. =» KA VI, 26 
2 3 5 KA V, 125. »• KA IV. 356 
2 3 6 KA V, 129. иг KA V, 53 
2 3 7 KA V, 148. *> KA V, 86 
2 3 8 KA IV. 220. » KA V, 59 
2 3 9 KA IV, 221. ж KA V 78 
2 4 0 KA IV, 311. 2 * gl. op. 92 
98 M. DRAZUMERIC: GOSPODARSKO ŽIVLJENJE V BELI KRAJINI . . . 
je pa treba plačati naprej.«257 Maja 1916 je stal kilogram galice v Črnomlju 12 K, »imel 
je jo pa samo en trgovec, ki jo je hitro razprodal.«258 
Vsa leta vojne je bilo težko najeti posle in težake, saj so bili moški večinoma na 
fronti, doma so ostale le ženske, otroci, za vojsko in tudi za težko delo nezmožni mo­
ški. Ti so z velikim trudom obdelovali lastno zemljo, od katere je bilo odvisno njihovo 
preživetje. Ker je bilo malo ljudi, še to so bile večinoma ženske, ki bi opravljali težka 
sezonska dela, je cena njihovemu delu neprestano rasla. Junija 1915 je »za delavce 
od zgoraj prišel tudi maksimalni tarif 1.60 K—2 K in žuga se s kaznimi tistim, ki bi 
več zahtevali ali plačali, pa ima eno napako, da se kakor pri vseh vladnih razglasih, 
nihče po njem ne ravna, za to plačo ne dobiš nobenega delavca.«259 
Maja 1915 je Ivan Kozan, posestnik iz Tribuč, plačal svoji dekli Katarini Segina, 
prav tako iz Tribuč, ki je bila stara 18 let, na leto 240 K.280 Januarja 1917 so plačevali 
ponekod deklam celo po 400 K na leto.2 6 1 
Težake so 1915 plačevali v Adlešičih po 1 K—1,20 K, kosce pa po 3 K—4 K282 na 
dan. Marca 1916 so na Preloki plačevali moškim za delo v vinogradih 3 K, v Adlešičih 
pa 2 K na dan.2 6 3 Junija so na Preloki plačevali težakinjam 2,40 K na dan, »v Marindolu 
pa tudi po 2 K 50 h in vso hrano.«2 6 4 Koscem so v Adlešičih plačevali 4 K »in vso hra­
no deloma z vinom,«285 v črnomaljski župniji pa »celo po 8 K na dan, brez hrane, le 
nekaj vina in kruha jim dajejo.«266 V jeseni so v Tribučah plačevali težakinjam po 
3 K na dan.2 6 7 Aprila 1917 so v Adlešičih plačevali »moške težake po vinogradih, ka­
tere je pa prav težko dobiti, po 3 K na dan in vso hrano z vinom vred, ženske pa po 
2 K na dan in seveda vso hrano z vinom.«268 Junija so v Adlešičih plačevali težaki­
njam 3 K,26S avgusta pa na Pribincih, Bednju in Tribučah 4 K na dan.2 7 0 Julija 1918 so 
kosci v Adlešičih »zahtevali že 12 K—14 K in vso hrano« ;2 7 1 škropilcem v vinogradih 
pa so v Črnomlju plačevali 20 K na dan.2 7 2 
Naj naštejem še nekaj cen artiklov, ki so jih prodajali v trgovinah, a niso bili 
nujno potrebni za vsakodnevno življenje. Škatlica vžigalic je stala pred vojno 2 vi­
narja, januarja 1918 pa je Šašelj odštel zanjo v Karlovcu 20 vinarjev.273 Škafi, ki so 
stali pred vojno 1 K, so bili leta 1916 že po 3,60 K,274 januarja 1918 po 10 K, julija po 
16 K.275 Cebri, ki so stali pred vojno 4 K, so bili konec julija 1918 po 50 K.276 Rešeta, 
ki so bila pred vojno po 60—80 vinarjev, so stala v začetku julija 1918 kar 8 K, ob 
koncu meseca pa navadna 10 K in žična 12 K.277 
Kljub temu, da so cene neprenehoma rasle in so ljudje tožili, »da je draginja, 
vendarle štacunarji še nobenkrat niso toliko prodajali kakor sedaj.«278 Ker je bila leta 
1916 na adlešičkem koncu velika suša, so spomladi naslednjega leta »ljudje kupovali 
živila in krmo skoraj za vsako ceno, ker jim vsega manjka, raje, kakor da bi trpeli 
lakoto, ali da bi jim živina poginila.«279 
Cene so neprestano rasle in denar je izgubljal svojo vrednost. Tako je v začetku 
januarja 1916 župnik Sašelj za prašiča dobil 910,20 K. »Za ta znesek se je pred nekaj 
leti kupilo pri nas na dražbi lahko malo posestvo s hišo vred, ali pa tudi 2 para lepih 
volov.«280 V začetku novembra je »kupil župnik 2 prasca, stara po 5 mesecev za 4 K 
manj, kakor 300 K. Pred kakimi 20—25 leti bi bil dobil tak par za kakih 24 K.«281 Konec 
decembra 1917 je plačal Sašelj za dva prašička, ki bi stala »pred vojsko kakih 70 K— 
80 K zaradi inflacije 550 K.«282 
Vedno bolj se je uveljavljalo naturalno gospodarstvo. Ko so aprila 1916 Adleši-
čani »kupovali v podzemeljski župniji različno zrnje, krompir in fižol, ga ne dobijo 
navadno za denar, ampak le robo za robo, in sicer za vino, kolje in drva. Tako je dal 
neki naš župljan za mernik turščice drv v hosti za kakih 12 voz.«283 Jeseni je denar 
še vedno izgubljal vrednost. Ljudje so ga imeli »večinoma veliko, nekateri pa celo 
prav veliko,« a se je zanj dobilo »prav malo, ker dajejo ljudje večinoma le robo za 
robo.«284 Ko je dal Sašelj pred trgatvijo popravljati vinogradniško posodje, »sodar 
tega dela ni hotel izvršiti za denar, ampak le za zrnje. Ko pa je kupil nekaj gnoja za 
vinograd, moral je dati zanj zopet zrnje. Ravno tako ni mogel dobiti za denar kolja. 
Moral je dati za 300 kostanjevih kolov 2 mernika šenice. Tudi ječmen za jed in oves 
za setev je mogel dobiti edino v zameno, da je dal šenico, in sicer mero za mero. Pa 
2 5 7 KA IV, 295. m KA V, 179. 
2 5 8 KA IV, 349. m KA V, 181. 
"» KC 28. 6. 1915. 2 " KA V, 138. 
2 6 0 KA IV, 254—255. ™ gl. op. 81. 
2 6 1 KA V, 35. 2 7 5 KA V, 148. 
2 6 2 gl. op. 107. ш KA V, 181. 
2 6 3 KA IV, 338. 2 " KA V, 179—181. 
2 " KA IV, 355. m KC 1917. 
2 6 5 gl. op. 141. 2 " gl. op. 252. 
2 " gl. op. 208. 2 S 0 KA IV, 3. 
*» gl. op. 7. ^ 1 KA V, 111. 
™ gl. op. 254. ж gl. op. 222. 
2 6 9 gl. op. 195. 2»3 KA V, 65. 
2™ gl. op. 225. 2 8 4 gl. op. 68. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 1 99 
tudi usnja in podplatov za obutev nikakor ni mogel dobiti za denar, ampak samo 
v zameno za rakijo.«285 
Tudi v trgovinah se je vedno bolj uveljavljalo plačevanje v naturalijah. »Tako je 
dal v nedeljo 20. januarja g. Jure Sterk, trgovec na Vinici, ki je z novim letom (1917) 
zopet otvoril svojo trgovino, pri nas razglasiti, da daje robo, kolikor jo ima le zopet 
za robo in sicer za platno, špeh, jajca, orehe idr.«286 Bokal petroleja je zamenjal npr. 
za 5 jajc. Omenili smo že, da je za božič dala neka žena iz Adlešič v Črnomlju za 
bokal petroleja 3 metre platna. Avgusta 1918 pa je »neki črnomaljski trgovec ponujal 
2 litra petroleja za 1 mernik šenice.«287 
Pomanjkanje 
Zaradi vojne, ki se kljub najbolj pesimističnim napovedim ni končala že po ne­
kaj mesecih, je bila ovirana preskrba prebivalstva z osnovnimi življenjskimi artikli 
(sol, sladkor, moka, meso, petrolej ipd.). Deželna vlada v Ljubljani je že 11. marca 
1915 izdala poziv, ki je opozarjal ljudi, naj varčujejo z živili, posebno z moko in kru­
hom.288 Nenehne nabiralne akcije v naturi in denarju za potrebe invalidov, beguncev 
in Rdeči križ ter obvezne oddaje živine, sena in žita pa so kljub temu, da so bile do­
ločene enotne odkupne cene, močno prizadele gospodarsko trdnost posameznih kmeč­
kih družin. Potrebe vojaštva so bile velike, uvoza ni bilo, za obdelovanje zemlje pa je 
primanjkovalo delovne sile in živine. 
Civilno prebivalstvo je najprej in najbolj boleče prizadelo pomanjkanje kruha. 
»Ko je bil 17. novembra (1914) semenj v Metliki, ni bilo na vsem trgu nikjer kruha 
na prodaj, kakor drugekrati. Tudi po drugod se ne dobi kruha po krčmah, kakor npr. 
v Gradacu, v nobeni krčmi. V Črnomlju se dobi kruh samo po krčmah, samo če kdo 
pije. Pri nas se dozdaj še dobi v krčmi pri Mih. Grabrijanu, pa je hlebec za 40 h pol 
manjši kakor je bil pred vojsko. 19. novembra prišla je neka Hrvatica h Grabrijanu 
po kruh, kupila ga je naenkrat za 40 K, ker ga tudi na Hrvatskem ni dobiti.«289 
Pomanjkanje kruha so najbolj občutili meščani, saj so bili kmetje »še najbolj 
preskrbljeni s hrano in kruhom, katerega imajo, vsaj v naši župniji, menda še po vseh 
hišah, med tem, ko ga nimajo po mestih skoraj nikjer in marsikje hudo stradajo, prav 
posebno še kruha.«2 9 0 Ko je imel 22. junija 1915 v Črnomlju sejo okrajni šolski svet, 
katerega član je bil tudi Sašelj, je ta vzel s seboj »kruha v žepu«, saj ga v gostilnah 
ni bilo več mogoče dobiti. Tudi leta 1916 »neka oseba ni mogla dobiti v vsem Črnom­
lju nobenega kruha, niti ne za 10 h. Ljudje ga morajo seboj jemati, če kam gredo npr. 
v Črnomelj ali Metliko.«291 Spomladi 1917 je zmanjkalo kruha tudi na kmetih, saj ga 
v nekaterih hišah adlešičke župnije niso imeli »že od jeseni sem.«292 
Slaba preskrba s kruhom je bila tesno povezana s pomanjkanjem moke oziroma 
njenih nadomestkov. Tako je v Črnomlju v začetku januarja 1916 zmanjkalo čiste 
pšenične moke, bila je celo prepovedana.2 9 3 Namesto nje so trgovci prodajali vojaško 
moko, ki je bila mešanica pšenične moke, ječmena, rži, koruze in zmletega krom­
pirja. Maja ni bilo več niti te moke, zate ; - --:! prenehati z obrtjo celo eden izmed 
dveh mestnih pekov. Oktobra so bile u' _,ene »močne karte, samo žalibog premalo 
kart so dali in še manj moke. Naš apro vijačni aparat čisto odpovedal.«294 
Leta 1915 je zaškripalo v preskrbi z mesom. Da bi se pomanjkanje vsaj malo 
ublažilo, niso smeli mesarji v Črnomlju ob torkih in petkih »mesa prodajati in tudi 
krčmarji ne kuhati. V torek, 1. junija, ko je bil semenj v Črnomlju, nismo mogli do­
biti v Črnomlju govedine in smo morali poslati ponjo v sredo.«295 Konec meseca ni 
bilo v Črnomlju moč kupiti teletine in svinjine. V soboto, 10. julija, »tudi ni več ubil 
nobeden mesar govedi, in ni bilo dobiti govedine, četudi so 3 mesarji v Črnomlju.«296 
Preskrba z mesom je bila slaba tudi leta 1916, zato ni bilo marca večkrat gove­
dine kar po ves teden. Andrej Lackner, »posestnik hotela v Gradu, jo dobiva iz Vi­
nice. Pred nekaj dnevi se je pa peljala krčmarica Kambičeva iz Črnomlja z železnico 
nalašča v Semič po govedino.«297 
Junija 1917 je Sašelj »prosil glavarstvo, da bi smel dobiti za Telovo v Črnomlju 
11/2 kg govedine in 2 kg teletine. Glavarstvo pa mu je dovolilo od vsakega mesa po 
11/2 kg, a dobil je od mesarja samo 1 kg govedine, a teletine pa nič, ker telet niso 
klali.«298 Avgusta 1918 so v Črnomlju dobili meso »samo enkrat na teden po 9 K 
kilo.«299 Kljub visoki ceni, je bila kvaliteta mesa slaba, »če bi nam kdo v miru tako 
meso ponujal, kakor ga sedaj jemo, bi ga zaprli, pa sedaj je vse dobro.«300 
2 8 5 KA i v , 14. 
2 8 6 KA V, 144—145; trgovino je zaprl 1. 10. 1917 zalo, 2 H KC 6. 1. 1915. 
ker je zmanjkalo prodajnih artiklov. 2'« KC 10 10 1915 
2 8 7 KA V, 185. 2»5 KA IV, 268. 
2 8 8 KA V, 240—242. 296 K A I V 278 2 8 9 KA IV, 200. 291 K A I V j 337 2 9 0 gl. op. 203. »s KA V, 70. 
2 9 1 KA IV, 325. 2 9 9 KC 11. 8. 1918. 
2 9 2 KA V, 35. 3M i i , i d e m . 
1 0 o M. DRAZUMERIC: GOSPODARSKO ŽIVLJENJE V BELI KRAJINI . . . 
V trgovinah je začelo primanjkovati tudi soli. Sredi maja 1915 je bilo v Črnom­
lju »že prav teško dobiti soli. Trgovci jo dajejo samo po 1/2—1 kg.«301 Leta 1917 so 
25. novembra prodajali sol samo »v eni sami prodajalni, pa samo po 1/2 kg za eno 
družino.«302 Nekaj dni kasneje je soli v Črnomlju zmanjkalo, imeli pa so jo še v trgo­
vini na Vinici.303 Tudi po končani vojni preskrba s soljo ni bila zadovoljiva. Januarja 
1919 je bilo »ljudem prav hudo za sol, katere ni nikjer dobiti, posebno še zdaj ko ko­
ljejo in meso nasoljajo, in je vrhu tega še prav toplo vreme.«304 
Sredi leta 1915 je v Črnomlju zmanjkalo sladkorja. Tako »6. julija, ko je bil se­
menj (petrovsko senje), ni bilo dobiti v vsem Črnomlju, v nobeni prodajalni, ne 1 kg 
sladkorja.«305 V septembru so pošle zaloge tudi na Vinici. 
Pomanjkanje osnovnih prehrambenih artiklov so skušale oblasti ublažiti tako, da 
so poleg kart za moko novembra uvedli še karte za kavo, mast, olje. »Pa kaj poma­
gajo, ko na nje nič ne dobimo.«306 1. septembra 1917 so bile uvedene tudi karte za 
meso; takrat so bile »za vse že karte, samo malo se na nje dobi.«307 
Skozi celo vojno je trajalo pomanjkanje petroleja. Njegova cena je neprestano 
rasla, a kljub temu je bila oskrba neredna. V začetku leta 1915 so Adlešičani štedili 
petrolej zato, ker je bil drag, septembra pa ga »ves mesec ni bilo dobiti ne v Črnom­
lju, ne na Vinici, pa tudi drugodi ne, v nobeni prodajalni. Na Vinici ga je dobil en 
trgovec in dva v Črnomlju po enkrat, pa le po en sodček, ki so ga pa razprodali že 
čez par ur, četudi ga niso dajali več, kakor samo po pol litra odjemalcem.«303 Oktobra 
je bila stiska za petrolej v Črnomlju tako velika, da so ga hodili nekateri krast celo 
v cerkev.309 
V začetku novembra 1916 ni bilo petroleja v nobeni prodajalni v Črnomlju. Sirile 
so se celo govorice, da ga sploh ne bo več moč dobiti, »ker bo vojaška oblast vsega 
vzela in rabila.«310 Končno so 18. decembra »dobili trije črnomaljski trgovci čez dalj 
časa zopet nekaj sodčkov petroleja. Prodavati pa so ga začeli šele 20., ker je bil 19. 
kvaterni semenj v Črnomlju. Ta dan je bilo zaradi petroleja toliko ljudi v Črnomlju, 
kakor skoraj ob semnju. Nekateri so bili že ob 5. zjutraj pred prodajalnami, drugi so 
celo prenočili v Črnomlju v torek zvečer, samo da bi bili preje prišli na vrsto. Naval 
ljudi je bil tak, da so enemu trgovcu ubili šipe na vratih, drugemu škodo naredili 
v prodajalni, ubili in štrli so tudi več steklenic. Nazadnje niso hoteli pa več dajati 
petroleja in veliko ljudi je šlo domu, da ga niso dobili ne kaplje. Davali pa so ga lju­
dem samo po 1/2 litra.«311 
Oktobra 1917 so ljudje dobivali petrolej »le na izkaznice ali karte in sicer samo 
po 1/2 kg na mesec.«312 Čeprav je bil petrolej na karte in njegova količina pri nakupu 
točno določena, ga ljudje niso mogli kupiti, ker ga v trgovinah niso imeli. Adlešičani 
so ga dobili šele 9. januarja 1918 »čez kake dobre 3 mesece zopet enkrat in sicer samo 
po 1 liter vsaki gospodar in to v prodajalni v Gribljah.«313 Septembra je bilo pomanj­
kanje petroleja tako veliko, da v adlešički župni cerkvi ni več gorela večna luč. Nekaj 
dni pred božičem je šel župnik »sam r s "'".varstvo v Črnomlju, da bi ga dobil kaj več 
vsaj za praznike. Pa ga je dobil samo 1 li., za cerkev, župni urad in zase.«314 
Pomanjkanje petroleja je ljudi zelo prL idelo, saj so bili »cele noči v temi in ne 
morejo po noči prav nič delati posebno ženske ne presti.«315 Ker konec leta 1918 ni 
bilo petroleja, zmanjkalo pa je tudi sveč, je bilo ljudem »prav hudo za svečavo, po­
sebno po hišah, kjer imajo bolnike ali mrliče.«316 V Adlešičih so pomanjkanje petro­
leja premostili tako, da so si znova svetili z lučmi »t. j . s trskami, kakor so si svetili 
nekdaj t. j . pred kakimi 50. leti, ko še ni bilo petroleja.«317 Nekateri so za svečavo upo­
rabljali tudi mast ali maslo, drugi pa še brinjev cvet. 
Omenila sem že, da je poleti 1916 prizadela Belo krajino strašna suša, ki je po­
vzročila veliko pomanjkanje hrane. 2e junija niso imeli v Adlešičih in okolici »razun 
strni, skoraj kaj kuhati, posebno tisti, katerim so pošle stare zaloge, ni bilo ne krom­
pirja, ne fižola, ne zelja. Tako beraško kakor letos še niso živeli po belokranjskih 
župniščih.«318 Težko je bilo tudi s prehrano živine in prašičev. Tisti, ki so imeli vino­
grade »so obirali vsaj trtno listje, trčevino in to kuhali. Drugi pa so morali obirati 
leskovino, bezgovino, listje od črešenj in lip in brati osat, plevel in koprive, da so 
imeli kaj.«319 Se težje je bilo za krmo pozimi. Živini so polagali osoljene »klasunce«, 
koruzne storže. Vdova iz Gorenjcev je, ker ji je zmanjkalo krme, »razstrgala najprvo 
streho na svinjaku in slamo izpolagala kravi, in ko je te zmanjkalo, pa še štalo in tudi 
to slamo izpolagala, da ji ni krava poginila, ker krme ni mogla nikjer dobiti.«320 
*» gl. op. 184. 3 U KA V, 19. 
3 m KA V, 123. 3 1 2 gl. op. 92. 
3 0 3 KA V, 16 3 1 3 KA V, 138. 
m gl. op. 150. 3 H g'- op. 150. 
3 0 5 gl. op. 176. 3 ' 5 gl- op. 302. 
3 M KA IV, 277. 3 1 6 gl. op. 221. 
3OT KC 1. 9. 1917. 3 1 7 gl- op. 224. 
*» KA IV, 294. 3 1 8 KA IV, 371. 
3 M KC 18. 10. 1915. 3 " ibidem. 
3 1 0 gl. op. 165. 32° KA V, 55. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 .1988-1 101 
Se bolj kot kmete je slaba letina prizadela meščane, saj je pomanjkanje hrane 
zadelo celo prebivalce podeželskih mest. Črnomaljski uradniki so hodili »-po bližnjih 
vaseh kupovat živila, kakor krompir, slanino, maslo, jajca, ječmen, moko idr. Vse jim 
pride prav, in so veseli, če morejo sploh kaj dobiti. Kako radi jedo tudi črni kruh, če 
ga dobijo kje pri kmetih, vsaj nimajo po gosposkih družinah včasih po več tednov 
kruha . . . Tako se pokori sedaj mestna gospoda, o kateri vedo povedati naši kmetje 
marsikaj, kako so se preje norčevali iz kmečke hrane. Ko so prodavale kmetice pred 
vojsko na tržne dni v Črnomlju fižol in ga ponujale črnomaljskim gospem, tedaj je 
morala večkrat slišati ena ali druga: ,Saj nisem prašiča, da bi fižol jela.' Kolko bi ga 
pa dan danes rade jedle, pa ga nimajo! V Karlovcu pa so rekli Karlovčani našim lju­
dem, ki so ob petkih jedli po krčmah fižol in kislo zelje: ,Tako hrano imajo pri nas 
prasci, mi pa jemo juho in meso.' Neka uradnikova gospa iz Črnomlja je rekla naši 
kmečki ženi, ki je videla črni kruh v hiši: .Ubogi kmetje, ki morate jesti črni kruh! 
Jaz bi pa raje umrla, kakor pa jedla črni kruh! ' Kako rada bi ga pa jela danes, da 
ga ima! Neki naš župljan, ki je brivski mojster na Dunaju, in je bil pred par leti 
doma, je rekel svoji sestri, ki je zamesila kruh z vodo: ,Moja žena pa ne zna kruha 
zamesiti z vodo, ampak samo z mlekom.' Letošnjo jesen pa je njegov sin, ker je oče 
v vojski, že parkrat pisal sorodnikom v naši župniji, da naj jim pošljejo kaj živil, naj 
bo, kar hoče, ker trpijo veliko pomanjkanje.«321 
Slaba letina in neprestane obvezne oddaje, mrzla in dolga zima, vse to je bilo 
vzrok, da je bilo spomladi 1917 izredno težko za hrano. Zaradi pomanjkanja ni pri­
neslo na velikonočni blagoslov jedi v adlešički župniji »kakih 12 hiš, samo v Tribučah 
kakih 7 ne. Vzrok je deloma ta, ker nekateri zaradi velike vode niso mogli smleti za 
kruh in pogače, nekateri pa sploh niso imeli iz česa peči kruha, vsaj že v marsikaterih 
hišah trpijo pomanjkanje, nekateri že od jeseni sem, drugi od Božiča, ker kruha ni­
majo. Pa tudi druge hrane imajo po malo, ker je marsikaterim po zimi krompir zmrz­
nil, da nimajo kaj kuhati, drugi so ga pa dobili tako malo, da ga bodo imeli komaj 
za seme, in ga tudi ne kuhajo. Se slabše pa je s fižolom. Po nekaterih hišah imajo 
skoraj edino zelje in repo za hrano.«3 2 2 
Z velikim upanjem pričakovana letina v letu 1917 je propadla, saj sta Doleti 
znova vladali huda vročina in suša, julija pa je toča potolkla vinograde. Ljudje v adle­
šički župniji skoraj niso imeli poleti »kaj kuhati in jesti, ker vsled strašne vročine 
in suše skoraj nič ne raste. Imajo samo krompir, seveda letošnji, katerega pa bodo že 
precej izkopali in pojedli, predno bo zrel, in pa fižol, pa le nizki, ker nakolenca ni 
skoraj nič vsled suše, da večinoma še semena ne bomo imeli.«323 Za hrano je bilo tako 
težko, da je Sašelj zaprosil »slavno ckr. okr. glavarstvo, da bi mu blagovolilo dovoliti, 
da sme meseca avgusta in septembra dobivati pri mesarju v Črnomlju ob sobotah 
po 1—2 kg govedine, ker vsled strašne suše tu nič ne raste in nima kaj jesti, razun 
krompirja.«324 Zaradi slabe letine so nekateri kmetje že v prvih zimskih mesecih 
»trpeli pomanjkanje, posebno ker imajo malokje kruha, sreča pa je, da so imeli veči­
noma dosti sadja, katerega so veliko nasušili, kakor morda še nikdar preje, ki jim bo 
veliko zaleglo, bodisi kuhano, ali surovo.«325 
Dve slabi letini je občutil tudi Sašelj. V župnišču so 1917 živeli »skromno, kakor 
še nikdar. Župnik ni jedel govedine od Božiča do velike nedelje, toraj 3 mesece in pol. 
Jedel je toraj včasih kokošjo juho. par tednov, ko je kragulj zaklal kokoši, pa smo 
jih potem ote l i . . . Druge dni pa večkrat ječmen ali ričet s kožami, ali suho meso z ze­
ljem, ali tudi zelje z žganci aH krompirjem, včasih pa tudi samo kašo s kromoirjem 
v oblicah. Zvečer pa fižol s kisom, mlince, kašo. ali pa tudi samo orehe s kruhom in 
vinom.«326 Tudi 1918 ni bilo dosti bolje, saj »mesa skoraj nismo poznali razun včasih 
svinjskega suhega. Jeli smo večkrat ječmen, ki smo ga zamenjali za šenico. s kožami. 
Včasih široke rezance s par jajci. Včasih tudi samo kašo s krompirjem. Rešilo pa nas 
je zelje, katerega smo imeli k sreči celo kad zatrpanega še od leta 1916., in pa gobe. 
Te smo jeli potem sveže, posebno so jih jele skoraj vsaki dan težakinje, včasih celo 
večkrat na dan, ali pa smo jih sušili, katere smo potem jeli na juhi, posebno s žganci, 
kadar smo imeli kake goste.«327 
Veliko pomanjkanje v letih 1916 in 1917 je v adlešičko župnijo prignalo »vsako­
vrstne berače in prosjake,«328 ki so prihajali »iz različnih krajev prosit živil in hrane.« 
Najprvo so se oglasili vojaki. Tako je 19. in 20. marca 1917 prišlo iz Črnomlja, »kjer 
je več sto vojakov, kakih 20 vojakov v naše vasi Tribuče in Pribince prosit ljudi 
kruha in drugih jedi. Hodili so od hiše do hiše.«329 24. julija so prišle v Adlešiče »3 pro­
silke iz hrv. Primorja od Reke, 30. julija 3 goriške begunke, ki bivajo v Črnomlju, in 
31. julija zopet 4 iz hrv. Primorja, toraj v 8 dneh 10.«330 Prosilke so prihajale tudi 
avgusta. Tako jih je bilo 3. avgusta v Adlešičih 6 in 8. avgusta »v Adlešičih 4, a na 
321 KA V, 30-31. 3 2 6 KA V, 58. 
3 2 2 KA V, 57. 3 " KA VI, 25. 
3 0 KA V. 92. 3 2 s gl. op. 323. 
32< KA V, 82—83. 3 M gl. op. 93. 
3 2 5 KA V, 137. 33° KA V, 83. 
102 M. DRAZUMERIC: GOSPODARSKO ŽIVLJENJE V BELI KRAJINI . . . 
Bednju pa 9 en dan.«3 3 1 Večje je bilo pomanjkanje, večjo nadlogo so predstavljali be­
rači in prosilke, saj »-ni miru pred njimi. Imeti hočejo od nas česar sami nimamo.«332 
Veliko pomanjkanje so trpeli vojni ujetniki, ki so živeli v Velikem Bukovju.333 
Vojni ujetniki so kar naprej prosili in nadlegovali ljudi, »posebno še opoldan in zve­
čer pri jedi, da skoraj ne morejo pojesti pred njimi in to največ v Tribučah in na 
Bednju. Ženske tudi pripovedujejo, kako so jih prosili repe in korenja, ko so posprav­
ljale ž njiv in da so oboje kar surovo jedli, Včasih tudi nelupljeno. Po hišah pa jih 
prosijo tudi krompirja, ki ga kuhajo v loncih ali kotlih svinjam.«334 Zaradi velikega 
pomanjkanja, ki je vladalo v taborišču, so vojni ujetniki neusmiljeno kradli pridelke 
z njiv, vdirali v zidanice, hleve in shrambe. Vse to pa je že itak težak položaj civil­
nega prebivalstva samo še slabšalo. 
S u m m a r y 
THE ECONOMIC LIFE OF BELA KRAJINA DURING WORLD WAR I 
Marinka Dražumerič 
The purpose of the article is to present the economic life of the people who, 
during the First World War. lived far behind the front line and were hence not di­
rectly involved with the »winds of war«. In their life and work, however, they suf­
fered the indirect consequences of the four-year warfare. 
The research covers the period between the autumn 1914 and the beginnings of 
1919, and focuses on the area of the Adlešiči Parish in Bela kraiina and, for the sake 
of comparison, on Črnomelj. The information has been principally obtained from two 
sources: the Chronicle of the Adlešiči Parish and the Chronicle of the Črnomelj Pa­
rish. Certain data have been checked over in the newspaper Dolenjske novice. 
Soon after Austria—Hungary had gone to war civilians began to collect various 
resources for soldiers'benefit. People would volunteer to provide food, clothes and 
money for the Red Cross, refugees, widows and orphans, invalids, and others. In addi­
tion to such whip-rounds, government war loans were floated. Apart from voluntary 
donations a compulsory delivery of cereals, hay, cattle, and potatoes was imoosed to 
cover government exDenses. Although farmers were in a wav reimbursed for the goods 
they had to give awav, such deliveries were, especially when accompanied by poor 
harvest, a heavy burden to bear. 
Durine the First World War the peasantry in Bela krajina was attracted by a 
newlv orened market for large Quantities of food and other farm oroduces. On account 
of the loose traffic connections between Bela kraiina and the rest of the world until 
1914 the trading turned out to be fairly expensive. As early as in the first months 
of the WT there was an increasing demand for food which lasted throughout the war. 
Farmers were thus offered an opportunity to sell at a profit everything they could 
snare. Consequently thev started to sell dried fruit, nuts, eggs, beans, wheat, wine, 
hrandv. cattle, niggs. and firewood. In addition to the money obtained by selling food 
there was also the money that soldiers'families received as a kind of support. So these 
were the times when large sums of money were passing daily through farmers'hands. 
<? .,. ^f them would put their money in a bank, some would take it to their parish 
nriest to keen it for them, others again would invest their money in war loans. Quite 
a few of the farmers donated their money to the church. 
Owing to the war situation the prices of the basic necessities of life, especially 
of food, were drastically raised. The government frequently attempted to normalize 
the economic situation bv fixing the maximum prices of individual provisions. Those 
who wnuM Hare not to observe the law were threatened with heavy fines. But in vain. 
The nrices keot going higher and higher. People had to pay dearly fore the basic 
necessities which were in addition difficult to obtain. Soon there was a shortage of 
flour, s^lt. sugar, meat, netroleum. etc. Although the government introduced ration 
cards which actually restricted mass consumption, the measure as such appeared 
essentially nointless in view of the shortage of certain goods. In trade business the 
Drinciole of payment in kind was persistently gaining ground, while exorbitant prices 
were naid for indispensable articles. 
The shortage of food was most acute in towns and in extremely depressed areas 
in the neighbouring Croatia. The harvest of 1916 and 1917 being poor, numbers of beg­
gars and all kinds of penniless people began to arrive at Adlešiči, followed later on 
bv the Russian nrisoners of war who came from the adjacent camp to beg or at times 
even steal food from the farmers. 
3 3 1 gl. op. 323. 
3 3 2 ibidem. 
3 3 3 V Vel. Bukovie. obsežen gozdnat predel v vzhodni Beli krajini, so julija 191!» prišli v «lavnem 
ruski voini ujetniki. Takrat je bil gozd last lesnega trgovca Benedika iz Zagreba. Ujetniki so krčili gozd 
in gradili gozdno železnico proti Črnomlju, po kateri bi transportirali les do kolodvora. 
3 3 4 KA V, 120.