295ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) Mihai-Razvan Ungureanu Usoda sodobnih romunskih zgodovinskih mitov. Bodo pre‘iveli? Historiografski pregled »Zgodovina je kot majhna deklica, ljudje jo lahko obla~ijo popolnoma po svoji volji.« (Hu Shi) Seznami romunskih zgodovinskih mitov ne obstajajo. ^e bi se ‘elel izraziti druga~e, bi rekel, da razen v knjigah, ki jih romunski otroci uporabljajo v {oli, seznamov romunskih zgodovinskih mitov sploh ni. To dejstvo zadaja pomemben udarec verodostojnosti romunske historiografije. Opisi in analize zgodovinskih mitov, pri ~emer ni pomembno, ali so v narodu vsesplo{no priznani ali pa so zreducirani samo na analiti~no vsakdanjost, pomenijo dolo~eno mero zavedanja o tem, kak{no je razumevanje narodne zgodovine. ^e bi se poslovili od absurdnih razlag zgodovinskih fenomenov, od surovih mistifikacij in okornih pretiravanj, s tem slede~ radikalni spremembi v romunskem politi~nem sistemu leta 1989, bi naredili pro- stor za resno, preprosto in nepristransko razpravo o zgodovinskih mitih. @al se ni~ takega doslej {e ni zgodilo. [e vedno i{~emo odgovore na resna vpra{anja in korenite popravke doslej napa~no interpretirane romunske preteklosti. Za sedanjo razpravo o tem, ali se je ro- munska zgodovina otresla bremena mitov ali ne – vsaj na ta na~in, da jih je identificirala, priznala njihov obstoj in napadalno delovanje, in jih posku{ala osamiti s pomo~jo »priz- nanja« in »kesanja« – ne morem najti zadovoljivega odgovora. S svojo trditvijo sem ‘e pre- dvidel domnevo, da imajo zgodovinski miti poleg svoje preteklosti tudi sedanjost. Na~in, na katerega se v tem ~asu uporablja zgodovinske razlage kot mo~an argument v politi~nih spo- rih, potrjuje njihovo trajno naravo. Zgodovinski miti imajo to~no dolo~eno historiografsko vlogo: preoblikujejo zgodovino v udobno, znosno preteklost brez krivde ali ob‘alovanja. Z njihovo pomo~jo se narod sprijaz- ni s svojimi napakami in samozavedanjem.1 S tem ko jih razkrinkamo – ker konec koncev zastirajo resnico tako, da jo zamaskirajo – se vadimo v odkritosr~nosti. Sodobni romunski filozof Andrei Plesu je to imenoval »stvar narodnega dozorevanja,« ki utegne s~asoma pre- oblikovati romunsko kulturo v »kulturo resnice«.2 S tem je namignil na povezavo med naro- dno zavestjo (ki je neka vrsta kolektivne identitete) in razumevanjem zgodovine. Ko je prva »zrela,« bo narod sprejel svojo lastno zgodovino táko, kakr{na je v resnici. Zgodovinski miti bodo v trenutku izpuhteli. To se utegne zdeti kot grenek in te‘ek korak, zlasti zaradi svoje ikonoklasti~ne pozicije; s~asoma se to kon~a z razbitjem kipov in uni~evanjem togega mi{ljenja in mnenja. ^ez ~as tudi ogrozi zgodovinski relativizem: ~e varne interpretacije ne obstajajo, 1 Podatke o tem, zakaj »ni presenetljivo, da so zgodovinarji postali abnormalno zazrti sami vase in samokriti~ni,« lahko najdete na primer v Uvodu Roya Porterja (ur.) k delu Myths of English, Cambridge 1992, str. 1–11. 2 Andrei Plesu, Rigorile ideii nationale si legitimitatea universalului, v: Chipuri si masti ale tranzitiei, Bukare{ta 1996, str. 215–225. ZGODOVINSKI ^ASOPI • 55 • 2001 • 3–4 (12 ) • 95–304 296 M. - R. UNGUREANU: USODA SODOBNIH ROMUNSKIH ZGODOVINSKIH MITOV kaj naj torej verjamemo o preteklosti, kaj je pomembno in kaj ni? Zdi se, da se domnevno trdni red v preteklih dogodkih razblini v kup negotovosti. *** Za definicijo zgodovinskega mita sem izbral briljantno tezo Williama McNeilla iz knjige, ki je bila natisnjena leta 1986.3 V svojem arhai~nem pomenu so miti zgodbe – vrste pripovedi – ki dajejo pomen in moralno vrednoto ‘ivljenju, tako posameznika kot dru‘be. Glede na zbirko razlag, ki veljajo za vrsto naravnih in dru‘benih pojavov, miti dajejo strukturo temu ‘ivljenju. Miti kodificirajo vero in preskrbijo prototipe za obna{anje posameznikov in dru‘be. Brez mitov politi~na kultura ne more funkcionirati. Spremljajo zgodovino in so tesno pove- zani s preteklostjo in sedanjostjo, obenem pa tudi predstavljajo »koristen pripomo~ek pri vodenju skupin ljudi pri njihovem sre~evanju drug z drugim in z naravnim okoljem.« Ker so te vrste miti navadno prestavljeni v pripoved, postanejo »mizgodovine« – transzgodovinski konstrukti, ki preskrbijo kolektivno identiteto, vizijo in povezavo skupini ljudi in njihovim skupnim idealom. Rimskogr{ki miti, »Der Niebelungenlied,« spadajo v to kategorijo. Vendar pa obstaja {e ena skupina pripovednih razlag preteklosti, s katero se morajo spo- prijeti vsi zgodovinarji, in to so takoimenovani zgodovinski miti v smislu »domnevnega izku- stvenega posplo{evanja, ki pa ni podprto z dejstvi«. Predstavljajo na novo ustvarjeno pre- teklost, tak{no, »kakr{no si ‘elimo«, namesto rankeanskega tolma~enja preteklosti, to je pre- teklosti, kakr{na se je v resnici dogodila, »wie es eigentlich gewesen«. Posamezni domi{ljijski fragmenti (avtor jih je imenoval »domisleki«) nadomestijo preteklost, teorija nadomesti raz- lage, domneve postanejo delci dokazov in nadomestijo logiko. Ker so premi{ljeni poskusi varanja, so zgodovinski miti rezultat »poskusov, da bi priskrbeli »dejansko« podzidavo metahistori~nih teorij, ki so preoble~ene v razlage zgodovinskega,« ali pa zrahljanih, varlji- vih zgodovinskih presoj. Zgodovinski miti se oprijemajo vzorcev napa~nega razumevanja zgodovine: »Iskanje in prepoznavanje vzorcev sta nelo~ljiva od historiografskih {pekulacij«. Zgodovinska resni~nost je zmeraj v nasprotju z zgodovinskimi miti. Zgodovinska resni~nost zagotovi analizo, ki podpre empiri~no posplo{evanje z dejstvi. Izogiba se zamaski- ranju metafizi~nih hipotez v dejstva in se dr‘i predpisov logi~ne zgodovinske argumentacije. *** [tevilo romunskih zgodovinskih mitov je osupljivo, kakovost njihove pripovedne struk- ture pa odli~na. ^lovek bi zlahka dobil zmotno mnenje o romunski preteklosti, ~e bi njegovo pamet zasipali samo z miti in ne z resni~nimi dejstvi. Sodobni zgodovinski miti nam nudijo vpogled v ob~utljivo in obenem zamotano, zelo zgodovinsko naravnano moderno romunsko kulturo. ^e ~lovek prebira srednje{olske u~benike, bo naletel na zgodovinske mite, ki so vsi precej novi. Izvirajo iz sredine 19. stoletja in predstavljajo vizijo preteklosti, ki so jo romanti~ni revolucionarji iz leta 1848 videli v povezavi s svojimi politi~nimi ideali. Ve~ina teh mitov je pozneje {la skozi komunisti~no indoktrinacijo celo brez sprememb, vendar pa so bili preo- blikovani tako, da so podpirali totalitarno ideologijo. Nazadnje so dobili vlogo »utemeljenih« argumentov v slu‘bi tedanjega politi~nega re‘ima. Najzanimivej{ih in najzanesljivej{ih poro~il o tej temi niso napisali romunski avtorji, se pravi romunski zgodovinarji, marve~ anglosaksonski in nem{ki. V tem ne smemo videti pro- tislovja, saj bo ~lovek verjetneje dobil jasnej{i vpogled v vsakdanjost in v zgodovinske mite, 3 William McNeill, Mythistory and Other Essays, Chicago 1986; nekatere ugotovitve so bile natisnjene v Mythi- story or Truth, Myth, History, and Historians, v: »The American Historical Review«, 91, 1986, 1, str. 1–10. 297ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) ~e se je rodil in bil vzgojen v kaki drugi kulturni tradiciji in ne v romunski. Dejstvo je, da geografska in kulturna oddaljenost pove~ata objektivnost. Klausa P. Beera4 in Manfreda Stoya5 je na primer zanimalo razmerje med sodobno histo- riografsko in ideolo{ko anga‘iranostjo v zadnjih petdesetih letih. Stephen Fischer-Galati6 in Paul Michelson7 sta takoj reagirala na vseob~o razpr{enost zgodovinskih mitov v osemdese- tih letih 20. stoletja in sta sku{ala odkriti njihove ideolo{ke korenine in mo‘ne posledice. Decembra 1979 je Fischer-Galati imel v New Yorku predavanje na skupnem simpoziju organizacij Ameri{ko zgodovinsko dru{tvo in Ameri{ko dru{tvo za preu~evanje mad‘arske zgodovine. Predavanje je imelo naslov Miti v romunski zgodovini, tema simpozija pa je bila Funkcionalni miti v vzhodni Evropi. Fischer-Galati je opozoril na obstoj in ideolo{ko vlogo, ki so jo imeli zakoniti miti pod budnim nadzorom specializiranih komunisti~nih aparat~ikov. Vendar pa si nobenega od teh mitov niso izmislili komunisti sami, ampak je vsak imel svojo lastno zgodovino: »Zgodovinska mitologija je konec koncev zakoreninjena v iskanju legitim- nosti, ki so ga izvajali romunski vladarji 19. in 20. stoletja.« Fischer-Galati je tudi izpostavil dva glavna vidika te dru‘ine mitov, kakor sta bila klonirana v kulturnem laboratoriju romun- skih romanti~nih zgodovinarjev: zunanji vidik (ki so ga zasnovali zato, da so lahko zago- varjali romunsko zgodovinsko pravico do posedovanja Besarabije, Bukovine, Transilvanije, vsega Banata in Dobrud‘e) in pa notranji vidik (ki so ga opravi~evali vsakokratni politi~ni ukrepi v smislu takoimenovane »narodne in revolucionarne tradicije« romunskega naroda). Romunske zgodovinske pravice so izvirale iz pravic prednikov, katerikoli so to ‘e bili: Trakijci, Dakijci, Romani, Dako-Romani (se pravi proto-Romuni). Ker so neprekinjeno vladali na ozemlju, za katerega se je kasneje izkazalo, da na njem ‘ivijo Romuni, bi se morale romun- ske meje raz{iriti in vklju~iti tudi to ozemlje. Ob koncu prve svetovne vojne je bila Velika Romunija rojena iz tega nedokazanega razloga. Poleg tega naj bi tudi predstavljali najvi{ji vrh romunske zgodovine – dose‘ek, porojen iz zgodovinskega boja z zlobnimi sosedi, skupaj z izpolnitvijo zgodovinske naloge. Romunska zgodovina naj bi potemtakem bila utele{enje romunskih prizadevanj, da bi si zagotovili svoje ozemeljske pravice, medtem ko naj bi jim zunanji in notranji sovra‘niki divje nasprotovali. Ni treba posebej povedati, kdo so bili tisti zunanji sovra‘niki. Ena od najslavnej{ih miti~nih pripovedi iz te kategorije te~e takole: Romuni – »Zgodo- vinske Pepelke« – se niso mogli nacionalno osvoboditi, se politi~no zdru‘iti in dose~i social- ne pravi~nosti zaradi hudobnih sosedov, ki so jih ali posku{ali nadvladati ali pa premagati njihove kne‘evine. Habsbur{ki imperij (z Mad‘arsko, Avstroogrsko in drugimi vred), Oto- manski imperij in Rusija (tako carska kot sovjetska) so predstavljali odli~ne primere tega, kar lahko nekdo pri~akuje od svojih sosedov. Ker so se morali Romuni nenehno spopadati s sovra‘niki, ki so jih obkro‘ali, niso nikoli na{li ~asa, da bi so~asno s svojimi zahodnimi vrstniki razvili svojo nacionalno kulturo. Zaradi teritorialnega pohlepa sosedov, ki se je s~asoma izkazal za prav tako zgodovinskega, je kulturna zaostalost Romunov odrezala ro- munsko kulturo od zahodne in Romunija se je bila tako prisiljena osloniti le na vzhodne, to je 4 Klaus P. Beer, Die Interdependenz von Geschichtwissenschaft und Politik in Rumänien von 1945 bis 1980, v: »Jahrbücher für Geschichte Osteuropas,« 32, 1984, H.2, str. 241–274. 5 Manfred Stoy, Politik und Geschichtwissenschaft in Rumänien. 1965–1980. Die Historiographie über den Zeitraum von der Gründung der Fürstenthümer Moldau und Walachei bis 1859, v: »Südostforschungen«, XLI, 1982, str. 219–259. 6 Stephen Fischer-Galati, Myths in Romanian History, v: »East European Quarterly,« XV, 1981, 3, str. 327–334. 7 Paul Michelson, Myth and Reality in Rumanian National Development, v: »International Journal of Rumanian Studies,« V, 1987, 2, str. 5–33. 298 M. - R. UNGUREANU: USODA SODOBNIH ROMUNSKIH ZGODOVINSKIH MITOV ortodoksne, kulturne vrednote. Ker so se morali boriti za svojo politi~ni obstoj, so se Romuni tako »odrekli kulturi.« Romunski zgodovinarji ena~ijo »nacionalizem« z »narodno zavestjo«. Kot je bilo zapisa- no, je bila zgodovina romunskega nacionalizma vseskozi sumljiva. Povzro~ila je celo vrsto zgodovinskih mitov. Pobrskajmo po tistih, za katere se zdi, da jih priznava ves romunski narod: trditev, da so korenine sodobnega romunskega nacionalizma v dako-rimski izku{nji; da je Mihai Viteazul dokazal o~iten smisel za nacionalizem in zavest o pomenu romunske zgodovinske pravice do Transilvanije, in tudi za oblikovanje Velike Romunije; da je bila ‘e od zgodnjega 19. stoletja zamisel o Veliki Romuniji bistvena sestavina programa in prizade- vanj romunskih intelektualcev in politi~nih voditeljev, itd. Ko razpravljajo o juna{kih ose- bah, postanejo romunski zgodovinarji precej pateti~ni, in veliko jih misli, da se romunska preteklost povsem prekriva z juna{kimi biografijami. Tako si lahko romunsko zgodovino zami{ljamo kot zaporedje osebnih zgodb, ki so mo~no pre‘ete z ostrim ~utom za »romunsko zavedanje.« Dvomljivo je, ~e ta simboli~ni spust, ki ga imajo zgodovinarji za skraj{ano ver- zijo slavne preteklosti, odra‘a kompleks simboli~ne identitete. Vendar pa bi se ~lovek lahko vpra{al, zakaj so srednjeve{ki romunski vladarji in kasnej{i politi~ni ali socialni voditelji zaradi svoje predanosti domnevnemu nacionalnemu ali nacionalisti~nemu boju za vsako ceno predstavljeni kot narodni heroji. Vlada Tepesa so povzdignili v narodnega heroja, ki se je zavzemal za zakon in red, ~e obrambe nacionalne dedi{~ine pred otomanskim in mad‘arskim »imperializmom« sploh ne omenjamo. Stefana cel Mara so upodabljali kot branitelja romun- skih pravic pred otomanskim in poljskim ekspanzionizmom. Tudor Vladimirescu je zadnje ~ase postal vodja romunske revolucije, tako pred kot isto~asno z gr{ko revolucijo. Izjemne figure iz leta 1848 kot so Nicolae Balcescu, Avram Iancu, Mihail Kogalniceanu, C. A. Rosetti bodo bolj verjetno ozna~evali kot ljudi, ki so bili obsedeni z nacionalno zdru‘itvijo vseh Romunov v neodvisno dr‘avo. Zato se lahko samo strinjam s profesorjem Dennisem Deletantom in njegovim nasled- njim zapa‘anjem: »Uradna romunska historiografija s konca {estdesetih let 20. stoletja ima dose‘ke »nacionalne centralizirane dr‘ave« iz leta 1919 za zgodovinsko neogibne, in vsak korak k uresni~evanju tega interpretira kot ‘e vnaprej dolo~en«.8 Romunska historiografija si zami{lja oblikovanje Velike Romunije kot nek enostranski deterministi~ni proces, ki je potekal stoletja, obenem pa so ga pospe{evali romunski konflikti s sosedi in – v razli~ici feed-back razmerja – »razvoj romunske narodne zavesti.« Paul E. Michelson z univerze Indiana v ZDA je ‘e leta 1987 napisal razpravo z naslovom »Mit in realnost v romunskem narodnem razvoju.« Izpostavil je zmote, zaradi katerih so romunski zgodovinarji vztrajali pri ideji o obstoju deterministi~nega procesa, ki naj bi kon~no ogrozil tako dr‘avo kot narod. Ta proces naj bi se razvil v zadnjih dveh stoletjih, vzroki zanj pa so tako materialni kot duhovni. Zaradi tradicionalnega mnenja o zna~ilnostih romunske nacionalne dr‘ave, ki ga zagovarjajo mnogi {tudentje romunske zgodovine, ta proces dobi rankeansko definicijo. Po tej definiciji je dr‘ava glavni nosilec zgodovinskih sprememb. Vendar pa je Michelson mnenja, da to prvenstvo dr‘ave »upo{teva najprej kravico in {ele potem {talico«, saj pred letom 1866 romunske dr‘ave v bistvo {e ni bilo, to pa je ve~ kot polovica obdobja, na katerega se ta diskusija nana{a. Poleg tega je potrebno uspeh za formiranje na- cionalne romunske dr‘ave pripisati le posameznikom in njihovim daljnose‘nim dejanjem, dolo~enim politi~nim silam in okoli{~inam. To so dejavniki, ki so izoblikovali Romunijo, in ne obratno. 8 Dennis Deletant, The Past in Contemporary Romania: Some Reflections on Current Romanian Historiography, v: »Slovo,« I, 1988, 2, str. 78. 299ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) Ena od najbolj pogostih razlag romunskega narodnega razvoja je v tem, da je potrebno »videti romunski razvoj kot del neusmiljenega gibanja za nacionalno enotno dr‘avo«. To »neusmiljeno gibanje« ni ni~ drugega kot metafizi~ni fragment, ki ga zlobno ozna~ujejo za zgodovinsko razmi{ljanje. Transhistori~ni zna~aj takega teleolo{kega dokaza v prid romun- skemu razvoju tako ne more vzdr‘ati natan~ne znanstvene razlage. Druga zakrknjena obsedenost romunskih zgodovinarjev se nana{a na takoimenovani »pro- ces nacionalne renesanse in/ali prebujenja«. Po Michelsonu in Delatantu, ki sta pojmovala taksonomijo mitov Mircea Eliade kot nekaj samoumevnega, ta spada v kategorijo mitov o ponovnem rojstvu. Kot obdobje pred stoletjem narodnega prebujenja so 18. stoletje vztrajno opisovali kot obdobje nezmanj{anega propada in razpadanja. Pri tem je zanimivo to, da 18. stoletje v Romuniji ni nikoli pri{lo na lestvico {tirih najbolj narodnostno »zlatih dob«, ki so po Ceausescuju oblikovale romunsko sodobnost: 1859-1866 (vladanje princa Alexandruja I. Cuze), 1881-1916 (Romunsko kraljestvo pod vodstvom kralja Karla I.), medvojno obdobje (1918-1939), in samo obdobje komunizma. »Renesanso/narodno renesanso« verjetno spravljajo v tesno zvezo z nacionalno revolu- cijo. @e odkar so od romunske romantike in postromantike politiki in zgodovinarji za~eli obravnavati revolucijo iz leta 1848 kot tisto, ki je tlakovala novo pot za romunski narodni razvoj in tako prekinila z neprimerno preteklostjo, je romunska historiografija zmeraj bolj interpretirala moderno zgodovino kot neprekinjeno verigo revolucij, tako politi~nih kot so- cialnih ali ekonomskih.9 Ko je postalo iskanje korenin zgodovinske legitimnosti moderno in ideolo{ko opravi~ljivo, so se zgodovinarji spravili na iskanje dokazov za ve~no socialisti~no in revolucionarno anga‘iranost ljudskih mno‘ic. Morali so prirediti romanti~no vizijo zgo- dovine, po kateri so bili modernizacija, izoblikovanje dr‘ave itd. plod revolucij, ki so sledile ena drugi (1848, 1859, 1866, 1918 itd.). Romunska moderna zgodovine se je tako zdela popolnoma razdrobljena, njen naravni tok dogodkov pa prekinjen zaradi nenadnih globokih sprememb, ki so imele mo~an vpliv na dru‘bene strukture in kolektivno zavest. Namesto da bi interpretirali preteklost kot se je dejansko zgodila, namre~ redko prekinjena zaradi uporov, vstaj ali dvornih zarot, so se komunisti~ni zgodovinarji trudili iznajti revolucionarno pre- teklost, ki je nenehno prekinjala zgodovinsko tradicijo. Pri tem ni bilo pomembno, ~e je deterministi~na razlaga sodobnih romunskih zgodovinskih dogodkov, ki se zateka k ~isti neprekinjeni zgodovini, odgovarjala ideji, ki vidi zgodovino kot serijo revolucij, ali ne. S~asoma je tak pogled na preteklost postal manj zamegljen in se je izoblikoval v dvojno razumevanje preteklosti. Sam Ceausescu je to imenoval »dialekti~no razumevanje romunske zgodovine«. Glede na ta koncept je bila element stalnosti prav revolucionarna zavest. Ne bomo se spu{~ali v diskusijo o ontolo{ki podlagi takoimenovane »revolucionarne zavesti«. [e bolj te‘avno je pojasniti njeno delovanje, saj Romuni po zna~aju niso nikoli bili kaj prida revolucionarni (~e sploh). »Romunski doprinos vzhodnoevropski revolucionarni tradiciji je neverjetno majhen«, je ocenil Fischer-Galati. @e zaradi svoje definicije bi morale nacionalne revolucije dvigniti na noge ves romunski narod: kmete, delavce, intelektualce, srednji razred in predstavnike ortodoksne cerkve. Sodobni dokumenti dokazujejo zmotnost teh predstav. Romunski kme~ki ‘ivelj – ki so mu pripisali zasluge za izbruh revolucij – na splo{no ni podpiral revolucij, ne tiste leta 1848 ne kake druge za njo. Njegov nacionalizem, to je njegovo oklepanje nacionalnih ciljev, ki so jih zastavili voditelji kot sta Balcescu ali Rosetti, je bil odvisen od kvalitete odnosov med kmeti in zemlji{ko gospodo ali pa tistimi, ki 9 Obse‘en pregled nacionalisti~ne historiografije 19. in 20. stoletja, v: Al. Zub, Istorie si mit in epoca moderna, v: Istorie si finalitate, Bukare{ta 1991, str. 36–53 (angle{ka verzija v: »The International Journal of Rumanian Studies,« V, 1987, 2, str. 35–58). 300 M. - R. UNGUREANU: USODA SODOBNIH ROMUNSKIH ZGODOVINSKIH MITOV so jih zastopali, in med kmeti in tujci, ki so u‘ivali ekonomsko in socialno blaginjo. »Le redko so se zavzemali za karkoli«, je zapisal Fischer-Galati in pri tem mislil na zavzemanje kmetov za nacionalne cilje. Natan~no ugotavljanje njihovih socialnoekonomskih prizade- vanj, ki bi se skladala s politi~nimi projekti vladarjev, je zgodovinsko nemogo~e dokazati. Prav nasprotno. Kmetje so na te politi~ne projekte in na posodabljanje na splo{no gledali z rasto~o sovra‘nostjo, saj je bil cilj modernizacije izbolj{anje gospodarskega in dru‘benega polo‘aja na {kodo tradicionalnega na~ina ‘ivljenja. Kar je bilo re~enega v zvezi z dru‘beno in revolucionarno tradicijo v povezavi s kme~kim ‘ivljem, velja tudi za delavce. Delavsko gibanje je bilo v glavnem nepoliti~no in se je raje kot v razrednih strankah oblikovalo v rokodelskih sindikatih. V tistih malo{tevilnih primerih, ko so delavske organizacije zavzele jasno politi~no stali{~e, njegov zna~aj skoraj ni bil borben, revolucionaren ali nacionalisti~en. V za~etku 20. stoletja in pred prvo vojno so se nekateri delavci vpisali v socialdemokratsko stranko. Nenavadno veliko delavcev se je v obdobju med obema vojnama celo pridru‘ilo razli~nim desno usmerjenim strankam, na primer Narodnokr{~anski obrambni ligi (LANC), ali pa @elezni gardi. Poleg {tudentov in pripadnikov srednjega razreda so se tej zadnji pridru‘ili v glavnem industrijski delavci, da bi branili ksenofobi~en antikomunizem kot pristen izraz ro- munskega patriotizma. Glede na vse to bi lahko dejali, da ni bilo situacij, ki bi odsevale politi~ne nazore romunskih delavcev ali pa dolo~eno »gibanje delavskega razreda«. Zgodovinski obstoj delavcev ni mogo~e slediti dlje v preteklost kot v zadnje desetletje 19. stoletja; {e sredi 19. stoletja jih je bilo zelo malo. Zato tudi ni nobenega razloga, da bi njihovo politi~no aktivnost povezovali z letom 1848. ^im bolj tehtamo dru‘beni polo‘aj udele‘encev revolucij v 19. sto- letju, tem bolj moramo priznati popolno odsotnost nacionalne komponente. Med drugim smo ‘e omenili razloge, zaradi katerih je komunisti~ni re‘im sproduciral miti~no zgodovino Romunov. Romunski kmetje, delavci ali intelektualci so bili, milo pove- dano, le redko naklonjeni komunizmu. Kot jasno ka‘e zgodovina komunisti~nega zatiranja, se njihov odnos do njega ni kaj dosti spremenil niti potem, ko je po koncu druge svetovne vojne, leta 1947, komunisti~na partija prevzela oblast v svoje roke. Romunski odpor proti komunisti~ni vladi je rodil najdalj{i oboro‘eni upor v vzhodnem bloku (1945-1964). Mno‘ice ljudi so se zoperstavile ter se borile s Securitate in voja{kim zatiranjem. Ta boj je bil pla~an s tiso~imi ‘ivljenj. Dejstva ka‘ejo, kako je odpor proti komunizmu kon~no postal klju~en pri oblikovanju primernega zgodovinskega ozadja za komunisti~no partijo. Da bi premagali nez- nosno sedanjost, so se komunisti~ni ideologi zatekli k preteklosti in v njej poiskali svoje zaveznike. Tako so re‘imu omogo~ili, da se je imel za pravega naslednika romunske zgodo- vine. Romunska zgodovina je tako postala prazgodovina romunske komunisti~ne partije. Da bi zagotovili podporo ljudstva socialisti~ni preobrazbi Romunije, in kasneje za »mno- govrsten razvoj romunske socialisti~ne dru‘be«, pa tudi za politi~no pre‘ivetje v lu~i nara{~ajo~e sovra‘nosti Sovjetske zveze, sta Gheorghe Gheorghiu-Dej in zlasti Nikolaj Ce- ausescu ‘elela poistovetiti svojo vladavino z zgodovinskimi osebami iz romunske zgodovi- ne, z romunskimi »narodnimi heroji«, ki naj bi poosebljali socialno pravi~nost in ohranitev romunske dedi{~ine pred sovra‘nimi tujimi silami. Zase sta za~ela uporabljati nenavadne oznake kot je »dedi~a patriotskih voditeljev«. Pomen preteklih dogodkov se je tako preo- blikoval v podpiranje, razlaganje in zagovarjanje sodobne komunisti~ne realnosti. Ko je prija- teljstvo s Sovjetsko zvezo nadomestil »nacionalni komunizem«, kar se je za~elo leta 1964, se je zgodovinsko zagovarjanje komunisti~ne nadvlade razvilo v pravi trend v romunski uradni historiografiji. Ta proces je potekal skupaj s temeljitim ideolo{kim pranjem mo‘ganov, kate- rega posledice so o~itne pri generacijah, ki so se u~ile iz romunskih zgodovinskih u~benikov. Ker je »voditelj predstavljal utele{enje nacionalne dr‘ave« (D. Deletant), so romunska komunisti~na partija in njeni voditelji prevzeli vlogo izvr{evalca romunske zgodovinske 301ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) dedi{~ine in uresni~evalca ciljev, ki naj bi jih imel romunski narod. Zato je bilo potrebno preteklost prilagoditi sodobnim ideolo{kim potrebam in kasneje politi~nim muham komunisti~nih sve~enikov. Edini znanstveniki, ki so ustrezali zahtevam komunisti~ne par- tije, so bili zgodovinarji, ki so izgledali pripravljeni in so – vsaj nekateri – ‘eljno ustvarjali novo in ideolo{ko ustrezno interpretacijo preteklosti, ki se je nana{ala na narod in njegove mo‘ne korenine, ter tako s~asoma reproducirali nacionalno ideologijo.10 V razlogih za pre‘ivetje zgodovinskih mitov se skriva odgovor na vpra{anje iz naslova tega ~lanka. Natan~no analiziranje najpomembnej{ih razlogov nam lahko da to~en vpogled v tisti del romunskega du{evnega ustroja, ki se nana{a na identiteto. Paul Michelson je navedel naslednje: Negotovost romunskega dr‘avnega obstoja, v katero spri~o tega, da so bili Romuni skozi vse 19. in 20. stoletje obkro‘eni s potencialno neprijaznimi silami, ni mo~ dvomiti. Zaradi tak{ne »usode« – kakor so jo imenovali nekateri sodobni zgodovinarji – se je porajal akuten ob~utek politi~ne in kulturne negotovosti, katerega rezultat je to, kar danes ozna~ujejo kot »nacionalni kompleks identitete«. Zadnje ~ase se v javnosti pojavljajo retori~na vpra{anja, na primer: »Smo Romuni Evropejci ali nismo?« Cela legija znanstvenikov, ki so sku{ali najti pravilen odgovor, je v devetdesetih letih 20. stoletja zanetila moderno intelektualno debato o tem vpra{anju. Relativno pozen vstop romunske kulture in splo{nega razvoja v glavni tok evropske mo- dernizacije, in posledi~no tudi v splo{no zavest in socialni spomin Evropejcev. Ko so romun- ski postromanti~ni znanstveniki za~eli priznavati, da obstaja znatna razlika med kulturnimi standardi Romunije in najbolj reprezentativnimi zahodnimi dr‘avami, so se za~eli zavedati tudi u~inka, ki ga je imel ta razkorak na podobo o Romunih vsepovsod po Evropi. Raz{irjeno mnenje, po katerem naj bi romunska kultura morala dohiteti zahodno kulturo, je zadalo ob~utku globoke negotovosti {e zadnji udarec. Tako se je kompleks politi~ne zakonitosti {e potenciral s kompleksom kulturne zakonitosti. Ekstremna intelektualizacija romunske politike je tesno povezana s prej omenjenimi pojavi. Proces kulturne modernizacije je s seboj prinesel pomanjkljivosti, zaradi katerih so intelektual- ci ocenili kulturne vplive z zahoda ali pa prilagajanje zahodnim kulturnim standardom ali ne- varno za takoimenovano »narodno duhovno jedro« ali pa nujno potrebno za domnevno nee- vropsko romunsko kulturo. Kmalu potem, ko je romunska kultura postala tar~a napadov ostrih kritikov, se je spor z obmo~ja pojmov raz{iril v politi~ne sfere. @e ve~ kot sto let parlamentariz- ma se politiko na splo{no obravnava v povezavi z glavnimi smernicami v kulturi. Popolna politi~na vpletenost romunskih intelektualcev. Intelektualci so se zmeraj sklice- vali na zgodovino kot na najvi{ji dokaz svojih trditev. Po letu 1848 je sklicevanje na zgodo- vino postalo retori~no oro‘je in stereotip v obna{anju. ^e so hoteli okrepiti svoje argumente, so se morali zate~i k zgodovinskim mitom. Vse oblike nacionalizma (v obdobju med obema vojnama, pa tudi med komunisti~no vladavino) pa so {e krepile rast teh mitov. Kulturni {ok, ki je posledica nagle in nedokon~ane modernizacije, in intelektualizacije romunske politike, sta poleg drugih vpra{anj o kulturi {e zmeraj aktualna. Glede dogodkov po letu 1948 pa naslednje: komunisti~ni re‘im je nadaljeval s temeljito politizacijo nacional- ne zgodovine in historiografije, rezultat tega pa je bila skoraj popolnoma druga~na verzija preteklosti. Naj povzamem z besedami profesorja Deletanta: »Komunisti~na manipulacija preteklosti je tako o~itno vplivala na romunsko historiografijo, da so mladi Romuni v nevar- 10 Splo{no analizo vloge, ki jo je odigrala romunska inteligenca, boste na{li v delu Katherine Verdery, National Ideology Under Socialism. Identity and Cultural Politics in Ceausescu’s Romania, Berkely, CA 1991. 302 M. - R. UNGUREANU: USODA SODOBNIH ROMUNSKIH ZGODOVINSKIH MITOV nosti, da ne bodo vedeli popolnoma ni~ o zgodovinski podlagi svoje nacionalne identitete«. Michelson je mnenja, da ni izginilo ni~ od tistega, zaradi ~esar so romunski zgodovinski miti sploh pre‘iveli. Prav nasprotno, zaradi tega, ker jih izrabljajo v razpravah o kulturi ali poli- tiki, se je njihovo {tevilo samo {e pove~alo. Zaradi tega se nagibljem k temu, da zgodovinske mite pojmujem kot nekaj stalnega. Dejanski polo‘aj romunske historiografije {e bolj potrjuje moj skepticizem. Soo~iti se mora s te‘avno situacijo, vendar pa ta ne sme odvrniti znanstvenikov od tega, da bi se lotevali osnovnih historiografskih nalog le zato, da bi prepre~ili {irjenje zgodovinskih mitov. Kot je leta 1990 pokazal Frederick Kellogg,11 kljub obilju odli~nih in zaokro‘enih nacio- nalnih zgodovinskih del (na primer tisto od Iorge ali C.C. Giurescuja) ne obstaja »osrednja raziskava o Romunih od najstarej{ega obdobja do sedanjosti«. Zastarela Zgodovina Romu- nije, napisana med leti 1960 in 1964, je kristalno jasen opis kolosalnega historiografskega poloma, ki je nastal kot posledica trdnega in togega marksisti~nega videnja preteklosti. [e zmeraj manjkajo najraznovrstnej{i pripomo~ki za reference, zaradi ~esar je pisanje nacionalne sinteze o romunski zgodovini nemogo~e. Potrebno bo {e oblikovati ali pa na- daljevati serije dokumentarnih zbirk, posodobljenih kriti~nih izdaj virov iz srednjega veka in iz za~etka novej{e dobe, kaj {ele sezname knjig in ~lankov, ki so bili objavljeni v zadnjih desetletjih. Pomanjkanje finan~nih sredstev opravi~uje dejstvo, da te temeljne metodolo{ke naloge {e niso bile opravljene. Mnogo regionalnih in nacionalnih vidikov romunske sodobne zgodovine – iz katere izvi- ra ve~ina zgodovinskih mitov – si zaslu‘i natan~nej{e raziskave. Lahko si le ‘elimo temeljit in sve‘ pogled na institucionalno zgodovino (sodobni birokrati~ni sistem, komunikacije, ban~ni{tvo, administrativne slu‘be, itd.), vklju~no s formalnimi in neformalnimi razli~icami socialnih institucij. Na voljo je le malo tega, in to, kar je na voljo, je zelo zastarelo ali pa bole~e marksisti~no naravnano. Ponovno pretresanje sodobne dru‘bene zgodovine je prav tako pomembno; zgodovina dru‘benih in politi~nih kategorij, zgodovina mest in pode‘elja, zgodovina socialnega obrobja in centrov, ali pa demografska zgodovina so teme, ki bi jih morali romunski zgodovinarji {e preu~iti, preden bodo oblikovala kompleksno sintezo. ̂ eprav je bila zgodovina kmetov in delavcev v preteklih petdesetih letih v ospredju pozornosti, bo njihovo vlogo v razvoju moderne Romunije {e potrebno preu~iti. To pa zato, ker so zgodovi- narji v preteklosti ali postavljali napa~na vpra{anja ali pa so, potem ko so ‘e imeli ideolo{ko pravilne odgovore, morali vpra{anja preprosto poiskati. Paul Michelson je to ozna~il kot »...vse prepogosto potrebo, da vsilijo kmete v procusteansko posteljo marksisti~ne analize«. Zgodovinski miti zgodovinarjem prepre~ujejo, da bi se lotili nepristranskih {tudij o obse- gu in stopnji zunanjih vplivov na sodobni razvoj Romunije. Dokler (po mnenju Fr. Kellogga) prevladuje »te‘nja romunskih zgodovinarjev, da se osredoto~ajo v glavnem na izjemne do- se‘ke Romunov in da omenjajo tujce le mimogrede ali pa kot izziv romunski kontinuiteti in etni~ni enotnosti«, pa~ ni upanja, da bi do‘iveli preporod zgodovinskega pisanja. Originalne raziskave o romunski intelektualni in kulturni zgodovini in o odnosih med kulturo in moder- no politiko bi bile zato zelo koristne. Socialna zgodovina in kulturna zgodovina sta tesno povezani s preu~evanjem kolektivne zavesti – vse od analize takoimenovanega »esprit publi- que« do odnosa do poroke, seksa in otrok. Ena od oblik, s katerimi »nacionalni kompleks identitete« posega na obmo~je historio- grafije, je pomanjkanje tehtnih regionalnih zgodovinskih obravnav. Da bi se izognili federa- lizmu, so bile sinteze o Moldaviji ali o Vlahiji iz obdobja poznega srednjega veka ali sodob- 11 Frederick Kellogg, A History of Romanian Historical Writing, Bakersfield, CA 1990, str. 106 in naprej. 303ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) nega ~asa izpu{~ene iz knjig. Zaradi istega kompleksa se je zavlekla to~na ocena vloge, ki so jo imele etni~ne in kulturne manj{ine v bli‘nji preteklosti romunskih kne‘evin in v zadnjem obdobju moderne romunske dr‘ave. Zgodovinarje bi polno zaposlilo tudi preu~evanje kom- pleksnih in nepristranskih biografij srednjeve{kih in sodobnih osebnosti v romunski politiki in kulturi. Interdisciplinarne raziskovalne metode bodo tako pomagale znanstvenikom, da bodo razkri- li {e ve~ kulturnih korenin, ki jih imajo zgodovinski miti, in tako poskrbeli za njihovo pravi- lno razumevanje. Pravzaprav bi se morala celotna metodologija romunskih zgodovinskih raziskav podvre~i bistvenim strukturalnim spremembam. ^e pa si bodo raziskovalci prizade- vali le za tem, da bi izkopali dejstva, pri tem pa pozabljali na njihov pomen in se ne ozirali na metodologijo in rezultate raziskav ostalih dru‘boslovnih ved, bo posodabljanje bolehne hi- storiografije ostalo le sen. Interdisciplinarne raziskave utegnejo spremeniti enoli~no in dolgo~asno pokrajino zgodovinskega razmi{ljanja v ‘ivahno in veljavno pojmovanje pre- teklosti. Rehabilitacija »~rnih stoletij« (17., 18. in prva polovica 19. stoletja) se bi morala nadaljevati z opustitvijo nazadnja{ke dvojnosti, ki je v primerjalni zgodovini prevladovala, in to dvojnost nadomestiti z novimi tehnolo{kimi in metodolo{kimi koncepti. V tej lu~i bi defi- nicije in koncepti zaslu‘ili in tudi potrebovali posebno pozornost. »Historiografska megla«, kot je Michelson imenoval zdaj{nje stanje konceptov v romunski historiografiji, je posledica pomanjkanja povezav z nedavnimi dose‘ki v filozofiji zgodovine, pa tudi pomanjkanja kon- ceptualne pro‘nosti zaradi prevelikega spo{tovanja marksisti~nega konceptualnega sistema. To je le del tega, s ~imer se bodo morali soo~iti in za kar se bodo morali zavzemati zgodovinarji, ko se bodo spopadali s simboli~no mo~jo histori~nih mitov in se trudili za verodostojne raziskave v meglo ovite preteklosti. Prav ta »megla« je namre~ plod zgodovin- skih mitov od konca 19. stoletja do danes. Zato se spra{ujem, ali se bo romunska historiogra- fija sposobna otresti zgodovinskih mitov, ne glede na to, kako bole~ utegne biti ta proces, ali pa bodo miti pre‘iveli sedanjo modernizacijo in si zagotovili varno kulturno prihodnost. Na vpra{anje iz naslova tega prispevka lahko ponudim le nedolo~en odgovor. Prevedla Nives Suli~ S u m m a r y The fate of Romanians’ Contemporary Historical Myths. Do they Have a Future? Mihai - Razvan Ungureanu The author maintains that despite their »amazing« number, Romanian historical myths have not yet been subjected to a thorough professional analysis after the downfall of communism. Originating in the 19th century, the majority of these myths, still contained in Romanian popular books on history and in school books, is based on romantic notions about the Romanian past. During the communist regime these myths were somewhat modified in order to suit the totalitarian ideology, and were used as persua- sive »arguments« by the political elite. While Romanian historians have not yet undertaken the task of analyzing these myths in detail, Anglo-Saxon and German authors such as K.P. Beer, M. Stoy, or S. Fischer-Galati have already done some research on the subject. According to the author one of such mythical narratives is the thesis about wicked neighbors who are said to be one of the principal culprits for Romanian backwardness. Romanian historians often equate Romanian national development with a »merciless movement for a nationally unified country.« Even those Romanian historians working in the most recent (communist) period projected modern national 304 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124) notions far into the past, equating »nationalism to national awareness,« while at the same time discovering national heroes and fighters for the national liberation in different personalities from the past. Another »obstinate obsession« of Romanian historiographers refers to the so-called process of national enlightenment or awakening. Since politicians and historians living in the period of romantici- sm and postromanticism started to treat the 1848 revolution as the beginning of modern Romanian national development, Romanian historiography increasingly interpreted history as a continuous suc- cession of revolutions. Communists embraced this myth about the Romanian revolutionary orientation with open arms, deftly incorporating it into their own ideological vision of the Romanian past. At the end of his paper, the author analyzes why these Romanian myths managed to survive into the present. Some of the reasons may be the insecurity of the Romanian state development, a relatively late incorporation of Romania into the European stream of modernization, but also the way of thinking and behavior of the Romanian intelligentsia that perceived a strong threat in Western influences. ZVEZA ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJE je med drugim izdala: 27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana 1994 : zbornik. – Ljubljana, 1994. – 1.000 SIT Sosed v ogledalu soseda od 1848 do danes : 1. zasedanje slovensko-avstrijske zgodovinske komisije, Bled 1993. – Ljubljana 1995. – 1.500 SIT Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov. – Ljubljana 1996. – 1.000 SIT @ivljenje in delo Josipa @ontarja : ob stoletnici rojstva. – Ljubljana, Kranj 1996. – 500 SIT Razvoj turizma v Sloveniji : zbornik referatov z 28. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Bled 1996. – Ljubljana 1996. – 1.500 SIT Slovenija 1848–1998: iskanje lastne poti : mednarodni znanstveni simpozij, Maribor 1998. Ljubljana 1998. – 2.000 SIT Mno‘i~ne smrti na Slovenskem : zbornik referatov z 29. zborovanja slovenskih zgodovi- narjev, Izola 1998. – Ljubljana 1999. – 2.000 SIT Temeljne prelomnice preteklih tiso~letij : zbornik referatov s 30. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Rogla 2000. – Ljubljana 2001. – 2000 SIT Zainteresirani lahko kupijo knjige na sede‘u ZZDS v Ljubljani, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200). ^lani ZZDS imajo 25 odstotni popust, {tudentje pa 50 odstotni popust.