86. äiev. PostninA pLačana t gotovini. Celje, pondeljek 28. oktobra 1929. Leto XI. NOVA DOBA lsha)a « pondeijek In petek. Stane mesečno Din 7'— v> Inozemstvo Din 20*—. Paiamerna ätavl ka I Oin. fcačun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. UredniAtvo In upravfllštvo « Strossmayerjeva ullca 1, pritHčje. Rokoplsov ne vračarno. Oglasl po tarlfu. Telefon int. štev. 65. Koroški dan. Priohčili sn/o porocilo o »Koronkem dnevu« že v pondeljek 14. oktobra, vendar brez referatov. Sledil je referat šolskega nadzorni- ka Močnika iž Prevalj, o šolsko-manj- sinskem vprašanju. Prost or ne dopušča, da bi se podala celotna vsebina tega poročila, ki je spisano v vsej ljubezni do dela za na- še Kcrošce in ki je za študij manjšin- skega vprašanja naših rojakov pre- potreben pripoinoček. Mcrda bo pri lika, d!a na drugem mestu o tern ob- si rneje poroeamo. Slovenci naseljujejo sedaj na Ko- roskem 1.970 fcm2, torej je kompaktno naseljena po Slovencih ena četrtina celokupne današnje Koroške. Po urad- nem štotju leta J910 je bilo po obče- valnei« jeiziku na Kjofo.škeni 87.580 Slovencev (biez Celovca in Beljaka), leta 1923 pa so jih nažteli le 35.000. Kam so izginili ostali Slovene!? Po- goltnili so jih števni komisarji. iz- ključno hudi nasprotniiki Slovencev. Tem je že znanje nemšeine zadostova- lo, da je Slovenec bil zapisan za Nem- ca in s tem \]e bila seveda določena tu- di že na rod nicest njegove dece. Mimogrede bodi onienjeno, da so v zadnjem času Nemci »iznašli« neko trctjo narodnost na Karoškeni. So to »Windische«, ki so slovenskega poko- ljenja, a neinsko miisleči. To je zloben. a silno nevaren trik Nemcev. Na slovenskem ozemJju je dvoje vrst ljudökih sol: tkzv. utrakvi.sticne in nemške sole, nied katcrimi ni. iimogo razlike. Poucuje se se vedno po sta- rwn u&tem naätu iz leta 1890. Vseh sol je na zgoraj označenem czeml.ju 104 z 267 razredi, od teh je 80 utm- kvisticnih, 24 pa nemiskih. Otro.škili vrlcev je 5 in to popolnonia nemskih. Ljudske sole je pohajalo v pretek- lein .solskem letu J 2.820 otrok, od ka- terib jie gotovo 11.500 slovenskih'. Znaeilno za politiko koroških Neni- cev je, da him Sclnilverein-Siidmiark 3 solo za slovenske otroke ob jugoislo- vanski nwji in da se moraj'o na 15 šo- lah slovenski otroci uičiti tudi verouk v neniškem jeziku. H karakterizaeiji utrakvisticnih šol bedi omenjeno, da na leh ni govora o kaki dvojezičnosti. Učitelji se poslužu- jejo pri početnein pouku skozi nekako 4 niesoce slovenskega narečja, ne knji- ževne sloveinäcine, z iianienom, da olaj- sa prehod k papolnoraa nemškemu po- uku. Slovenščina, kolLkor se jo goji, služi torej le pouku noimščine. Pozne- je je pouk čisto nemški. Dovolj pove tudi clejstvo, da so na utrakvističnih šolah uvedene iste učne knjige kot na nemskib: Prešernov abe- (Kidnik (popolnoma zastarela knjiga), Kuras-Habernal: Rechenbuch (vec delov), Tuimlirz: Sprachbuch in Wie- senberger: Alpenländisches Lesebuch (več delov). Letos je izisla nova knjiga: »Začetnica za koroske ljudske sole«, koje prvi del je slovenski, drugi pa neniški, slovemsčina zelo slaba in je tozadevno kritiko objavil »Učiteljski tovariš«. Drugih slovenskih knjig kakor ka- lekizeni in zgcdbe sv. pisma na šolab ni. Bcrila v onih kujigah so seveda pri- krojena za povelwanje nemštva, ves pouk se pa vrsi v zanieevanju in mrž- nji do slovenske inanjišine. Ob tej priliki bodi po.vedano, da so za naše slovensko ljudstvo na Koros- kem velikanskega poinena slovenske knjižnice, zlasti mladinske, za kate.re skrbe, kolikor to pripust'ajo gniolne raziuere, nialcStevilni koioški sloven- ski duhovniki in izobrazevalna dru- stva, katerili ie sedaj 40 na Kortoäkem.:. Hude ponemčevalnice so nastale v zadnjem času v novih knicitij.skih na- daljevalnih žolah. ki jih mora poha- jati do 17 leta moška deca po odpuslu iz ljudske söle in kjer je ueni jezik po- vsem neniski. Izrned 182 učiteljev, naineščenili v solah na slovenskem ozemlju Korosko, je iz slovenščine preizkušenih le 3(5 nadučiteljev in 17 uc'ileljev ozir. uci- tcljic, razen 2, vsi hudi nasprotniki Slovencev, k&r nani vse pove. Slovenci i'majo !e 2 slovenska učitelja y.o svoji volji. Kako je teniu nasproti položaj nem- ške inanj,šine v Jugoslaviji? Od prevrata sem imajo Nemci svo- je nemske sole, osnovne in srednje, uciteljo nemske narödnosti in knjige v neniskem jeziku. Ge pogledamo to- zadevno zadnjo statistiko sanio za Slo- venijo, je že vsakomur jasno, k^ko n^- utemeljene so pritožbe naših Nemcev o zatiranj.u neinstva v Sloveniji. V ostalih deiih države, predvsem v Voj- vodini, kjer je šele Jugoslavia ustva- rila nenijsko žolstvo, so Nomci vsaj to- likc posteni, da deloma priznajo drža- vi njeno delo. V Sloveniji je 54 nemskih razredov, UL'iteljev-Nemcev je na.mesčcnih 21, veroučiteljev 17. V to sole pohaja 2.020 j učencev nemjške narodnosti. V obeh slovenskih oblastih je po zadnjem ljudskem stetju 39.031 Nemcev. Kcroških Slovencev je dejansko go- tcvo dvakrat toliko kot Nemcev pri nas v Sloveniji in vendar nimajo nitl enega slovenskega razreda in le 2 na- rodno-zavedna učitelja! Prinierjajte torej zgoraj navedeuo stati«ti'ko samo o solskih raztmerah Nemcev v Sloveniji z onimi nasiii lju- di na Koroškem in sodba bo lahika! Šolske razmere Slovencev in s temi vse ostalo na Koroskem, se bode spre- meniJo v bolje le, če bo o njih dpbra poucena na8a? Samo, ker mi je ušel električni voz, in sem moral iti peš . . .« Te besede so letele že za Pepico, ki Sla v kuhiinjo, da bi miamici pomaga- la pri večerji. In cez nekaj casa sta se \rnili obe; mati je nesla skledo praze- nih zrezkov, za njo Pepica skledico ki'ompirja. »Tako, Fran«, je vzpodbudila mati Kondelikova, »vzami in jej. Potem iz- pijeta kozarec piva in pojdeta pocasi domov. Skoda, da no moremo danes nekoliko posedeti, gre za to, da bi si punca pri vas tako malo ogledaüa.« »Da, mamica«, je pritrdil Vejvara, »in glavno, da ne bi bila tarn dolgo s'.una . . .« >-Sama? Kaj naj bi tarn delala!« je zaklicala gospa Kondelikova. »Zato sem ji rekla, naj pride najprvo sem in odt od. gre potem z vaana . . .« »Ona je tukaj?« je Vejvara debelo I'Oglodal. »Kje pa naj hi bila, Fran?« je vpra- šala tašča. »Saj ne hi k vam še našhi. Radovedna sem, kaj li poreceta. Posla- la sem jo po pivo — takoj mora biti tu . . .« Predno se je Vejvara pripravil za odgovor, so se odprla vrata iz kuhmje in neznao dekle, čisto oblečeno, je pri- ne.slo na leseni tasi štiri steklenice pi- va. Vejvara jo je gledal — gledal je še, ko so se že zaprla vrata za njo in go- spa Kondeliikova je morala ponoviti svoje vprasanje, zakaj- Vejvara ga je prvič preslišal. »No tak, Fran, kaj praviš?« -No če se kaj poda h garnituri, misli mati«, je dopolnil mojster Kon- delik norcavo. Sedaj so se sele obrnile Vejvarove (-Či k gospej in ves za-vzet je Vejvara vprasal: »Toda to vendar ni na^a llezika, mamica!« »Rezika? Rezika ni — imenuje se Marjanica. Kako si prisel na Rezi- ko?« »In to je na«a dekla?« je vprasal \ejvara še vedno kakor v sanjah. »I no, seveda«, je odgovorila gospa Kondelikova. »Torej bodeva imela naenkrat dve dekli, mamica?« »Dve?« se je začudila tašca. »Gemu pa? Pozneje jniorda — toda sedaj bi Lila druga drugi samo na potu«. »Toda kaj, pa torej hoče pri nas ona prva. ki sedi na Vinogradih v kulii- nji?« Sedaj je prejšnja osuplost Vejvaro- va preskočila na gospo Kondelikovo. Pojedla je, kar je imela v ustih, odlo- žila nož in vilice, odprla usta in je za- klicala: »Pri vas je kaka punica?« »No, seveda, Rezika, mamica. Pred pol ure je prišla s kovekom.« »'Kdo pa jo je tja poslal, za božjo voljo? . . .« »Rekla je, da jo tja posilja stara gospa — to se pravi vi, mamica«, je popravil Vejvara. »Saj sem se čudil, da nas je našla.« Gospa Kondelikova je vstala, hitela štr;.a 2. NOVA D vv- ü A » St**v 86. inimisti 41 (!), razne nemške stranko 75 inandatov. Cehoslovaške stränke so imele 182 mandatov, neniske 75, ko- rnunisti 41 in ostale narodnosti 9. mandata. Slovaška duhovščina se še deloim-i ni mogla sporazumcti z novo cehoslo- vaško državo. Blizu Eperiješa so v so- boto zaprli nokega dekana, pri kate rem so na&li dokazila aa zvezo z rnad- žarsko vohunsko centralo. V notranjem delu Prage so dobili včeraj narodni socijalisti 23.131, ko- munisti 7.604, Stfiberny 10.459 (,opo- zicijonalen narodni socialist), soci- jalni demokratje 17.183, narodni de- mokratje 20.783, klerikalci 7.961, agrarci 3.573 in obrtniki 5.750 glasov. Celjska sokoiska zupa. 1, SokolsH praznik. Jugoslovensko Sokolstvo praznujo že vsa leta po osvobojenju na svečan način dan Narodnega ujedinjenja int ga smafra za svoj sokolnki praznik. Vsa društva v župi prirejajo bodisi na predvečer all na dan 1., decembra slav- mostne akademije. Kj«r ni mogoce pri- rediti samostojnih akadernij, se rlru- stva omeje na slavnostne nagovore, spojene s petjem, deklamacijami in enako. Na praznik, 1. decembra pola- ga članstvo, ki je mod letoin na novo pristopilo, sveeano zaobljubo. Umev- no, da bo naze Sokolstvo tudi letos dri- lo sokolskcmu prazniku kar najsve- čanije obiležje. Člane in članice, kakor ^se Sokolstvu naklonjeno obcinstvü opozarjamo že sedaj na te važne pri • leditve'in jih vabrmo, da se jih polno- Stovilno udeležijo. S svojo mnogobroj^- no navzočnostjo naj dokažejo, da spremljiajo z vso simpatijo pozrtvoval- no delo naših edinic, s svojo udeležbo naj dajo vidno pri^nanje za tiho in I lodonosno delo naših marljivih vadi- teljev in vaditeljic. Cdjska sokolsk.i župa se naileja, da se bo našo obein- Ltvo kliiču Sökolstva radevoljo odzvalo in ob ,0'bletnici Narodnega ujedinjenja napolnilov.se pros-tore,' povscd, kjer-- l-.oli bodo zupna dfuštva priredili? "ro~ &lave, Ob ti jiriliki ho izsla tudi slav- nostna- števijka So-k&lskega glasnika. opremljena z iiniotni.&ko prilogo. Na; bi nasla cim najvec odijenialcev, 2. NafdUajski koledarček. JSiS bo izdal köncem prihodnjega meseca zasokolski narasčaj ličen in. priročen kok'darcck za leto 1930. Lani jo bil koledarepk -med naisim narasča-. jem sprejet s p'osobhim vescljem. tako da je zalcga nepričakovano hdtro po- fc)a. Gotovo bo odziv letos še lepši. Sta- ne le 2 Din. 3. Spomenica o I. Jugoslav, vscsokol- skem zhiu v Ljubljani 1922. Gena »Sponwnici« je znižaiia na ?00 Din. Knjiga je bogato ilustrirana in vsebinsko zelo zanimiva. Ždimo, da bi si jo nabavile naše kiijižnico, zlasti pa bratje in sestre, ki tak znesek lažje utrpijo. Domače vesti. 1 d »Nova Doha* d'obi proti Božiču S nove črke in bodo naslovi hotic liska- ni z mastniini crkami. To v odgovov na nekfitere prj.tožbe. Tudi druigar-e bodo dobil takrat list novo, moderno obliko. Širite naš li.st! 1)( nisujto. insc- riraj.te! d Javno predavanje o nakih narod- nih manjšinah izven mej Jitfjoslavije prired'i Sotkolsko drustvo v Celju v src- do, due 30. t. ni). ob 8. uri zvečer v te- lovandnici Sokolskega doma v Gaber- ju. Prodava akademik Franc Bučar. Predavanje spremljajo skioptične sl'- ke. Vabimo obcinstvo, da se tega po- učnega in zanimi-vega predavanja v velikein številu udeleži. Vstop je brez- ])lačen. d Ljudsko vseučilišČe v Celju. Da- nes zvečer ob 8. uri predavanje uni- verzitetncga prof. dr. Franca Vebra: »Filozofija in clovek«. d Večer koroskih narodmh pesmi v Celju. Celj.ski »Klub Koroscev« nam sporoča, da pridejo v soboto, due 0, novombra trij-o slovensko -koroški kmecki pcvski zbori v Celje in prirede v veliki dvorani »Narodnega doma« ob 8. uri zvečer koncert, na katerem bodo peli samo koroške pesmi. Pevski zbori so iz Logevasi, ;Št. Uja in Bilcov- ca v Rozu, t. j. oni, ki so letc.snjo spo- mlad prirediili velik koncert v Borov- Ijali in obrnili na se pozornost celo koroške javnosti. Na sporwlu imajo sledeče pesmi: Nmav čriez ji/aro, Do- ber večer, luba daklo, Bodi zdrava, se- stra draga, Bom pa rut'c /.orav, Deč- va,, to m' povej, Spomvad pa 'ustno jo, Jas miam tri lubce, 8aj n'ci f raj da veo na svjite, 'Kadiar Zila no Drava, Juhie. vigrod približa se, Trieba ni, trif'ba ni, Da b' biva lij>a ura, M.oja luitca m' je posto posvava, Pojdam pa v rute, Čej so tiste st'zdice, JTorjanc'ce so dro Ta- pe, Draga Minka, bodi zdrava, Moja deova je čimkelca, Spov tičko poja. Jo -im kraj'6'č posvava, Sentr, pojcF, sentr pojd', Pojdamo v Skilfce. Fantje in možjo v teh zborih se že mesece. in ino- • sece pripravlj;aj'O-na koncert v Ljub- ljani (ki se vrši 8. novembra) in Cct,iu, 01>isk. bo v Gelju z ozirooi na "-ptjjfvbd ¦koff-oških pevcev' g-otovo z&lo po^'oljen. d Seja celjsl'sga obcinski'ffa sveta, •ki bi sö imela vršitl v jietek ob 0. iuri zveeer, se je morala preložiti vsled ne- sklepcnosti iia sredo' 30. oktobra. Vr- šila fte bo o!) isti uri in z istim dnev- him redom. d Odkritje nagrobnega spomenikn ¦Franu Brinctrju se je izvrsilo vceraj v nedeljo v Gotovljab na izrcdno pri- sreen način. Udeležili so se ga v veli- kem stevi'lu pokojnikovi sorodniki, tc- variši in prijateljii, do-maičo ljudstvo in šolska mladina z učiteljstvoin. Po Lzvnsenom obredu blagoslovitve je do- mači žujmik g. Vaclavik v daljsem go- voru slavil pokojnikovo življenje in delo z iskrenostjo, ki je globoko Lanilu vse navzoee. Prcd'sednik C'ieljskega uči- teljskega društva g. Gosak je pokazal ria pakojnika kot vzor učitelja, žive- cega s kmeckhn narodom, in je nato priporočil dostojiio izvršeni sp.omenik varstvu domačinov. Žalski pevski zbor ;*": s krasno zapeto nagrobnico zaklju- čiil svečanost, ki je s svojo intimnostjo globoko segla v vse, ki jini je spomin na nepozabnega Frana Brinarja svet. d Smrtna kosa. V Novicerkvi pri Vojniku je umrla v soboto 26. oktobra po dolgi, težki bolezni v visoki starosii 82 let ;gospa Ncaa Kline, posestnica in bivša gostilničarka. Dom pokojne n^ Razdelu pri Novicerkvi je nekdaj sie- ve! kot dobra gostilna in gostöijubna hiša slovenskemu dijaštvu predvojne dobe, saj je bila pükojna gospa zares prava mati in dobrotnica, ki je radi pomagala, kjer je le m-ogla. Pogreb pokojne se vrši danes ob pol štirih po- poldne z njenega doma na novocerkov- sko pokopaližce. Blag ji spomin, rod- bini naše iskreno sožalje! d Ustanove za uboge onemogle ohrt- nike in trgovce, odnosno njih vdocc. Zbornica za trgovino, obrt in indu- strijo v Ljubljani razpisuje za 1. 1929 za uboge oneanogle obrtnike in trgov- ce, odnosno njihove vdove ustanove po 150 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbor- nici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 30. novembra 1929. Pri- loži naj se jam od občinskega in zup- nijskega urada pnirjeno dokazilo, da je prosilec obrt ah trgovion samostoj- no izvrseval, da sedaj zaradi onemog- losti ne more več clelati in da jo ubog oziroma da je prosilka onomogla ubo- gä vdova bivsega samostojnega obrt- nika all trgovca. d Vlomilcema pri trafikantu Piku v Celju na sledu? Neki osebni automo- bil je v pozni noci'od sobote na nede- ljo povozil pri Slovenski Bistrici 50 letnega Avgusta Vasala, ki se je v družbi s 25-letninn Antonom Zupanom vračal peš iz Celja. Antona Zupana so v Mariboru spoznali za dolgoletne- ga izgnanca iz našega mesta, zaradi Cesar je bil aretiran in odd an v poli- cijskü zapore. Med tern se je tuui do znalo, da sta aretiranec in ponesreee- ni Avgust V. osiimljena vloma pri tra- fikantu »Piku v Celju. d Autoonrnihusna zveza Celje—So- štanj. Poročali smo že, da namerava celjsko mestno autoomnibusno pedjet- je uraliti tudi progo Celje—Velenje—- Sostanj. V soboto se je tudi izvršila na tej progi poskusna vožnja z ravno- kar došlim vozom družbe »Austro- Fiat«. Pokazal'o se je, da je cesta čez Arjovas—Pirešico sicer ozka kot vse ostale podobne okrajne ceste, vendav pa je v splošnem dobra in nima nik- jer velikega vspona. VToz je seveda igraje premagal dva, tri strmejša me- fcta. Zi ozirom na to, da prebivalstvo baleške doline mocno obiskuje Gel jo in da nima z njim vedno najpriklad- nejšili železniških zvez, je upati, da so bodfe tudi ta proga dobro obneßia. — Otvoritev se izvrši za nekatere dni. - Spotoma smo videli veliko novo elek- trično centralo pri velenjskem premc- govniku. Stavba se vidi daletč po dolini ui !ma zelo prikupno, elegantno obli- ko. Sliži se, da bode sel vočji del elek- trične moči v ljubljansko kotlino. Ker imanio tudi Celjani interes na cene.- šem toku in ker pogodba s Falo za dvo leti ali kaj, potece, bode treba to zade- vo zasledovati. d Za novega poveljnika celokupvr. vojne mornarice je imenovan viceail- mdral Viktor Wickerlnauser. d Iz zelezrmkc sluzbe. Za čuvaja sta namešcena v progovni sekciji celjski Stvarnik Franc in Mlakar Fran jo. d Zahvala. Ker sg ne morem pvi vsakem mo jih cenjenih kolegov, pri- juteljev in znancev tu v Celju, med katerimi sem živel čez 20 let, osebno posloviti, storim to tern potom, ker ss 1 ^ III G» ta %* \p %J \Jr I mis štlri možnosti uporabe: $ °ri solnčnih opeklinah, lzvrsln0 hladi krema Lcodor vnet0 koio : r< ubodu mrcesa pr(.preg| ^rema Leodor, debelo oamazunn bolcfio olohlino '•I' Si l)('(:ioo !\Ot podlaga za puder j9 kreroa Leodor s «vojim nežnim vonjpin Izvrstno sredgjvo ^'^J'Qjl^llilL^P1.k0ŽI' da 8»e?.nol,ola kreme Lcndor oi.o lepu bnrvo, kRicro si /i>:i vsa Iia odličtia dama. Tiiha !očakajte, grem po gos])o.« Gospa Kondelikova ie im odvezova- la predpasnik, zagrabila j)lascek in je klicala: »Jezus Kristus, Franc, v tern tiči noka goljufija! Marjanici tukajle se njli ne sanja, kje je Čelakovskega uli- vn — kar je živa, še ni bila tarn, slu- žila je na Mali strani — kovček pri- 1'olje za njo hišnik, ob osmih — jaz pom ji rekla, naj pride sem, da jo bo odtod vzela seboj Pepica — in k vam po je splazila medtem druga aseba — Logve s kakim namenom — Pepica. cblec:i so — nic ne pornaga. Fran, se- d;.ii hitro k vam — sainio da no bi pri-1 sli prepozno, za božjo voljo — Kon- deJik, vrži nase suknjo, z nami mora.š • — Jezus Marija, samo Če žo nista oi'o- pana.« Gospa Kondelikova je med temi vz- kliki spravljala skupaj obteko, kos za kosom, pomagala je Pepici v suknjico, podajala nwjstru Kondeliku zimsko suknjo. »Samo, za bozjo voljo, ljudje, hitro — meni se tresejo kolena — to je ne- /asliisana stvar —¦ Fran, Fran, kako si le mogel-------ampak seveda, ti za to ne mores — deklo ste čakali, torej jp prisla — nekdo vas je ixluhital — 1/ogve, ali je to punca — da ne bi bil to kak i)reoblecen zLocinec . . .« Mojster Kondelik je bil sicer že v ziniiski suknji, toda sedaj je šele iskal čevlje, katere je žo bil davno pred ve- 6'i'jo sezul in inrmral je nejovoljno. jNičesar drugega še ni manjkalo kot tcile alarm! Nasa mati je zopet nekaj niodrega napravila! Štiri nedelje išče pi.bci'iianto — in takole sc to izide. Ilvala vam za takle ko'nipot k večerji!« <>Ne mrmraj, n^ nirmraj, stari!« je odgovorila gospa Kondelikova razbur- ;ojia. »Ne delaj me neumne! Jaz ne morem za to — Fran ludi ne. Le de-- ln.;te, ljudje božji, samo da bomo en- kiat od do'ma . . .« Toda niti v tern trenotku razburj©- nosti se ni zatajila v gospej skrb».a yospodinja. Predno se jo mojster oVul, spravila je ned'ojedene zrezke skup v sMcilo, prikrila jih ie s krožnikom, ]%o- kr'la kozarce s prtiči, da se ne bi pivo pj-ozračilo in je skočila v kuhinjo: >Katinka, vi se mi ne ganete iz hi- ss! Zaklenite se, cakajte na naju. Mor- sla .se nekaj casa zadržiimo — o moj ]3<>g, kako se bo to končaloU Marjanica je tudi že imela ruto na guivi in slednjic je bil tudi mojsler ' Kondelik napravljen, Naglo se je po- d-i!;) ekspedicija na polnod. Ko so zavjli iz Ječne ulice na So- liolsko cesto in so stopali miimo novo- niestnega občinskega dvorca, je poteg- iiil mojster Kondelik sopihajočo so- i)rogo za rokav in jo rekel: »Slišiš, mati, ali bi ne bilo dobro, ko bi skočil sem na po-stajo jjo cddcluk ognjegascev?« ; üospa Kondelikova ni odyovorlla. Aloj Bog, bio ve, kaj se bo vse zgodi- lo pri Vejvarovih — in oče zbija tnko brezbožne sale! Jn ko so zavili iz Prage na Vino- ! i.T-.ide. je popadel mojster zopet Vejva- I in iii mu je rekel, toda tako, da bi tudi : iijetfova žena sližala: J ! »Talü komisija se je'nasi materi po- srecila. Jutri bo vložrla prosnjo za koncesijo povpraševalnice. Nič druge- ga se ji ne poda tako!« Gospa Kondelikova je molčala tudi sedaj. Nji ni bilo do smeha, nji ie bilo od strahu do j.oka. Pot se ji je lid po obrazu, pa zo]iet jo je stresal mraz. Vsi so stopali počasneje, korakali l'io vinogradskem griču iz Žitno ulico, toda ko so dospeli do začetku Havlič- kove ceste, so pomnožili paro. kakor je opomnil mojster Kondelik in njili ])olnod se je siiremenil skoro v lek. To- da ko so xa-vili od poslednjo r-ost;vjo clektričnega voza v Celakovskega uli- co, je go.spa Kondelikova naenkrat obstala. »Ljudje božji, samo eno miiiuto, mo- ne bo:le v boku — ne morem dalje . . .« Vejvara je pristopil ves v skrbi in lo rekel: »Prosim vas, mamica, odpočijte se — oče vas p.odpro in midva s Popico grovii lahko naprej . . .« »Jezus Kristus, no!« je zaklicnla co- spa Kondelikova. »Da bi nas potolkli, drugega za drugim!" Vsi naenkrat rao- ramo, da bodeino v premoči. Samo tre- notek še — da l>oneha to zhndnnje!« Scgla je po robec in si je brisala Ko- lo in lica, ]>olna potu. Toda tudi z oeta- lih jc lilo, kakor bi bilo neugodno. de- zcvno vrome. Mojster Kcndelik jo ]iih;U vos utru- jen, brisal je čdo in vrat, za.pen.ial suknjo, za.vihal ovratnik, stresel so je in mrmral: »13cti — to bo čudcž, če ne bom po vsem temle legel. Toda ce me to zon?4t podere, potem pa se preselim k miladi- ma, zakaj z menoj ne boš vzdržala!« Štev. 86 NOVA DOBA« Stran 3. ie dni dva velika autobusa znamke jfctnega mi Gelja in okolice k sorodni- korn v Trbovljo. Posebno so še z-ihva- ljujein imojim dobrosrenim sosedom iu sosedam za njih blagohiotnost, postrež- ljivost in prijaznost. V Gelju, 20. qVl- tobra 1929. lvan Logar, nčiiel.j v pok. d Mestni autobus v Cclju je prejc! ie edni dva velika autobusa znamike »Austro-Fiat«. Enega namerava upo- rabljati na progi Gelje—Šmarje—St. Peter pod Sv. gor., drugega pa na na - meravani progi Celje—Velenje—So- sUmj. V petek so "napravili z »Austro- Fiatcrn« poskušno vožn.jo v St. Puter j)od Sv. goraini. d K poročilu o gospodarski konfe- rostci na tukajmjem srezkem nacel- htvu radi gospodarske krize, moranio tlostaviti, da se je konference udeležil tudi lajnik Zbornicü za trgo\ino, obrt in lindustrijo g. Ivan Mokorie iz Ljub- Ijane. d Lovski blagor! Divjega niacka }c 1 tielil te dni pri Sv. Juriju ob Pes- r.ici posestniik Franc Bračko. d Ogenj v cerkvi. V sakristiji žup- iie cerkve v Libelieah je nastal oigonj, ki je uničil pobištvo in druge predme- te. Škoda znaša kakih 10.000 Din. d Cene za most so sedaj prUicjio sle- deče: v Sloveniji ocl 5—8, v Banatu od 1.10 do 1.80 in v Dahmaciji od 1.60 do 2.20. Kupčija je v Sloveniji rnesto- ma zelo živahna. Za odbrano robo in specijallteto se sevcda v Sloveniji pla- ča tudi nad 8 dinar jev. d Mesto Karlovec \e včeraj slovesr.o proslavilo 350-letnieo svojega obstoja. ¦Slavnosti se je udeležiJ tudi trgovin.ski minister Juraj Demetrovič. d Za »Našo Domovino«, rev.ijo Fe- rijalnega Saveza, nabirata tudi v na- šem mestu in okolišu članke, ilustra- cije in inseratc gg. stud. iur. Franc Zupan in urednik revije Mavricij Ce- ra r. »Našo Domovino« namerava jo y.n Novo leto izdati v večjom obsegu. d Prijava svinj in svinjakov. Ma podlagi sklepa tukajšnjega občinske- ga svota od 12. julija t. 1. morajo vsi, ki imajo v mestu Celju svinjske hieve in drže svinje, to prijaviti mestnemu načelstvu celjskemu najkasneje do 1. novembra t. 1. x d Poravnava pri Slavenski bätiki. Kakor znano, je bilo vloženlh i>roti sklcpu olinicga zbora Slavon.sko bnn- kc, da sprejjne 22% poravnavo, ki jo !:e ponudil upravni odbor, 7 rekurzo\. "V sobcto so pa.b.ili ti rekurzi imia.k- r.jeni in konkurzno sodlšce inia sedaj prosto pot za potrditev poravnave. — Upati je, da se bode potrditev lülro iz- vrila in da dobe upniki se ta mesec žalcsten ostanek svojega preimoženja, ki so ga zaupali niilijonarjem v ujirav- nem svetu Slavensko banke. .yiiw.....n inn n t^wm—b—.....¦¦» n ¦¦¦' ia»w»ir--->«i »Oc-e, ne straši ine«, je odgovoriln g.ospa prosece. »Imam tega saraaza- "dosti in ne moreitn z& to. Mord a bova legla oba. Sodaj gre za to, kaj naj na- pravimo —-------« Gospa Kondelikova se je začela ozi- rati okroginokrog, kakor oni, ki se po- taj)lja v inorju in išče, č&sa bi se opri- jel, in njone oci so zaglodale postavo s peresi, ki je hodila gorihdol. »Stari«, je rekla gospa, kateri ie ši- nilä v glavo rešilna mi;sel, »tamle je strainik — reci inn, naj gre z nanii!« Mojslor Kondelik je premisljal. Se- veda, stražnik, izvrstna misel. Kakor hiitro bi bil stražnik tu, tako je po skr- bi. On mora iti povsod in iJrvi v boj. Ni si troba beliti glave, kaj patera. To je uradna oseba, mož, ki a\ zna poma- gati v vsakem slucaju. Ostali pa lali- ko gledajo. Brez obotavljanja bi bil skoi'il k njemu, ko bi niu ne bile prrš.lc jia misel vsakojake nadaljno poti jk» uradihi. In tu se je vpletel v govor Vejvara. »Maniica — oče, to ne! Mislini,, da je vsa stvar samo zmota, nic druige- ga __ ie nobenega policijskcga posre- dovanja, nobenih protokoliov . ._.« Kot magistratni uradnik je Vejvara videl, kaj ie protokol in zjcžili so so mu lasje na glavi pri misli, da bi mo- lilli biti vsi »dani« na ])rotokol — da, lud! mamica in Rezika —- in morda še danes zvočer! Razun tega še zbira- joce se gruče ljudi, jutri strašljive in i'adoved.no notice po vseh časopisih, cola rodbina na sramotnem odru — Jlti, no! Rajisi nastavi lastna prsa! d Pri prehlajenju, nahoclu, glavo- bolu, bolecinah v vratu, živčnih bolez- nih, trgunju izpijte dnevno pol case iPALMA« nuravne grenke vocle, ki pospesuje normalno delovanjc želodca in črev. Zahtevajte »PALMA« v lo- karnah,, drogerijah, špecerijskih trgo- vinah ali v glavni zalogi: Urago Zm- darič, Celje, Javno skladišče. 7G6 d V celjski javni bolnici je umrl 25. o.ktobra l>7-letn>i brezposeJni mi'linar Jurij Kocijaž iz V-ojnika. d Sneg na Pohorju. V noci od soho- te na n edel jo je padel na Pohorju dru- gi sneg (])rvi 19. oktobra). Vsled tega jo tud'i v dolinah precej hladno. d Iz celjske policijske kromke. Z a- p r 1 i so nocoj v Olju 35-letno Ano Mejavšek iz Statenberga pri Makola!i radi potepuštva. — G o 1 j u f i j a. Grosek Angela, doma iz Kostrivnic«., do 21. oktobra zaprta v Celju, je nri- sla k 15-lctni B. v ZvodTiem in zvabila iz nje nekaj obleke, sadja, grozdja. platna in 400 Din, jčeš, da bo to za.nes la njeni materi v celjske zajiore. Dekle ji je to dalo in ji je še pomagalo nesti do zaporov. Grosekova je drugo odJda- la, denar in platno pa si je pridržala. Kupila si je nekaj obleke, platno pa je doma ])rodala sasedam. Goljufiji pa .so hitro prišli na sled in so orozn-iki Grosekovo v Kostrivnici aretirali in jo privedJi v Celje. — Pretepradi o t r o k. Na Mariborski cesti 19 ste -ae fc-lepli dve Westnovi delavki F. in V. radi otrok, F. je pri tern V. lahiko ra- nila. — Letošnjimošt. Ob glavni cesti v Gaiberiu so na&li nekega B. v popolni pijanosti. Ko se je streznil, je izjavil, da ni obležal radi pijanosti, it'invee za. to, ker mu ie nekdo padsta- vil nogo in ga vrgel na tla. — N a j - d e n i h je bilo več otroških čeveljckov. Dobi so jili na policiji. d Včeiajmji letal ski mit ing v Mart- boru je bil radi slabega vremena od- povedan. d Zanhnivo zborovanje knietovalcev v Subotici. Včeraj dopoldne se je vr- šilo v veliki dvorani subotiškega ro- tovža zborovanje kmetovailcev, katere- ga so we udolezili tudi delegati kmetij- skih organizacij iz Madžarske in Ru- muniie..Namen zbor.ovanja je bi.io po- svetovanje o ustanoA'itvi donavskega »pšenicnega bloka«, ki bi naj }>osne- vševal izvoz pšenice v sosodnje drzave in bi skušal cimejiti ainerikansko kon- kurenoo. d Mariborski trgovski gremi) je iir>oi v soboto zvečer izrodni obeni zbor, na katerem se je sklenilo, da se za vajeri- ce sprejeinajo samo taki fantje, ki so z dobrim uspehom izvr&ili 3. razrecl kake sredn.ie sole. Nadalje odpoš^e grernij posebno deputacijo k Trg. obrt- ni zbornici v Ljubljani, ki bode za- htevala znižanje zbornične dcklade. d Jzscljevanje iz naše drzave mese- ca argnshi 1920. Meseca avgusta se je izselilo iz naše države v prekmorshi dežele 1450 ljudi, najvec iz Hrvatske in Shivonije (565), iz Slovenije 243. Najvec. jih je šlo v Zedinjene drzave, dalje v Argentinijo in Kanado (175., dočim se je lani izselilo v državo nip- seca avgusta 834 oseb. V wropcjsk? države ste šli za delom ta mesee 1902 osebi in sicer na Francosko 1591, v Belgijo 242, Luksemburg 43, Nizozem- sko 14 in v Nemčijo 4 oseb. Letos je odslo v Francijo 5.910 oseb. v Belgi.h 1707, v Nemčijo 1144 in v Luksemburjr 808 oseb. d Odvoz fekalij. Glasoin sklepa oil- s'inskega sveta z dne 27. septembra 1929 se izpraznjujejo greznice od 1. oktobra 1929 naprej od 4. ure zjutra.j do 12. ure dopoldne. d f Bcrta Bukšckora. Včeraj poipol- dne je unirla v mariborski bolnisniei v 54. letu starosti gledališka igralka Berta Bukšekova. L. 1901 je price!a nastopati v Ljubljani, po vojni pa se je prcselila v Maribor. Bila je dobra igralka in \a uživala simpatije obc'in- stva, Naj bo slovenski umetnici, ki je užila tudi mnogo grenkosti, zcmJjioa lahka! Pogrob se vrsi v petek ob 4. uri I'oi'oldne. d Vinogradniki iz Šmarja pri Jet- sah in okolice vabijo sosede Celjane in Savinjčane, da pridejo pokusit in ku- pit izborni vinski most, ki bode dal nedvomno boljše vino ko leta 1917. d Privilegirana agrarna banka v Beogradu, ki bode v kratkem nstano- vila svoje podružnice tudi v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju, daje sedaj posojila zadruznlm in kmetij- skini organiizacijam po 8%, biipotc- karna posojila proti dolgoletnemu od- plačevanju po 9% in osebna posojila po 10%. d Za okrohiega inspektorja Drav- s/iC banovine v Mariboru je imenovan dosedanji veliki župan dr. Schaubach. d Cene za seno in slamo v Maribo- ru. V soboto je bilo na trg pripcljamh samo 7 voz sena in 3 vozovi slanm Se- no so je prodajalo po 75—110, slama. po GO Din 100 kg. Cene za otavo so nekoliko nategnilc. d Za zboljšanje telesonsk-ih zvez z Rogaško Slatino pise zadnji »Trgov- ski list« sledece: »Najvecje in najbolj obiskano zdravilišče v dravski bano- vini je Rogaška Slatina. Mod zdravi- liskimi gosti je vsako leto velik del po- slovnih ljudi iz tu- in inozemstva, ki potrebujejo v d'obi svojega bivanja v Slatini mnogokrat nujnih telefonskih zvc/. y, raznimi vecjimi centralami v dravski banovini. ])a tudi po ostali Ju- goslavs! in z inozeniistvom. Tudi zdra- viliška pod jet j a, hoteli, industrijei, tr- govci in obrtniki rabijo vedno pogosto- je telesonske zveze, posebno z Ljublja- no in Mariborom. Možnost take tele- sonske zvezie sicer obstoji na vodu 3645, vendar je v praksi ta telefonska zveza za iiotrebe modernega kopaH&ca kot je Rogaška Slatina popolnoma ne- in'iklad'na. Vod! 3645 je omnibus vod. v katerega so vključene postaje Pod- plat, Šmarje pri Josha, Grobelno in store, torej štiri postaje, ki imajo sa- me dovolj medkrajovnega prometa, tako da Rogaška Slatina do zvez z Ma- riborom, Ljubljano in Zagrebom sploh ne pride, ali pa se Ie po večurnem ca* kanju. Pa tudi tedaj prekinejo govor vmesne postaje in otežujejo promot. Zdraviliška publika ie vsled teh ne- všoenih razmer v telesonskem pronie- tu jako ozlovoljena in se opetovano pritožuje. Nujni interes ra.zvoja z;dra- vilišca Rogaska Slatina zahteva, da se vzpostavi med Rogaško Slatino in Ma- riborom odnosno vsaj Celjom direkt- na tel'cfanska zveza potom bronaste ži- ce, da bi se moglo zadovoljiti potrebam medkrajevnega telefonskega promet^. — Tudi iso nujno potiebni preureditve poslovni prostori sedanjega paštnega urada,. ki nikakor ne vstrezajo potre.- bam zdra.vilišča.« — Trgovsko-obrtna zbornica je to stvar v svoji zadnji seji obravnavala in sklenila zaprositi post- no ravnateljstvo v Ljubljain, da ha- stete nodostatko odpravi. d Mestni kino Celje. Pondeljek 28. in torek 29. oktobra: »Dobro inte«. Folm razkosja v 7 dejanjih po znanem I'omanu Hernia na Sudernuanna. V glavnih ulogah Lotte Neumann, Hans Mierendorf in Jakob Tiedtke. Prvo- vrstno delo fil'msko unwtnosti. Or- kester! — Sreda 30., četrtok 31. okto- bra in petek 1. novembra (Vsi sveti): >• As}alt«. Osem dejanj iz življenja. o strasteh in trpljenju velomestnih lju- di. V glavnih ulogab elita berlinskih filmskih nmctnikov Bettn Anuw». Gu- stav Froehlivh, Albert Steinr-ücL; H. A. Sclilettorc, Hans A.lbers in Curt Vespermann. Rezija: Joe May. »As- falt« je Ufin velefilm produkcije Eri- ka Poinimerja, kojega delo je tudi krasni velefilm »Divna laz< Nine Pe- trovne«. »A.sfalt* je po soglasnom mnenju kritike ed'en najboljših vele- filmov letosnje sezöne. Orkester! Med7predno5tmi ena : To dobro i m e in velikä izbera med najboljšimi sirovinami jamčita, da je v vsakem poedinem kosu enako izborno *Si?o- dajalno ii* poslovnimi prostopi \r novo stavbo x%st Ljvibljanol^i cesti 12 (bivša „Krona"). — Ker so novi prostori znatno veqi in ugod- nejši nego dosedanji, bo mogla elektrarna vsem svojim cenjenim strankam postreči z veliko izbiro najboljšega blaga po najnižji ceui. Predprodaja vstopnic v trafiki ge. Ko- vačeve v Aleksandrovi ulici. Razne politične in druge novice Stanovanjslti zalcon se bode glasom sklepa na seji ministrsk. sveta v sobo- to,