II11291 jzo Celje - skladišče glasilo delavcev D_Per sozd. 539/1984 revirski energetski komb edvarda kardelja m9840993 1 januar 1984 p leto XX CORISS Q Št. 1 srečno ! I 31. januarja 19M na referendumu »si ,JA“ Dne 16. januarja t.l. je delavski svet sozd PEK EK sprejel sklep o razpisu referenduma za- sprejemanje sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sozd PEK Edvarda Kardelja. Te spremembe in dopolnitve se nanašajo na dela skupnega pomena Elektrogospodarstva in premogovništva v Sloveniji in temeljijo na I.akonu o energetskem gospodarstvu in v Družbenem dogovoru o natančnejši razčlenitvi meril za u-porabo v Zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje oziroma za spremembe v organiziranju tozdov energetskih dejavnosti in o smernicah za organiziranje drugih organizacij združenega dela v energetskem gospodarstvu. V tem dogovoru je določeno, da se dela skupnega pomena elektrogospodarstva in premogovništva določijo v treh samoupravnih sporazumih o združitvi v sozd REK EK, sozd REK FLL in sozd Elektrogospodarstvo Maribor. Referenduma se bodo udeležili delavci vseh tozdov in enovitih delavnih organizacij našega kombinata ! $>£{ | m odločali o sprejemu sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sozd Elektrogospodarstva Slovenije. Tega referenduma pa se ne u deleže delavci v skupnih službah. Iz tega lahko povzamemo, da bodo na referendumu odločali ZA ali PROTI delavci vseh tozdov Zasavskih premogovnikov, Termoelektrarne Trbovlje, Rudarske gradbene dejavnosti, Industrijskih montažnih delavnic in enovitih delovnih organizacij Rudnik Senovo, Rudnik Kanižarica in Rudnik Laško. Kot smo že omenili, se delavci v skupnih službah ne bodo udeležili referenduma. , Dela skupnega pomena za elekt-rogostodarstvo in v dejavnosti premogovništva so: razvoj in izgradnja energetskih objektov, vodenje in obratovanje energetskega sistema, standardizacija, tipizacija in unifikacija opreme po dejavnostih, politika prodaje in nabave električne energije, priprava osnov in meril za določanje razmerij udeležencev v skupnem prihodku in proizvodnje električne energije, priprava skutinih osnov in meril za razporejanje čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke, skupno gospodarjenje 'z denarnimi sredstvi za tekoče poslovanje in razširjeno reprodukcijo, skupna planska in druga opravila, povezana za zagotavljanje deviznih sredstev; skupna obdelava in posredovanje informacij, skupni inženiring (projektiranje, organizacija in izvedba naložb v energetske objekte), skupna dela v zvezi s kadrovanjem, skupna dela s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, skupno izvajanje energetskih raziskav, druga skupna dela, za katera se delavci v delovnih organizar cijah dogovorijo kot npr. rekreacijska dejavnost po posebnem sporazumu. Vsa našteta dela bodo opravljale naslednje organizacije: i— do skupnega pomena za c-pravljanie inženiringa — do skupnega pomena za obdelavo in posredovanje informacij — skupna interna banka — delovna skupnost skupnega pomena. Na referendumu se bomo delavci vseh tozdov in enovitih delovnih organizacij v sozd REK EK odločali torej o ustanovitvi organizacij za opravljanje skupnih funkcij energetskega gospodarstva v Sloveniji, ne pa o kakršnihkoli spremembah samoupravne organiziranosti sozd REK EK. Referendum bo potekal na običajnih voliščih oziroma referendumskih mestih, vodile pa ga bodo posebne komisije in odbori za izvedbo referenduma. Posebni odbori so imeli nalogo pripraviti spiske udeležencev referenduma. Čas, od kdaj do kdaj bodo referendumska mesta odprta, bodo objavili odbori oziroma komisije v posameznih tozdih, delovnih organizacijah oziroma enovitih delovnih organizacijah. Referendumski odbori bodo imeli nalogo, da slehernega člana kolektiva, ki se bo udeležil referenduma podrobno seznanijo o tem, zakaj glasuje in o načinu glasovanja. Na referendumu bomo na glasovnicah obkrožili be- 10. februarja letos bo minilo pet let od smrti velikana naše revolucije, Edvarda Kardelja, katerega ime nosi naš kombinat. ■ffrniiiiininn .- tk -™r i Edvard Kardelj se je rodil 27. januarja 1910 v Ljubljani. Oče je bil krojaški delavec, mati pa delavka v tobačni tovarni. Odraščal je v delavski družini in se že v zgodnji mladosti opredelil za boj za delavske pravice, za lepši, naprednejši jutri. Vizijo svobodne, ustvarjalne družbe je znal s plemenitostjo, ki je lastna humanistom, z žarom prenašati na sodelavce, na ljudi, na delavce, na člane avantgarde. Za ures-ničitev tega cilja ni štedil znanja, ni štedil moči, ni štedil časa, ni štedil samega sebe. . . Ustvarjalno delo, ki je krasilo njegovo življen-sko pot, ni le smerokaz sedanjim organizacijam in njegovim sodelavcem, ampak vsem naprednim ljudem. Njegov bogat teoretični opus še ni dorečen, je osnova za poglabljanje samoupravnih odnosov, osno- sedici ZA ali PROTI sprejemu o-menjenih svrememb. Obvestilo članom kolektiva preko delovnih organizacij in tozdov je bilo s strani strokovne službe ds ASO sozd REK EK posredovano pravočasno, priloženi pa so bili tudi vzorci glasovnic in pa zapisnikov komisij oziroma odborov za izvedbo referenduma. Apeliramo na vse člane kolektiva vseh delovnih organizacij, vseh tozdov in enovitih delovnih organizacij, da se referenduma zanesljivo udeleže in da glasujejo ZA sprejem predlaganih sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sozd REK EK. Delavci Zasavskih premogovnikov in Termoelektrarne se bodo hkrati na posebni glasovnici odločali tudi o sprejemu sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združitvi do v sozd EGS. va za bogatenje našega življenja in naših skupnih naporov za lepši jutri. V zbirki Obrazi je Janez Vipotnik med drugim zapisal: Edvard Kardelj — izreden mislec, genialen teoretik naprednega delavskega gibanja, politik in državnik. Njegove knjige spodbujajo k razmišljanju ljudi po vsem svetu in netijo boj za pravičen položaj delovnega človeka, za spoštovanje njegovega dostojanstva. Kardeljeva privrženost stvari delavskega razreda in komunistov in njegovo delo sta veliko pripomogla k uspehom, ki jih naša družba uživa danes in jih bo uživala jutri. Težko bi pri nas, pa tudi v rvetu med razmišljajočimi poznavalci naše stvarnosti dobili človeka, ki ne bi priznal, da je organizacija komunistov v vsej naši dosedanji zgodovini bolj usodno kot katerakoli druga sila posegla v življenje slovenskega naroda, narodov in narodnosti vse Jugoslavije. Obletnica smrti Edvarda Kardelja L In vse bitke, ki smo jih komunisti in delavski razred bojevali v zadnjih desetletjih pod vodstvom tovariša Tita, vsa spoznanja, ki smo jih nabrali v teh bitkah, in vsi uspehi, ki smo jih dosegli, nosijo prepričljiv pečat revolucionarne in teoretične ustvarjalnosti Edvarda Kardelja. Ob Kardeljevi smrti je Tito med drugim dejal: Tovariš Kardelj je bil pol "stoletja vojak našega revolucio narnega gibanja, neomajen borec, ki ni poznal urnika in oddiha. .. Z izjemnim darom revolucije je sodeloval v graditvi strategije našega gibanja, zlasti v ustvarjanju naše fronte vseh demokratičnih in rodoljubnih sil. .. Izredno velika sta bila vloga in prispevek tovariša Kardelja v ustvarjanju družbenoekonomskega . in političnega sistema. Edvard Kardelj mi je bil najbližji sodelavec tudi v dejavnostih na zunanjepolitičnem področju,- v krepitvi neodvisnega položaja naše države v svetu, v graditvi in uresničevanju politike neuvrščenosti. Zato je tudi užival toliko ljubezni in neomajno spoštovanje pri vseh narodih in narodnostih naše socialistične skupnosti. Dediščina Edvarda Kardelja je neprecenljive duhovne vrednosti. Na nas vseh je, da jo uresničujemo. Janko Savšek Organiziranje SKUPNIH FUNKCIJ NA RAVNI SOZD EGS Od sprejema Zakona o energetskem gospodarstvu in Družbenega dogovora o organiziranju je minilo kar precej časa Razprave so tekle na vseh ravneh v okviru vseh treh sozdov: REK Franca Leskošek-Luka Titovo Velenje, REK Edvarda Kardelja in Elektrogoispodar-stva Slovenije. Po dokončni u-skladitvi besedila so delavska sveti vseh treh navedenih sozdov določili spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd ter razpisali referendum za njegov sprejem v vseh tozdih v sestavi delovnih organizacij in enovitih delovnih organizacijah za 31. januar letos. Besedilo tega sporazuma morajo sprejeti v e-nakem besedilu delavci v vseh treh sozdih. Tako se mora v sporazum o združitvi v sozd vnesti novo poglavje o delih skupnega pomena v alektrogo-spodanstvu in dejavnosti premogovništva. In katera so dela skupnega pomena? Ta dela so opredeljena v 4. členu družbenega dogovora, razčlenjena pa so v spremembah In dopolnitvah samoupravnega sporazuma, ki ga bomo 31. januarja letos sprejemali na referendumu Dela skupnega pomena so naslednja: razvoj in izgradnja energetskih objektov; vodenje in obratovanje elektroenergetskega sistema; standardizacija, tipizacija in unifikacija opreme po dejavnostih; politika predaje in nabave električne e-nergije; priprava osnov in meril za določanje razmerij udeležencev v skupnem prihodku iz proizvodnje električne energije; priprava skupnih osnov in meril za razporejanje čistega dohodka in delitev sredlstev za o-sebne dohodke; skupno gospodarjenje z denarnimi sredstvi za tekoče poslovanje In razširjeno reprodukcijo; skupna planska in druga opravila, povezana za zagotavljanje deviznih sredstev; skupna obdelava in posredovanje informacij; skupni Inženiring (projektiranje, organizacija in izvedba naložb v e-nergetske objekte); skupna dela v zvezi s kadrovanjem; skupna dela s področja ljudske o-brambein družbene samozaščite: skupno izvajanje energetskih raziskav ter skupna dela. za katera se delavci v delovnih organizacijah dogovorijo. Dela skupnega pomena elektrogospodarstva In premogovništva bodo opravljali v: — delovni organizaciji skupnega pomena za opravljanje inženiringa ; — delovni organizaciji skup- nega pomena za obdelavo in posredovanje informacij; — skupni interni banki in — delovni skupnosti skupnega pomena. Posebej je treba poudariti da je bilo potrebno veliko strokovnega in tudi političnega dela, da smo se dokončno dokopali do besedila sporazuma, ki opredeljuje skupne funkcije. Vse razprave — na vseh ravneh — so pokazale, da pri sedanjem dograjevanju dohodkovnih in samoupravnih odno-sotv ne gre zgolj za samoupravno, temveč in zlasti tudi za e-konomlsko dograjevanje, ki mora zagotoviti enakopravnost vseh. Gre tudi za racionalnejše gospodar jenje, koriščenje doslej razdrobljenih vsestranskih zmogljivosti. In ne nazadnje gre za uresničevanje tako Zakona o energetskem gospodarstvu kot določil Družbenega dogovora o organiziranju energetike. Zaradi vsega navedenega je tudi jasno, da so bile prisotne or! snovaniu enotnega besedila tudi različne silnice, ki so zavirale hitrejše uresničevanje skupno opredeljenih nalog' in ciljev Delovna organizacija skupnega pomena za obdelavo in posredovanje informacij v e-lektrogoBpodarstvu in dejavnosti premogovništva, bo nastala v prvi fazi z združitvijo ERC EGS Ljubljana In ERC EGS Maribor, v drugi fazi, do julija 1985 se bosta vanjo organizacijsko vključila še ERC REK FLL Titovo Velenje in ERC REK EK Trbovlje z upoštevanjem njihovega dosedanjega statusa. Delovna organizacija Investicijski inženiring bo nastala t združitvijo DO IB Blcktropro jekt Ljubljana, delavcev TOZD Inženiring v sestavi DO Termoelektrarna Šoštanj ter drugih delavcev v delovnih organizacijah elektrogospodarstva inf premogovništva, ki sedaj delajo na opravilih, ki jih bo izvajala ta nova delovna organizacija skupnega pomena, ki se bo združila v vse tri sozde. Detajl rudarskega mozaika na pročelju Delavskega doma v Trbovljah. Avtor je Marij Pregelj, ak. slikar. Pri Interni banki se bo razširilo poslovanje. Njena reorganizacija se ureja skladno e spremembami in dopolnitvami SaS o združitvi v to banko skladno z določili Zakona o temeljih bančnega in kreditnega sistema. Za skupna dela, ki jih bodo opravljali v obeh delovnih organizacijah in skupni Interni banki, se bo oblikovala delovna skupnost skupnega pomena ki bo opravljala skupna dela na področju razvoja, na področju tekočega obratovanja in poslovanja, področju dohodkovnih odnosov, na področju poročanja in obveščanja ter druga skupna dogovorjena opravila. Kot je že omenjeno, se bo DO Inženiring povezovala v vse tri sozde, DO Informatika pa v sozd EGS, pri katerem se bo oblikovala tudi delovna skupnost skupnega pomena. Pomembno je, da bo koordinacijski odbor ki ga bodo sestavljali po en poslovodni delavec iz vsake dejavnosti in po en poslovodni delavec iz vsake sozd povezoval vsa dela skupnega pomena in da bo skrbel za pripravo skupnih aktov skupnega pomena, jih predlagal v sprejem pristojnim organom ter skrbel za izvajanje s skupnimi planj dogovorjenih' nalog skupnega pomena. Na o-snovi strokovnih podlag bo predlagal politiko organom sozd in institucijam izven elektrogospodarstva in premogovništva. Koordinacijski odbor bo sodeloval tudi z organi upravljanja v skupni interni banki. Janko Savšek Slovenski Kultom! praznik ljudski praznik SNOS — Slovenski narodnoosvobodilni svet, je 1. februarja 1945, to je še v času boja, sprejel odlok o praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Razglasil je 8. februar, obletnico Prešernove smrti, za slovenski kulturni praznik. Ta praznik smo vsa leta doslej praznovali včasih bolj včasih manj Slovesno. Ponekod so nanj že pozabili. Za letošnje praznovanje najpomembnejšega slovenskega kulturnega praznika je Republiški komite za kulturo razposlal rišem kulturnim skupnostim in kulturniškim organizacijam v Sloveniji posebno poslanico, v kateri spominja vsP kulturnike in druge dejavnosti na odlok SNOS-a iz leta 1945. V tej poslanici predlagajo, da nat svoj osrednji kulturni praznik praznujemo kar najširše, u-stvarjalno in samobitno. Praznujmo ga kot naš, slovenski vseljudski praznik. Kulturni praznik naj bo ma-nifestativen izraz vsega našega velikega osvobodilnega boja, kar se je tudi v usodnih dneh našega naroda povezovalo z edinstveno, množično kulturno dejavnostjo. Odmev na to poslanico je bd velik. V večini krajev bodo ta praznik slavili skorajda mesec dni. Tako tudi v naših krajih, kjer deluje naš kombinat. V Hrastniku bo 7. februarja večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi 8. februarja pa bodo otroci iz vrtcev in osnovnih šol obiskali s kratkim kulturnim programom delovne in druge organizacije v občini. Pripravili bodo tudi dneve ljubiteljske dejavnosti. V Zagorju bodo pripravili tradicionalno slikarsko razstavo likovnih del udeležencev Izlaš-ke kolonije. Tokrat bodo pripravili retrospektivo del dvajsetih kolonij. Na proslavi bodo podelili tudi letošnje plakete dr. Slavka Gruma. V Trbovljah bo moški pevski zbor Zarja organiziral celovečerni koncert, ki pa bo povezan tudi s podelitvijo letošnjih plaket Tončke Ceč. Dne 7. februarja pa bo nastopila tudi APS France Marolt. Podohrip proslave bodo tudi v Senovem, Črnomlju in Laškem. Povsod bodo številne kulturne prireditve v počastitev našega kulturnega praznika. Vse člane kolektiva kombinata pa vabimo, da se udeleže teh prireditev in po svoje manifestirajo svojo pripadnost slovenskemu narodu in svoji domovini, (tl) 00000000 GRADNJA TE — TO 3 POMOTA V TV ODDAJI Dne 3. januarja 1984 je v televizijski oddaji RTV Ljubljana, J. program, govoril Milan Krajnik, dipl. ek. generalni direktor SOZD Elektrogospodarstva Slovenije o letošnji elektroenergetski situaciji in nameravani gradnji novih e-lektroenergetskih objektov v Sloveniji Pri tem je prišlo do spodrsljaja, ker je namesto nameravane gradnje TE — TO 3 Trbovlje omenil TE Šoštanj 3. Glede na to, da je šlo za o-čitno in nenamerno pomoto, je tovariš Milan Krajnik poslal Termoelektrarni Trbovlje in sozdu REK EK naslednje pismo: Ljubljana; 4.1.1984' Televizijska oddaja z dne 3. 1. 1984 Sporočam vam, da sem ob poslušanju dnevnika ugotovil, da sem namesto Termoelektrarna Trbovlje III, uporabil Termoelektrarna Šoštanj III. S tem dopisom želim opozoriti na to, da gre za jezikovno pomoto in da sem mislil na izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje III. Prosim, da vzamete to z razumevanjem na znanje in vas lepo pozdravljam. Generalni direktor Milan Krajnik, dipl. oec. NZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NAČRTA V ČASU OD 1. 1. DO 31. 12. 1983 1. PROIZVODNJA PREMOGA (ton) ob dela TOZD načrt doseženo do s. +— % prostih DO ton ton ton sobotah PH 320.000 231.291 — 88.709 72,3 10.028 PO 227.000 189.525 — 37.475 83,5 8.993 PT 575.000 708.619 + 133.619 123,2 25.869 PKO 228.000 270.048 + 42.048 118,4 12.360 SKUPAJ 1,360.000 1,399.483 + 49.483 103,7 57.255' PK Lakonca 160.000 133.517 — 26.483 83,4 5.960 DO ZPT 1,510.000 1,533.000 + 23.000 101,5 63.219 RPS 119.700 120.166 + 466 100,4 RPK 120.000 120.800 + 800 100,7 RPL 40.000 33.650 — 6.350 84,1 SOZD REK EK 1,789.700 1,807.616 + 17.916 101,0 2. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE (Mwh) TOZD načrt doseženo % PEE — PP 25.000 49.396 197,6 PEE —N 545.000 502.987 92,3 KE — — 568 — DO TET 570.000 551.815 96,8 3. PROIZVODNJA OSTALIH PROIZVODOV TOZD GRAMAT letni načrt doseženo °/d opekama (enot) kamnolom (m3) Avtoprevoz 10,000.000 6,844.864 68,4 50.000 50.554 101,1 »Zasavje« (t/km) 9,200.000 9,147.759 99,4 PKO kamnolom (m3) 110.000 93.712 85,2 RESD H toplarna (mwh) 26.200 21.307,6 81,3 4. STORITVE (do zadnjega v preteklem mesecu) TOZD letni načrt doseženo 1. — 12. 83 °/fi DO ZPT RESD H (din) 241,695.000 219,843.558,50 91,0 RESD T (din) 182,180.000 246,601.548,35 135,4 RESD Z (din) 108,999.000 130,742.929,20 120,0 PJL (din) 82,576.000 88,498.180,00 107,2 DO RGD RIG (din) 804,500.000 750,999.034,10 93,4 ESMD (din) 142,000.000 169,542.285,60 119,4 Avtoprevoz »Zasavje« (din) 102,374.000 119,401.247,15 116,6 GRAMAT opekama (din) 46,136.000 42,522.591.05_ O6' kamnolom (din) 8,171,000 8,047.769,30 98,5 gradb. skup. (din) 7,743.000 14,916.336,00 192,0 DO TET vzdrževanje naprav (din) L —12. 145,1.13.584,25 DO IMD SIMD (din) 102,424.000 148,245.509,20 144,7 EIMD (din) 57,956.000 64,239.249,05 110,8 Erika Kavčič V tabelah navedena proizvodnja je bila dosežena v 265 rednih delovnih dneh in v 11 prostih sobotah, le TOZD Premogovnik Kotredež je delal 12 sobot in 2/3. Jamska proizvodnja je znašala 1,327.722 ton, površinski kopi pa so dali 205.278 ton, in sicer Blate 14.685 ton, Ojstro 23.988 ton, Retje 33.088 ton ter Lakonca 133.517 ton. Iz zgornje tabele vidimo, da imajo izpad proizvodnje TOZD Premogovnik Hralsitnik in Ojstro ter površinski kop Lakonca. TOZD Premogovnik Hrastnik je imel težave pri odkopavanju premoga v vzhodnem Talnem skladu (večkrat vdori mulja in vode) in v AB polju, TOZD Premogovnik Ojstro pa v Terezija II polju, na površinskem kopu Lakonca pa odkri-valna dela niso sledila odkopavanju in plaz. Primerjava proizvodnje z letom 1982 je naslednja: TOZD 1983 1982 Razlika ton ton/dan ton ton Pr. Hrastnik 231.291 873 326.151 1.231 —94.860 Pr. Ojstro 189.525 715 227.489 858 —37.964 Pr Trb.+RSC 708.619 2.674 615.362 2.322 + 93.257 Pr. Kotredež 270.048 1.019 231.998 875 + 38.050 Lakonca 133.517 504 — — — DO —ZPT: 1,533.000 Problematika Izpolnjevanja PROIZVODNEGA NAČRTA ZA LETO 1983 V DO ZPT Zasavski premogovniki so v letu 1983 planirali po načrtu koriščenja premoga 1,510.000 ton, in sicer 1,350.000 ton jamske proizvodnje in 160.000 ton s površinjskegai kopa Lakonca. Planirano proizvodnjo naj bi dosegli pri jamislkem odkopavanju v 265 rednih delavnikih in z delom v 20 prolsltih sobotah. Morebitne izpade proizvodnje iz jam zaradi poslabšanja odkop-nih pogojev bi pokrili s proizvodnjo z manjših površinskih kopov. Posamezni premogovniki so dosegli naslednjo proizvodnjo (skupaj s površinskimi kopi): Pri izračunu proizvodnje ton/ dan so v tabeli upoštevali samo redni delavniki (lani in le--tds 265 delovnih dni). V letu 1982 smo obratovali 22 sobot (TOZD premogovnik Kotredež 23 1/3 in je znašala proizvodnja 100.632 ton, v letu 1983 pa smo obratovali samo v enajstih prostih sobotah) le TOZD Premogovnik Kotredež je delal 12 in2/3 sobot in je znašala 63.215 ton V tej je upošteva- 5.785 1,401.000 5.287 +132.000 na tudi sobotna proizvodnja s površinskega kopa Lakonca Povprečna proizvodnja v sobotah je znašala v letu 1982 4.574 ton, medtem ko je v letu 1983 znašala 5.747 ton, kar je za 1.173 ton več oziroma 25,6 %. Dosežena proizvodnja v letu 1983 je za 132.000 ton oziroma 9,4 % večja kot v letu 1982. Največji izpad proizvodnje jev TOZD Premogovnik Hrastnik, in to Iz razloga, ker so normalno odkopavanje ovirali pogosti vdori vode in mulja na od kop na delovišča. TOZD Premogovnik Ojstro je Imel tudi nižjo proizvodnjo, in sicer za 37.964 ton v primerjavi z Miom 1982 iz e-nakega razloga kot v jami Hrastnik. Poleg tega je bilo v Te- TOZD________ Pr. Hrastnik Pr. Ojstro Pr. Trb.+RSC Pr. Kotredež ZPT — jama Lakonca Plan Doseženo Razlika Dots v 0/0 320.000 231.291 227.000 189.525 575.000 708.619 228.000 270.048 1.350.000 1,399.483 160.000 133.517 — 88.709 72,3 — 37.475 83,5 + 133.619 123,2 + 42.048 118,4 + 49.483 103,6 — 26.483 83,4 •ZPT 1,510.000 1,533.000 + 23.000 101,5 režija II polju k. 160 sanacijsko odkopavanje s kratkim čekan dolžine 20 m in brez pridobivanja premoga s stropa. Odkopavali so namreč pod opuščenim stebrom premoga na k 170 zaradi zalit ja čela z muljem. Iz varnostnih razlogov niso pridobivali premoga s stropa. TOZD Premogovnik Trbovlje je proizvedel N' 93.257 ton več kot v letu 1982. Povečana proizvodnja je posledica mehaniziranega odkopavanja z novim odkopnim strojem Eickhoff ESA 60-L in pa izboljasnih odkopnih pogojev na ostalih od-kopnih deloviščih. ■ ='«,'SW TOZD Premogovnik Kotredež je prav tako dosegel več jo proizvodnjo za 38.050 ton v primerjavi z letom 1982. Večjo proizvodnjo je dosegel zaradi u-godnih odkopnih pogojev v jami Loke in zelo dobrega pridobivanja premoga s stropa na delovišču v Zg. VII. polju na k. 358 v jami Trbovlje. Povečanje celokupne proizvodnje v DOZPT v letu 1983 za 132.000 ton je posledica odkopavanja na površinskem kopu Lakonca. Dosežene storitve v letu 1983 in primerjava z letom 1982 pa so podane v naslednji tabeli: Odkopna Jamska III. Rudniška II. 1982 1983 1982 1983 1982 1983 Pr. Hrastnik 17,57 13,19 3,26 2,47 2,46 1,83 Pr. Ojstro 12,29 10,83 3,47 2,75 2,58 2,05 Pr. Trb. + RSC 16,29 16,14 4,42 4,78 3,58 3,94 Pr. Kotredež _____________8,86__9,22_2,15 _2,50 1,46_ 1,71 DO —ZPT: 14,73 13,63 3,63 3,68 2,82 2,91 Iz tabele je razvidno, da je odkopna storitev malenkostne' narastla le pri TOZD Premogovnik Kotredež, v TOZD Pr. Hrastnik in Ojstro pa sta od-kopni storitvi upadli Iz že navedenih vzrokov, pri TOZD Pr. Trbovlje pa je za malenkost nižja. Jamska In rudniška storitev je na TOZD Pr. Hrastnik in Ojstro upadla, medtem ko sta pri TOZD Premogovnik Trbovlje in Kotredež ter v DO ZPT kot celoti malenkostno narasli. Jože Herman Pregled peslenaja DO RGD V LETU 1983 TER PERSPEKTIVE ZA LETO 1984 Članek bi bil prav gotovo predolg, verjetno pa tudi nezanimiv če bi našteval vse dejavnike, ki so vplivali, pretežno negativno, na poslovanje naše DO v letu, ki je že za nami. Zato bom navedel samo nekatere. Dveletno stagniranje cen storitev rudarsko gradbene investicijske dejavnosti, ob njej pa tudi z njo ozko dohodkovno povezane elektrostroj-ne dejavnosti je zmanjšalo akumulacijo teh tozd na minimum ter povzročilo negativne poslovne rezultate pri večini domačih gradbišč tozd R1G. Relativno dober poslovni rezultat tozd ESMD je zasluga predvsem delavcev tega tozda, ki so z dodatnim angažiranjem svojih proizvodnih kapacitet izven dohodkovne povezave s tozd RIG uspeli zamašiti vrzel v dohodku, ki bi sicer sledila. Naslednji neljubi ukrep, ki je situacijo še poslabšal, je bil odlok ISE o obveznem kreditu oziroma lastni udeležbi izvajalcev rudarsko • gradbenih ter elektrostrojnih investicijskih del v iznosu 20 °/o oziroma 30 ”/« vrednosti mesečnih situacij. Že kar tradicionalen izpad investicijskih sredstev za izvajanje omenjenih del ob začetku vsakega leta povzroči na določenih objektih ne le 20 Vo oziroma 30®/», temveč kar sto procentno kreditiranje investi- torja, kar ob izredno »dragih« obrestih pomeni še dodaten izreden pritisk na poslovanje naših ozd. Vsi navedeni činitelji, ob njih pa še nenehna in neustavljiva rast cen gradbenih materialov, energije, ter osebnih dohodkov so povzročili veliko zadolženost ter kreditno in investicijsko nesposobnost naše DO. Stanje bi bilo še dosti slabše, ako bi izpadel tudi dokaj optimistično planirani devizni netto priliv iz ZRN, kjer je stalež naših zaposlenih rudarjev ostal pravzaprav neokrnjen kljub prognoziranemu 50 %> zmanjšanju celokupnega staleža delavcev GRG RUDIS-a. Dodatno olajšanje v poslovanju gre pripisati opustitvi kreditiranja za tista dela, ki jih vrši RGD v okvira sozd REK EK, za kar so med drugimi zaslužni tudi vodilni delavci v REK EK. Ob vseh navedenih težavah pa se pojavljajo še dodatne, kot velik pritisk na rašt osebnih dohodkov, čeprav poslovni in operativni rezultati tega ne dopuščajo, vedno večja izrabljenost obstoječe uvozne opreme ob vedno manjši sposobnosti obnavljanja, zmanjšane možnosti nakupa nove opreme, nezmožnost kreditiranja, velika fluktuacija delavcev v premogovništvo ob istočasnem pomanjkanju strokovnih kadrov vseh profilov, in še druge težave. Vse navedeno neposredno vpliva na nedoseganje planiranih operativnih rezultatov, ki marsikje stagnirajo, ali celo upadajo. Ako temu dodamo še neizpolnjevanje pogodbenih določil s strani posameznih investitorjev, je zadeva še dosti slabša. Če želimo v letu 1984, kakor tudi naslednjih letih, omenjeno stanje izboljšati, moramo storiti predvsem sledeče: Ker smatramo, da smo delavci v Rudarsko gradbeni dejavnosti sestavni del slovenskega in tudi siceršnjega rudarstva (ne glede na klasifikacijo dejavnosti, ki je krivična in zgrešena),bo morala naša dražba prej ali slej ugotoviti, da takšna poslovna poltika do izvajalcev teh del ne vodi nikamor, ter da je to pravzaprav, nož v hrbet samemu sebi, kar bi bilo seveda nesmisel, saj vendar premogovništvo in energetiko prav sedaj razvijamo, ne pa zaviramo. Prav tako bi v letu 1984 morali prene- hati s politiko kreditiranja lastnih storitev, nivo cen naših storitev pa bi moral postati družbeno priznana kategorija, ki bi zagotavljala ustvarjanje takšnega dohodka, ki bi omogočal ustrezno akumulacijo ter osebne dohodke v povprečju osebnih dohodkov premogovništva. Ponovno poudarjam, da sedanje cene ne zagotavljajo normalnega poslovanja, ter so eden glavnih vzrokov za slabe poslovne rezultate tozd RIG pa tudi drugih tozd v naši DO. Osnova za izdelavo kalkulacij v tozd RIG je še sedaj cenik iz leta 1981, povečan za 11,8 Vo, kolikor so bile uradno pismene podražitve za obdobje od 1. 1. 1982 do 30. 7. 1982. Na ta dan je začel veljati odlok o določitvi najvišje ravni cen za proizvode in storitve, tako da predlog našega novega cenika ni bil akceptiran s strani Republiške skupnosti za cene, čeprav je bil izdelan pred izidom tega odloka. S tem nam je bila odvzeta pravica in možnost uskladitve našega cenika z dejanskim stanjem cen materialov, saj so naše cene mirovale, cene materialov ter osebni dohodki pa rastli. Za ponazoritev lahko povem, da so se v tem času cene gradbenih materialov povečale za 56 ^/o, cene premoga za 126 Vo, cene izdelkov črne metalurgije za 69 ”/o, osebni dohodki za 66“/», medtem ko so se cene naših storitev povečale le za 11,8°/». Mislim, da je vsak dodaten komentar odveč. Da smo v tozd RIG v zadnjih dveh letih dosegli kolikor toliko dobre poslovne rezultate, je zasluga skoraj izključno neokrnjenega deviznega priliva od del v ZRN, ki pa ni trajna značilnost, ter bo prej-koslej usahnila. Ker nam po zadnjih informacijah Republiški skupnosti za cene naših cen ni potrebno potrjevati, delavci RGD smatramo, da nam morajo predvsem vodilni delavci ter ustrezne službe v DS TSO in ASO našega sozda REK EK priskočiti na pomoč pri uveljavljanju družbeno priznanih cen, podobno kot se angažirajo, kadar je potrebno doseči višje cene premogu, nikakor pa ne smejo ostati indiferentne ali pa celo delovati zaviralno. Doseči bi morali pravilnejšo klasifikacijo dejavnosti, ki bi omogočala ustreznejšo kontrolo rasti OD ter manjše dajatve, podobno kot velja za premogovništvo. V tem smislu bi morali dejavnost rudarskih investicijskih gradenj premestiti iz gradbeništva v premogovništvo. Predlagani ukrepi bi izboljšali poslovne rezultate, le-ti pa bi nam omogočili večja vlaganja v rudarsko investicijsko in drago potrebno o-premo ter kadre, kar bi povratno dalo boljše operativne rezultate. Da bi dosegli omenjene cilje, bi morali vsi odločujoči faktorji v sozdu vzporedno z reorganizacijo v slovenski energetiki podano problematiko obdelati, ter v ustreznih organih oziroma inštitucijah doseči čimprejšnjo pravilno rešitev. Glede na dejstvo, da smo z novo organizacijo radarske gradbene dejavnosti omogočili prehod vseh tehničnih kadrov v operativo smatram, da se bodo ob pravilni kadrovski politiki morali tudi na tem področju prej ali slej pokazati boljši proizvodni rezultati. Da bi bilo temu tako, bo potrebno dosledneje uveljavljati načela nagrajevanja pd delu ter zaostriti odgovornost do tistih, ki s svojim neodgovornim ali premalo prizadevnim delom prispevajo k zaostajanju planiranih proizvodnih storitev. Boljša organizacija dela ter večji pregled nad operativnimi dosežki bosta ob večji prizadevnosti in storilnosti morala postati glavno gonilo, saj bomo le na ta način lahko ohranili slednjo višino osebnih doohdkov ter želj eno rast le-teh v teku letošnjega leta. V zvezi z razvojnimi cilji ter širjenjem dejavnosti načrtujemo sledeče: Poleg izvajanja del v rudniku svinca in cinka Leče pri Medvedi v SR Srbiji planiramo izvajanje odpiralnih del še v dveh drugih rudnikih v SR Srbiji oziroma SR Makedoniji ter razširitev 'dejavnosti pri IUR Raša — Labin z odpiranjem nove jame »Tupljak«. Na deloviščih v SR Sloveniji bomo nadaljevali z izvajanjem del pri dosedanjih investitorjih ZPT, RLV, RUŽV ter RP Laško v obsegu del, približno enakem sedanjemu. Vse omenjeno so seveda le prognoze, ki bazirajo na obstoječih podatkih, do-čim bo dejanska angažiranost na posameznih področjih odvisna'predvsem od zagotovljenih investicijskih Sredstev, družbeno priznanih cen storitev in podražitev, lastnih ope- rativnih in finančnih zmožnosti itd. Čeprav se tudi v letu 1984 obeta več kakor 50 °/°> zmanjšanje fizičnega obsega v ZRN, upamo, da nas o-incnjeno besedilo ne bo prizadelo v enaki meri kakor drage člane GRG Da bi zmanjšali negativne učinke zmanjšanega obsega del v ZRN, se poleg RUDIS-a tudi. sami angažiramo pri akviziciji v tujini. V tem smislu smo nedavno preko firme EIMCO navezali poslovne stike z dvema francoskima firmama, ki se ukvarjata z izgradnjo podzemnih investicijskih objektov (t.j. BUIGUES ter E.G.C.E.C.) za skupno sodelovanje pri izgradnji železniških predorov v Alžira. Poleg omenjenega je možno sodelovanje z našimi tujimi ,partnerji pri izgradnji karavanškega predora ter jaškov, ako bo zadeva postala zopet aktualna. S firmo EIMCO se dogovarjamo o izvajanju servisne službe v SFRJ ter kooperaciji pri proizvodnji elektro-hidravličnega stranskosipnega nakladalca. Podobno smo se tudi z firmo Deilmann-Haniel dogovarjali o skupni izdelavi posameznih sklopov specifične opreme za jaške, v kolikor bi bila kontinuiteta teh del zagotovljena. V avtoprevpzniški dejavnosti smatramo za osnovno nalogo tekoče izvajanje obveznosti v okvira sozda, dodatno pa še vključevanje na tuji trg ter večje povezovanje z OZD, ki se ukvarjajo z odpiranjem dnevnih kopov premoga in rude. Tudi Gramat želimo prestrukturirati v tej meri, da bi z dodatnimi dejavnostmi izboljšal svoje poslovanje pri obstoječih dejavnostih pa dal več poudarka kvaliteti in količini izdelanih proizvodov. Kakor je iz podanega gradiva razvidno, je idej in načrtov dovolj, seveda pa bomo za uresničitev le-teh potrebovali predvsem dodatna finančna sredstva, specializirane kadre ter nenazadnje tudi veliko dodatno vložene volje in dela. Matjaž Cerovac KJ g*3 Rt PS M M M M Elementi proizvodnje električne energije (tabela 3) poraba kurilnega olja (g/KWh) leto 1983 poraba premoga (kg/KWh)_______________________ ind plan real ind Problematika IZPOLNJEVANJA PROIZVODNEGA NAČRTA ZA LETO 1983 V DO TET Za proizvodnjo električne e-nergije v letu 1983 je značilno: — nedoseganje plana proiz vodnje na bloku 4 (125 MW) — preseganje plana proizvodnje na bloku 1 — 3 (Pau-ker) — večji defekt na kotlu bloka 4 — dobri obratovalni pogoji — padanje kvalitete premoga . — veliko vzdrževanja vsled iztrošenosti naprav Proizvodnja električne energije (tabela 1) leto 1983 real. (GWh) plan (GWh) ind blok 1-3 25 49,314 197 blok 4 545 502,988 92 KPE 0 — Skupaj 570 552,302 97 Proizvodnja na bloku 1 — 3 (Pauker) je bila dosežena z indeksom 197, na bloku 4 (125 MW) pa 92. Plan na stari enoti je bil presežen predvsem zaradi večjega angažira" nja tudi manj ekonomičnih e-not zaradi slabe hidrologije (tabela 1). Plan na novi enoti pa ni bil dojsežen zaradi defekta na kotlu (eksplozija parovoda) v mesecu avgustu in septembru. Elementi proizvodnje električne energije (tabela 2) plan real blok 1-3 2,47 2,25 blok 4 1,27 1,34 Za proizvodnjo električne e-nergije 522.302 GWh smo porabili 786.359 ton premoga in 1.324.762 kg kurilnega olja (tabela 2). Značilno je, da je kva* liteta premoga tudi v letu 1983 zelo padla. Ker je bilo malo pa' Elementi proizvodnje (tabela 4) V letu 1983 smo obratovali z blokom 4 5518 ur, 1035 ur je bilo remonta, 1454 ur pa je bilo aeiekta (tabela 4). Povprečna moč je bila 91 MW na bloku 4 ter 20 MW na bloku T3 (na pragu. Blok 4 je bil največ iz pogona zaradi eksplozije paro1 voda sveže pare, razen tega pa tudi zaradi defektov na ocevjd kotla, vlek ventilatorja in pri transportu pepela in žlindre. Vsi defekti so bili odpravljeni v zelo kratkem času in strokovno. Značilno za leto 1983 je tudi izredno dobro dinamično stanje turboagrega ta bloka 4 in solidna obratovalna pripravljenost stare enote, saj je bila v defektu le 0,54 ur. Ocenjujemo, da smo izpolnili obveznosti ki smo jih prevzeli s planom elektroenergetske bilance, če* 91 12,000 4,305 36 106 3,120 2,080 67 davin, je bil premog na deponiji suh, tako da je bila trans-portibilnojst premoga neprimerno boljša kot druga leta, kar je pogojevalo tudi manjšo porabo kurilnega olja (tabela 3) prav nismo dosegli plana v celoti .Predvsem smo solidno o-bratovali v času, ko so bile na j več j e težave s preskrbo e-lektrične energije, čeprav gre v TE Trbovlje za stare in manf kvalitetnejše naprave so rezul tati zelo dobri, kar gre v prvf vrsti zasluga skrbnemu poalu-ževamju in vzdrževanju naprav. S staranjem naprav in slabšanjem kvalitete premoga pa dobJ rih rezultatov obratovalne pripravljenosti večkrat ne dosežemo. Zato bomo v bodoče več naredili za obnovo naprav in skušali doseči ustreznejšo kvaliteto premoga. Leopold Jamšek leto 1983 blok 1-3 blok 4 KPE SKUPAJ obrat (h) remont (h) nega (h)defekt (h) rezerva (h) 2,422.41 — 94,12 0,54 6.336,34 5.518.04 1.035,54 412,47 1.454,11 339,04 1,00 — 8.760 8.759,00 7.941,45 1.035,54 506,59 10'.214,65 15.434,38 leto 1983 poraba premoga (tv ind. poraba kur. olja (kg) ind. kvaliteta prem. (KJ/kg) plan real plan real plan real Ind. blok 1-3 62.000 111.055 179 300.000 212.284 71 9.656 8.791 91 blok 4 692.000 675.304 98 1.700.000 1.046.416 61 9.656 8.791 91 KPE — 66.062 SKUPAJ 754.000 786.359 104 2.000.000 1.324.762 66 9.656 8.791 91 Ocena reznltatov GOSPODARJENJA V RUDNIKU SENOVO V LETU 1983 Za poslovanje v preteklem letu velja ugotovitev, ki se ponavlja že nekaj let: proizvodni rezultati so zadovoljivi, ne dajo pa ustreznega finančnega rezultata. Nesorazmerje med proizvodnim in finančnim rezultatom se poglablja, kar je posledica cenovnih deformacij. Kljub objektivnim težavam, ki so spremljale proizvodnjo, je proizvodni plan dosežen. Montangeološke razmere se z globino slabšajo, vspo-redno s proizvodnjo izvajamo investicijo v poglabljanju rudnika, pomanjkanje repromateriala in rezervnih delov je oviralo redno proizvodnjo. Zato lahko trdimo, da je dosežena proizvodnja 120.166 ton pomemben dosežek vseh delavcev delovne organizacije. Rudniška storitev je dosežena z znatno večjimi napori delavcev. Pozitivno je tudi to, da je znatno zmanjšana odsotnost z dela, predvsem zaradi nižjih neopravičenih izostankov in manj »bolniških« 'i Na področju investicijskih del so doseženi pomembni rezultati. S pospešenimi aktivnostmi smo po* skušali vsaj malo nadoknaditi tisto, kar je bilo zamujeno v fazi priprav od projektiranja, postopka odobravanja investicijskega programa do zagotavljanja sredstev za nova odpiralna dela. Velika pridobitev so obnovljene remontne delavnice na Ravnah, v katerih bodo delavci dosegli še večji učinek, čeprav je njihov prispevek že v dosedanjih težkih pogojih dela v skupnem rezultatu velik. Nikakor pa nas ne more zadovoljiti finančni rezultat poslovanja. Na podlagi podatkov za enajst mesecev lanskega leta ocenjujemo, da delovna organizacija ne bo imela izgube, vendar pa ne bo oblikovala planiranih skladov. Izpadli bodo sklad skupne porabe za splošne potrebe, poslovni sklad in sredstva za pokrivanje plasmajev, kar pomeni izpad planiranega čistega dohodka za okoli 20,000.000,00 dinarjev. To pomeni, da je osnovna dejavnost v izgubi, v skupnem rezultatu za delovno organizacijo pa se ta pokrije na račun pomožnih dejavnosti iavtopark in remontne delavnice). Takšen zaključek poslovnega leta je za delovno organizacijo neuspešen, vzroki pa so v neustrezni politiki cen. Ker je energetski premog zastopan v realizaciji že blizu 70 %>, je razumljivo, da nam nizka udeležba v celotnem prihodku elektrogospodarstva Slovenije močno slabša finančni rezultat. Poslovanje brez skladov poraja razne težave, od katerih je najtežja slabšanje plačilne sposobnosti in narekuje vrsto ukrepov, ki imajo za cilj znižati odliv in pridobiti dodatna sredstva.. Stanko Vidmar Problematika PROIZVODNJE IN TEŽAVE V PRETEKLEM LETU V RUDNIKU KANIŽARICA Načrtovana proizvodnja po e nergetiski bilanci v letu 1983 jt bila 110.000 ton, operativni pla, proizvodnje z dekan v prostih sobotah in nedeljah pa je bil 120.000 ton. Operativni plan smo presegl za 0,6 0/<>, to je 120.800 ton, torej za 800 ton energetski plar pa smo presegli za 9,8 0/<> alf 10.800 ton premoga. Vladimir Breznik, dipl. inž. rud., direktor Rudnika Kanižarica Proizvodni dosežki so bili do bri glede na pogoje dela. Tudi storilnost se je očitno povečala z oziram na predhodno leto Rudniška storilnost je večja ze 18,2 %. Problemi pri proizvodnji premoga so nas pestili v glavnem v drugi polovici leta. Vzroki pa so bili naslednji: — likvidacija delovišč v III premoškem Sloju, tako da sme ostali nekaj časa samo z enim od-kopnim deloviščem v IV. sloju' — več je ojalovitve v IV. pre moškem sloju na odkopu št. f in a tem zmanjševanje nadkop nega pridobivanja premoga; — skozi vse leto pomanjkanje jamskih delavcev, in sicer 20 do 30; — poleg pomanjkanja ljud na deloviščih imamo problem tudi z zelo slabo kvalifikacijske strukturo, kar se bo še bol odrazilo z novim zakonom obe nifikacijah; — tudi oddaljenost delovišč že zelo vpliva na uspeh, saj smo z vsakim letom dalje ir globlje; — tudi fluktuacija je po memben faktor, saj se zamenjr v enem letu skoro 50 0/l> jam s kih delavcev. Velike težave pa se pojavljajo pri Izvajanju investicij skih del za južni del »Kadunje-v jami saj smo na polovici naj bolj produktivnega m perspek tivnega področja, seveda pred videnega, naleteli na vodomosne prelomnico, ki bo rudniku zrna" n j šala življenjsko dobo od 5 dr 10 let. Trenutno investicijska dela ■> jami stojijo zaradi hidrogeolo? kih raziskav, ki jih izvaja Ge ološki zavod Ljubljana. Vendar se bodo ta dela zavlekla, kajti odgovorni za izdelavo projekt.' za te raziskave in sanacijo pre loma zamujajo. Resno smo za skrbi j eni v kolektivu zaradi kan tinuitete odkopavanja v nafsled njem petletnem obdobju. Ostali del investicij zunaj i« tekel normalno. V letu 1983 sme zgradili nov obrat družbene prehrane in 18Jsitanovaniski blok, ki' bo v prvih mesecih letos že vseljiv. Lahko bi dokončala tudi dsitale objekte, kot so povečanje trafopostaja za 1 MW in postavitev dizel-električnega agregata, če bi bili pravočasno izdelani projekti. Kljub vsemu pa si je kolektiv pri svojem delu v preteklem letu zelo prizadeval, saj so rezultati dela zelo dobri. Vladimir Breznik Problematika IZPOLNJEVANJA PROIZVODNEGA NAČRTA V LETU 1983 V DO IMD Pri planiranju za leto 1983 smo upoštevali vsa dana družbena izhodišča. Priznati moram, da smo nekoliko dvomili, da bomo dosegli tisto, kar smo s plani predvidevali v TOZD itn DS SS. Proizvodnja, ki jo opravljamo izven REK EK je potekala v podobnih gibanjih, kot celotno jugoslovansko gospodar stvo. Posebno hitro so naraščale cene reprodukcijskega materiala na trgu pa ga je bilo premalo. Zato je marala biti nabavna služba zelo elastična da ni bilo zastojev v proizvodnji, ter da nismo prekomerno bremenili obratnih sredstev. Izkazalo se je kako pomembna je dobra organizacija nabavne službe in primernega kadra v njej. Storitven^ dejavnosti za REK smo planirali letno v glavnem s sporazumi oziroma pogodbami, ki so temeljile na dejanskih stroških iz preteklega leta, povečane za predvideno povečanje cen po Družbenem Dogovoru SRS. Velika stopnja inflacije v letu 1983 in velika podražitev rezervnih delov nam je zmanjšala vrednost pridobljenega dohodka na tem področju, pa vendar med letom nismo spreminjali dogovorov kar kaže pozitivno stran sporazumov za naročnika. Mislim, da bomo v skupnem interesu tako politiko tudi v bodoče nadaljevali v kolikor se' bo rast cen rezervnih delov in reprodukcijskega materiala odvijala v okviru predvidevanj. V letu 1983 smo poizkusili novo kvaliteto na področju kreditiranja investicijske opreme s sredstvi, združenimi v LB, Temeljni banki Zasavje. Poskus. pa nam je le delno uspel, saj poelovanja DO IMD v razmerju z drugimi delovnimi organizacijami izven REK ne obrav navajo enakopravno, ker ni izvoznik in v preteklosti ni bil v družbi tistih, ki so te kredite koristili za kreditiranje serijske opreme. To pa je za DO IMD slabo, saj skoraj vsak kupec zahteva, da del njihove o-preme kreditiramo vsaj do višine 20 0/o. Zaradi tega postaja DO IMD »tujec« v samem REK saj si ne more pridobiti del za Izdelovanje investicijske o-preme ker tudi sredstva ISE in drugi viri sredstev zahtevajo del kredita. Tako si dela pridobivamo preko drugih delov nih organizacij izven REK, ki so sposobne kupce kreditirati. Leto 1984 kaže tendenco k povečanju obsega proizvodnje Izven REK. kar je v skladu z optimalnim izkoriščanjem kapacitet. Na področju vlaganj v družbeni standard, stanovanjsko problematiko in razširjeno reprodukcijo smo lahko zadovoljni, saj smo dosegli vse zastavljene cilje. Notranja neskladja v REK EK, ki se nanašajo na izplačilo OD in drugih »socialnih kategorij«, bi lažje usklajevali, če bi bilo več medsebojnega sodelovanja med delovnimi organizacijami in če bi se strokovne službena nivoju SOZD bolj u-kvarjale s tem. Neenotnost vodi v notranje slabo vzdušje, posebno pri izplačilu OD, kar-se je odražalo tudi v naši DO. Namreč za enako delo in pogo- je dela naj bo kjerkoli v REK tudi enako plačilo. O burnem 1983. letu lahko rečemo, da smo zadovoljni, posebno z vidika ustvarjanja tistega dela dohodka, ki omogoča nadaljnji razvoj DO IMD v taki meri kot smo si ga dolgo ročno začrtali. Mihael Eržen Ocena gespodarjenja v letu 1983 V teh dneh računovodski sektorji intenzivno delajo v pripravah za izdelavo zaključnih računov. Istočasno izdelujemo tudi prve ocene poslovnih rezultatov. Ocene se spreminjajo skoraj vsak dan, saj še vedno ni zaključen celotni prihodek in še ni točno obračunana amortizacija, ki zelo vpliva na poslovni rezultat. S precejšnjo verjetnostjo lahko trdimo, da bo delovna organizacija ZPT zaključila z izgubo- v višini med 800 in 920 milijoni din. Nadalje bo delovna organizacija TET zaključila z izgubo v višini med 40 in 130 miUjoni din. Delovna organizacija Rudnik Kanižarica bo poslovala brez izgube, vendar ne bo oblikovala vseh skladov, kar pomeni, da bo poslovala z motnjami. Enako velja za delovni organizaciji Rudnik Laško in Rudnik Senovo. Le delovni organizaciji RGD in IMD bosta zaključili poslovanje uspešno, čeprav delovna organizacija RGD ne bo oblikovala v celoti planiranih skladov. Od planiranega celotnega prihodka REK-a v višini 7 milijard 520 milijonov din bo po sedanjih podatkih dosežen prihodek med 6 milijardami 800 milijonov din do 6 milijard 940 milijonov din. Nejasnost okrog prihodka izhaja iz tega, da še ni zaključena plačana realizacija, niti obračunan oziroma razdeljen skupni prihodek od proizvodnje in prodaje električne energije. Po trenutnih ocenah bo skupni prihodek od prodaje električne energije pokrival le med 79 in 84 °/o Pred odhodom v jamo Premogovnika Trbovlje. Foto: Trbovlje DEJALI SO Iz novoletne poslanice predsedstva SFRJ Za nami je leto velikih naporov za uresničitev gospodarske stabilizacije. V tem letu smo dosegli pomembne rezultate na nekaterih področjih gospodarjenja navzlic neugodnim mednarodnim gospodarskim in političnim okoliščinam in motnjam v domačih gospodarskih tokovih. Povečali smo izvoz, zmanjšali zunanjetrgovinski primanjkljaj in poravnali iinančne obveznosti do tujine ter pospešili razvoj kmetijstva in turizma. Začeli smo bolj izkoriščati domače surovinske^, in energetske vire in opiramo se na lastne znanstveno-raziskovalne dosežke. Uspešneje se organiziramo, hitreje se dogovarjamo in sklepe enotneje spreminjamo v dejanja. Odločneje odpravljamo vse, kar zavira razvoj socialističnega samoupravljanja. Krepimo zavest o nujnosti smotrnejšega poslovanja in varčevanja. To To smo dosegli po zaslugi požrtvovalnosti vseh delovnih ljudi, še posebej delavskega razreda, in dejstva, da je zavestno prevzel največji delež bremena boja za odpravo gospodarskih in drugih težav. Hkrati pa so se zaostrili nekateri problemi, tako da so naše gospodarske razmere še vedno zapletene in težavne. Rast industrijske proizvodnje je počasnejša, povečala se je inflacija, okrepila se je nelikvidnost, življenjska raven se še naprej znižuje, problemi zaposlovanja in preskrbe z energijo pa so se zaostrili. Počasnost, nedoslednost, ponekod pa tudi odpor proti izvajanju dogovorjene politike so poleg objektivnih težav neugodno vplivali na raz mere tako da nismo mogli še uspešneje izvajati politike gospodarske stabilizacije. V leto 1984 vstopamo s številnimi gospodarskimi problemi, hkrati pa smo boli pripravljeni na napore, ki nas čakajo pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, s katerim smo celovito in realno ocenili razmere, ugotovili vzroke nakopičenih težav in določil poti in metode za odpravo teh težav. Pri vsem tem se zmoremo in moramo opirati na lastne sile. Samo s .vrizadevnejšim in kakovostnejšim delom lahko uspešno dosežemo gospodarsko stabilizacijo. > ovrednotene bilance, ki pa je po dogovoru korigirana pri posameznih elementih. Istočasno s pripravami na zaključni račun in ocenjevanjem poslovanja pa že tečejo aktivnosti v zvezi s pokrivanjem predvidene izgube in zagotavljanjem minimalnih potrebnih skladov skupne porabe. Do 25. januarja 1984 mora biti dokončno prerazporejen skupni prihodek in s tem tudi razrešen glavni del pokrivanja izgube. Znana sta le dva možna vira. Šele po 15. januarju bo znano, če bodo viri zadostovali za pokrivanje izgube. Po. dogovoru v našem REK kot tudi v elektrogospodarstvu so finančni delavci v svojih sredinah dali iniciativo za potrebne odločitve v zvezi z oblikovanjem skladov skupne porabe, za solidarno prerazporeditev ter za racionalno porabo po prednostnem vrstnem redu, kot je dogovorjeno po 78. členu samoupravnega sporazuma o delitvi CD in OD. Janko Koritnik NAČRT PROIVODNJE PREMOGA V DO ZPT ZA LETO 1984 Zasavski premogovniki Trbovlje so po načrtu izkoriščanja premoga za leto 1984 planiraili proizvodnjo 1,500.000 ton, in sicer 1,345.000 ton iz jam in 155.000 ton s površinskega kopa Lakonca. Od celokupne proizvodnje bo 655.000 ton komercialnega premoga in 845.000 ton kotlovnega premoga. Planirano proizvodnjo bodo dosegli v 265 rednih delovnih dneh in 20 proistih sobotah. Pri tem bodo morebitne izpade proizvodnje iz jam zaradi otežkočenih pogojev odkopavanja pokrivali z odkopom premoga na povr-iiniskih kopih Blate, Ojstro, Retje in Kotredež I. in.H. Proizvodnja premoga bo po posameznih tozdih, po količini in kvaliteti znašala kot je razvidno Iz tabelel. TOZD Pr. Hraistnik+RŠC Pr. Ojstro Pr. Trb. + RSC Pr. Kotredež RSC ZPT: Lakonca ZPT + Lalkonca: Planirajna proizvodnja za leto 1984 jd jiižja za 10.000 ton napram letu 1983 in za 42.00d ton nižja kot je bila planirana po srednjeročnem planu 1981-1985. TOZD Premogovnik Hrastnik ima nižjo proizvodnjo za 70.000 ton, TOZD Premogovnik Ojstro za 27.000 ton, TOZD Premogovnik Trbovlje in Ko= tredež pa po srednj eročnent planu. Vzrok za nižjo proizvodnjo v TOZD Premogovnik Hrastnik in Ojlsitro je sanacijsko odkopalvanje v vzhodnem TOZD Klaisič. ton GJ Tabela 1 G J/tono 275.000 3,515.208 12,78 200.000 2,575.057 12,87 575.000 5,378.960 9,35 270.000 2,745.704 10,17 25.000 326.981 13,08 1,345.000 14,541.910 10,81 155.000 1,550.000 10,00 1,500.000 16,091.910 10,73 Talnem skladu jame Hrastnik in Terezija II polju k. 160 v jami Ojstro. Planirano proizvodnjo bomo doisegli na širokočelnih odkopih, podprtih s trenjlskimi stojkami in stropnicami, drsnim hidravličnim podporjem (DPH) Salz-gitter, samohodnim hidravličnim podporjem (SHP) Marrel-Hydro in SHP Klockner — Becorit. Stopnje 'mehanlziranosti širokočelnih odkopov v 0/0 Po posameznih tozdih in v DO—ZPT pa Bo podane v tabeli 2. Tabela 2 Marrel-H. Hr+RŠC — Ojstro — Trb.+RSC 69 Kotredež 35 RSC _ ZPT 36 Salzgitter Ki. Becorit Skupaj 33 9 58 100 18 66 16 100 — 31 — 100 65 — — 100 100 — — 100 24 25 15 100 Iz tabele vidimo, da znaša proizvodnja z mehaniziranih čel komaj 40 0/0, čeprav je bila planirana po srednjeročnem planu od 60—70 0/0. Vzrok je v pomanjkanju dinarlsikih in deviznih sredistev ter težav pri u-vozu podpx>rja in odkopnih strojev. Za TOZD Premogovnik Hrastnik je podpisana pogodba za odkopni stroj Eickhoff ESA 60—L, ki naj bi prispel v prvi polovici leta 1984. Na če- lih, kjer podpiramo s trenjski-mi stojkami in stropnicami Salz-gitter podporja in delno tudi ŠHP Marrell-Hydro pridobivamo premog z razstreljevanjem in ročnim oziroma ? nakladnjem s stranskosipnimi nakladalci firme Salzgitter Posledica nizke stopnje me-hanizirancuslti širokočelnih odkopov so tudi planirane storitve, ki so podane v tabeli 3. TOZD Hr.+RSC Ojstro Trb.+RSC Kotred. ZPT: Tabela 3 Storitve ton/delavnik odkopna jamska III. rudniška II 1984 1983 1984 1983 1984 1983 15,3 16,0 3,3 3,4 2,75 2,55 11.0 13,0 3,6 3,5 2,66 2,60 15.0 14,5 4,4^ 3,7 3,30 2,78 9,3 9,0 2,5" 2,2 1,67 1,49 13.0 13,7 3,5 3,3 2,63 2,48 Iz tabele vidimo, da so storitve za leto 1984 v rahlem porastu z izjemo prj TOZD Premogovnik Hralstnik in Ojstro, kjer so odkopne storitve nekoliko manjše. To pa iz razloga, ker bodo sanacijsko odkopavali v vzhodnem Talnem skladu v jami Hrastnik in v Terezija II. polju k. 160 v jami Ojstro. Zato so predvidene doisti nižje odkopne storitve. Za nadaljnji porast storitev in proizvodnje bo nujno potrebno povečati proizvodnjo 2 mehaniziranim odkopavanjem Sedanja oprema (SHP in odkopni stroji ter ostalo) za mehanizirano pridobivanje premoga na širokočelnih deloviščih ie že prestara in iztrošena (iz leta 1973 in naprej, le SHP Becorit in Eickhoff ESA 60—L sta iz zadnjih let) in ne zagotavlja več potrebne obratovalne sigurnosti. Vzdrževanje tako iztrošene opreme je tudi drago. Jože Herman ELEKTROENERGETSKA BILANCA ZA LETO 1984 PROIZVODNI NAČRT ZA LETO 1984 ZA DO TET Predlog elektroenergetske bilance za leto 1984 je pripravljen na podlagi osnutka, ki je bil izdelan v juniju 1983 in na podlagi dopolnil, ki smo jih prejeli do konca septembra V primerjavi z osnutkom predlog elektroenergetske bi lance za leto 1984 upošteva rer alnejši trend porasta porabe e-lektrične energije tako pri ne posrednih odjemalcih kot pri distribuciji. Predlog upošteva kriterije za sestavo EEB jugoslovanskega e-lektrogospodartsitva, kakor tudi priporočila in sugestije, kijih je dala Skupščina ISE in RKE ob priliki sprejemanja EEB za leto 1983. Elektroenergetski sistem Slovenije bo v letu 1984 razpolagal predvidoma z naslednjimi instaliranimi močmi: HE TE (premog) TE (plinisko-pame) NE SKUPAJ: 623 MW 889 MW 171 MW 316 MW 1.999 MW V primerjavi z elektrogo-, spodansko bilanco za leto 1983 celotne potrebe Slovenije pr kazujejo le 3,3 0/° porast porabe električne energije. Zaradi utečenega obratovanja NE Krško, je njena proizvodnja v EEB za leto 1984 za 16 0/<> večja kot v EEB za leto 1983. Ker pa je splošni porast od j -ma električne energije v letu 1984 zelo majhen, je planirana proizvodn ja v TE enaka ali nižja kot v letu 1983. Povečanje proizvodnje v NČ šega remonta in manjšega šte-Krško je nastala zaradi kraj-vila zaustavitev v letu 1984 V TO Ljubljana pa je predvideno povečanje proizvodnje za 30 GWh zaradi obratovanja novega bloka 3 (50 MW) v juniju 1984. NEPOSREDNI ODJEMALCI predvidevajo v letu 1984 za 44 GWh, ali 1,8 0/0 višjo porabo kot so jo planirali v letu 1983. Naj-1 večje povečanje predvidevata TD Ruše — 3,9 0/° in Železarna Ravne — 3,4 0/o, medtem ko jd predvideni pora,st odjema v Železarni Jesenice 2,1 0/0 In Železarni Store 1,6 0/0. TGA Kidričevo pa v letu 1984 ne predvideva porasta odjema električne energije. Porast v TD Ruše in' Železarni Ravne je nekoliko visok ,saj nobeden od neposrednih odjemalcev v letu 1984 ne predvideva obratovanja novih elektro peči. DISTRIBUCIJA predvideva V letu 1984 za 24 GWh višji odjem kot v bilanci za leto 1983. Ta plan je dokaj realen, saj je bH v prvih devetih mesecih 1983 odjem za 3,2 0/° nižji od plana in tako pomeni praktično enak plan povečanja porabe za cca 3 0/° v primerjavi z dejansko porabo v letu 1983. PROIZVODNJA TERMOELEKTRARN je v letu 1984 planirala v skladu s kriteriji za planiranje proizvodnje TE in z ozirom na razpoložljive količine goriva, predvsem premoga in tekočega goriva. Večje spremembe v proizvodnji TE smo že omenili (NEK, TEŠ, TOL). K temu pa je potrebno dodati pojasnilo, da sta v zimskih mesecih močneje angažirani TOL in TET zaradi akutnega pomanjka- nja transformacije 400/110 kV oziroma 2,20/110 kV na področju Gorenjske, Ljubljane in Dolenjske. Omenimo naj, da je možna dodatna proizvodnja, zlasti TE Šoštanj, vendar pa za povečano električnoi proizvodnjo ni zagotovljena dobava premoga niti iz RLV niti iz drugih republik. Poleg tega pa že sedaj obstajajo transportne omejitve zaradi pomanjkanja ustreznih vagonov. ELEKTROENERGETSKA BILANCA ZA LETO 1984 PROIZVODNJA TERMOELEKTRARNE (prag) Trbovlje 4 plin Trbovlje skupaj >—1 i—l ►—I l 7 5 0 0 55 50 50 50 0 0 0 0 ▻ HH ►—i > n x co 05 X X 00000000 25 0 30 55 55 50 55 40 55 545 000000000 M CO CO 100,0 100,0 0,0 62 55 50 50 0 30 55 55 50 55 45 63 570 100,0 POTREBNE KOLIČINE GORIVA ZA PLANIRANO PROIZVO DNJO V TET Potrebe premoga v 000_______ Tekoče Proizvodnja Poraba Toplotnza proizza ostali , . gorivo GWh Ks/KWh KJ/Ks el. enerjpotrebe skuPaJ v 000 t Trbovlje 1-3 25 3.360 8823 84 4 545 1.380 752 0 836 3 plin 0 0.400 -41868 0 PLAN DOBAVE, PORABE IN ZALOG GORIVA PRI TET v 1000 t PREMOG 31.12. 83 dobava poraba Zaloge konec mes. ^ H ti v -« H ® „titi^>>>>nxxx “ 70 65 35 50 75 70 70 75 70 75 70 75 800 100 86 69 89 0 41 76 76 69 76 72 103 837 106 76 55 21 2 77 106 100 99 100 99 97 69 Peter Jamnik MMMMMMiaM Proizvodni načrt RUDNIKA KANIŽARICA V LETU 1984 Z ozirom na razmere v jami in potrebe po premogu se je kolektiv rudnika odločil za proizvodnjo 120.000 ton premoga, od tega 110.000 ton v rednem delu in 10.000 ton ob dela prostih dneh. Po posameznih mesecih je pred- videna naslednja proizvodnja: Januar 10.350 ton Februar 10.600 ton Marec 10.500 ton April 9.500 ton Maj 9.500 ton Junij 9.500 ton Julij 8.700 ton Avgust 9.550 ton September 9.950 ton Oktober 11.150 ton November 9.500 ton December 10.750 ton Pri izvajanju planskih nalog predvidevamo sledečo storilnost: Odkopna 7,80 ton/dnino Priprava v premogu (strojno) Priprava v premogu 5,45 ton/dnino fročna) 3,26 ton/dnino Jamska 2,15 ton/dnino Rudniška 1,30 ton/dnino Premog bomo odkopavali v tretjem in četrtem premoškem sloju v polju Kadunja. Odkopavanje tretjega premoškega sloja se bo vršilo s širokočelno od-kopno metodo in klasičnim podporjem. Pridobivanje bo podkopno. Na tem delovišču pričakujemo težave predvsem zaradi sorazmerno strme lege sloja, sicer pa je kvaliteta tega premoga dobra. Iz tega sloja predvidevamo proizvodnjo 20.000 ton premoga. Četrti premoški sloj bomo prav tako odkopavali s širokočelno od-kopno metodo in klasičnim podporjem. Pridobivanje premoga bo podkopno, deloma pa tudi nadkop-no. Predvidevamo, da bodo pri odkopavanju precejšnje težave zaradi jalovih vložkov različne debeline, ki se pojavljajo v tem obdobju. Zaradi tega bo tudi kvaliteta premoga nekoliko slabša. Pripravljalna dela za proizvodnjo v letu 1984 so v glavnem opravljena. Predvidevamo pa intenzivno delo pri odpiranju premoga v Južnem polju, kjer bo potrebno opraviti sorazmerno veilko priprav pred pričetkom odkopavanja. Investicijska dela se bodo izvajala še naprej v Južnem polju v kolikor bodo to dopuščale hidrološke razmere. Predhodno bo potrebno opraviti raziskave in izvesti sanacijo vo-donosne prelomnice, ki poteka preko tega polja. Sprič neugodnih montan-geolo-ških razmer v Južnem polju bo potrebno pričeti s pripravami (projekti, programi itd.) v zvezi z odpiranjem in raziskavami Severnega polja. Intenzivno bo potrebno izvajati tudi raziskovalno vrtanje tako v jami kot na površini s ciljem kontinuitete odkopavanja, prekategorizacije in odkrivanja novih zalog pre' moga. Za normalno izvajanje planiranih del je potreben stalež 496 ljudi na rudniku. Spričo slabših odkopnih pogojev napram letu 1983 in večji oddaljenosti delovišč od ustja izvoznega vpadnika bo potrebna maksimalna prizadevnost zaposlenih za realizacijo zastavljenih planskih nalg. 13. V. PROIZVODNI NAČRT ZA LETO 1984 V DO IMD V Delovni organizaciji IME bo proizvodni načrt za leto 1984 temeljil na fizičnem ob: segu proizvodnje preteklih let in možnostih novih vključevanj v delitev dela na osnovi dograjevanja organizacijske strukture in spoteobnoeti le-te. V DO IMD, ki opravlja storitve in izdeluje investicijsko o-premo na področju stroj ništvk in elektro del, je že vrsto let značilno prilagajanje tržišču na krajši rok, kar onemogoča planiranje fizičnega obsega proizvodnje na daljši rok in s tem v zvezi nesigumost v zasedanju prostih kapacitet. Zlasti na področju storitvene dejavnosti bomo zaradi specifičnosti še nadalje dograjevali obseg proizvodnje, ker tak pristop zahteva proizvodnja premoga, na katero se v glavnem nanašajo storitve. Tulkaj ni mogoče predvidevati pbsega proizvodnje na daljši rok, vendar izkušnje kažejo da se sproti ustvarja kontinuiteta zasedenosti, v kolikor med letom storitev ne pričnemo izvajati zaradi različnih razlogov izven naše DO. Tako ne moremo pri storitveni dejavnosti planirati točnega programa dela, kar postavlja tozde večkrat v dvome o pravilnosti predvidevanja, in uresničevanja tega programa dela. Drugače pa planiramo na področju izdelovanja investicijske opreme in serijske proizvodnje za potrebe SOZD REK in izven njega. V DO ugotavljamo, da je nujno potrebno v bodoče popestriti naš program dela in se močneje povezovati na o-snovi širše družbene delitve dela, s podobno dejavnostjo id dolgoročnim oziroma trajnim povezovanjem zlasti s tistimi, ki imajo raziskano tržišče In u-smerjeno proizvodnjo, saj je DO IMD kadrovsko in številčno prešibka, da bi v večjem obsegu sama raziskovala trg. Glede finančnega načrta so še vedno neznane nekatere o-snove za izračun potrebnih sredstev za sklade in obveznosti iz dohodka. Opažamo da se pri določanju izhodišč za planiranje na Osnovi družbenega dogovora In Samoupravnih sporazumov stanje glede roka izdelave podatkov jz leta v leto bolj zavlačuje, kar " onemogoča pravočasno izdelovanje planov. Iz omenjene problematike lahko na kratko zaključimo, da je plan za leto 1984 postavljen tako kot v preteklosti iz dveh delov, to je znanega dela irf pričakovanega oziroma predvidenega. Znan fizični obseg proizvodnje obsega trajne storitvene dejavnosti na p=novj spo- razumov z naročniki v SOZD in izven nje, pogodbena dela individualne opreme in lastni program dela. Pričakujemo, da se bodo nekatere storitve odvijale kontinuirano kot v preteklosti, ter da bomo na tem področju dosegli predvideni obseg. Znotraj delovne organizacije ugotavljamo, da je lažje določiti fizični obseg proizvodnje, in ga tudi realizirati na področju strojništva, veliko teže pa pridobivati dela na področju elektro del. Zato predvidevamo večjo angažiranost kadra v letu 1984 pri raziskovanju tegat trga. V letu 1984 pričakujemo večje organizacijske spremembe v SOZD tudi na ptidročju elektro-strojne dejavnosti, ki naj bi doprinesla k boljši organizaciji dela, dolgoročni razvoj in večjo socialno varnost delavcev. Vendar bi tudi v tem slučaju morali izvajati plan kot smo si ga začrtali združeni v katerikoli a-sociaciji. Mihael ERŽEN Petek popravila GENERATORJA PLINSKE TURBINE V TE TRBOVLJE Odgovornost za požar na generatorju plinske turbine 2 v TET je strokovno dokazana in predložena dobavitelju Westing-house-u jz ZDA. Potek dogodkov od požara do pričetka popravila je opisan v že objavljenih sestavkih tega glajsiia. Nenavadno dolgo zavlačevanje dobavitelja za povračilo škode' skuša TET skupaj z Elektrogospodarstvom Slovenije čimbolj slkrajšati. Prizadevanja v tej smeri so se razširila dc zveznih vlad SFRJ in ZDA. TET bo siklenila pogodbo z Elektroinštitutom Milan Vidmar o analizi električnih in mehan- skih lastnosti odklopnikov 110 KV s posebnim ozirom na varnost obratovanja in. spremembo namembnosti celotnega postroja ki bo finansirana po dogovoru z Zavarovalnico iz sredstev, k?* se oblikujejo iz zavarovalnih/ premij. Med Elektrogospodarstvom Slovenije in Republiškim komitejem za energetiko so potekale koncem leta 1982 in v začetku 1983 na predlog dekana pravne fakultete za mednarodno pravo ig Zagreba, priprave za vključitev Zveznega izvršnega sveta SFRJ preko jugoslovansko — ameriškega gospodarskega sveta, da bi Westing-house poravnal povzročene škodo. Dokumentacija o odgovorno sti We3t i n g hous e ^a je bila posredovana 9. 2. 1983 načelniku jugoslovanske delegacije v jugoslovansko - ameriškem gospodarskem svetu, podpredsedniku ZIS SFRJ in načelniku ameriško - jugoslovanskega gospodarskega sveta, podsekretarju v rmmjsitrStvu za zunanje zadeve Zvezne vlade ZDA za posredovanje, da bi se pravično razrešili vsi problemi za dokončno usposobitev plinskega agregata 2 med Westighousem in investitorjem. United States Department of State 1e dne 13. 5. 1983 v dopisu, ki je bil posredovan preko ameriške ambasade v Beogradu, izrazili trdno prepričanje, da je potreben sporazum med Westinghoulseom in inve-stiltorjem, ki bo zavaroval ne le interese Westinghousea, temveč tudi investitorja. Na podlagi tega je po zaključeni defek-taži poškodovanega turboagre-gata investitor sklenil pogodbo o popravilu s tovarno R. Končar jn Rudis Trbovlje dne 30. 9. 1983 za vsoto 70 milijonov din s terminom do 30. 9. 1985. Za Izpeljavo te pogodbe je Rudis predal tovarni R. Končar avans v iznosu 25 0/o, ki znaša 27,695.000 din dne 27. 12. 1983. Tako je zvezno izvajanje popravila zavarovano. Že pred potrditvijo predložitve avansa, so pričeli s popravilom turbogeneratorja z demontažo statorskega paketa in nripravami pripomočkov za izdelavo novega statorskega zan-kastega dvoplaistnega navit ja. Z dopisom dne 13. 12. 1983 je generalni direktor Združenih elektrogospodarskih podjetij Slovenije napovedali zvezni vladi ZDA Department of State knjigo o odgovornosti za hava-rijo plinskega agregata 2 PPE Trbovlje v obliki zaključnega poročila, da bi dosegli sporazuma med Weisitinghlo(useom In investitorjem TE Trbovlje o dokončni usposobitvi havariranega plinskega agregata 2. Poleg tega dopisa je generalni direktor EGS obvestil tudi ameriško ambasado v Beogradu o izdelavi dokončnega poročila o havariji plinskega agregata 2. Na podlagi teh dopisov je Termoelektrarna Trbovlje dne 16. 12. 1983 obvestila vrhovno uprave Wesitinghou,Se, Export-Import, Banko Združenih držav Amerike in Nuclear Utillity Service o skorajšnji izdelavi zaključnega poročila o havariji plinskega a-gregata 2. Z vsemi temi dopisi je napovedana izdaja zaključne ga poročila v januarju 1984. Sočasno z dopisi, namenjenimi ameriški strani, je generalni d V rektor EGS najavil zaključno poročilo zvezni vladi SFRJ medtem ko je TE Trbovlje obvestila o tem zavarovalno skupnost Triglav, ki zaenkrat financira prvi del popravila: S podatki defektaže popolnoma demontiranega turbogeneratorja plinskega agregata 2 se je strokovna komisija za ugotovitev vzroka havarije id Izpeljavo pravične razrešitve dokončne usposobitve plinskega agregata 2 dne 1. 12. 183 leta lotila izpeljave svojega zaključnega poročilao odgovornosti za havarijo. Drago Nučič Program raziskav za leto 1984 Na osnovi potrjenih srednjeročnih programov raziskav in na osnovi rezultatov dosedanjih raziskovalnih del ter programa proizvodnje za naslednje srednjeročno obdobje na posameznih območjih je pripravila DS TSO program raziskav za leto 1984. Program zajema raziskave na območju DO ZPT, RRP Laško, RRP Senovo in RRP Kanižarica. Predvideva tudi raziskave na območju o-puščenih premogovnikov Globoko, Krmelj in Ilirska Bistrica, to je za premogovnike, kjer bi bilo na osnovi izdelanih študij upravičeno ponovno odpiranje, če bi bile z raziskovalnimi vrtinami potrjene zaloge premoga, ki naj bi še ostale neod-kopane, kakor tudi kvaliteta tega premoga. Program raziskav je bil predložen in obrazložen na 1. seji strokovnega kolegija direktorjev SOZD REK EK dne 10. januarja, in tudi sprejet. Program je dokaj obširen ker s tem obsegom raziskovalnih del hočemo vsaj delno nadomestiti raziskovalna dela, ki so bila opuščena v obdobju, ko premog ni bil interesanten kot energetski vir in zato tudi ni bilo na razpolago sredstev za raziskovalna dela. Za izvedbo programa raziskovalnih del bi koristili sredstva, ki se zbirajo pri Raziskovalni skupnosti Slovenije — enoti za odkrivanje in raziskovanje surovin splošnega pomena in iz sredstev, ki se namensko zbirajo iz prodajne cene tekočih goriv (naftni dinar) ter delno iz lastnih sredstev za raziskave, predvsem za izdelavo raznih študij. Za posamezna območja so predvidena naslednja raziskovalna dela: DO Zasavski premogovniki Na območju Dola bodo nadaljevali izkop raziskovalnb-odpiralnega hodnika proti meji ž rudnikom Laško. Predvideno je, da iz tega hodnika zavrtajo 4 šope raziskovalnih vrtin za ugotovitev lege premogovega sloja. V jami Hrastnik je predvidena raziskava vzhodnega predela z razi- skovalnim hodnikom na koti 140 in izdelava raziskovalno-drenažnega hodnika proti vzhodu na K. 48 v dolžini 370 m. Za raziskavo kotnega polja je predvidenih 8 raziskovalnih vrtin iz K. 140 in za raziskave iz nivoja VIL obzora in K. 48—20 raziskovalnih vrtin, ki naj bi bile tudi drenažne. V jami Ojstro je vrtina, ki je bila pred 20 leti zavrtana iz 4. obzora končala v črni krovnini, zato je sedaj za detajlnejšo raziskavo predvidena izdelava raziskovalnega hodnika na K. 120 in nato dve raziskovalni vrtini poševno navzdol. Na območju Trbovelj, kjer so bile dosedanje raziskave najuspešnejše, bodo nadaljevali raziskovalno vrtanje s površine na lokaciji zahodnega dela Frančiška polja — 13 vrtin, predvsem pa jamsko raziskovalno vrtanje — 35 vrtin za raziskavo AB in Frančiška polja. V jami Kotredež bodo nadaljevali raziskave zahodnega dela z izdelavo raziskovalno odpiralnega hodnika po dolomitu na nivoju 6. obzora, nakar bo sledila jamska raziskovalna vrtina. S površine je predvidena raziskovalna vrtina na lokaciji Vine, ki naj ugotovi dno kadunje. Za ugotavljanje zalog in kvalitete kotlovnega premoga v orleški vijugi je predvidenih 6 vrtin s površine. Na območju Zagorje —- Moravče so predvidene 3 vrtine s površine za ugotavljanje spodnjega sloja ki-sovške glavne kadunje, v jami Loke pa 4 jamske vrtine za raziskavo loške stranske kadunje. Skupno je predvidenih na območjih DO ZPT 1310 m raziskovalnih hodnikov, 4.960 raziskovalnih vrtin s površine in 11.170 m jamskih raziskovalnih vrtin. DO RRP Laško V tem premogovniku bodo že tretje leto izvajali raziskovalno-odpiralna dela v Barbara polju na novem medobzorju K. 196. Izkop raziskovalnih hodnikov bodo nadaljevali ob vzporedni gradnji objektov, ki so potrebni za prezračevanje in o skrbo z energijo. Iz nivoja glavnega rova bodo zavrtali 8 jamskih raziskovalnih vrtin za ugotavljanje razsežnosti premogovega sloja med obema obzorjema in na koti 196 — 5 raziskovalnih vrtin. V Skupno je predvidenih 440 m jamskih objektov in 1200 m jamskih raziskovalnih vrtin. DO RRP Kanižarica Tudi v tem premogovniku izvajajo raziskovalna dela že več let predvsem zaradi zagotovitve kontinuitete proizvodnje v naslednjih srednjeročnih obdobjih. Poseben poudarek dajejo jamsko raziskovalnemu vrtanju zaradi raziskave druge plošče IV. premogovega sloja v polju kadunja in raziskavam jugovzhodnega predela južnega polja iz smerne proge K. 150. Predvidene so tudi vrtine za hidrološke raziskave v južnem polju in za sanacijo vodonosne cone. Z vrtinami s površine so predvidene raziskave južnega polja kadunje in zahodnega roba kadunje. S plitvejšimi raziskovalnimi vrtinami s površine naj bi dokončno raziskali vzhodni rob kadunje, da bi ugotovili možnost odkopavanja tega predela s površinskim kopom. V Južnem polju je predvidena izdelava raziskovalnega hodnika med K. — 128 in K. — 150. Skupno je predvidenih 150 m raziskovalnih hodnikov 2400 m raziskovalnih vrtin s površine in 2850 m jamskih raziskovalnih vrtin, poleg teh pa še 750 m hidrogeoloških vrtin. DO RRP Senovo Na območju obstoječe jame ni predvidenih raziskovalnih del, dokler ne bo končano jamsko raziskovalno vrtanje v polju Dol. Predvidene so tri vrtine s površine v skupni dolžini 200 m na lokaciji Srebotno. Kot osnova za nadaljnje raziskave v bližnji okolici je predvidena strukturna obdelava obstoječih geoloških podatkov in proučitev mikro-tektonike na območju od Kališovca do Lasišča. Opuščeni premogovniki V severnem predelu opuščenega rudnika lignita Globoko je predvidenih s površine 5 raziskovalnih vrtin, ki so potrebne za nadaljnje projektiranje odpiralnih del, 5 vrtin za prekategorizacijo v B zaloge in 7 vrtin za prekategorizacijo v G- zaloge. Ker bo v I. kvartalu 1984 že izdelan projekt 1. faze jamskih razi-skovalno-odpiralnih del, bodo ta po potrditvi projekta tudi pričeli izvajati po predhodni ureditvi gradbišča. Zaradi ugotovitve detajlnejših geoloških razmer, predvsem pa parametrov' premogovih slojev, je predvideno, da bodo na območju Ilirske Bistrice izvrtah 10 plitvejših raziskovalnih vrtin, na območju Krmelja pa 5 vrtin, da bodo ugotovili tudi kvaliteto talninskega premogovega sloja v polju Majcen. Vse vrtine bodo zastavljene s površine. Kot je iz opisa predvidenih raziskovalnih del razvidno, je program raziskav zelo obsežen, saj predvideva skupno 2,400 m raziskovalnih hodnikov, 12.390 m raziskovalnih vrtin s površine in 15.970 m jamskih raziskovalnih vrtin. Program je resnično zelo obširen, vendar ga je nujno treba uresničiti, če hočemo pridobiti jasnejše podatke o. naših zalogah premoga in s tem tudi podatke, ki nam bodo o-rnogočili čimbolj realno pripravo dolgoročnih programov koriščenja premoga kot naše domače energetske surovine. Verjetno bo nastal problem kako zagotoviti sredstva za izvedbo tako obširnega programa, še bolj pa kje dobiti izvajalca, ki bi imel dovolj sodobnih sredstev dela in odgovarjajoče število izvajalcev, da bi bil program raziskovalnih del v predvidenem roku končan. V A. J. Energetska BILANCA JUGOSLAVIJE ZA' LETO 1984 SPREJETA Zvezni izvršni svet je 29. decembra 1983, po predhodnem posvetovanju s pristojnimi republiškimi in pokraj inskimi or-gani-b sprejel energetsko bilanco ^Jugoslavije za leto 1984. Sprejel je: tudi- ukrepe in dejavnost za urestičevanje energet- ske bilance. Da bi uresničili načrtovano proizvodnjo, predelavo In porabo energije, bo treba v letu 1984 nujno pravočasno zagotoviti sredstva za nakup energetskih surovin, nadomestnih dedov za proizvodnjo premoga, nafte in zemeljskega plina ter električne e-nergije. Premogovniki, naftno in elektrogospodarstvo morajo zagotoviti visoko stopnjo obra-' tovalne pripravljenosti ■ energetskih zmogljivosti, da bi dosegli kar najboljše proizvodne reuzltate. Termoelektrarne bodo morale biti pravočasno o-skrbljene z zadostnimi količinami premoga. Pri tem pa je treba pri vseh vrstah energije sprejeti in izvajati še varčevalne ukrepe. S tem, ko je bila sprejeta energetska bilanca za letošnje leto, pa bo treba z nekaterimi dogovori razrešiti še marsikatero vprašanje, predvsem na področju naftnega gospodarstva. Gledano v celoti, obeta energetska bilanca za leto 1984 boljšo situacijo kot v preteklem letu. Pomanjkanju energije se najbrže ne bomo mogli v celoti izogniti, pač pa se obeta pravočasna in enakomernejša oskrba porabnikov. Premoga bodo jugoslovanski premogovniki v letošnjem letu nakopali 64 milijonov ton na-pram lanskim 58 milijonom ton. Proizvodnja naj bi bila višja torej za 11 0/°. Termoelektrarne bodo dobile pd te količine 48,5 milijona ton, čeravno bi ga potrebovale po njihovih trditvah 51 milijonov ton. Problem je v enakomernem prevzemanju premoga preko vse ga leta. Površinski kopi dajejo v poletnih mesecih največ premoga, termoelektrarne pa običajno takrat obratujejo najmanj S tem pa je povezano tudi pravočasno plačevanje dobavljenega premoga. Električne energije naj bi po bilanci manjkalo 2,2 milijarde kWh. Hkrati s sprejemanjem elektroenergetike bilance, pa so predvideli tudi ukrepe za pospešitev gradnje novih elektrarn večjega obratovanja termoelektrarn na mazut itd. Nafte naj bi uvozih več. Po prvem predlogu so predvideli uvoz 9,6 milijona ton, vendar so kohčino povečali za milijori ton. Pri tem pa je olstalo odprtih še nekaj vprašanj kijih bodo morali naftaši rešiti s samoupravnimi sporazumi, in si- cer o enakomerni in pravočasni oskrbi porabnikov, o uvozu nekaterih derivatov, izvozu nafte itd. Zemeljskega plina naj bi letos uvozili 3 milijarde m3, akcija pa bo tekla v smeri za u-voz še milijarde kubikov. (tl) Nove cene PREMOGA IN TOKA — ZAMRZNITEV CEN Dne 23. decembra 1983 je Zvezni izvršni svet sprejel med drugim tudi odlok o povečanju cen premoga in električne e-nergije, bencina ter kurilnega olja. Odlok o določitvi najvišje ravni cen premoga in električn6 energije je bil sprejet kot začasen ukrep. Spremembe cen sodijo v program procesa u-sklajevanja cen na podlagi stališč iz dolgoročnega programa gol podarske stabilizacije, torej za odpravo nesorazmerij med cenami. To namerava zvezna vlada uresničevati v prvi fazi dolgoročnega programa gospo-dartske stabilizacije do leta 1986. Premog se je podražil za 35 — din za GJ ali povprečno za o-koli 22 0/0. Premog iz premogovnikov našega kombinata se je podražil s 26. decembrom 1983 potem odloku za 14,96 0/0. Z novimi cenami so bili seznanjeni vsi kupci premoga pa tudi člani kolektiva kombinata s posebno okrožnico. Električna energija se je na podlagi omenjenega sklepa podražila do 0,50 din za kilovatno uro, s tem da so obveljala sedanja razmerja v tarifnih postavkah. Hkrati z odobritvijo novih cen nekaterih proizvodov in storitev pa je zvezni izvršni svet sklenil, da bo odlok o naj višjih cenah veljal največ šest mesecev oziroma toliko časa, dokler ne bodo odpravljene motnje na trgu in gibanju cen. Čeravno so se cene premoga in električne energije dvignile za omenjeni odstotek, pa vpra- šanje pokrivanja stroškov in gospodarnejšega poslovanja premogovnikov in elektrogospodarskih organizacij še zdaleč ni rešeno, Da bi lahko normalno poslovali, bi bilo potrebno v danih razmerah priznati višje cene. Zato bo vprašanje pokrivanja izgube kljub izpolnjevanju in preseganju proizvodnih načrtov ostalo še vedno odprto, (tl) Dolgoročni razvoj ENERGETIKE SLOVENIJE DO LETA 2020 Po ekonomski iztreznitvi je postala energetika ena od ključnih segmen-lov gospodarskega razvoja Slovenije in Jugoslavije. Njej je posvečen tudi separat Kraigherjeve komisije, ki * daje globalne smernice razvoja energetike. Prehajamo v fazo kvalitetnega pristopa k dolgoročnemu planiranju, zato sta izvršna odbora ISE in ISNAP-a v oktobru 1983 podprla predlog o izdelavi študije o dolgoročnem razvoju energetike v Sloveniji do leta 2020. V to študijo bi se vključevalo več institucij, katerih strokovno delo bi združeval elektro inštitut Milan Vidmar. Za usmerjanje dela pri izdelavi študije je imenovan projektni svet. Njegova naloga je, da spremlja izdelavo študije, ki bo trajala dve leti in glede na vmesne rezultate daje predlog o spremembi projektne naloge ali preusmeritvah v izdelavi študije. Študija bo zajemala vsa pomembna poglavja, kot so poraba energije razpoložljivi primarni viri, ekonomska analiza sedanjega razvoja, omejitve pri pokrivanju potreb, ocena možnega razvoja, ekonomski položaj energetike v dolgoročni razvojni usmeritvi ter institucionalne oblike povezav. Študija mora podati dovolj jasne odgovore na to, kako bo Slovenija dolgoročno izrabljala lastne vire in kako bo zagotavljala manjkajoči del od celotnih potreb. Istočasno pa naj > da tudi odgovor na vprašanje, kateri ukrepi so potrebni za racionalno uporabo in kako omejitve delujejo na gospodarstvo. Od študije pričakujemo, da bomo na njenih izsledkih gradili srednjeročne in dolgoročne plane izgradnje energetskih objektov, in da bomo na njenih izsledkih zagotavljali določen del energije iz drugih republik. Vsekakor pa bo študija vsebovala enotni interes republike Slovenije po zagotavljanju energije, kar bo olajšalo delo pri odločanju o vlaganju, saj bodo razjasnjene nekatere dileme smeri razvoja. Janko Koritnik Marjan Orožen Čestitke rudarjem ob izpolnitvi piana Dne 27. dec. 1983 se je sestal delavski vet SOZD REK EK na svoje 12. zasedanje v tej mandatni dobi. Na dnevnem redu je bilo kar precej točk, o domala vseh pa je potekala zanimiva in tehtna razprava. Potem ko je o poslovanju sestavljene organizacije v 1. 1983 govoril predsednik poslovodnega odbora kombinata mgr. Srečko Klenovšek, in seznanil navzoče z doseženimi rezultati, ki so bili razmeroma vzpodbudni v proizvodnem, ne pa tudi v finančnem pogledu, je spregovoril Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov. Vsem članom kolektiva kombinata, posebno pa še rudarjem vseh združenih premogovnikov, je čestital k izpolnitvi proizvodnega načrta za 1. 1983 in prosil, da . to čestitko in tople pozdrave posredujejo vsem članom kolektiva. Dejal je, da je bila v jesensko-zimskih mesecih v 1. 1983 precej težka energetska situacija. Ne toliko v Sloveniji, pač pa v drugih delih Jugoslavije. Prav slovenski rudarji in energetiki so s svojim učinkovitim delom pomagali reševati težko energetsko situacijo v drugih republikah in pokrajinah, ko so bili v največji energetski stiski. V nadaljevanju svojega govora pa je Marjan Orožen dejal naslednje: »Veliko lažje in lepše bi bilo, če bi lahko danes ob teh proizvedenih rezultatih pri doseganju planskih obveznosti govorili tudi o tem, da se je v tem smislu in v taki krivulji gibal tudi vaš dohodek, dohodek tega velikega in pomembnega kolektiva. Žal to ni bilo tako in žal tudi najnovejši ukrepi ne predstavljajo v tem smislu in na tej poti nobene rešitve, gledano z aspekta ukrepov, ki jih je sprejel zvezni izvršni svet. Predno sem prišel k vam, sem se pozanimal pri tovarišu Zemljariču, kaj on misli o tej situaciji, potem seveda, ko je bila ta rešitev, s katero se naš izvršni svet ni strinjal, sprejeta v kompetenci ZIS, kakšne razloge je imel, da je sprejel tako rešitev. To mi je neznano, zato tudi težko komentiram. ZIS je sprejel tako rešitev z vsemi odgovornostmi tudi za posledice. V naši republiki delamo na tem in v tej situacija se mora še pospešiti to delo da se položaj rudnikov tako ali drugače dohodkovno uredi. Neurejenost tega vprašanja bi imele posledice, da bi izgube naraščale. Izgube niso samo vaš problem, so problem celotnega slovenskega gospodarstva, problem vseh delavcev v Sloveniji, ki ga je treba tako ali drugače sanirati. V taki situaciji tudi izvršni svet pričakuje od vašega kolektiva, da z dohodkom, ki ga imate, čim bolje gospodarite in ga trošite tako, da bo dalo kar največje učinke. Mi smo od cenovne politike, kar sem že povedal v Velenju, pričakovali nekaj bistveno drugega. Nismo pričakovali, da bo glede cene energije taka odločitev, nismo niti pričakovali, da bo šestmesečna zamrznitev cen. Pričakovali smo nekaj drugega, izpadlo pa je tretje. In kaj sedaj? Vprašanje je, ali se bomo sedaj razjokali nad tem, kar se je zgodilo, ali pa bomo skušali v okviru možnosti napraviti vse, da znatraj z mobilizacijo vseh sil in sredstev poizkusimo zagotoviti, da nam dohodek pri danih cenah, kakršne so, v teh šestih mesecih ne bo padel, da ne bomo imeli še večjih izgub. To velja za vaš kolektiv in to velja za fse ostale slovenske kolektive, posebno pa še za predelovlno industrijo, ki je prišla v bistveno drugačen položaj glede na to, da skozi nove cene veliki del akumulacije odteka v druge panoge, pa tudi v energetiko. Se pravi, da sta potretini dve stvari: aktivnost, ki bi morala potekati v vsaki delovni organizaciji v interesu slehernega kolektiva, da si pridobiva dohodek, po drugi strani bi pa morali v naši družbi narediti vse, kar se da narediti, da v teh petih, šestih mesecih usposobimo samoupravne skupnosti za cene, ki naj kot instrument združenega dela obvladajo situacijo in prevzamejo odgovornost za cenovno situacijo oziroma cenovno politiko potem, ko bo odmrznitev cen. To je tudi edini argument, ki opravičuje ZIS, da je sprejel ta ukrep, ker so analize pokazale, da bi sprostitev cen, kar je tudi v programu dolgoročne stabilizacije nakazano, formiranje cen po tržnem principu pomenilo strašno velik skok cen, ker se niso skupnosti za cene v občinah in republikah postavile v opozicijo zagovarjanja interesov združenega dela. V interesu delavcev pa ni, da imamo divjanje cen, ampak da imamo čim bolj stabilne cene, katere lahko pametno planiramo. V novo leto stopamo po eni strani, kar zadeva slovensko situacijo z zadovoljivimi rezultati v industrijski proizvodnji, v izvozu, produktivnosti, izboljšali smo devizno bilanco, saj že 99 0/0 pokrivamo uvoz z izvozom, v zadnjem mesecu celo nekaj čez 100 0/0. Skratka, mi smo dosegli v proizvodnji več kot smo planirali, in to ne skozi porast cen, temveč tudi skozi produktivnost. To je prav gotovo pozornost, pomembna zlasti, ker smo dosegli te rezultate v pogojih velikega samoodpovedovanja našega delavskega razreda, ko je bil velik pritisk na realni osebni dohodek. Vemo, da je družbeni standard padel 10—12 0/0, vendar moramo tudi reči, da ne v vsaki delovni organizaciji združenega dela enako. Nekje več, nekje manj, nekje pa sploh nič. Nekje pa so realno vrednost osebnega dohodka zadržali. To je bilo odvisno od dohodkovnega položaja in kako imajo speljano notranjo organizacijo. Da je naš standard trpel je v glavnem vzrok v tem, ker ni bil več napajan z zunanjimi krediti ampak obratno. Mi smo 5—6 Ve družbenega proizvoda odvajali za odplačevanje zapadlih kreditov oziroma zapadlih obresti. Danes precej govorimo, da standard pada. Res pada. V bistvu pa gre za usklajeva- nje standarda s produktivnostjo, kajti standard je bil 5 do 10 let nazaj nadevan z zunanjimi krediti, ki pa jih danes ni več in jih je treba vračati. Mi smo na ta način več potrošili, kot pa ustvarjali. Povečati smo morali izvoz, zato da bi odplačevali dolgove. In ta izvoz ni prinašal nobenega prihodka, prinašal je celo izgubo. Druga plat medalje, ki jo moramo videti ob vstopu v novo leto, pa je negativna. Negativna bilanca je v tem smislu in se kaže v tem, da so obveznosti do inozemstva v letu 1984 še velike, da imamo znotraj visoko stopnjo zadolženosti, neplačevanje, nelikvidnost itd. Zadnje čase lahko zasledimo v časopisu razprave zlasti okrog 7. a člena. Včeraj je bila v skupščini sprejeta sprememba zakona, s katero se veljavnost tega zakona odlaga za dobo 7 mesecev. To ne bo povsem enostavno. To moramo razčistiti. Ali bomo izvajali ta 7. a člen ali ne? Razčistiti moramo ali je to sploh pravilen pristop. Zadnjič sem govoril na repubUškem svetu, in tudi včeraj smo se o tem pogovarjali. V sindikatih bomo morali postaviti vprašanje, ali mora res osebni dohodek delavca plačati recimo zato, ker vsa naša administracija, vsa naša SDK, vse inšpekcije, tudi vsa poslovodna struktura v organizacijah združenega dela ni v stanju, da skrbi, da se vsi računi plačujejo. Mi bomo podprli poslovodne organe, da se bodo uprli pojavom neplačevanja računov s tem, da enostavno ne bodo izdobavljali naročenega blaga naročnikom, ki ne plačujejo računov. Narediti moramo red, saj ne živimo v nacionalnem gospodarstvu, ne v komunizmu, kjer lahko rečemo, da bodo eni proizvajali in pošiljali blago, drugi pa smo jemali, ne da bi plačali. Se pravi, da je tendenca nekaterih živeti na račun drugega. Ne gre razumeti stališča sindikata, da napadamo poizkus, da se uvede finančna disciplina. Še več moramo proizvajati, več narediti, da se bo finančna disciplina vrnila v naše organizacije. Le da je vprašanje, po kakšni poti. Vprašanje je tudi ali bomo šli v investicije ali pa bomo vsa sredstva porabili za osebne dohodke. Ali bomo v zdravstvu gradili nove bolnice, ali bodo dobile medicinske sestre le 800.000.— S din plače. Širše območje Trga revolucije v Trbovljah, imenujemo lahko tudi poslovni in trgovski center. To ne gre tako. Moramo izhajati iz tega, da je osnovni smisel vsake proizvodnje pridobivanje prihodka zaradi zavarovanja ljudi. To mora biti v prvem planu. Tisti, ki so tukaj, ki že delajo, potem tisti, ki so na vratih in nimajo posla, ki iščejo zaposlitev. To ni slučaj, ko je danes cela Evropa preokupirana z brezposelnimi. To je hud družbeni problem in s tem problemom se bomo morali tudi mi soočiti. Gre tudi za to, da moramo stremeti tudi za tem, da bodo tisti, ki so zaposleni, tudi dejansko polno zaposleni pri delu, ki ga opravljajo. Že sem rekel, če se bomo po polni zaposlenosti približali evropskemu standardu, se bomo morali približati tudi po osebnih dohodkih. Tam imajo seveda stvari bolj racionalno postavljene. Se pravi, da bodo morali po občinah veliko več napraviti kot danes za to, da se bodo nova delovna mesta odpirala tako v kmetijstvu, obrti, delavnicah pa tudi v novi in obstoječi industriji. To je naša, lahko rečem, domača situacija. Danes so pogoji gospo Urjenja dovolj jasni. Skupščina je sprejela resolu-* cijo in sprejeti so tudi vsi drugi zakoni. Poglejte, kako hitro smo sprejeli dolgoročni program stabilizacije, kako težko, kakšne ogromne so muke, da bi eno od temeljnih postavk tega dolgoročnega programa uresničili oziroma vgradili v letošnji plan. Se pravi, da se lahko troši samo toliko, kolikor imamo. Diskutirali smo štiri mesece in šele sedaj so bili sprejeti neki kompromisni sklepi, ki se bodo med letom še spremenili, ker si bo vsak po svoje razlagal in bo treba še veliko muk, da bomo stvari postavili na pravo mesto. Danes noče nihče odstopiti od svojega. Ta štruktura pravi, mi moramo imeti toliko; če začnemo od potreb države, vključno z oboroženimi silami, potem za nerazvite, itd. Na dveh segmentih reprodukcije se je bila glavna bitka, na skupni porabi in na deviznih sredstvih oziroma kdo bo odločal, kaj so reprodukcijske potrebe delovne organizacije. Ali bo to vsak državni organ, ali naj bo to samo-na nivoju Jugoslavije, ali vsaka asociacija združenega dela v tem enotnem jugoslovanskem prostoru ne glede na teritorialno pripadnost. Sicer se te stvari neka' » razčiščene. Okrog skupne porabe je bil sprejet tak sistem, za katerega smo se tudi v Sloveniji ostro zavzemali. Zavzemali smo se zlasti za to, da postavimo to relativno razmerje, s čimer hočem reči, da ne bomo z resolucijo rekli, da lahko osebni dohodek raste n.pr. za 20 v odnosu na lanski osebni dohodek pa za vse enako, ampak, da bomo rekli, naj osebni dohodek raste v skladu z rastjo dohodka s tem, da je treba zagotoviti določeno zaostajanje. Zaradi akumulacije, ker moramo akumulacijo čuvati Ce ne bomo čuvali akumulacije, bodo jutri mlade mlade generacije rekle, kaj smo sedaj delali in kako smo se obnašali. To je danes v Sloveniji uveljavljeno kot splošno veljavni princip. Kar pa pomeni, da tisti, ki bodo dohodkovno učinkovitejši na bazi večje proizvodnje, boljše produktivnosti, bo lahko formiral tudi večjo maso sredstev za osebne dohodke. Ta osebni dohodek pa se mora deliti po načelih delitve po rezultatih dela. V zvezni skupščini je bilo okrog skupne porabe veliko razprav in je bilo na koncu sprejeto takšno stališče, da tudi ta skupna poraba, se pravi zdravstvo, prosveta, kultura, mora deliti usodo združenega dela, se pravi usodo osebnih dohodkov delavcev v materialni proizvodnji $ tem seveda, da zaostaja za določen odstotek. Naši v republiškem sindikatu bodo izdelali analizo kaj se dogaja z osebnimi dohodki in Foto: B. Klančar skupno porabo v ceni oziroma dohodku. V glavnem je zakonitost takšna, da so osebni dohodki v strukturi cene predstavljali nekje 16°/», potem so šli na 14, 13, 12 in sedaj so že na 11®/». Skratka iz leta v leto imamo zakonitost padanja deleža osebnih dohodkov v strukturi cene. Vprašal sem, kaj se dogaja s skupno porabo. Ali je tam kaj drugače, ali so iste zakonitosti? Tudi skupna poraba deli usodo osebnega dohodka, ker je z njim tudi povezana. Mi dobimo bruto osebni dohodek in od bruto osebnega dohodka odvajamo sredstva za kulturo, prosveto, itd. Se pravi da ni potem problem da rečemo, preveč trošimo za zdravstvo, kulturo, izobraževanje, ampak problem je nekje drugje. Na to moramo počakati odgovor. Mednarodne razsežnosti prav v času prestopa v novo leto niso zavidanja vredne. Ne bom govoril, kaj se dogaja na področju oboroževanja, da so se prekinila pogajanja, in da se vračamo na nek način v hladno vojno, nekateri obetajo ponovno odjugo, kar se vidi iz najnovejše izjave, ameriške in sovjetske, ki pravita, da še ni vse končano, da je še možno neko sožitje itd. To so novoletne izjave, ki se lahko uresničijo, ali pa tudi ne. O tem ne bi govoril, rad pa bi poudaril, še nekaj, kar je za nas, za Jugoslavijo zelo pomembno. Mi smo z našo ekonomsko poli- tiko vse bilance, vsa predvidevanja rasti proizvodnje, družbenega proizvoda, zaposlovanja, zgradili na predpostavki, da bomo kot premostitev za odplačilo naših dolgov dobili 3 milijarde dolarjev. Če dobimo 3 milijarde dolarjev, potem se bodo stvari približno odvijale tako kot je predvideno v resoluciji. Se pravi: realni osebni dohodki gredo na minus 2, kar pomeni, da v nekaterih kolektivih, kjer bodo krepko poprijeli ne bo več minis 2, ampak bo že več, ali celo plus 2. V vseh kolektivih seveda ne bo enako. Druga situacija pa bo seveda, če ne bomo dobili 3 milijard dolarjev. Vzemimo računico in si predstavljajmo, kaj pomeni gospodariti v letu 1984 brez 3 mili j ara dolarjev. To pomeni, da bomo notranjo potrošnjo morali zmanjšati za 3 milijarde dolarjev. Učinek tega bi bil zelo težak, zelo hud, čeprav obstoji tudi taka varianta ekonomske politike. Vsi želimo in pričakujemo, da take variante ekonomske politike ne bi nikoli uveljavili. To ne bi bile samo ekonomske, ampak tudi socialne in politične posledice, kar bi pomenilo, da ne bi mogli uvažati samo repromateriala,- ne bi imelo za posledico samo drastičnega pomanjkanja proizvodnje, ampak bi pomenilo tudi drastično zmanjšanje zaposlenosti, vsaj za določeno obdobje. Pravzaprav se šele začenjamo zavedati v kakšno situacijo ■ so nas pripeljali tisti, ki so se brezglavo zadolževali v inozemstvu, in tudi doma trošili devize seveda v razne infrastrukturne objekte oziroma v investicije, ki jim nič ne dajejo, namesto da bi vlagali v take investicije, ki bi jim dajale nov proizvod, se pravi, da bi ustvarjali novo vrednost, nove zaposlitve in nov dohodek. Sistem, ki je postavljen, je postavljen tako, da motivira tiste, ki bodo dosegli nadpovprečne rezultate. Omogoča jim, da bodo tudi nadpovprečno stimulirani. Vi ste seveda v posebnem položaju. Ta sistem za vas kot sistem, tudi notranje, mora za vas veljati. Se pravi, tista tozd, ki bo pri enakem vlaganju dosegala večje rezultate, bo od tega oziroma delavci tudi več imeli. In obratno, tista tozd, ki bo pri enakem vlaganju imela manjše rezultate, bo normalno morala imeti todi nižji dohodek. Ne bi govoril o dru- gih pogojih in vplivih, ki Se v rudarstvu pojavljajo, vendar v principu bi moralo biti tako. Zaključil bi s tem, da ni samo v vašem interesu, da se ta dohodkovni položaj v rudarstvu v Sloveniji uredi, ker brez njega seveda ne moremo, ampak je interes tudi republike, o čemer obstajajo tudi skupščinski sklepi. Zakaj se pa ne rešuje hitreje? Razlogi so čisto materialne narave, ker enostavno ni akumulacije, da bi se lahko n .pr. iz enega sektorja v v drug del premaknilo v taki meri, da bi ta problem lahko dali za vselej z dnevnega reda. To pa tem bolj, ker izgube v Sloveniji vedno bolj naraščajo, naraščajo hitreje kot raste dohodek. Dohodkovna učinkovitost slovenskega gospodarstva pada. Imamo manj dohodka za tekoče potrebe oziroma za porabo. To je slabo- in to tudi zaostruje vse razprave med tozdi, ki jih imate zlasti v zvezi s tem koliko boste iz osebnega dohodka dajali za prosveto, zdravstvo, kulturo itd., oziroma koliko boste iz dohodka dajali za družbene potrebe. To pa, kar država rabi zase, o tem pa danes še ne moremo kaj več razpravljati. To je z zakoni odrejeno oziroma se realizira preko prometnega davka, ki je danes tudi vprašanje. Linija dolgoročnega programa je, da bi počasi razne prometne davke odpravili, da bi šli bolj na neposredne davke. S tem bi potrošnjo pripeljali do večje kontrole delavcev, kar prihaja do izraza zlasti pri zaključni bilanci, ki predstoji in na katero bi se morali temeljito pripraviti. V tem smislu smo se tudi na predsedstvu republiškega sveta pogovarjali, da bomo pripravili vzpodbudo oziroma napotilo sindikalnim organizacijam, da bi poživeli razpravo na tem področju zlasti s treh vidikov. Prvič, da skozi razpravo o zaključni bilanci ne samo ugotavljamo koliko smo imeli dohodka, ampak da tudi med seboj primerjamo. Vedeti je treba, kdo so na spisku pod povprečjem in zakaj so pod povprečjem. Morda so zunanji vplivi, ali pa so notranji problemi. Drugo je,, da si med seboj primerjamo delitev glede na vloženo delo in na vložena sredstva. Tretje pa je v tem, da ho treba vztrajati, da z zaključno bilanco pridemo s pred- logi, kaj z zgubaši, kaj z izgubami, kako izpeljati do kraja, da bo plačana realizacija. Končno je tudi naloga kaj napraviti, da ne bo tako veliko število kolektivov, ki celo za osebne dohodke prihajajo po denar v banke in plačujejo za ra sredstva tako velike obresti. Preveliko je število delovnih organizacij v Sloveniji, ki ne premorejo niti toliko lastnega dohodka oziroma svojega poslovnega sklada, da bi lahko te osebne dohodke izplačevali iz svojih sredstev, ampak so odvisni od bank. Že nekajkrat sem dejal, da se ne bi smeli demobilizirati, niti sejati iluzije, da bo drugo leto vse drugače. Delati bo treba tako kot letos in še bolje. Nekateri nam govorijo, da v sindikatu govorimo samo kako bo treba delati. Ne vem sicer kako si ustvariti boljše pogoje življenja, če ne z delom. To je osnovno vprašanje in osnovni odgovor, ki ga lahko da sleherni delavec. Glede dela samega, pa tole: Potrebno ga je organizirati tako, da bomo čim bolj izkoristili delovni čas in čim več ustvarili z izkoristkom strojev in naprav, ki jih imamo na razpolago. In končno še glede cen. Cene so, kar smo že večkrat govorili, obvladovanje materialnih oziroma proizvodnih stroškov. Dokler ne boste delavci dobili v roke in pričeli izvajati kontrole med materialnimi in proizvodnimi stroški, toliko časa bomo težko govorili o obvladovanju cen. Kot delavski razred se moramo spoprijeti s tem. Danes nihče ne misli na to, kako bi kakšno stvar pocenil, ampak le kako bi podražil Efekti v družbi so potem takšni, kakršni so, in sploh ne morejo biti ' drugačni. Nekje se morejo cene začeti ustavljati. Ustavljajo se lahko v vsaki tozd, pa čeprav v začetku po malem, po parah, dinarjih, starem tisočaku itd. Če bi se tako lotili stvari, bi se verjetno kaj kmalu poznalo tudi na trgu. Glede sindikatov bi rekel naslednje. V našem sistemu ima sindikat posebne naloge, predvsem bi moral voditi račune o tem, kakšen družbenoekonomski položaj človeka, delavca, nastaja ob sprejemu takšnih ali drugačnih ukrepov, zakonov, itd. Sindikat se mora opredeliti, se pravi dati svoje mnenje, če ga seveda ima. Glavno pa je, o čemer se moramo v zvezi sindikatov dogovoriti in o čemer tudi veliko govorimo, in to sistem sistem delitve po rezultatih dela. Priti moramo do skupnih osnov, preko katerih bomo uresničili temeljno načelo socializma, t.j. za enako delo, enak osebni dohodek. Danes imamo velike razlike od kolektiva do kolektiva. To moramo odpraviti in na tem mormao zelo intenzivno delati. Prepričan sem, da bomo v letu 1984 v tem pogledu prišli do teh sporazumov oz. dogovorov, ki bodo potem nekakšno pomagalo, da boste lahko potem, ko boste sprejemali vaše samoupravne akte lahko tudi iste spoštovali. Da končam. Želim, da bi bilo leto 1984 za vaš kombinat, za to pomembno organizacijo, prav tako uspešno, kot je bilo leto 1983. Želim, da bi bili tudi pri delu čim bolj varni, da ne bi bilo teh težav, ki so v tem letu v vaših jamah veli- kokrat nastopile. Na koncu želim, da bi bili tudi vsi skupaj v letu 1984 zadovoljni in želim tudi srečo in zadovoljstvo tudi vašim svojcem, družinam, sodelavcem.« Po končani seji se je predsednik ZSS Marjan Orožen še nekaj časa zadrževal med člani delavskega sveta IcnTGrj orostem razgovoru in rt pomenkoval o tem in onem problemu, ki pesti posameznika in kolektiv kombinata oz. sredine, odkoder izhaja. Sklenjen Je dogovor O URESNIČEVANJU DRUŽBENE USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA V LETU 1984 Izvršni svet SRS, Izvršni sveti skupščin mesta Ljubljane in mesta Maribor ter obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin v Sloveniji, Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva v Sloveniji so tudi letos sklenili dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984. Ta dogovor je bil sprejet, kot prejšnja leta, tudi letos z namenom, da se uresničijo usmeritve za razpo- rejanje dohodka in oblikovanje sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delavcev v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih. Te so bile opredeljene v resoluciji o politiki družbe-no-gospodarskega razvoja Slovenije v letošnjem letu, z njo pa usklajajo svojo aktivnost tudi izvršni sveti vseh slovenskih občin in ostali podpisniki tega dogovora. Podpisniki oziroma udeleženci tega dogovora se bodo zavzemali za to, da bodo delavci samoupravno uresničevali usmeritve tega dogovora tako, da bodo planski akti za letošnje leto določili osnove in razmerja za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v tozdih na podlagi delovnih in poslovnih rezultatov v skladu s planiranim dohodkom. Prizadevali ca si bodo tudi za to, da bodo delavci v tozdih v letošnjem letu povečali sredštva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev šele tedaj, ko bodo po merilih svojih samoupravnih splošnih aktov in kazalcev uspešnosti gospodarjenja u-gotovili, da so dosegli in z dohodkom izkazali boljše delovne in poslovne rezultate. Udeleženci dogovora pa bodo na podlagi usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter določil Zakona o združenem delu vztrajali, da se sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v tozdih ne bodo povečevala na osnovi dohodka, ki je zgolj posledica povečanja cen in prevrednotenja zalog, ne pa tudi doseženih boljših delovnih in poslovnih rezultatov. Povečevala pa se tudi ne bodo, če v samoupravnih splošnih aktih ozd ne bodo določile osnov za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, po katerih bodo spremljali uresničevanja planiranih delovnih in planiranih rezultatov ter odločali o razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke. Dogovor pa vsebuje tudi usmeritve za razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Nadalje vsebuje skupne določbe, usmeritve za razporejanje sredstev za skupno porabo delavcev v tozdih, naloge in obveznosti posameznih udeležencev dogovora ter prehodne in končne določbe. Hkrati s tem dogovorom je bila objavljena tudi metodologija za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem letu in pregled kazalnikov delovnih in poslovnih rezultatov ozd v enakih oziroma sorodnih dejavnostih ter povprečnih reprodukcijskih stopenj, doseženih v preteklih letih v enakih oziroma sorodnih dejavnostih. O konkretnem izvajanju sprejetega Družbenega dogovora za organizacije združenega dela našega kombinata bomo še govorili in pisali, ker je ta dogovor osnova za kon-' iretne rešitve o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke ter sredstev za skupno porabo v letošnjem letu. (tl) Delo skupščine ISE Interesna skupnost elektrogo-spodartstva je mesto, nosilec in organizator usklajevanja interesov proizvajalcev in uporabnikov električne energije. Najrvišji organ samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva je skupščina, v kateri proizvajalci električne e-nergije in njeni uporabniki razrešujejo temeljna vprašanja, ki so povezana z ustvarjanjem pogojev za proizvodnjo potrebne količine električne energije danes in v prihodnje. Pri tem je vloga skupščine v smislu poenotenja različnosti mišljenj do določenih vprašanj, katere ločeno obravnavata tako zbor proizvajalcev kot zbor u-porabnikov izredno pomembna, ,-aj le usklajenost delovanja in poenotenje dajeta ustrezne rezultate. Pri tem sigurno ni zanemarljiva vloga izvršnega odbora interesne skupnosti elek-trogcispodartitva, ki razrešuj e tudi določene tekoče zadeve, brez katerih si ni mogoče zamisliti realizacije temeljnih nalog. Enako velja tudi za po-. lovni odbor. Ena temeljnih nalog, ki jo obravnava skupščina ISE je e-nergettska bilanca. Za leto 1984 načrtujejo po energetski bilanci porabo 8,7 mlrd električne e-nergije in 7,0 mio ton premoga v SR Sloveniji, pri tem predvidevajo proizvodnjo v SR Sloveniji v nekoliko manjšem obsegu od porabe in bodo manjkajoče količine električne e-nergije in premoga pridobili iz drugih repubbk. Za leto 1984 predvidevajo 8,30/0 porast porabe energije glede na oceno porabe za leto 1983. Pri tem se od leta 1977 dalje v strukturi porabe znižuje delež porabe tekočih goriv (od 58 % v letu 1977 na 38,1 % v letu 1983) in zvišuje delež trdih in plinastih goriv. Tudi v letu 1984 naj bi se poraba trdih goriv povečala za 7,5 % in električne energije za 3,1 % Ovrednotenje elektroenergetske bilance je povezano s predhodno navedeno nalogo in se vsled zahtevnosti z vrednotenjem ukvarja z njo posebna delovna skupina. Z vrednotenjem se določi planirana cena električne energije, ki pa praktično nikoli ni realizirana saj cene električne energije oblikujejo oziroma potrjuje izvršni svet ali skupnost za cene. Nepravočasno in v nezadostni meri (glede na planirano) povišane cene električne energije se izkazujejo v nerealizirani ovrednoteni elektroenergetski bilanci in seveda v poslovnih rezultatih oziroma poslovanju z izgubo. Poslovanje je prisqtno v elektrogospodarstvu in premogovništvu že nekaj let. Zato na skupščini med drugim sprejemamo tudi ukrepe oziroma program ukrepov za zmanjšanje izgube, ki pa poleg lastnih ukrepov OZD elek-trogospodarlstva in premogovništva vsebuje tudi potrebne u-krepe izven sistema (dodatni prispevek uporabnikov, cene itd.). Bistveno lahko prispevajo k zmanjšanju izgube učinki različnih aranžmajev v okviru dodatne proizvodnje električne energije. Nerealizirana ovrednotena e-lektroenergetska bilanca se izkazuje tudi v veliki likvidnostni problematiki, ki jo razrešujemo tudi s pomočjo oziroma s sredstvi ISE. Plan graditve e-lektroenergetskih objektov v določenem obdobju izraža u-stvarjanje pogojev za izvršitev določene potrebne proizvodnje električne energije. Po rebalansu plana objektov in tekočih cenah je za leto 1984 potrebnih 27.581 mio din. Letni plan je dejansko pokrit v višini 56 0/0 glede na dejanske potrebe investitorjev po sprejetih programih. V planu za leto 1984 imajo prioriteto objekti, ki bodo v najkrajšem času omogočili dodatno proizvodnjo. Za objekte primarne energije jev letu 1984 (proizvodnja lignita, rjavega premoga in u-ranove rude) namenjenih 4.596 mio din. V REK EK naj bi in-vistirali 2.288 mio din od tega 1.300 mio din oziroma 57 0/» e-nergetsikih sredstev. V planu objektov za pripravo investicijske dokumentacije v letu 1984 je tudi TE —TO'III Trbovlje. Sicer je bil Izdelan rebalans plana graditve objektov za obdobje 1981435, po katerem bi dokončali (NEK), Toplarna Lj. II ter Hidroelektrarni Solkan irt Mavčiče Zaradi kontinuitete v preskr- bi z električno energijo pa je potrebno pričeti s pripravo za izgradnjo' proizvodnih objektov z instalirano močjo 1000 MW ki bo zagotovljena z izbiro med proizvodnimi objekti kontinuitete med katerimi je tudi termoelektrarna — toplarna Trbovlje III. Pri tem smo na skupščini o-bravnavali tudi vprašanja, povezana z ustanovitvijo posebnih in republiške energetske skupne,.)'.! ter organiziranosti v e-nergetiki. Vloga plinsko parnih agregatov v sistemu EGS je pomembno vprašanje, povezano s problematiko nadaljnjega obratovanja PPE zaradi pomanjkanja goriva in razmeroma visokih stroškov obratovanja. Problematika NE Krško, izkazana tudi skozi neurejen,: odnose EGS — NEK ter vključevanje NEK v Slovenski e-lektroenergetski sistem je sestavni del razprav. Izmed clstalih vprašanj, ki simo jih obravnavali na skupščini ISE naj omenim le še naloge iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije s področja energetike, racionalno Izkoriščanje električne energije in premoga ter razvoj energetike do leta 2000. Zdravko Stradar Moje delegatsko delo V ZVEZNI SKUPŠČINI Skupščine socialistične federativne republike Jugoslavije je bila v novem, to je 3. sklicu po volitvah v republikah in AP konstituirana na sejah zveznega zbora in zbora republik in pokrajin 15. maja 1982. Na ločenih sejah prvega dne dela je bil verificiran mandat za vse izvoljene delegate, hkrati pa smo izvolili predsednika in podpredsednika ter imenovali tajnika zbora. S tem smo delegati v novem sklicu prevzeli odgovornost za uresničevanje ustavne- ga položaja in delovanje skupščine, kot najvišjega organa oblasti v o-kviru pravic in dolžnosti federacije ter tudi prevzeli bogato in raavito delovno prakso dosedanjega sklica ter dolžnost, da se ta praksa nadaljuje, krepi in razvija. Samo delegatsko delo se prične z vsebinskimi pogovori delegatov pred sejo zbora kot redna oblika priprave in dogovarjanja delegatov za seje. Tem pogovorom prisostvujejo predstavniki DPO, Skupščine SR Slovenije, GZS, republiških upravnih organov in organizacij ter drugih. Tako je naše delo v stalnem stiku z IS SR Slovenije, s skupščino SR Slovenije ter drugimi organi in organizacijami. Delegati se poskušamo v največji meri organizirano povezovati z občinskimi skupščinami, zato stalno držimo stike v lastni bazi z izvršnim svetom občinske skupščine. V delegatskem delu zvezne skupščine je zelo pomembno kako v zveznem zboru prihajajo do izraza interesi in stališča delegatske boze interesi in stališče delegatske baze sklajevanje interesov in dogovarjanja o uresničevanju splošnih in skup n ih interesov v federaciji. Pri obravnavanju posameznih vprašanj se je pokazal velik interes občine ob sprejemanju osnutka resolucije o ekonomski politiki ter analize njenega uresničevanja in ob vprašanju določenih zakonov. Da je naše delo še bolj celovito, dajemo pred sejo zbora gradivo o posameznih pomembnih vprašanjih zainteresiranim delovnim in bančnim organizacijam, da bi dobili njihovo mnenje do seje zveznega zbora, nakar obvezno dajemo povratno informacijo kaj se je na seji z določenim aktom zgodilo. Tako poteka to sodelovanje v glavnem preko delegatov, očitno in resnično pa je, da delegati ob še tako prizadevnem delu ne moremo kon-taktirati z vsemi temeljnimi sredinami, organizacijami in skupnostmi, da bi zagotovili njihova stališča o vprašanjih iz pristojnosti zbora (to velja za delegate, voljene iz združenega dela). Dobro bi bilo, da bi se v ta namen organizirala posebna skupina delegatov, ki bi se sestajala po potrebi, to je ob obravnavi za-i hteresiranih vprašanj. Vsebinsko jeT)ilo naše delo v dosedanjem obdobju naravnano na aktualne teme, ki so zajemale bistvena vprašanja stabilizacije gospodarskega razvoja in drugih aktualnih razmer v Jugoslaviji. Nanašale so se na sklop odprtih vprašanj od dmž-beno-ekonomskih odnosov do zakonodajne dejavnosti zbora. Pokazalo se je, da določila v nekaterih sistemskih zakonih ne zagotavljajo normalnega razvoja v družbenoekonomskem razvoju. Konkretno to velja za zakon o amortizaciji osnovnih sredstev, kjer je bil zaradi nerealnosti predpisanih amortizacijskih stopenj zakon časovno razmejen. Zelo konkretna so bila vprašanja, postavljena ZIS-u, ki so se nanašale na politiko odnosov Jugoslavije s sosedi, kjer so posebno v preteklem letu s posebno aktualnostjo stopali v ospredje naši gospodarski interesi (uvedba depozita — maloobmejni promet). Zahtevali smo, da nam ZIS pripravi analizo rezultatov depozita in to bo ponovna prilika za vsestransko razpravo in ustrezne sklepe v zvezi s tem problemom. Opozarjali smo na slabost pobtike pri sprejemanju intervencijskih zakonov, zato smo delegati ZZ večkrat postavljali vprašanje glede političnega nadzora, ki ga naj zbor o-pravlja nad delom ZlS-a in zveznih upravnih organov. Večje število pripomb smo posredovali pri vprašanju financiranja federacije oziroma sprejemanju načrta proračuna federacije. Razprave so pokazale, da je financiranje federacije ves čas sporno, kar se kaže pri vsakokratnem sprejemanju. Tu bi bilo potrebno in nujno doseči, da veljajo za proračunske porabnike isti zakoni kot za družbene uporabnike ter, da se sanacijska politika ne bi smela razlikovati. V pripravah proračuna bo potrebno doseči večjo realnost v zahtevkih po proračunskih sredstvih. Po sprejetem osnutku delovnega programa zveznega zbora za leto 1984 je pred nami zelo odgovorno in zahtevno delo pri sprejemanju določenih zakonov, pomembnih za združeno delo, kot naprimer zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, izvajanje zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu, osnutek zakona o razpolaganju z obraitnimi sredstvi v organizacijah združenega dela ter drugih. O tem bodo še informirani V Hrastniku že nekaj časa gradijo dom upokojencev, na Trgu Franca Kozarja. Del tega doma je bil ob novem letu že vseljen, drugi del pa bo na voljo čim bodo dela končana. Dela je financirala Stanovanjska skupnost občine Hrastnik, izvaja pa SGD Beton — TOZD Huastnik. Novo središče Hrastnika bo pridobilo povsem novo podobo, posebno po tem, ko bo v naslednjih letih uresničen urbanistični načrt za ta del Hrastnilca. Foto: B. Klančar gospodarski subjekti, delegati pa želimo, da bi prejeli čim več mnenj in predlogov, ki bi jih posredovali v razprave našega zbora in v dokončno oblikovanje določenega akta. V nadaljevanju pripominjam, da nas do konca tretjega delegatskega sklica čaka in obvezuje veliko dela. Nesporno je, da pridobljene izkušnje iz prejšnjega drugega sklica narekujejo, da odločneje razvijamo takšen način dela, ki bo ustrezal našemu delegatskemu sistemu, tako da bi bili gospodarski, politični in družbeni organi nenehno povezani z delovnimi ljudmi in občani, z njihovimi potrebami v vsakdanjem življenju ter nenazadnje z delegatom. V tej fazi razvoja našega sistema je pomembno, da to o čemer smo se dogovorili, tudi uresničimo, da krepimo zakonitost in, da vztrajamo pri konkretni odgovornosti v družbi. Ana Klenovšek Novice Iz tozdov Delo družbenopolitičnih organizacij V soboto 17. decembra 1983 so imeli v pomožni dejavnosti Trbovlje volilno konferenco osnovne organizacije sindikata. Poleg poročila o dveletnem delu in blagajniškega poročila so obravnavali tudi program del osnovne organizacije in sprejeli finančni načrt za leto 1984. V program dela so zapisali, da bodo nadaljevali proces samoupravnega odločanja delavcev v smislu gospodarske stabilizacije. Spremljali, uveljavljali in sprejemali bodo sklepe za pravično delitev po delu in rezultatih dela ter se zavzemali za čim večjo izkoriščenost delovnega časa. Izvolili so tudi novo vodstvo osnovne organizacije sindikata, in sicer za predsednika Štefana Zrima, za namestnika pa Ivana Bočka. V torek, dne 6. decembra 1983 je potekala seja predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije ZPT. Na tej seji so se domenili, da bodo vse osnovne organizacije izvedle letne volilne konference že v letu 1983, le v TOZD Premogovnik Kotredež bodo izvedli konferenco 21. januarja 1984. Razpravljali so tudi o volitvah delegatov v samoupravne organe, katerim poteče mandat meseca marca 1984. Mnenja so, da bi do izvedbe samoupravne organiziranosti, ki naj bi bila zaključena v prvi polovici leta 1984, podaljšali mandat že izvoljenim delegatom v TOZD, DS, DO in SOZD. PotrdiU so tudi zaključke, sprejete na koor dinacijskem odboru osnovnih organizacij zveze sindikatov SOZD in jih sklenili dosledno izvajati. Na seji so govorili tudi o težki likvidnostni situaciji v DO ZPT, pri čemer apelirajo na vse delavce, da čim bolj varčujejo zlasti s pstrošnim materialom. Prav tako je potekala razprava v zvezi z dohodkom, ki ga delavci sprejemajo v obliki deputata in se ne šteje v pokojninsko osnovo. Ob zaključku so se dogovorili, da bodo ob novem letu obiskali bolne tovariše in jim izročili simbolične nagrade. Prav tako bodo dodelili pomoč tovarišem, ki so dalj časa v bolniškem staležu. Sklenili so, da bodo 20. decembra 1983 obiskali delavce v rudniku Kanižarica in si izmenjali izkušnje. Delo samoupravnih organov 13. decembra so na zboru delavcev v TOZD Premogovnik Trbovlje obvestili delavce, da bodo ponovili referendum v zvezi s pravilnikom c reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Referendum je bil izveden 14. decembra 1983 in je glasovala zanj večina delavcev. 15. decembra 1983 je zasedal delavski svet TOZD Separacija premoga Trbovlje. Reševali so pritožbe nekaterih kršiteljev delovnih obveznosti. Delavci zagovarjajo delovno disciplino in ne podpirajo neopravičenih izostankov. Trem delavcem so po tehtni razpravi spremenili ukrep prenehanja delovnega razmerja v pogojno kazen za dobo enega leta. Eden izmed njih mora s potrdilom dokazati, da je bil v bolniškem staležu na dan odsotnosti z dela. Zadnjo sejo delavskega sveta v letu 1983 so imeli 27. decembra 1983. Na njej so obravnavali plan zaposlovanja v letu 1984 in sklenili, da ne bodo zaposlili večjega števila novih delavcev, da pa bodo pogodbeno zaposlili nekaj upokojenih delavcev. Ugotovili so tudi, da so dosegli fizični plan proizvodnje, ter se se- znanili s proizvodnim načrtom za leto 1984. Na delavskem svetu TOZD Gra-mat, dne 20. decembra 1983, so obravnavali proizvodne rezultate za obdobje januar — december z oceno finančnega rezultata. Analizirali so tudi izvajanje stabilizacijskega programa ter se pogovarjali o organiziranosti v DO RGD. Pri obravnavi poslovnih in finančnih rezultatov so ugotovili, da ne dosegajo planirane proizvodnje opečnih izdelkov zaradi nenehnih okvar na zastarelih strojih, prav tako izkazujejo izgubo v višini 140 starih milijonov. Sklenili so, da bodo zastavili vse sile, da bi do konca leta omilili izgubo in poskušali doseči planirano proizvodnjo opeke. Ocenjujejo, da je glavni vzrok za izgubo nedoseganje realnih cen opečnih izdelkov in nenehna rast cen predvsem energije, to je mazuta, električne energije itd. Zaprosili b do n<=k'terj TOZD za odložitev odplačila dolga za dobo dveh let brez plačila obresti, ker bodo le tako zagotovili nekoliko normalnejše obratovanje opekarne. V TOZD RESD Trbovlje so na delavskem svetu 23. 12. 1983 obravnavali predvsem gradivo za zasedanje delavskega sveta DO ZPT ter SOZD REK EK ter pooblastili delegate, da bodo razpravljali o posameznih problemih. Potrdili so tudi samoupravni sporazum o združitvi v interno banko EGS ter samoupravni sporazum o ustanovitvi energetske skupnosti SRS. Na seji delavskega sveta TOZD Premogovnik Trbovlje so poleg obravnavanega gradiva za delavski svet DO ZPT in SOZD ugotovili, da je ponovljeni referendum za potrditev pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD sprejet. Potrdili so plan proizvodnje za leto 1984 in plan proizvodnje na dnevnem kopu Lakonca. Potrdili so tudi nekatere samoupravne sporazume ter sklenili iz sredstev lastne amortizacije zgraditi jamsko vlečnico v vrednosti 1,458.481 din. Delavski svet ni preklical sklepa, ki ga je v tem letu sprejel v zvezi z zahtevami občine Zagorje. Zahtevajo plačilo planiranih cen premoga, ker bo le na ta način možno pridobivati in deliti prihodek DO po planiranih internih cenah. Na razširjeni seji delavskega sveta TOZD Premogovnik Ojstro, dne 28. decembra 1983 so se temeljito pogovorili o proizvodnji. Dne 26. decembra 1983 so dosegli letni plan proizvodnje, storitve so bile v normalnih mejah, za mesec januar pa so planirali, da bodo v 21 delovnih dneh nakopali vsak dan po 670 ton. V planu za leto 1984 so predvideli, da bo za TOZD Premogovnik Ojstro in TOZD Premogovnik Hrastnik za 10.000 ton nižji od lanskega zaradi sanacijskega odkopavanja v jami Hrastnik ter v Terezija II polju. Prav tako so planirali, da bodo v mesecu januarju pridobili dohodek za BOD v višini 11,119.000 din pri staležu 262 zaposlenih. Po poročilu komisije za delovna razmerja planirajo v letu 1984 290 zaposlenih, štipendirali bodo enega diplomiranega inženirja rudarstva, enega rudarskega tehnika, 20 kvalificiranih ter 20 polkvalifi-ciranih rudarjev. 28. decembra se je na zadnji seji v letu 1983 sestal tudi delavski svet TOZD Premogovnik Hrastnik, in sicer v razširjenem sestavu. Pred pričetkom seje je predsednik komisije za odlikovanja in priznanja skupščine občine Hrastnik podelil štirim rudarjem državna odlikovanja. Odlikovanja so prejeli: Leopold Hriberšek, Ciril Moko tar ter Drago Sivka, red dela s srebrnim vencem, Alojz Janc pa medaljo zaslug za narod. V nadaljevanju seje so potrdili letni proizvodni načrt tozda, ki znaša 275.000 ton, za mesec januar pa 20.100 ton pri 490 zaposlenih ter 26 ®/o odsotnosti z dela. Predvideli so, da bodo v naslednjem šolskem letu štipendirali enega diplomiranega inženirja rudarstva, dva rudarska tehnika, enega rudarskega tehnika -vrtalca, 30 kvalificiranih ter 30 polkvalifidranih rudarjev. V mesecu januarju predvidevajo delitev OD za BOD 17,224.000 din. Na razširjeni seji delavskega sveta DS Pomožna dejavnost v Trbovljah so v glavnem obravnavali gradivo za delavski svet DO ZPT. Potrdili so proizvodni načrt za leto 1984 DO ŽPT s tem, da bodo tudi delavci pomožne dejavnosti prispevali svoj delež. Potrdili so samoupravni sporazum o ustanovitvi energetske skupnosti SRS in izvolili novega delegata v Posebno raziskovalno skupnost. Dogovorili so se tudi o izvajanju hišnega reda v novem samskem domu ter sklenili, da bodo kršiteljem reda krepko stopili na prste. V mesecu decembru je imel delavski svet DS ASO dve seji. Na prvi so obravnavali le gospodarnost za mesec december, na drugi pa so razpravljali o izpolnitvi obveznosti po Samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za financiranje mladinskega prostovoljnega dela ter financiranje delovnega načrta Občinske zveze organizacij za tehnično kulturo. Prve obveznosti bodo poravnali iz sklada skupne porabe, drugih prošenj pa zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo mogli realizirati. Prav tako je delavski svet razpravljal o situaciji počitniškega doma na Rabu po smrti upravnika Miloša Žica. Zabeležili smo kratke zapise iz zapisnikov sej družbenopolitični!! organizacij in samoupravnih organov v času od 12. 12. 1983 do 12. 1. 1984. Zapiske s sej samoupravnih organov delovnih organizacij pa sprotno objavljamo v Biltenu. Janez Oberžan Proizvodni načrt' RUDNIKA LAŠKO i ZA LETO 1984 Osnovna dejavnost Rudnika rjavega premoga Laško v letu 1983 je bila proizvodnja premoga in kot stranska dejavnost pridobivanje dolomitnega gramoza različnih granulacij. Obseg proizvodnje je bil nasled- nji: plan premog 40.000 ton gramoz 100.000 m' doseženo indeks 33.650 ton 84,13 97.489 ton 97,49 Proizvodnja premoga je bila za 4.900 ton večja od dosežene v letu 1982 in za 6.350 ton manjša od načrtovane v letu 1983. Glavni vzrok nedoseganja planskih obveznosti je bilo pomanjkanje produktivnih odkopnih delovišč, kar je posledica močno zakasnelih raziskovalnih in odpiralnih del v območjih Barbara, Klara in Jožefa polja. V letu 1984 Rudnik rjavega premoga Laško načrtuje proizvodnjo 40.000 ton premoga. Postavljeni plan je sicer napet, vendar predvidevamo, da bomo z investicijskimi posegi odprli in pripravili za odkopavanje zaloge v polju Klara do meseca julija in s tem pridobili nova produktivna delovišča. V tem času je na jamskem obratu aposlenih 120 ljudi, vključno z nadzorno tehničnimi delavci. Zaradi uveljavitve novega zakona o invalidsko pokojninskem zavarovanju, ki določa nove stopnje benifikacije se bo letos upokojilo 9 rudarjev, kar se bo pri tako majhnem številu zaposlenih toliko bolj odražalo, še zlasti ker so to pretežno izkušeni kopači. Za nadomestitev delavcev, ki gredo v pokoj in povečanje števila zaposlenih predvidevamo v letošnjem letu zaposliti 20 do 30 delavcev z različnimi kvalifikacijami. Z ozirom na primerno ovrednotenje rudarskega dela upam, da bo to možno doseči in s tem tudi realizirati plansko zastavljeno proizvodnjo premoga. Franc Teršek Delo mladinske organizacije SOZD REK EK V četrtek 22. 12. 1983 je bila seja koordinacijske konference OO ZSMS SOZD REK EK. Na njej smo obravnavali in razpravljali o delovanju mladinske organizacije našega kom-binaita za obdobje junij — december 1983 ter o aktivnostih za obdobje december 1983 — maj 1984. Najprej smo ugotovili, da so bili realizirani vsi sklepi, ki smo jih sprejeli na volilno-programski konferenci v mesecu maju. Sledilo je poročilo in razprava o šestmesečnem delovanju mladinske organizacije. Povedano je bilo, da smo v delovanju storili v tem obdobju korak naprej, vendar pa so v nekaterih sredinah mladi še preveč pasivni, stališča mladih še vedno premalo upoštevajo mladina ima premajhen vpliv na odločanje, osnovne organizacije so še preveč prepuščene same sebi. Čutiti je tudi", da mladi niso v enakopravnem položaju. Nadalje smo se dogovorili, da v drugi polovici januarja skličemo predsedstva OO ZSMS v nekaterih sredinah (RESD Trbovlje, Separacija Zagorje Separacija Trbovlje), in sprejmejo konkretne predloge -za oživitev aktivnosti. Na seji so bile sprejete tudi aktivnosti mladine SOZD za obdobje december 1983 —januar 1984. Med prve naloge sodi vsekakor ulstartovltev aktiva štipendistov našega kombinata. Se nekaj smo mladi na tej seji ponovno ugotovili oziroma potrdili, in sicer odnos ostalih subjektivnih sil — dejavnikov v kombinatu do mladine, ki kaže, da je mladina SOZD še vedno v zapostavljenem polo-žajiu. Dejstvo, da se seje konference od ostalih vabljenih v kombinatu udeležil samo predsednik delavskega sveta SOZD REK EK je dovolj zgovoren dokaz za to. Božo Marot OBRAČUN DELA MLADINSKE ORGANIZACIJE V letu 1983 smo se dela lo tili z angažiranostjo nekaterih mladincev. Še vedno v svoje vrste nismo uspeli vključiti pa sivnih mladincev. Razlogov ne bi našteval, saj jih večinoma vsi dobro poznamo. Uspehi pa Vseeno niso izostali. Čeprav nismo imeli narejenega akcijskega programa smo se sprotno dogovarjali o progra mu in akcijah, ki smo si ji samoiniciativno domislili ir jih tudi realizirali. Velike '..spe-he smo dosegli na področju športnega udejstvovanja. OB dnevu mladosti je naša ekipa t malem nogometu dosegla prve mesto na občiniskem tekmovanju. Na pobudo koordinacijske konference OO ZSMS SOZD REK EK smo ob dnevu republike organizirali športno tekmovanje v štirih disciplinah: nogometu, šahu, namiznem tenisu in streljanju z malokallbersko puško. V malem nogometu smo bili. organizatorji turnirja, ki smo ga izpeljali na igrišču nogometnega kluba Rudar. Osvojili smo prvo mesto v malem nogometu, drugo v streljanju ter drugo mesto v šahu V decembru smo sodeloval1 tudi z dvema ekipama na kvizu na temo marksizem in razorožitev, ki ga je organizirala OK ZSMS Trbovlje. Bili smo poča ščenj s tem, da je skozi jame do jaška III naša skupina mla d inčev ponesla zvezno štafeta > palico. Dva mladinca sta se u deležila sklepne prireditve ob dnevu mladosti 25. maja v Be ogradu. Udeležili smo se lokalnih in zveznih mladinskih akcij Lokalni akciji sta bili Čebine 83 In Ret j e 83—: udeležilo se jih je pet mladincev. Zveznih mladinskih delovnih akcij Beo grad 83 Slovenske gorice • in Ljutomer 83 se je udeležile prav tako pev mladincev. S svojim delom so osvojili najvišja pri znanja, ki jih je možno osvojiti. Izpeljaill smo tri udarnišk. delavnike, in sicer na Partizan tkem vrhu v počitniškem domu rudarjev, urejevali smo okolice pri šoli Alojza Hohkrauta, ir izvedli akcijo na rudniku, kjer smo spravl jali želez j e. Teh ak clj se je udeležilo 19 mladincev. Prisluhnili smo tudi Oh ZSMS Trbovlje, ki nas je za dolžil za izpeljavo mladinskeg ■ plesa na Rudarju. Vključeval smo se v delo koordinacijske konference OO ZSMS SOZE REK EK, koder se čutijo de lovni premiki in nudili nesebič no finančno pomoč svojcem po nesreoenih v Aletksincu. Evidentirali smo mladino« ze mladinsko politično šolo. ki jo redno obiskuje v občini Trbovlje. Organizirali smo ekskurzije štipendistov SOZD REK EK v TOZD PT. Izven občine pa smo se povezali z mladinci Kolubare z dnevnega kopa »polje D * Lazarevac. Bili smo povabljen in vabilu smo se odzvali. Z drugim obiskom v Lazarevcu ps smo poSegli tudi na delovno ir. kulturno področje. Pripravil smo razstavo slik z rudarskim, motivi. Narisal jih je Jože Po tokar — rudar, likovnik. Da smo lahko realizirali pro gram lokalnih in zveznih MD/. ter razstavo slik, se morama zahvaliti članom delavskega sve ta TOZD PT kot tudi DS Po možna dejavnost Trbovlje. Delovali smo tudi pri. deli D PO in samou pravnih organoi na TOZD PT skozi vse leto. Mladinci želimo, da bi v pri hodnjemletu še bolje sodelovali s samoupravnimi organi. Bojan Škrlep Start štafete MLADOSTI IZ MOSTARJA Organizatorji letošnje štafete mladosti so seznanili javnost, da bo letošnja štafeta mladosti šla na pot konec marca. Njen start bo tokrat v Mostarju. Po sprejetem programu bo obiskala vse jugdslovdhske republike in obe pokrajini. Srečanje PIONIRJEV JUGOSLAVIJE BO V TRBOVLJAH V času od 30. maja do 2. junija 1984 bo potekalo v Trbovljah letošnje srečanje pionirjev Jugoslavije. V ta namen so pri Občinski konferenci SZDL v Trbovljah skupno s pionirsko organizacijo, šolami, Zve- zo prijateljev mladine in drugimi organizacijami pripravili okvirni program. Imenovali so razne odbore, ki bodo skrbeli za pripravo gradiva in bodo celotno srečanje tudi izpeljali. Celotna prireditev bo potekala v znamenju letošnje 60-letnice zloma Orjune in trboveljskega občinskega praznika. Podrobnosti s srečanja pionirjev Jugoslavije bomo objavili v naslednji številki' našega glasila, (tl) Zadnji del rudniških stanovanjskih blokov na Njivi — Trg svobode, se je s porušitvijo starih drvarnic in kleti odprl. V neposredni soseščini na desni strani stojita dve novi stanovanjski stolpnici. Foto: B. Klančar Stane Kovačič KRAIGHERJEV NAGRAJENEC Dne 4. januarja 1984 je Marko Bulc, predsednik slovenske Gospodarske zbornice, ob priložnostnem govoru podelil letošnje Kraigherjeve nagrade in priznanja najuspešnejšim slovenskim gospodarstvenikom za leto 1983. Vsako leto na ta dan jih podeljujejo v spomin na pokojnega Borisa Kraigherja, ki se je v prometni nesreči pred olsemnajlstimi leti smrtno ponesrečil na avtocesti Zagreb — Beograd, ko se je po končanih novoletnih praznikih vračal na delo v Beograd. «i Letos so se ob temeljitem tehtanju posebne komisije na Gospodarski zbornici Slovenije odločili, da podele štiri individualne in eno skupinsko nagrado. Individualne nagrade v znesku po 120.000 din in priznanje so prejeli Dušan Grabnar (Sloveni j ašpont), Slavko Marčink (PIK Maribor), Leopold Rajh (SIP Šempeter) in Stanislav Skrabec (RIKO Ribnica). Skupinsko nagrado pa je prejelo pet vodilnih tovarišev iz setavljene organizacije ISKRA. Vsak od teh je prejel nagrado v znesku po 40.000 din in posebno priznanje. V skupini šobili Ljuban Artič, Peter Kobal, Stane Kovačič, Anton Stipanič in Marko Stu-lar. Med njimi je tudi Stane Kovačič, predsednik poslovodnega odbora DO IEZE v sozd ISKRA, sicer nas trboveljski' rojak in dober znanec. To naj-višjo slovensko nagrado za najboljše dosežke na gospodarskem področju je prejel za u-spehe, ki jih je dosegla organizacija, ki jo je vodil v preteklem obdobju, tako na proizvodnem področju, kakor tudi na področju izvoza, uvajanja modeme tehnologije, samoupravne organiziranosti, skratka nagrado je dobil zavoljo dobrega gospodarjenja. Nagrado mu je privoščil celotni kolektiv Iskre, ki ga je zanjo skupno z o-istahmi nagrajenci tudi predlagal, priznanje pa je dobil tudi od številnih domačinov, saj stanuje še vedno v Trbovljah, čeravno je zaposlen v Ljubljani, predvsem pa od trboveljskih Is-k rase v. Je eden redkih revirča-nov, kj je dobil to visoko družbeno priznanje. Poleg njega jo je pred letom dni dobil še Boris Malovrh dipl. ing., predsednik KPO PŠ Rudis. Stane Kovačič se je rodil 2. 6.1941 v Trbovljah. Oče je bil zaposlen pri rudniku v Trbovljah, stanovali pa so dolga leta v Glažuti. Po končani o-snovni šoli se je izučil v STT za strugarja. Obiskoval je tehnično strojno srednjo šolo in jo uspešno končal. Po odsluženi vojaščini se je vključil v takrat, leta 1964 nastajajočo novo industrij o- iv Trbovljah — Iskro, tovarno polprevodnikov v izgradnji. Pritegnila ga je skrivnoSitna elektronika. V podzavesti je čutil, da bo prav ta nova veja industrijske dejavnosti dala neslutene možnosti razvoja tako domačemu kraju, kakor tudi Vsej naši družbi in človeštvu nasploh. Ob delu je uspešno končal višjo šolo za organizacijo dela. V proizvodnji je bil zaposlen v tovarni 16 let, nato pa nekaj čaisa v komerciali. V najtežjem obdobju trboveljske Iskre poletu 1972 je bil leta 1977 imenovan za direktorja tovarne. Večina v bližnji in daljni okolici tudi odgovornih, je takrat menila, da je treba tovarno zapreti. Vendar je kolektiv skupno z vodstvom z ustreznimi ukrepi in stalnim odpovedovanjem že leta 1976 izplaval iz izgube in nato vsako leto uspešneje posloval. V začetku leta 1980 so ga izvolili za predsednika DO Industrija e-lementov za dektrotniko |— IEZE v sozd ISKRA v Ljubljani, ki združuje več tozdov, med njimi tudi trboveljsko tovarno polprevodnikov. Tu je s svojo vnemo za delo, organi-zacijlskimi in drugimi sposob-bnostmi dosegel s sodelavci nadaljnje odlične rezultate. Vedno je bil mnenja, da je danes mogoče doseči odlične rezultate pri gospodarjenju le s kolektivnim delom, dobrim teamom sodelavcev in strokovnjakov. Posebno v takšnih sistemih kot je Iskra. Tovarišu Kovačiču čestitamo ob prejemu tako visokega priznanja. hkrati pa mu želimo, da s svojo energijo, sposobno-istjo in strokovnostjo stopnjuje svojo Ustvarjalno vnemo in doseže v nadaljnjih letih dodatne uspehe, ki bodo v korist kolektivu kjer ,ustvarja, kakor tudi Vsej naši družbi. T. Lenarčič 20 let Iskre — TOVARNE POLPREVODNIKOV ISKRA — TOZD Tovarna polprevodnikov v Trbovljah je januarja tega leta proslavile svoj 20-letni obstoj. Dne 7. januarja so pripravili v tovarni dan odprtih vrat: Občani so .si lahko ogledali tovarniške prostore, stroje in naprave v njih ter se seznanili z najosnovnejšimi podatki o delu tovarne in kolektiva. V soboto, 14. januarja pa so imeli v Delavskem domu v Trbovljah proslavo v počastitev 20-letnega jubileja. V spodnji . avli so pripravili razstavo fotografij, v gledališki dvorani pa je bila ob 17. uri proslava, v kateri so predstavili delo in uspehe tega kolektiva. Odprl jo je predsednik delavskega sveta Stane Hemaus, nato pa je direktor tovarne Adi Pa j tl, dipl. inž., govoril o nastanku in razvoju tovarne skozi dve desetletji. Slanvostni govornik je bila Lidija Septjurc, članica sveta federacije. V svojem govoru je orisala nastajanje te tovarne in omenila, da je zasadila prvo lopato ob pričetku gradnje tovarniških prostorov v Gabrskem. Pohvalno je govorila c kolektivu, ki ima večinoma zaposlene ženlske delovne moči in mladino, pa tudi o izrednih u-spehih, ki jih je tovarna dosegla v zadnjh letih, potem ko je prebrodila hudo krizo. Napovedovalec Saša Ličar dipl. inž., je prebral imena 34 članov kolektiva, ki so prejeli priznanja ob 20-letnem jubileju, nato pa so podelili priznanja kolektivom, s_ katerimi ima ISKRA najtelsnejše poslovne stike. V kulturnem delu progra maje sodelovala Delavska godba Trbovlje z igranjem polurnih skladb pod vodstvom Mihe Gunzka. Dve pesmi je ob spremljavi godbe zapel tudi operni umetnik Ladko Korošec. Nekaf pesmi so recitirali člani kolektiva, nekaj plesnih točk pa so prikazali člani srednješolskega kulturnega društva Trbovlje. Celotna proslava je trajala preko dve uri, ob upoštevanji! dveh mrkov, ko je zmanjkalo luči zaradi zunanjih vplivov. Po proslavi pa so se člani kolektiva skupno z gosti zadržali v avli na tovariškem srečanju Med na j pomembne j šimj gosti tega večera je bil poleg častne članice kolektiva Lidije Sent-jurc ki so jo sprejeli v ta kolektiv ta večer, tudi Sergej Kraigher, član predsedstva SFRJ in številni predstavnikj, sozd ISKRA in ISKRI-nib delovnih organizacij in tozdov ter predstavniki družbeno—političnega življenja v Trbovljah o- žitoma revirjih. Tovarna polprevodnikov ISKRA je bila u|stanovljena 26. 12. 1963: Po predhodnih dolgotrajnih razgovorih, ki so jih godili takratni predstavniki občine Tr-bolje in IBT ter nekateri drugi tovariši. Tovarna pa je pri-' čela poslovati 1. 4. 1964 s prcr izvodnim programom, ki je obsegal diode, tranzistorje in se-leriske elemente. Tovarna svojih prostorov v začetku ni ipie* la in je bila nameščena v ste-vilnih stavbah od bivše gostilne Popivavšek pa do bivših prostorov športnega društva Svo-bode. V letu 1966 je bHa dograjena nova tovarna v Gabr skem. Lansko leto je tovarna dosegla 886 milijonov celotnega dohodka oziroma 11 0/° nad načrtom. Izdelali so f50 milijo--nov polprevodnikov Oziroma 3,4 krat več v primerjavi s prvim uspešnim letom 1976, IzJ vozila je 45 0/0 celotne proizvodnje na tuje, v glavnem na' konvertibilni trg. Letos namerava tovarna pričeti z novo investicijo milijardo din, od tega pa bo treba plačati- 4 milijone dolarjev za uvoz potrebne opreme. Po dograditvi objekta bo možno izpolniti proizvodno tehnologijo, produktivnost se bo povečala za 137 0/0; za 30 0/0 naj bi se zmanjšali materialni stroški, izvoz pa naj bi se podvojil, in naj bi znašal 8,7 milijona dolarjev letno. 646 delavcem te tovarne se o-betajo še boljši časi in še uJ spešnejše delo. Že sedaj sodijo med najuspešnejše ISKRPne kolektive, predvsem pa izvoznike. (tl) Srebrni jubilej Steklarja V ponedeljek 16. januarja popoldan je bila v sejni sobi Delavskega doma v Hrastniku slovesnost ob 25-letnici izhajanja glasila Steklar. Glasbo steklarne Hrastnik izhaja neprekinjeno vse od leta 1959. Na tej slovesnosti je potekal razgovor o problematiki informiranja, podelili pa so tudi več priznanj naj prizadevne j šim sodelavcem časopisa. . Tudi uredništvo našega glasila Se pridružuje številnim čestitkam, ki jih je prejel uredniški odbor Steklarja ob svojem srebrnem jubileju! Kot najstarejšemu tovarniškemu glasilu v revirjih mu velja še posebno priznanje. Priznanje pa velja tudi prejšnjim in sedanjim urednikom in članom u-redniškega odbora za odlično o-pravljeno delo v vseh letih izhajanja. Da bi s takšno zagnanostjo In uspehi nadaljevali tudi vsa nadaljnja leta v korist kolektiva Steklarne — Sijaj in občanov Hrastnika, (tl) Rudisovi uspehi Poslovna skupnost RUDIS jF s svojimi 42 članicami dosegla lansko leto doma in na tujem realizacijo preko 13,6 milijarde dinarjev, in sicer je za 35 % presegla načrt v zvezi s skupnim prihodkom. PS RUDIS velja za največjega slovenskega izvoznika investicijskih del. Le‘ tos načrtujejo, da bodo ustvarili 11,5 milijarde dinarjev skupnega prihodka, kar predstavlja 51 % od 72 % predviden^ realizacije skupnega prihodka v tujini. V zahodni Evropi naj bi ustvarili 11 0/o, v vzhodni Evropi pa 9 0/0, medtem ko naj bi' doma dosegli 28 0/° skupnega prihodka. Letošnja vrednost naj bi znašala 131,4 milijona dolarjev, od tega je nad 60 0/° vrednosti pokrite že s sklenejniml posli s tujimi partnerji v lan1 skem letu, neka) poslov pa je pred izvedbo. Precej del ima j d v Alžiriji, Iraku, Iranu, Libiji, in NDR. Ponudbe za razne investicijske nastope pa imajo še v Gvineji, Tuniziji, Maroku, Siriji, Jordaniji in Sudanu. Dne 12. januarja tega leta so podpisali pogodbo z Iranom za Izkop predora in injektira-nje jeza Lar — Dam pri Teheranu. Izvajalec del bo Geotehnika iz Zagreba. V Iranu bo zaposlenih okoli 200 delavcev iž Jugoslavije, ki bodo zaupana dela opravili v letu dni. Vrednost pogodbe je 12 milijonov dolar jev. RUDIS je dobil ta dela zaradi izredno kratkega izved' benega roka in zaradi izrednd dobrih tehnoloških rešitev. V tem okviru bodo Izkopali 500 m dolg predor in utrdili o-menjeni jez. S prevzemom tega dela se RUDIS ponovno vrača na Iransko področje po islamski revoluciji. S tem pa se odpirajo možnosti za prevzem del tudi po drugih objektih, (tl) Uskladitev NADOMESTILA OD ZA PORODNIŠKI DOPUST Občinske zdravstvene skupnosti so seznanile organizacije združenega dela na področju svojih občin, da na podlagi u-gotovljene rasti čistih osebnih dohodkov zaposlenih delavcev v Sloveniji uskladijo nadomestila osebnega dohodka za porodniški dopust. Ta nadomestila so se s 1. julijem 1983 povečala za 17,8 0/o, in to vsem tistim u-pravičenkam, katerim v letu 1983 nadomestilo še ni bilo povečano. Upravičenost do povečanega nadomestila je ostala nespremenjena, to je po šestih mesecih porodniškega dopusta, kar določa samoupravni sporazum o porodniškem dopustu. Vse organizacije združenega dela In ostale organizacije ter delovne skupnosti so bile dolžne dostaviti pristojnim občinskim zdravstvenim skupnostim oziroma delovnim skupnostim SIS-ov podatke v prvi polovici januarja tega leta, tako da so lahko poračunali povečanje do 15. januarja 1984. ENOTNA EVIDENCA PREJEMNIKOV SOCIALNOVARSTVENE POMOCi Skupno t socialnega varstva občine Trbovlje je sredi januarja objavila informacijo o u-vedbi enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstveni pomoči v občinj Trbovlje. Te meljina podlagi dogovora e temeljih družbenega plana Slo venije za obdobje 1981~1985, k. ga je sprejela skupščina skup nosti socialnega varstva Slovenije. Nosilci naloge so Občinske skupnosti socialnega var stva. Enotna evidenca prejemnikov socialnovarstvenih pomoči je pregled nad družinami, ki prejemajo kakršnokoli družbeno pomoč ali so zanjo zaprosili in njihovim resničnim položajem ter socialnimi razmerami. Takšna evidenca-, ki upošteva socialna razmerja družine z mnenjem delovnega in življenjskega okolja je podlaga za odločanje o socialnovarstvenih pravicah. Enotno skupno e-videnco bo za družine, ki imajo stalno bivališče v občini Trbovlje in za delavce iz drugih republik, katerih sedež delovne organizacije je v občini Trbovlje, vodil revirski center za socialno delo, do njegove u' stanovitvp pa Skupne strokovne službe SIS — Skupnost socialnega varstva občine Trbovlje. Iz te informacije so razvidni tudi cilji skupne enotne e-vidence, naloge in vključitev te evidence v postopke za uveljavljanje posameznih pomoči. Posebno poglavje vsebuje tudi aktivnosti z uvajanjem evidence. O DEPOZITU ZA PREHOD CEZ MEJO____________ Zvezni izvršni svet je 29. decembra 1983 sprejel uredbo o pologu za dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije. Uredba je pričela veljati 1. januarja 1984. Obveznega pologa ni za občane, ki prvikrat odhajajo iz Jugoslavije. Pri drugem odhodu iz Jugoslavije je u-veden obvezen polog za dinarje, ki jih imajo pravico občani odnesti iz Jugoslavije, 5.000,00 din, ob vsakem naslednjem odhodu iz Jugoslavije v koledarskem letu pa 2.000,00 dinarjev več kot znaša polog, ki je bil plačan ob predhodnem odhodu iz Jugoslavije. Polog je treba vplačati pri banki ali pošti, ki izda občanu ustrezno potrdilo. Vplačanega pologa ni mogoče dvigniti dokler ne poteče eno leto od dneva, ko je bil vplačan. Plačila pologa pa so oproščeni tudi nekateri drugi občani. Na temelju te zvezne uredbe je izdal Izvršni svet SR Slovenije odlok o določitvi pristojnega organa za izdajanje potrdil za oprostitev depozita na dinarje, ki jih imajo pravico občani odnesti iz Jugoslavije. Po tem odloku izdajajo potrdila za oprostitev depozita naslednje organizacije in organi: — občinski upravni organi za notranje zadeve izdajajo takšna potrdila za delavce na začasnem delu v tujini, ki nimajo delovne vize, nadalje za člane ožje družine delavca na začasnem delu v tujini, ki z njim v tujini tudi prebivajo ali gredo k njemu na obisk, za občane, ki odhajajo na obisk k ožjim družinskim članom, katerih stalno bivališče je v tujini in za občane, udeležence organiziranih srečanj obmejnega prebivalstva na dan srečanja, če je srečanje v sosednji državi; — Republiški komite za raziskovalne dejavnosti in tehnologijo izdaja 'takšna potrdila občanom, ki potujejo v tujino v okviru znanstveno tehničnega sodelovanja po mednarodnih sporazumih; -7- Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo za učitelje, ki vzgajajo in izobražujejo naše delavce in njihove otroke v tujini; — Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije za športnike in športna društva ter klube za udeležbo na mednarodnih tekmovanjih; — Republiški komite za kulturo ali Zveza kulturnih organizacij Slovenije za potovanja članov kulturno-umetniških društev na mednarodne manifestacije ali na povabilo klubov naših delavcev na začasnem delu v tujini; —- pristojni organi verskih skupnosti za duhovnike, ki potujejo v tujino zaradi opravljanja verskih dolžnosti; — odvetniška Zbornica Slovenije za odveitnike, člane zbornice, za zastopanje strank pred tujimi sodnimi organi; — Medobčinske gospodarske zbornice za samostojne obrtnike, ki opravljajo dejavnost s sredstvi v lastnini občanov; — Zdravstvena skupnost Slovenije za občane, ki gredo na zdravljenje v tujino po napotitvi in odobritvi pristojne zdravstvene skupnosti ter za osebe, ki jih spremljajo na podlagi sklepa te skupnosti; — za občane, ki so zaposleni v tujini po odločitvi organizacij združenega dela in njihovih asociacij, organov oziroma skupnosti izdajajo potrdila za oprostitev depozita njihovi pristojni organi; — za občane, ki službeno potujejo v tujino in za občane, ki so neposredni izvajalci v mednarodnem prometu in za vodiče turističnih agencij se kot dokaz za oprostitev depozita uporablja potni nalog, ki je bil izdan v skladu s samoupravnim splošnim aktom organizacije, organa oziroma skupnosti. Potrdila za oprostitev depozita, ki so bila izdana v letu 1983 na podlagi sedaj veljavnih predpisov so lahko občani uporabljali le do 15. januarja 1984. (tl) Oskrba s pitno vodo v Trbovljah Povzetek iz informacije o oskrbi z vodo v občini Trbovlje, ki je bila posredovana na seji vseh treh zborov Skupščine občine Trbovlje koncem preteklega leta. Povojni razvoj občine Trbovlje je zahteval intenzivnejše razreševanje problema vodo oskrbe z vodo. Z razvojem mestnega jedra in industrije so naraščale potrebe po vodi v mestu, samem. Razvoj primarnih in kmetijskih območij pa je prav tako narekoval potrebo po razrešitvi problema oskrbe z vodo tam, kjer vodovoda ni. 2e leta 1973 je občina Trbovlje na podlagi strokovnih raziskav, ugotovila, da na območju občine nima več razpoložljivih vodnih virov, in da bo treba iskati pomoč v sosednji občini. Tako sta občini Trbovlje in Zagorje ob Savi sklenili pogodbo s katero sta določili konkretna opravila, naloge in obveznosti ter vzpostavili potrebna razmerja za dolgoročno, zadovoljivo in nemoteno oskrbo s pitno vodo mesta Trbovlje. Tako je bila že izplačana enkratna odškodnina občini Zagorje in Krajevni skupnosti Podkum za namensko urejanje preskrbe vode na njenem območju, izpolnjene so bile tudi druge pogodbene obveznosti. Tako si je občina Trbovlje pridobila pravico do zajetja do 30 litrov vode na sekundo v prvi fazi ter nadaljnja zajemanja vode za potrebe občine v naslednjih fazah. Na osnovi tako zasnovanega zajemanja virov za oskrbo pitne vode mesta Trbovlje je bil izdelan načrt izgradnje sistema vodooskrbe v Trbovljah od Save proti mestu. Do konca septembra 1983 je bilo za izvedbo prve faze vloženo precej sredstev za izvedbo cevovodnega provizorija iz Sklendrovca, tudi nekaj več kot milijardo starih dinarjev. Tako je bilo v tem času vloženih že 2,7 milijarde starih dinarjev za izgradnjo vodooskrbnega sistema. Z drugo fazo izgradnje vodovoda, ki naj bi potekala v treh etapah, bi v Trbovljah pridobili dodatnih 25,5 Vsek. vode ter možnost oskrbe z vodo za Dobovec. Izvršni svet Skupščine občine Zagorje ob Savi je že 1. avgusta 1980 izdal soglasje zajemanje vodnih virov na območju Krajevne skupnosti Podkum, potem ko so bili vsklajeni obojestranski interesi. Ta sklep je bil osnova za izdelavo gradbene dokumentacije, ki je bila izdelana leta 1981 in istega leta je bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje za pričetek gradnje druge faze vodovoda. Tako je bilo pripravljeno vse, da pričnejo z delom. Toda! Samoupravna komunalna interesna skupnost kot investitor je že koncem aprila 1982 pozvala obe skupščini občin, da zagotovita nemoten pristop k izvajanju investicijskih del, zaradi odklonilnega stališča lastnikov zemljišč pa pa je bil onemogočen pristop investitorja za popis zemljišč in s tem tudi onemogočen pričetek del. Tako so se pričela dolgotrajna pogajanja za ureditev tega problema na vseh nivojih. Na razgovoru s krajani Krajevne skupnosti Podkum je bilo celo domenjeno, da bodo posredovali svoje predloge za skupno nastopanje, pri čemer je bila izpostavljena zahteva, da se obseg zajetja ne sme zmanjšati, sicer bi bila investicija ekonomsko vprašljiva. Izvršni svet Skupščine občine Trbovlje je obravnaval osnutek nove pogodbe, ki jo je predložil Svet krajevne skupnosti Podkum in jo zavrnil z oceno, da gre v tem primeru za grobo privatizacijo širših družbenih interesov mimo opredelitev iz osnovne pogodbe in izsiljevanje. Investitorju je bilo med drugim predloženo: zmanjšanje zajetij vodnih virov, izdelava priključkov vodovoda krajanom, ki še niso oskrbovani s pitno vodo na račun investitorja, zahteva po izgradnji hidrantov za krajane, zahteva po razširitvi ceste po že določenem projektu št. 4/80, itd. Izvršni odbor je menil, da je treba obstoječa nesoglasja razčistiti, zato je predlagal ponovno skupno sejo Sveta krajevne skupnosti Podkum ter izvršnih svetov skupščine občine Zagorje ob Savi in Trbovlje. Na tem sestanku je bila imenovana komisija za popis stanja, da ugotovi eventualne pomanjkljivosti iz prve faze, ki jih očitajo krajani ter pripravil program aktivnosti za drugo fazo. Tudi tej komisiji krajani niso dovolili opraviti popisa stanja. Tako je sledila vrsta političnih aktivnosti. Treba je bilo podaljšati tudi gradbeno dovoljenje. Lastniki ves čas niso dovolili pristopa, prav tako pa s strani pristojnih organov Skupščine občine Zagorje ob Savi, kamor spada tudi Krajevna skupnost Podkum, ni bil izveden postopek za razlastitev, ki bi omogočil pristop na gradbišče. Propadlo je tudi gradbeno dovoljenje in ves postopek je bilo potrebno pričeti znova. In stroški? Glede na pereč problem oskrbe pitne vode občine Trbovlje Izvršni svet občine Trbovlje predlaga: —• Izvršni svet Skupščine občine Zagorje ob Savi do 31. januarja 1984 ugotovi katere vodne vire v Podkumu namenjajo za vodooskrbe občine Trbovlje in za te vire posreduje izjave lastnikov o služnostni pravici: — Izvršni svet Skupščine občine Zagorje ob Savi do 31. januarja 1984 pismeno obvesti Izvršni svet Skupščine občine Trbovlje na katerih skupno raziskovalnih virih v občini Zagorje lahko občina Trbovlje na osnovi V. točke Pogodbe z dne 1. 10. 1983 pridobi dodatne količine vode iz posameznih zajetij; — Izvršni svet Skupščine občine Zagorje ob Savi do 29. februarja 1984 izda soglasje za skupno reševanje vodooskrbe Prapreče; — Izvršni svet Skupščine občine Trbovlje, ter Izvršni svet Skupščine Zagorje ob Savi, Svet krajevne skup nosti Dobovec in krajani Gorenje vasi, Malega Kuma in Borovaka do 31. januarja 1984 ugotove pogoje in možnosti za izgradnjo vodovoda, skladno s projektom II. faze. — Izvršni svet Skupščine občine Trbovlje bo do rokov pridobljene podatke smatral za dokončane in bo na osnovi ugotovljenih dejstev skupščini predložil predlog nadaljnjih aktivnosti. — Samoupravna komunalna skupnost kot investitor v programu za leto 1984 upošteva možnost realizacije Zasavske ceste in vzporedno položitev cevovodov ter zagotovi tehnično dokumentacijo za vodo-oskrbo Dobovca in Prapreč, vključno z obnovo cevovoda Mamica — Klek ter reši premoženjsko pravna razmerja na obeh področjih ter hkrati planira sredstva za izvedbo dodatnih vrtin na območju trboveljske občine. I. O. Kadrovske spremembe 1. januarja 1984 ie pričel z izvajanjem svojih del in nalog nov predsednik Občinske konference SZDL Hrastnik Marja?! Dolanc. Doslej je bil zaposlen na RUDIS-u v Trbovljah. Dosedanji dolgoletni predsednik Občinske konference SZDL v Hrastniku Vladimir Sihur, dipl. psih., pa se je vrnil v združeno delo in opravlja odslej dela m naloge vodje kad1 rovske službe DO ZPT v SOZD REK EK. V začetku tega leta je pričel s svojimi deli in nalogami tudi novi pravobranilec samo" upravljanja revinskih občin Janko Maleš, dipl. prav. Doslej je bil predisednik Občinske konfeJ renče SZDL Trbovlje. Prav tako z novim letom pa je bil imenovan za novega di rektorja TOZD Splošna bolnišnica Trbovlje, ki sodi v sestav Zasavskega zdravstvenega centra, Florjan Plevnik, dipl. politolog. Doslei je opravljal dela družbenega pravobranilca sa1 moupravljanja revirskih občin. Dne 18. januarja je bil na' programski volilni konferenci Medobčinskega sveta SZDL re! virskih občin imenovan za predsednika za naslednjo mandatho dobo Henrik Pušnik, dipl. far. Doslej je bil predsednik Skupščine občine Trbovlje. Z imenovanjem novega predsednika Medobčinskega siveta SZDL revirskih občin je bil po poteku mandata razrešen Drago Sotler in izvoljen za direktorja Zasavskega šolskega centra v Trbovljah. Branko Omahne ZASAVSKI REVIRJI V ČASU GOSPODARSKE KRIZE IN KRIZE PREMOGOVNIŠTVA V LETIH 1929—1936 f2. nadaljevanje) Partijsko delo v Revirjih se je okrepilo, ko so se pračeli iz tujine vračati prekaljeni komunisti. Med njimi se je vrnil Franc Salamon, ki je nato za Martinom Mencejem postal sekretar OK KPJ za revirje. Vrnila sta se tudi Alojz Hohkraut in Miha Marinko. V prvem obdobju obnavljanja partije v revirjih so komunisti pripravljali predvsem ilegalne akcije, razdeljevali letake, obešali zasta- ve in podobno. Dve taki akciji sta bili ob 1. maju 1933. Skojevci so obesili zastavo na žičnico, ki je vo: dila od Kisovca do zaviralne postaje v Kotredežu, na dimnik trboveljske opekarne pa sta komunista Alojz Hohkraut in Rudi Kralj obesila zastavo s srpom in kladivom. Tak način javne afirmacije je imel poleg pozitivnih rezultatov pri pridobivanju širokih množic tudi negativne posledice. Množice so sicer občudovale drznost komunistov, istočasno pa je odmaknjenost neposrednega množičnega dela porajala pasivnost in čakanje, da bodo težak položaj delavcev spremenile zarotniške organizacije posameznih herojev. Prvo večje družbenopolitično gibanje so začeli komunisti in borbeni delavci med brezposelnimi. Iz svoje sredine so brezposelni izvolili posebne »akcijske odbore«, ki so vodili organizacijo javnih kuhinj za revne in brezposelne, za zaposlitev le-teh pri sezonskih delih in za denarno pomoč. Pripravili so tudi več akcij in zborovanj. Maja 1933 je TPD znova napovedala redukcije. V Zagorju naj bi bilo odpuščenih z dela 116 rudarjev, v Hrastniku 133 in v Trbovljah 100. Na pobudo ZRJ in Delavske zborčke "je banska uprava sklicala anketo, ki pa na odločitev TPD o redukcijah ni imela nobenega vpliva Novo stran revolucionarnega gibanja so odprle ženske 30. junija 1933. Ta dan je bil plačilni dan. Zaradi sramotnih mezd so se na pobudo komunistov začele žene zbirati v rudarskih naseljih, se organizirale, obšle vse kolonije in pozivale na demonstracije. Vsa ta množica, preko 2000 oseb, se je združila pred »graščino« (uprava TPD). Zahtevale so večjo in za vse enako zaposlitev. Ravnateljev namestnik Pleskovič je bil ves prestrašen in je nekaj jecljal o dobrohotnosti družbe do rudarjev. Množico je hotel pomiriti tudi reformist Franc Pliberšek, zastopnik IT. rudarske skupine, vendar je množica spregledala njegovo izdajalsko vlogo in ga napodila. Demonstrantke so nato odšle proti občini. Vso pot so se vršili protesti proti izkoriščanju, proti brezposel-iosti, proti TPD in proti državi. »Naj trpi krizo tisti, ki jo je povzročil: Zahtevamo kruh in delo«. sta bili najpogostejši gesli. Protesti proti režimski politiki pa so bili najmočnejši pred »Sokolskim domom« in pred domovi režimcev. Del množice je med tem vdrl v trgovino župana Pavlina, ki je moko namenjeno občanom, prodajal in delil med svoje ljudi. Preplašena trgovka je začela deliti moko, s čemer pa je množico še bolj razjezila. »Ne maramo miloščine, hočemo to kar nam gre!«, so odgovorile in obmetavale trgovko z moko. Množica se je nato napotila do občine, kjer pa jih je pričakala žandarmerija. Prišlo je do spopad#. Z vso brezobzirnostjo so žandarji suvali žene po stopnicah, mnoge so dobile udarce s puškinim kopitom v rebra, kolk in trebuh, da so se onesvestile. Toda zastonj! Množica je takoj energično odgovorila s kamenjem, klofutanjem, grizenjem, pluvanjem in spravila žendarje v paniko in umik. Pogajanja z županom so bila brez stvar nega uspeha. Večina množice se ni strinjala s tem, da bi poslali delegacijo banu, ker je že izkušnja pokazala, da je to neplodno. Pač pa so žene sklenile, nadaljevati borbo. Popoldan istega dne so hotele žene organizirati zborovanje, a jim je policija to preprečila. V svojem poročilu je trboveljska orožniška postaja priznala, da se je zbralo o-krog 5000 žena iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, ki pa so jih s pomočjo 70 orožnikov iz drugih krajev in 20 ljubljanskih policajev razgnali. Toda ogorčene žene se niso predale! S parolo »Vsi na šiht ali nobeden!« so naslednji dan zasedle vse vhode v rudnik in preprečile rudarjem prihod na delo. Posamezne skupine stavkokazov, ki so hoteli na delo so žene fizično napadle in jim preprečile, da gredo v jame. To akcijo so hoteli izkoristiti narodni socialisti in so sklicali naslednji dan shod ki pa je postal impozantna manafestacija enotne bojevite fronte množic, obtožba vseh agentov bur-žuazije. Množica je pokazala, da noče več peticij in prošenj, in da zaupa le komunistični partiji. Zborovanje se je končalo le s sklepom, da se vsa množica sestane 5. julija, kamor morajo priti polagat račun pred stavniki oblasti in TPD. Naslednje dni so žene z otroci držale vse rove zasedene ter niso pustile nikogar v jamo. Ko je vodstvo ZRJ vse to za- znalo je takoj interveniralo pri TPD ter hotelo po poti sporazumevanja končati čimprej to gibanje revirskih žena. Toda oblasti niso bile pripravljene pomagati, ampak so se mrzlično pripravljale na 5. julij, mobilizirale 150 mož oborožene sile, proglasile obsedno stanje, zborovanje pa prepovedale. 5. julija je množica žena, mož in otrok kljub temu šla na ulice. Povezale so se tudi z ženami iz Zagorja in Hrastnika. Toda dohod v center je bil zaprt. Samo povorka žena iz Zagorja je po stranpoteh presenetila oblast ter prišla do Delavskega doma. Oblasti so morale mobilizirati večino svoje oborožene sile in policije, da so razgnali množico. Pri tem je bilo mnogo poškodovanih. Oblast in TPD sta delno le morali popustiti in dati nekaj koncesij (50.000 din za prvo pomoč, razdelitev enega vagona moke, uvedli so nekaj novih šihtov). V tej borbi žena za zmanjšanje brezposelnosti, za kruh in proti bedi so aktivno sodelovale naslednje žene: iz Trbovelj Ivana Strniša — pred-segnica Zveze delavskih žena in deklet Rezi Bastič, Kati Cerinšek, Mici Pavlič, Štefka Gorjanc, Angela Grebenc iz Zagorja Alojzija Pečar, vodila je zagorske žene na pohod v Trbov-je Marija Eberl, Cena Bregar, Milka Gostiša iz Hrastnika Marija Šterban, Fani Mlakar Demonstracije in borba žena so razgibale delavstvo Revirjev in dokazale, da se uspehi lahko dosežejo samo v vsakdanji borbi proletariata in z enotnostjo delavstva. V zgodovini delavskega gibanja na slovenskem ženske niso še nikoli pokazale toliko družbene aktivnosti in moči. S to akcijo se je pričel v Revirjih in tudi drugod nov polet delavskega revolucionarnega gibanja, začel se je ponoven vpliv partije na široke množice in prevladala je nova usmeritev komunistične partij e-ustvarja-nje široke, enotne fronte. Da bi oblast ustrahovala revolucionarno gibanje delavskih žena je organizirala v Celju 3. 3. 1934 velik sodni proces proti borbenim ženam, ki so bile aktivne v demonstracijah v Trbovljah. Zaradi odločnih nastopov žena pred sodiščem je proces propadel. Obsojene so bile le na manj- še pogojne kazni. 4. Gladovna stavka 3. — 5. )uii)a 1934 ter ponovia zasedba rudnikov 10. —■ 19. avgusta 1934 Zaradi močnih pozicij, ki so jih imeli v takratnem delavskem gibanju v Sloveniji socialdemokratski voditelji, je proces krepitve enotnosti delavskega razreda počasneje napredoval. V Revirjih je bil položaj še težji, ker je očitno sodelovanje vodilnih funkcionarjev ZRJ s TPD otežkočalo delo komunistov in mobilizacijo rudarjev v URSS-ove sindikate. Razdor med »levim in desnim krilom« je bil prav v Revirjih najmočnejši. V letu 19834 je v Revirjih še vedno razsajala kriza, brezposelnost ter beda. Celo klerikalni časopis »Slovenec« ni mogel ostati nem ob tako hudih razmerah v Revirjih ter zapisal, »da rudarji delajo v resnici le za odbitke, ne pa za življenje.« Maja 1934 je morala TPD znižati cene premoga za 5 ”/», če je hotela ostati konkurenčna. Ta primankljaj je hotela prevaliti na pleča rudarjev. Dne 27. 6. 1934 je družba sporočila delavskim zaupnikom, da je z ozirom na njen gospodarski položaj primorana, da s 15. 7. uvede naslednje delovne pogoje: 1. Dosedanje mezde se zmanjšajo za 6 °/f> in uvedejo naslednje: I. kategorija II. kategorija III. kategorija IV. a kategorija IV. b kategorija 35.75 din 31,25 din 26.75 din 21.75 din 18,00 din 2. S 1. oktobrom se kontingentira deputatni premog v naslednjih količinah: — ravnatelj 15 ton kockovca letno — inšpektorji 10 ton kockovca letno — drugi poročeni uradniki 8 ton &ockovca_ letno — samski uradniki 4 tone kockovca letno — delavci kopači poročeni 3 tone kockovca in 3 tone Orehovca — kopači samci, ki stanujejo s starši 1,5 tone kockovca in 1,5 tone orehovca —- delavci v skupnem rudniškem stanovanju 1 tono orehovca in 1 tono kockovca 3. Izločitev tistih kopačev iz ko-paške kategorije, ki ne opravljajo delo odgovarjajoče tej kategoriji, se bo izvršilo postopoma in številčno nadomestilo v odgovarjajoči kategoriji. 4. Združevanje administrativnih del na rudniku Trbovlje Z uvedbo novih mezd bi rudarsko delavstvo izgubilo še tiste borne zaslužke, ki jih je do tedaj dobivalo. Poleg tega pa je družba kršila tudi kolektivno pogodbo, ki jo je podpisala in se je zavezala držati. Ta pogodba je namreč predvidevala trimesečni odpovedni rok in bi jo smeli prekiniti torej šele 1. oktobra. Med rudarji je zavladalo silno o-gorčenje. Hrastniški rudaryt so se skupaj s steklarji in delavci kemične tovarne zbrali 1. julija ob 17. uri na dvorišču delavskega doma in skupno protestirali. Podobna shoda sta bila naslednji dan tudi v Zagorju in Trbovljah. Če bi Komunistična partija prepustila dogodkom, da gredo svojo pot, bi verjetno delavski zaupniki in TPD spet ogoljufali rudarje. Dopoldne 2. julija se je nad Trbovljami sestal Okrožni komite KPJ za Revirje in razpravljal o nadaljnjih nalogah, ki so bile postavljene pred komuniste. Sprejeli so sklep, naj rudarji zasedejo rove in ne puste nikogar vanje. Stavka se je pričela v Hrastniku in Kotredežu v jutranji izmeni 3. julija. Rudarji jame Ojstro so se tudi vrnil v jamo, istočasno pa so začeli stavkati tudi rudarji v Trbovljah. Skupno je ostalo v jamah 2500 rudarjev. Pridružili so se jim tudi delavci na dnevnem kopu in v rudniških delavnicah. Neposredno vodstvo stavke so prevzeli komunisti, ki so v jamah izvolili stavkovne odbore. Med rudniki so organizirali tudi stalno in tesno zvezo. Ko so žene rudarjev poslale na zapadnem okrožju v Trbovljah v jamo hrano, so jo rudarji stresli iz zaboja, papirnati omot pa uporabili za letak, na katerega so napisali: »Ne sprejmemo hrane! Izdajalci naj jedo! Ljubša nam je smrt, saj umiramo za naše otroke!« Rudarji so tako ostali v jamah brez hrane in Maks Marinčič: SPOMIN I Spomin nanj me preganja silovito matematično prebrisani poet, ki sonetov mejlstrsko napravi splet, kot da za besede imel bi sito. Znanje imel je in snovi obilo da narod s pesmijo budi iz spanja glave svoje pred tujci, da ne sklanja spoznanje to Prešerna je težilo. Pogled njegov prihodnosti vizije je obzorje temačno razsvetlilo zakaj živet se splača nam razkrije. Saj vseh krivic je sam bil nakovalo spomin nanj gomila ne prekrije spoznajne naše bodi mu v zahvalo. vztrajali z gladovnim štrajkom. Iz solidarnosti so stavkali tudi brezposelni rudarji, ki so gradili cesto Radeče — Litija in delavci cementarne v Trbovljah. Z delavci, so se solidarizirali tudi nameščenci TPD. Stavka je bila popolna tudi na zunanjih obratih in delali so le tisti, ki so skrbeli za tiste rudniške naprave, brez katerih bi bilo lahko ogroženo življenje rudarjev. Že naslednji dan so bile zaprte vse trgovine in gostilne. Rudarske žene so 3. julija ponoči razobesile črno zastavo na izvozni stolp v Hrastniku, ki je vihrala vse dni stavke in opominjala na pretresljivo borbo rudarjev. Med stavkajočimi je, ne glede na politično pripadnost vladala vzorna disciplina, tovarištvo in solidarnost, komunisti pa so skrbeli za borbeno moralo. Med stavko so izdali tudi letak, s katerim so pozivali rudarje, naj ne gladujejo. Preko žena in brezposelnih so organizirali velike nabiralne akcije za pomoč Stavkajočim rudarjem. Na drugem letaku pa so pozivali na demonstracije in razkrinkavali izdajalsko vlogo socialne demokracije. S stavkajočimi rudarji so se solidarizirali tudi drugi slovenski delavci. Številni med njimi, kot na primer na Jesenicah, so organizirali solidarnostne stavke. Ker so rudarji še naprej vztrajali v gladovanju in je vsa napredna javnost obsojala TPD in podpirala junaški boj revirskih proletarcev, je stavka povzročila državnim oblastem precej skrbi in še več sramote. Zato so storili vse, da bi se čimprej končala. Oblast in TPD sta se med seboj dogovorili, nato pa sklicali 5. julija v Ljubljani delavske zaupnike. Generalni direktor TPD Skubic je vsem prisotnim sporočil, da služba po nalogu kraljeve vlade do nadaljnjega preklicuje izdane ukrepe, in da ostanejo pravice in prejemki rudarjev neokrnjeni. (nadaljevanje sledi) SPOMIN ll Z močjo bdsede in razuma je presenetil svet saj ta podložni narod ne bi smel buditelja imet. Ker krivice je doživljal kot sin manjvrednega na svoji koži je okušal trpljenje svoj’ga naroda. Zato s pesmijo spodbujal, zavest v narodu budil, da nihče nima te pravice, da bi naš narod si lastil. Ponosen narod naš je na poeta, spomin nanj v nas živi, saj njegova pesem nas je gnala v boju za današnje dni. Kelturni utrinki Kot običajno, tudi tokrat omenjamo nekaj kulturnih prireditev, ki so se zvrstile v zadnjem obdobju na območju delovanja našega kombinata. Pregled ni popoln. Zabeležili smo le tiste kulturne prireditve, ki so nam znane. Koncerti Dne 27. decembra 1983 je bila krstna predstavitev nove glasbene prav- ljice, ki jo je na besedilo Jane Kolarič uglasbil Jože Skrinar z naslovom Salon ekspon. Izvedbo je pripravil mladinski pevski zbor Trbovlje pod vodstvom Ide Virt in v režiji Anice Kužnik. Nastopali so solisti in zbor mladinskega pevskega zbora Trbovlje ob klavirski spremljavi Ide Virt. Nastopili so petkrat v okviru novoletnih prireditev za šolsko mladino. Za odrasle pa so to glasbeno pravljico ponovili 20. januarja t.l. Dne 22. decembra 1983 je pripravil Mladinski pevski zbor Trbovlje pod vodstvom Ide Virt 6. redni letni koncert v Delavskem domu v Trbovljah. Na programu je bilo osem skladb v prvem delu. Od tega sta bili prvikrat izvedeni skladbi Radovana Gobca Štrbunk in Pavla Šivica —- Če bi bil. V drugem delu je zbor predstavil dve vokalno instrumentalni deli med katerima je bila skladba Radovana Gobca Dobro srečo, domovina, kantata za mladinski zbor, soliste in orkester. V orkestru so sodelovali nekateri znani starejši glasbeniki iz Trbovelj, deloma pa učenci Glasbene šole Trbovlje in člani Delavske godbe Trbovlje, pomagali pa so tudi goslisti iz Zagorja in čel/st Tavšič iz Šoštanja. Pri izvedbi je bil navzoč tudi skladatelj Radovan Gobec. Dne 11. februarja t.l. bo mešani pevski zbor Svoboda II gostoval v Križu pri Trstu. V goste ga je povabilo tamkajšnje kulturno društvo Vesna, s katerim so pobrateni Svo-bodaši. Pripravili bodo celovečerni koncert domačih pesmi pod vodstvom prof. Helge Briner. Koncert bodo pripravili v okviru širšega programa slovenskega kulturnega praznika. Predvidoma bodo obiskali tudi znamenito Rižarno. V času od 17. do 19. maja bo v Zagorju ob Savi 9. revija mladinskih pevskih zborov Slovenije. Tudi tokrat ima organizacijske priprave v rokah mladinski pevski zbor Vesna iz Zagorja. Ta je skupno s slovensko pevsko zvezo, ki deluje v okviru ZKOS ter Zavodom SRS za šolstvo povabil k sodelovanju oziroma prijavi otroške, mlajše mladinske, dekliške, fantovske in mešane mladinske zbore. Gledališke predstave Gledališče Svobode center iz Trbovelj je gostovalo v Delavskem domu v Hrastniku v okviru abonmaja. Sredi decembra so se hrastniški publiki predstavili s predstavo Kaj nam pa morejo, ki je sestavljena iz 'dveh enodejank, in to iz Nušičevega Analfabeta in Coseyevega Prihranjenega funta. Režiser je bil Janez Drozg, tekst je priredil za uprizoritev Jože-Andrej Čibej, sceno pa je pripravil Franci Kopitar. Z istim delom so 13. januarja Jože Potokar: Otroško veselje, skica, tuš gledališčniki iz Trbovelj nastopili pred domačo publiko v Delavskem domu, in to že petič povrsti. Dne 6". januarja zvečer je bila v hrastniškem Delavskem domu abonmajska predstava, in to že četrta v tej sezoni. Nastopilo je SNG Celje z delom Miloša Mikelna — Moralno politične kvalifikacije tovariša Gubca v režiji Franca Križaja. Dne 13. januarja je Medobčinski svet ZKO revirskih občin organiziral razgovor s predstavniki dramskih, recitacij skih in lutkovnih skupin iz zasavskih revirjev. V delavskem domu so se navzoči dogovorili o ustanovitvi skupnpsti gledališke dejavnosti v revirjih. Gre za tesnejše povezovanje teh skupin, za strokovno izpopolnjevanje ter tehnično in organizacijsko utrjevanje. likovne razstave V času od 13. do 23. decembra 1983 je bila razstava v Delavskem domu v Zagorju na temo: Izbrani spomeniki NOB 1945 — 1975 (fotografije). Gradivo je posodila Moderna galerija iz Ljubljane. Od 10. do 20. januarja je razstavljal v likovnem kotičku Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah znani slovenski pisatelj Smiljan Rozman svoja likovna dela. Razstavljal je 12 akvarelov, večinoma krajino. Dela so nastala v letih 1980 do 1982. Likovna sekcija RELIK je podaljšala likovno razstavo del svojih članov v upravnih prostorih sozd REK Edvarda Kardelja v Trbovljah. Trajala je do 20. januarja t.l. V okviru dneva JLA so v Delavskem domu v Trbovljah pripravili v spodnji avli fotografsko razstavo o dejavnosti ZRVS in teritorialne obrambe. Trajala je od 21. do 26. decembra 1983. Hkrati pa je bila v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu odprta vnovič razstava O življenju in delu Mihe Marinka, narodnega heroja in našega rojaka. Trajala je do 10. januarja. Od 13. do 20. januarja pa je bila v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu razstava Ljudske tehnike STT. Razstavljali so svoje izdelke raketarji, akvaristi ter likovniki iz Strojne tovarne. Ostale dejavnosti Dne 12. januarja ob 17. uri je bilo v novih prostorih knjižnice v Hrastniku, to je dijaškem domu, področno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov iz Zasavja in celjsko-velenjskega območja. V kulturnem delu programa so sodelovali gojenci Glasbene šole iz Hrastnika in mladi literati. Za sodelovanje na tem srečanju so se prijavili: Jani Jeran, Zvezdana Rupnik, Petra Golež, Nadja Potrata, Peter Lipni-kar, Nada Jelovšek, Andrej Krev-želj, Boris Aškerc, Milena Križnik in Ivo Stropnik. Najuspešnejši predstavnik se bo udeležil republiškega srečanja pesnikov in pisateljev v Gradišču. Maržoretke vadijo Oktobra lani je pričelo 20 deklet iz srednješolskega centra Trbovlje vaditi gibe in vrtenje palic v zvezi s priučevanjem veščin maržoretk. Vadi jih Ivica Knaus, mentorica pa je Ema Zalezina. Vadijo v okviru srednješolskega kulturnega društva. Dogovarjajo pa se, da bi v bodoče vadile in nastopile kot posebna skupina Delavske godbe Trbovlje, (tl) Rudarstvo in energetika doma in po svetu REZERVE PREMOGA V BLIŽINI BEROVA Blizu kraja Berovo so strokovnjaki ugotovili velike zaloge kvalitetnega premoga, primernega za porabo v industriji, pa tudi za ogrevanje gospodinjstev. Te leže v Maleševskem kraju. Cenijo jih na 2,5 milijona ton. Premog leži zelo plitko pod zemeljsko površino in ga bo mogoče zavoljo tega e-k ploatirati površinlsko. Kalorična vrednost je 2111 kalorij. Z deli pri odpiranju rudnika bodo pričeli v letošnjem letu, prve količine premoga pa bodo na trgu že prihodnje leto. Letno bodo pridobili jz tega novega rudnika okoli 100.000 ton premoga. Program raziskav iri odpiranje novega ležišča premoga je izdelal Republiški komite za industrijo in energetiko, ki bo tudi zagotovil 50 milijonov din za zaključna dela. REKORDNA PROIZVODNJA NA KITAJSKEM Kitajska je preteklo leto proizvedla rekordnih 692 milijonov ton premoga napram 666 milijonom ton v letu 1982. Hkrati se je povečala proizvodnja e-lektrične energije na rekordnih 348 milijard kWh od 327,7 milijarde kWh v letu 1982. Proizvedli so tudi 105,97 milijonov ton nafte napram 102,12 mio ton v letu 1982. Kitajislke rezerve premoga so se povečale od prejšnjih 700 na 770 milijard: ton. PREMOG NA OBMOČJU LENDAVE Geološki zavod Ljubljana In REK FLL Titovo Velenje sta ugotovila, da so v bližini Lendave ležišča premoga. Debelina slojev je od 1,6 do 2,7 m. Pre- mog leži v globini 50 do 250 m. Ležišče je dovolj bogato, da bo eksploatacija gospodarna. Pridobivati naj biga pričeli leta 1990. Na tem območju naj bi letno nakopali okoli pol milijona ton premoga ustrezne oziroma zadovoljive kurilne vrednb-sti. Nosilec projekta eksploatacije bo REK FLL Titovo Velenje, sredlsitva za investicijo pa bodo zagotovljena iz takoimeno-vanega bencinskega dinarja. VEC toka IZ TE PUEVLJA TE Pljevlja pokriva 60 0/0 potreb po električni energiji v Črni gori. Letos bodo proizvedli po načrtu 1 milijardo kWh električne energije, kar je za 15 % več kot v preteklem letu. Da bi lahko dosegli to proizvodnjo, jim bo površinski kop Borovica dobavil milijon ton piremoga. JE KRŠKO PRESEGLA PLAN JE Krško je lansko leto prekoračila za 8 0/o svoj proizvodni načrt in s tem znatno do-prinebla k ublažitvi pomanjkanja električne energije v Sloveniji in Hrvatski, posredno pa tudi v drugih krajih Jugoslavije. Lanlsko leto so izkoristili povprečno 67 0/<> zmogljivosti. Letos SO' sprejeli proizvodni načrt, po katerem naj bi dali v omrežje 3.966 milijonov kWh električne energije, kar je za 277 milijonov kWh več kot leta 1983. Računajo, da bodo zastoji redkejši in krajši kot v preteklem letu. Objekt bodo za 60 dni v juliju in avgustu, u-stavfli zaradi zamenjave goriva. RUDNIK SOKO — LETOS VEC PREMOGA Rudnik Soka — Citluk pri So-ko Banji načrtuje za letos pro- izvodnjo premoga v višini 180.000 ton. Že v naslednjem letu pa naj bi jo povečali na 250.000 ton. V teku so1 večja investicijska dela za razširitev proizvodnih zmogljivosti. Pri financiranju del sodelujejo poleg rudnika tudi potrošniki in banke. Lansko leto je ta premogovnik izpolnil svoj proizvodni načrt v ivišini 160.000 ton tri tedne pred koncem leta, tako da je znašala skupna lanskoletna proizvodnja 170.000 ton. V ZR NEMČIJI MANJŠA PROIZVODNJA PREMOGA Naj večji zabodnonemški proizvajalec premoga, družba Ru-hnkohle je objavila podatek, da v letošnjem letu predvideva zmanjšanje proizvodnje premoga zaradi slabšega povpraševanja in potreb v času gospodarske krize, predvsem v železarski industriji. Po načrtu naj bi v naslednjih petih letih zmanjšala letno proizvodnjo premoga za 7 milijonov ton, tako da bi jo v bodoče utrdila na okoli 55 milijonov ton letno. Lansko leto je ta družba proizvedla 63,2 milijona ton prodali pa so ga 56,2 milijona ton. V okviru omejevanja proizvodnje bo omogočila predčasno upokojitev 14.000 rudarjem. Na zalogi imajo 17 milijonov ton premoga samo v skladiščih te družbe. Po načrtu je predvideno, da bodo blizu Dortmunda v drugem četrtletju 1985 zaprli en kop, v naslednjem obdobju pa prav tako enega pri Essnu. Oba kopa povzročata izgubo. Družba pa bo letno investirala 1,7 milijarde DM za vzdrževanje ostalih zmogljivosti, prav tako pa bodo nadaljevali z investicijami v odpiranje novih odkoipnih delovišč. Ukrepe bodo izvedli v obdobju od leta 1984 do 1988. Manj premoga porabi železarska industrija pa tudi termoelektrarne, ker se obseg njihovega obratovanja ni povečal v skladu s predvidevanji. IZKORIŠČANJE SONČNE ENERGIJE V SFRJ V Jugoslaviji so doslej razni proizvajalci proizvedli in instalirali 40.000 m naprav za sprejemanje sončne energije namensko za ogrevanje prostorov in vode. Največ sončnih oziroma solarnih kolekt©rjev je montiranih na strehah hotelov v Primorju. Doslej je to izkoriščanje sončne energije le simbolično, čeprav je to najcenej ši in naj čistejši izvor energije. Na posvetovanju strokovnjakov za izkoriščanje sončne e-nergije in gospodarstvenikov v Vojvodini so ugotovili, da en kvadratni meter sprejemnikov sončne energije povprečno . letno lahko nadomesti 100 1 kurilnega olja, doba trajanja teh sprejemnikov oziroma kolektorjev pa je 20 let. Čeprav v Jugoslaviji že 10 let razpravljajo, o nujno ti večje izrabe sončne energije, pa so rezultati še vedno razmeroma slabi. V tej pokrajini računajo, da bodo sedanja prizadevanja našla vso podporo, predvsem pri gradnji stanovanjskih poslopij in ogrevanju stanovanj s sončno energijo. NOVA NAHAJALIŠČA PREMOGA NA MADŽARSKEM V severnem delu Madžarske so s poskusnimi vrtanji v dolini reke Sajo odkrili dve veliki plasti premoga. Zgornji sloj je debel okolj 1 m, spodnji pa od 5 — 9 m. Po prvih ocenah znašajo rezerve premoga v navedenih slojih okoli 100 milijonov ton, od tega pa je 60 milijonov ton lahko dostopnih za eksploatacijo. Madžarska vlada je pospešila izdelavo projekta in načrta odpiranja novega rudnika. Kalorična vrednost premoga je okoli 3.000 kalorij in ima majhno vsebnost žvepla in pepela. KOSTOLAC — NAČRT IZPOLNJEN Premogovnik in termoelektrarna Kostolac so 15. decembra 1983 izpolnili lanskoletni proizvodnji načrt. V termoelektrarnah Kostolac so za 22 0/° prekoračili proizvodnjo električne energije. Prav tako pa so rudarji površinskih kopov nakopali za 17 % več premoga, kakor leto poprej. Tako dobre rezultate so dosegli zaradi velikih naporov delavcev tega kombinata. POSVETOVANJE O RAZISKAVAH NUKLEARNIH SUROVIN V Jugoslaviji so ugodni geološki pogoji za odkrivanje večjih rezerv uranove rude. Z intenzivnimi raziskavami in razvojem proizvodnje so odprli najprej Zirorviski vrh, v teku pa so raziskave tudi na drugih nahajališčih. Ugotovljene količine u-ranove rude bodo zadostovale ne le za potrebe JE Krško, pač pa tudi za dve jedrski elektrarni z močjo po 1000 MW. To so ugotovili na posvetovanju o raziskavah nuklearnih surovin v Beogradu. Glede na to, da bodo v začetku prihodnjega tisočletja manjše možnosti izkoriščanja novih hidro in termo-energetskih objektov oziroma zmogljivosti, se že danes kaže potreba po intenzivnih raziskavah nuklearnih surovin. Po analizah Kraigherjeve komisije bomo imeli v letu 2020 dovolj e-lektrične energije le pod pogojem, če bomo zgradili več jedrskih elektrarn s skupno zmogljivostjo 20.000 MW. To bi pomenilo, da bi iz jedrskih surovin dobili letno 125 milijard kWh električne energije ali 40 % skupne proizvodnje. Na posvetovanju so ugotovili, da je treba pospešiti tudi realizacijo projekta za pridobivanje urana iz fosforne kisline. Na tej tehnologiji sedaj delajo IHP Prahovo, IHP Kutina in Zorka — Sabac. Trenutno je cena za uvožen uran na svetovnem trgu nizka, ker je ponudba večja od povpraševanja. Dolgoročno pa se moramo seveda orientirati na lastne raziskave in lastno proizvodnjo. ALŽIRSKI PLIN V SLOVENIJI Po načrtu naj bi Slovenija dobila že v letu 1985 250 milijonov m3 zemeljskega plina iz Alžirije. Dobili bi ga preko Tunisa in Italije. Dobavljali bi ga po plinovodu dolgem 2.300 km, ki deluje od leta 1981 dalje. Povezuje namreč Alžirijo z južno Italijo, položen pa je po dnu Sredozemskega morja. Doslej Slovenija porabi letno okoli 700 milijonov m3 zemeljskega plina, ki ima 12 0/» delež v skupni porabi energije. OBROVAC ZAMUJA Nova reverzibilna hidroelektrarna Obrovac ki je trenutno naj večji investicijski objekt v Dalmaciji, bo pričela predvidoma obratovati 1. aprila letos. O-bratovati bo pričel le prvi a-gregat, druga dva, pa bosta pričela obratovati dva meseca kasneje. Nova elektrarna bo dajala letno okoli 430 milijonov kWh električne energije, stroški za gradnjo pa so znašali preko 10 milijard dinarjev. O-menjena HE bi morala pričeti obratovati že koncem preteklega leta, vendar niso bila zagotovljena zadostna devizna sredstva za uvoz dela opreme. JEDRSKA ENERGIJA NI POCENI Za jedrsko energijo so svo-ječasno menili, da je poceni in neizčrpna. Hitro pa je postala dražja od običajnih energetskih virov. In možno je, da bo izgubila svoj primat na tržišču. To ugotavljajo Amerikanci. Institut WorldWatch ugotavlja, da je svetovna gospodarska kriza upočasnila predvideno rast nuklearnih zmogljivosti v svetu ob predvidevan j ih, da bi skupna poraba jedrske energije do leta 1990 v celoti pokrila manjkajo če vire. Te ugotovitve oziroma predvidevanja izpred desetih let pa so se uresničila le do 1/3. Vzrokov za to .je več, od, obratovalnih stroškov do pomanjkanja kapitala na trgu, manjšem povpraševanju po energiji, ipd. Zelo pomembno je, da stroški' za gradnjo jedrskih elektrarn izjemno hitro naraščajo. Stroški ene povprečne JE v ZDA znašajo naprimer preko 2 milijardi dolarjev, kar je 5 do 10 krat več od predvidenih stroškov pred leti. SISTEM TOTALNE ENERGIJE Ameriška modelna naprava za industrijsko izkoriščanje sončne energije ima grelnike z vodo nameščene na 70 m visokem jeklenem stolpu. Vanje je usmerjenih 220 premičnih heliostatov. Grelnike v stolpu lahko dvigajo ali spuščajo s posebnim dvigalom. Ta eksperimentalni o-brat nameravajo izkoristiti tudi za preizkušanje drugih načinov izkoriščanja sončne energije, na primer za pridobivanje kovinskih zlitin in za druge metalurške potstopke. Če želijo močan izvor energije uporabljati bodisi v večjem, ali v manjšem obsegu morajo poenostaviti tudi ravnanje z njim. Zato se v laboratorijih Šandia ukvarjajo s sistemom totalne energije pri katerem sončno energijo najprej izkoristijo za proizvodnjo elektrike, preostalo toploto, kj gre sicer pri klasičnih elektrarnah v izgubo, pa uporabljajo v industriji {n za klimatizacijo. Pri sistemu totalne energije usmerjajo koncentrirane sončne žarke na jeklene cevi, v katerih ise posebna viskozna tekočina segreje na 315 "C. Segreto tekočino potem odčrpavajo v cisterne, kjer toploto uskladiščijo nato pa v toplotni izmenje-valnik. V njem akumulirana toplotna energi ja spreminja v pa- ro tekočino z nizkim vreliščem, proizvedena para pa poganja turbino generatorja. Preostalo toploto (tekočina ima še vedno 82 "C) uporabljajo za segrevanje oziroma ohlajevanje. Sistem, ki ga trenutno preizkušajo, oskrbuje z električno energijo večj o poslovno zgradbo v bližini (notranja površina prostorov okoli 1000 m2), hkrati pa skrbj tudi za njeno klimatizacijo. NOVO GORIVO Zahodnonemški strokovnjaki so razvili nov tip pogonskega goriva, imenovanega densecoal, za katerega so< prepričani, da bi lahko zamenjal nafto. Novo gorivo je sestavljeno iz 70 0/° dobro stisnjenega premoga, vode in kemijske snovi, ki pa jo držijo v tajnosti. Novo gorivo naj bi bilo mogoče prevažati z ladjami in cisternami in je tudi zelo primerno za skladiščenje. KMALU NOV PREMOGOVNIK Za premogovnik Zenica in njegove rudarje bo letošnje leto zelo pomembno. Letos bodo namreč pričeli izkoriščati nov površinski kop v kraju Mošča-nica v bližini Zenice. Sicer naj bi letos proizvedli v tem rudniku 1,2 milijona ton rjavega premoga, kar je za 20 0/0 več kot lansko leto. Dosedanje raziskave so pokazale, da bo nov premogovnik po kakovosti in kalorični vrednosti premoga brez primere v Jugoslaviji. Novo nahajališče tako predvidevajo, ima okoli 150 mio. ton premoga. Predvideno je, da naj bi rudnik dosegel letno zmogljivost okoli 3 milijone ton, kar bo trikrat več kot zdaj nakopljejo v vseh štirih zeniških rudnikih. Nanovo bf zaposlili okoli 3.000 rudarjev in drugih delavcev. Na novem površinskem kopu naj bi že letos nakopali 60.000 ton premoga, kasneje pa bi pričeli tudi z jamsko eksploatacijo. Računajo, da bo okoli 20 0/o premoga iz tega premogovnika možno u-porabiti tudi za koksiranje. Na ta način bi privarčevali precej deviz, ki so sicer namenjene za uvoz premoga za koksiranje. Računajo, da bo premogovnik dosegel polno zmogljivost v treh do štirih letih. POLJSKA — VEČJI IZKOP IN IZVOZ PREMOGA Poljski premogovniki so lansko leto nakopali 191 milijonov ton premoga. Precej več, kot ga izvažajo. Pred petimi leti so ga izvozili 41 milijonov ton, nato pa se je izvoz v letu 1981 zmanjšal na 15 milijonov ton, leta 1982 se je povečal na 28,3 milijona ton, lani pa že na 35 milijonov ton. Premog v glavnem izvažajo v vzhodnoevropske socialistične in tudi. druge evropske države. Med kupci so še Alžirija, Indija in Malta. KOSOVO — LETOS VEC ENERGIJE Na Kosovem bodo letos proizvedli 4,4 milijarde kWh električne energije -oziroma za 37,7 0/« več kot lani. K uresničitvi tega načrta bosta prispevali dve novi elektrarni Kosovo B s skupno močjo 670 MW. Prvi blok je uspešno pričel obratovati koncem leta 1983 in je v manj kot dveh mesecih proizvedel 434 milijonov kWh električne energije. Blok je obratoval poskusno pod manjšo obremenitvijo, sicer bi bila proizvodnja še večja. Sredi tega leta bodo, tako računajo, začeli s poskusno proizvodnjo tudi v drugem bloku elektrarne Kosovo B. Elektrarni bosta zgrajeni. Vse pa kaže, da v začetku ne bo dovolj premoga. Zato načrtujejo, da bodo v rudnikih Dobro selo in Belačevac letos nakopali 8,1 milijona ton premoga, kai‘ pa kljub temu ne bo dovolj za 7 blokov kosovskih elektrarn. Njihova skupna moč bo znaša- la 1.600 kW. Zaradi pomanjkanja premoga bodo elektrarniške zmogljivosti izkoriščene 20 °/° manj kot bi bile, če bi bilo premoga dovolj. Zavoljo tega bo tudi približno milijardo kWh manj električne energije. Dovolj potrebnega premoga to je okoli 15 milijonov ton bo za nemoteno obratovanje TE v Obiliču na razpolago šele leta 1988, če bodo Vsa odpiralna dela pri odpiranju novih premogovnih ležišč potekala v redu. Rudnik Dobro selo nameravajo povečati, tako da bi znašala bodoča proizvodnja 8 milijonov namesto sedanjih 3,5 milijona. V ta namen bodo porabili o-koli 20 milijard dinarjev sredstev. VELENJSKI REKORD Rudarji REK FLL — Rudnika lignita Velenje so tudi leto 1983 končali z izrednim proizvodnim utpehom. 29. decembra 1983 so namreč dosegli proizvodnjo lignita v višini 5 milijonov ton in s tem presegli lanskoletni proizvodnji načrt za 200.000 ton. Do 30. decembra o-ziroma do konca leta pa so nakopali še dodatne količine, in s tem presegli svojo najvišjo proizvodnjo iz leta 1982. V decembru lanj pa so ddsegali tudi izredno visoke dnevne rezultate. V nekaterih dneh so nakopali' tudi po 22.000 ton in več premega, čeravno znaša njihova povprečna dnevna proizvodnja okolj 18.000 ton. Podobne rezultate pa je dosegla tudi TE Šoštanj, saj je lani proizvedla okoli 43 °/o celotne električne e-nergije v Sloveniji. Lani so namreč proizvedli rekordne 4 milijarde 77 milijonov kWh e-lektrične energije, s čimer so zelo presegli predvideno proizvodnjo po elektroenergetski bilanci. Njihova obratovalna pripravljenost je bila od avgusta do decembra zelo visoka in je znašala 96,8 0/°. Lani so v TEŠ pokurili 5 milijonov 244.070 ton premoga, od tega iz Titovega Velenja 4.075.036 ton lignita, iz drugih rudnikov pa je bilo do- bavljenih 1.100.000 ton premoga. Predlog letošnje elektrogospodarske bilance predvideva v TEŠ proizvodnjo 2.765 milijard kWh. Upoštevali so remont in druge zadržke. TUZLA — INVESTICIJE V RUDARSTVO V premogovniku Kreka potekajo priprave za odprtje novega površinskega kopa Kreka — Dobrava. Ta naj bi imel v prvi fazi zmogljivost 3 milijonov ton premoga. Rezerve premoga na tem območju cenijo naokoli 6 milijonov ton. Kakovost premoga znaša 10,5 MJ/K. Rudarsko opremo za ta premogovnik bodo uvozili iz CSSR. Nov površinski kop bo pričel obratovati leta 1986. Z električno energijo se bo oskrboval iz bližnje TE. Naložbe za izgradnjo površinskega kopa Kreka — Dobrava znašajo okoli 18,5 milijarde din. Dokumentacijo za ta površinski kop sta pripravila Rudarski institut iz Beograda ter Rudarsko geološki institut in fakulteta iz Tuzle. PROIZVODNJA ELEKTRIKE V LETU 1983 V letu 1983 so jugoslovanske elektrarne proizvedle 59,6 milijarde kWh električne energije, kar je 5 0/° manj kot je določal načrt, ali za 6,3 % manj kot je bilo proizvedene v letu 1982. Vzrok za nedoseganje načrta je treba iskati predvsem v manjši proizvodnji HE ter zakasnitvi gradnje TE. HE so dosegle svoj načrt le v višini 85 0/», proizvedle pa so 21,3 milijarde kWh. Neizpolnitvi načrta HE pa sd se pridružile tudi termoelektrarne na plinsko in tekoče gorivo zaradi pomanjkanja mazuta. Te so proizvedle 3,5 milijarde kWh, kar pomeni 17 0/° manj kot je bilo načrtovano, zaradi vseh težav, ki so nastopile preko leta, ter zaradi redukcije. Termoelek- trarne na premog so proizvedle 31,2 milijarde kWh. JE Krško pa 3,7 milijarde kWh. Termoelektrarne so prekoračile svoj načrt in s tem v veliki meri pripomogle k temu, da redukcije niso' bile še večje. V lanskem letu smo uvozili 2,6 milijarde kWh, izvozili pa 1,6 milijarde kWh električne energi je. TITOVI RUDNIKI LETOŠNJI NAČRT Sozd Titovi rudniki premoga načrtujejo za letošnje leto proizvodnjo v višini 14,4 milijona ton premoga. Načrt za letošnje leto je po obisegu enak kot V letu 1983. Sicer pa je v njihovih premogovnikih letošnje leto prelomno v pogledu zmogljivosti. Pričeli bodo namreč z obsežnejšimi deli pri odpiranju novih odkopnih delovišč. Rudnik lignita Stanari pa načrtuje izgradnjo briketarnice. Postavili naj bj jo pri Doboju. O tem razpravljajo že od leta 1982 dalje in so izdelali tudi že potrebno študijo. V dosedanjih razgovorih je bilo dogovorjeno, da bodo zgradili tovarno briketov iz lignita z zmogljivostjo 250.000 ton letno, z možnostjo razširitve na 600.000 ton letno. Potrebne količine premoga naj bi zagotovil rudnik Stanari. Lastnosti tega premega so doslej pregledali v Rudarskem tehnološkem institutu v Tuzli na institutu Takrafa v DDR in v tovarni briketov Tatabanja na Mad: žarskem. Vzorce so poslali na pregled tudi k firmi Rumboidt v ZR Nemčijo. Rudnik Stanari ima okoli 150 milijonov ton geoloških zalog premoga. Njegova sedanja letna proizvodnja znaša 300.000 ton. Odpirajo površinski kop premoga z zmogljivostjo 600.000 ton premoga. Obstajajo tudi možnosti, da bi dajal letno od 2 do 3 milijona ton lignita. Predračunska vrednost za zgraditev tovarne briketov, ki bi sicer obratovala triizmensko, znaša okoli 3,3 milijarde din po cenah iz junija 1983. MAKEDONIJA — KAKO UJETI IZGUBLJENI KORAK Sedanja elektroenergetska situacija v Makedoniji ni nikakršno presenečenje. Ze ko so sprejemali srednjeročni razvojni načrt te republike za obdobje 1976 do 1980 so omenjali možnosti redukcij električnega toka. Takrat so računali, da bodo težave trajale 10 let, če re- publika sama ne bo imela najmanj 4 milijarde kWh električne energije letno. Temu bi se lahko izognili z intenzivno gradnjo novih energetskih zmogljivosti, pa tudi z odlaganjem gradnje objektov večjih porabnikov. Akutno pomanjkanje e-lektrične energije je pospešilo pripravo izgradnje treh novih hidroelektrarn in dveh termoelektrarn. Določeni so tudi že viri financiranja. Razmišljajo tudi o eventualni izgradnji a->mske elektrarne, (tl) HRASTNIK — RAZGRNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik je sprejel sklep, da se v času od 5. januarja do 5. februarja 1984 razgrne predlog zazidalnega načrta Hrastnik — Center. Načrt je razgrnjen v prostorih Skupščine občine Hrastnik. V času javne razgrnitve lahko organizacije združenega dbla, krajevne kupnotsti, SIS, organizacije in občani podajo svoje pripombe oziroma predloge na razgrnjeni načrt. ZAGORJE — ODPRTA JE DELAVNICA ZA DELO POD POSEBNIMI POGOJI V sredo 11. januarja t. 1. so v Zagorju na Trboveljski cesti št. 6 odprli delavnico za delo pod posebnimi pogoji za odrasle. Zaenkrat bo v tej delavnici zaposlenih 20 oseb. Delavnica je v bistvu adaptirana odkupljena stavba in bo poslovala kot enota Osnovne šole dr. Slavka Gruma. Sredstva za odkup in adaptacijo te stavbe so dale na voljo občinske SIS za varstvo otrok Zasavja. V nekaj vrstah HRASTNIK — NOVI PROSTORI KNJIŽNICE Ljudska knjižnica v Hrastniku je imela doslej dolga leta svoje prostore v bivšem Kon-zumu. Na voljo je bilo le manjše število m2, tako da praktično svoje vloge kot knjižnica in čitalnica ni mogla odigrati. V preteklem letu, ko je bil na Logu v Hrastniku dograjen nov dijšaki dom, je v njeni dobila svoje prostore tudi Ljudska knjižnica. Odprli so jo v prvih dneh januarja letos. V njej bo delo knjižnice mnogo lažje in u-činkovitejše, saj so se prostori oziroma knjižnica neposredne približala ljudem oziroma bralcem v naseljih in bližnji šoli, V teh prostorih pa bo možno prirejati tudi literarne večere, ure pravljic, manjše razstave, ipd. CESTA TRBOVLJE — HRASTNIK Pristojne inšpekcijske službe občine Trbovlje so že dalj časa opozarjale Cestno podjetje Ljubljana na to, da je del ceste Trbovlje — Hrastnik pri Doležaleku zelo slabo zavarovan. Podobna opozorila so pristojnim cestnim organizacijam pošiljale tudi področne postaje milice in oddelki za urbanizem in urejanje prostora. Na to sd opozarjali že od leta 1975 dalje. V tem času je namreč 15 voznikov zdrknilo s ceste proti Savi, od tega sta bili tudi dve smrtni žrtvi. Os tal j so Izplavali iz vozil, deloma pa obstali na obrežju. Doslej za varnost niso še ničesar storili. Te dni pa je ce' Strojna tovarna Trbovlje je v jeseni 1933 ob praznovanju svojega 35-let-nega jubileja odprla novo tovarniško dvorano za obstoječimi objekti. Pri kopanju temeljev so naleteli na izredno kvaliteten rjavi premog. Foto: A: Bregant strto podjetje Ljubljana obljubilo, da bodo v prihodnjih dneh zavarovali ta del ceste z varovalno ograjo. LJUDSKA TEHNIKA JE RAZSTAVLJALA Ljudsika tehnika STT je v času od 13. do 20. januarja t. 1. pripravila v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu razstavo, na kateri je prikazala svojo dejavnost Razstavljal? so raketarji, akvarijsiti, likovniki, iitd. RAZPRAVA O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU V REVIRJIH Dne 16. januarja tega leta je potekalo v Trbovljah revirsko posvetovanje o usmerjenem izobraževanju. Pripravili so ga največ zaradi izredno slabega vpisa na zasavske srednje šole v naslednjem šolskem letu. Z dosedanjim načinom usmerjenega izobraževanja so večinoma vsi nezadovoljni, tako učenci, kakor tudi učitelji, starši in še marsikdo drug. Zato pa je seveda mnogo vzrokov. Med drugim so omenili da naravo-slovno-matematična usmeritev trboveljske bivše gimnazije ni najprimernejša za učence iz zasavskih revirjev, in da je bila ta usmeritev revirjem vsiljena. Za naslednje šolsko leto se je odločilo za vpis v to šolo le 21 učencev. Nadaljnji vzrok slabe volje so pomanjkljivi učbeniki, slabe prometne zveze m nenazadnje tudi slabe možnosti za zaposlitev. Težave so tudi pri bivšem SIC-u v Zagorju, ker ni urejeno vprašanje šolskih delavnic, določene težave so tudi v usmeritvah v RSC v Zagorju, itd. O naravoslovno-matema tični usmeritvi bivše gimnazije bodo vnovič razpravljali. Sicer pa o dobrih namenih usmerjenega izobraževanja ne smemo dvomiti in si moramo prizadevati, da bi to Izobraževanje V jeseni 1983 so pričeli povečevati objekt kopalnice in slačilnice na premogovniki Trbovlje. Dosedanja kopalnica in slačilnica sta bili premajhni, zato je bil pripravljen program in izdelani načrti. Dela Izvaja SGD Beton — TOZD Opera dva Zasavje, Trbovlje. Foto: A: Bregant končno shodilo in dalo tudi pričakovane rezultate. Črnomelj — PRIPOMBE NA POŠTNE STORITVE Pošta marsikje šepa. Vrstijo s,e številne pritožbe, vprašanja in pripombe na njihovo delo. V Črnomlju je naprimer o tem razpravljala občinska skupščina na sejah svojih zborov. Izvršni svet občine Črnomelj je organiziral razgovor s predstavniki PTT, da bi neljubo zadevo spravili z dnevnega reda. Pošta namreč ne dostavlja vsak dan pošte. Opravičujejo se, da zaradi pomanjkanja pismonoš. UTRIP KRAJEVNE SAMOUPRAVE Lanisko leto so v občini Krško izdelali analizo o samoupravnem razvoju in delovanju krajevnih skupnosti. Obiskali so 16 krajevnih skupnosti in se seznanili z utripom krajevne samouprave, doisežki in težavami pri uveljavljanju samoupravnih delegatskih odnosov, dobrih in slabih straneh plani- ranja, pa tudi delovanja družbenopolitičnih organizacij. U-stvariili so si dokaj celovito podobo o praktičnem delu In vlogi krajevnih skupnosti. Oceno je pripravila posebna komisija, ki jo je imenoval Izvršni svet občine Krško. V oceni so napisali da nekateri oddaljeni kraji čutijo določeno zapostavljenost in celo smatrajo, da so enakopravno udeleženi v razvoju celotne občine. Omenili so tudi, da imajo nekateri delegati na, sejah v občinlskih skupščinah in skupščinah SIS precejšen vpliv. Mnenja pa so bili tudi, da bi se morale skupščine krajevnih skupnosti pogosteje sestajati. Lahko se pohvalijo z učinkovitim, delom poravnalnih svetov, manj pa z delom potrošniških svetov. Marsikod so delegacije prepuščene same sebi. Delegatske zadolžitve so si ponekod porazdelili. Gradiva so precej obsežna in težko razumljiva. Z objavami v glasilu Naš glas so zadovoljnji, le naklada je premajhna. Nastajajo tudi pirablemi s prevozi delegatov na seje v občinsko središče. Med težavami velja omeniti tudi financiranje delegatskega delovanja. Zato ponekod prihaja tudi do določenih težav. STT SE SREČUJE Z MNOGIMI PROBLEMI Kolektiv Strojne tovarne Trbovlje se je lansko leto soočal z mnogimi problemi. Mnogih med njimi ni bilo mogoče razrešiti, kar je vplivalo na to, da so dosegli le 94 0/0 izpolnitev gospodarskega načrta. Tudi v izvozu niso dosegli načrta, saj so izvozili le polovico predvidene količine. Na izpolnjevanje načrta je vplivalo več vzrokov, med njimi tudi zastarel proizvodni program, slaba in odpisana oprema, preslabo ovrednotenje dobrega dela, premajhna povezanost med tozdi itd. Spričo tega so že lansko leto sprejeli nekaj ukrepov, da bi izboljšali svoje proizvodne rezultate. O tem so razpravljali tudi na zboru komunistov STT dne 11. januarja. V letošnjem letu nameravajo povečati celotni prihodek za 36 0/0, na konvertibilni trg pa nameravajo izvoziti za 224 milijonov din svojih proizvodov, na klirinško področje pa za 292 milijonov din, kar j© 88 0/0 več kot v letu 1983. 40 LET OD PRVEGA ZASEDANJA SNOS Dne 18. februarja tega leta bot v Črnomlju proslava v počastitev 40-letnice prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta'. V Črnomlju In v Ljubljani bodo ta pomemben zgodovinski dogodek posebej počastili. V Črnomlju bo 17. februarja gostovala Drama SNG, Muzej revolucije Slovenije pa bo pripravil razstavo o vzpostavitvi oblasti na Slovenskem, medtem ko bo 18. februarja v Črnomlju slavnostna seja občinske skupščine. V Ljubljani pa bo slavnostno zasedanje zborov republiške skupščine članov SNOS ter- delegacij organov in organizacij v republiki, kar bo združeno z delovno sejo skupščine. V PRETEKLEM LETU SO CENE ZBEZLJALE Po objavljenih podatkih sp bile lanskoletne podražitve blaga in storitev med največjimi v zadnjih 30 letih. Laniskoletne podražitve so bile v decembru 1983 višje za 60,1 0/0 napram novembru 1982, medtem ko so se cene na drobno povečale za 40,4 0/0. O vzrokih za razne podražitve smo že velikokrat slišali in brali, zato tega ne bi ponavljali. Podatke o tem je pripravil Zavod za statistiko SR Slovenije in izdelal tudi pregled povečevanja cen v posameznih povojnih letih. BOLJŠ PRESKRBLJENOST REVIRJEV Zasavska kmetijska zadruga si z vsemi svojimi tozdi v revirskih -občinah stalno prizadeva za boljšo preskrbljenost prebivalstva. Tako je lani odkupila 2.070.000 1 mleka, 1.350 glav govedine in 16,5 milijona jajc. Letos nameravajo še povečati proizvodnjo mleka in mesa. Z mlekom krijejo domala vse revirske potrebe, domača prireja goveje živine pa pokriva 85 0/o potreb. Da bi lahko povečali proizvodnjo mleka, mesa, itd., nameravajo povečati lastno krmno osnovo, naprimer koruzo, članom zadruge bodo regresirali umetna gnojila iri semena in jim ponudili strokovno pomoč. Uredili so 20 ha pašne površine v Gorah innaKo-pitniku, na Cemšeniku pa se na 15 ha pase precej ovac. Nove pašne površine nameravajo u-rediti tudi na Kalu. in to sprva 15 ha. KOMUNALCI SO SE IZKAZALI Komunalne organizacije v Zasavju so ob letošnjih snežnih padavinah dobro opravile svoje delo. Snega sicer ni bilo toliko, da bi dela ne mogli o-praviti, vendar so delavci zim- skih služb ceste posuli in splu-žiliže ponoči, čez dan pa so u-rejaJi stranske ceste. Ponekod so pločnike dobro očistili, ponekod tudi ne, kar pa bo treba pri naslednjih padavinah tudi storiti. ZAGORJE — NOVA IMENA NASELIJ V krajevnih skupnostih Izlake in Kisovec — Loke nameravajo spremeniti imena nekaterih naselij. Izpeljati nameravajo u-Učni sistem. Na Izlakah so predlagali, da bi naselja poimenovali z imeni, ki so jih ljudje že doslej uporabljali, v Kisovcu pa nameravajo nekatera naselja poimenovati tudi po domačih revolucionarjih. V KS Izlake bo v bodoče 10 naselij, v KS Kisovec — Loke pa 15. Javno razpravo so končali 15. januarja letos. NOVA TRAFOPOSTAJA V HRASTNIKU V Hrastniku so pričeli z gradnjo nove transformatorske postaje, in to severno od Tovarne kemičnih izdelkov. Obratovati naj bi pričela koncem t. L, v njej pa bodo nameščeni trije transformatorji. Gradnjo ima na skrbi SGD Beton— TOZD Operativa Hrastnik. Značilnost stavbe bo v tem, da bo razmeroma visoka napram drugim podobnim objektom, ker je na voljo zelo malo prostora. V gornjem delu zgradbe bo tudi 110 kV, spodaj pa 35 in 10 kV Stikališče. Iz te RTF bodo napajali področja občine Hrastnik, Radeč in Zidanega mostu. Z e-nim rezervnim transformatorjem pa bodo lahko napajali v primeru potreb© tudi del Trbovelj, Zagorja ali Litije. KOMUNALA DELA V ČRNOMLJU V Črnomlju bodo letos namenili za gradnjo komunalnih objektov 28 milijonov din. Del teh sredstev bo tvoril tudi samoprispevek. Petino sredstev bodo porabili za odplačilo anuitet za posojila iz prejšnjih let. Letos imajo v načrtu dokončanje vodoivoda Vinica — Hrast, asfaltiranja nekaterih ulic, zgra^ ditev telefonskega omrežja ter dokončanje vodovoda v Gribljah. (tl) ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očka in moža Ludvika Škorjanca, rojenega 24. 3. 1943, se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sode lavcem, kolektivu rudnika Hrastnik, rudarski godbi pevcem, govorniku Albinu Potisku za ganljive poslednje besede in vsem rudarjem, ki ste ga take številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje nam pa izrazili sožalje. Posebna hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ki sc nam tako nesebično pomagali, nas tolažili in bili v veliko pomoč. Vsem iskrena hvala! Žalujoči, žena in otroci ter mana, sestre in brat. UTRINKI Z IZLETA PO DOLENJSKI IN BELI KRAJINI (1. nadaljevanje in konec) Ko se v mislih nekoliko poglobim se mi zazdi da slišim grmenje nemških oklepnih vozil, ob nenehnih bajkah, ropotanj e mitraljezov, žvižgajoči glas granat ki padajo nekje V bližini Žužemberka. Iz premišljevanja me prebudi nekdo iz zadnjega sedeža. Koliko je še do baze dvajset. Kakšnih pet minut, mu odgovorim, kar približno. In res prikaže se brunarica »Lukov dom«. Dom se imenuje po revolucionarju in narodnem heroju Francu Leskošku — Luki. Zopet izstop. Globoko vdihavamo sveži zrak kočevskih gozdov, kf nam ga doma tako primanj kuje- Pričaka nas vodič. Vodi nas prav do Baze 20. 2e utr jena gozdna pot nam pove, da je bilo tukaj že mnogo turistov. Prikažejo se prve barake. Vsaka je imela svoj pomen med NOV, Tukaj se je krojila prva slovenska vlada in usoda slovenskega naroda. Prav iz tega kraja so bili poslani delegati na prvi kočevski zbor v Kočevje in nai drugo zasedanje AVNOJA V Jajce. Med ogromnimi smrekami dobiš občutek varnosti. Skalovje po gozdu so pravi naravni zakloni. Posedemo se po lesenih klopeh. Vodič nam prične pripovedovati zgodovino tako v žive kot bi vrteli film. Toda platno so le zelene smreke. Vsi poslušamo, nihče se ne gane. Tišino zmoti le škljocanje fotoaparata. Vodič nam govori z vse večjo vnemo. Mnogokrat jih je že pripovedoval in vsakokrat se vrne v realnost. Bil je namred sam udeleženec NOB. Odhajamo obogateni še z enim doživetjem. Kako je bilo vse to mogoče v takratnih pogojih — Vendar je res. V borbi za obstoj je vse mogoče in ničesar pretežko. Napotimo se proti avtobusom.. Spremlja nas harmonikar Lojze, ki pridno vleče za meh in izvablja iz njega lepe slovenske viže. Zapojepio nekaj partizanskih pesmi. Ostaja nam lep spornih na kočevski Rog in Bazo dvajset. Pa hajde v dolino proti Beli krajini! Sprejmejo nas lepo obdelani vinogradi in zidanice v katerih že vre mošt. Tu in tam je še videti kakšen pozebljen grozd katerega obdelujejo kosi. Tudi zanje je še nekaj ostalo. Zares lepa si Bela krajina. Tudi tukaj so levo in desno ob cesti postavljeni spomeniki, pomniki revolucije. Namenjeni smo v Vinico. Drvimo mimo Semiča, skozi Črnomelj, Kočevje, Kanižarico, proti Dragatušu. Vsak kraj ima svojo značilnost in zgodovino. Vinica. — Rojistni kraj velikega slovenskega pesnika Otona Župančiča. Ustavimo se prav pred njegovo rojstno hišo, ki je sedaj muzej. Na pročelju hiše nas pozdravi njegov verz: Oj dom, streha mojega očeta! S temi besedami je pesnik obeležil ljubezen do svojega rojstnega kraja. Ogledamo si njegove fotografije, rokopise in knjige, ki jih je napisal. Njegovo delo nam govori, da je ogromno storil za slovenske kulturo in narod. Na vrtu pred hišo stoja njegov doprsni kip. Ko zapuščamo Župančičevo rojstno hišo nas že sprejmejo prijazni domačini, tamkajšnji kmetje. Postrežejo nam z moštom In značilno belokranjsko gostoljubnostjo. Ne moti nas kopica gnoja in prikolica, ki je napolnjena z njim. Vse diši po zemlji, znoju, po tobaku ki se suši na pročelju skednja. Hrapave roke gospodarja in gospodinje nam kar naprej ponujajo mošt. Lojze neutrudno vleče harmoniko. Vse je res enkratno, nepredvideno. Vsi prijetno razpoloženi se kar ne moremo posloviti od prijaznega gospodarja, ki še kar naprej ponuja mošt in tobak, ki je že suh, lepo zlato rumen, Jemljite knapi boste Imeli kaj za cikat! Sedaj pa reis, moramo se posloviti, kajti ob dveh nas čaka kosilo. Lojze še kar naprej vleče harmoniko in tako se s pesmijo in lepim vtisom poslavljamo iz Vinice in od prijaznih ljudi. Vračamo se nazaj proti Dragatušu. Tam imamo pripravljeno kosilo. Lepo urejeno gostišče Zupančičev hram. Prav tukaj je Oton Župančič preživel svoja mlada leta. Kajti lastnik gostilne je bil njegov sorodnik — stric. Zopet se srečamo z njego- Toplarno v Hrastniku, ki sodi v sestav tozd RESD Hrastnik do ZPT povečujejo zaradi povečanih potreb po toplotni energiji. Posnetek je iz decembra 1983. vim delom. Župančičeva soba kjer je vitrina z njegovimi knjigami. V oči mi pade pesem, ki je napisana v povečavi in okvirjena: Vince skače, sreča se preliva, ti si draga vsemu kriva! V tem gostišču se zadržimo do poznih popoldanskih ur. Hrana je bila zelo okusno pripravljena, prizadevnost strežnega o-sebja na višini. Vsi smo zadovoljni. Mi in gostilničar. In vsega je enkrat konec. Tako tudi našega potepa. Ko zapuščamo Belo krajino in se poslavljamo od prijaznih Belokranjcev ob spremljavi harmonike zadoni lepa slovenska pesm: Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še pridemo! Mihael Gosak VEČER ŠPORTA GLASBE IN RAZVEDRILA V HRASTNIKL? Dne 7. januarja tega leta sta pripravili Telesna kulturna skupnost in Zveza telesno kub turnih organizacij Hrastnik v hotelu Jelka v Hrastniku sed mo tradicionalno vsakoletno pri' reditev pod naslovom: Večer* športa, glasbe in razvedrila. Letošnji pokrovitelj je bila Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik. . Ob tej priliki so izbrali naj boljšega športnika in športnico Hrastnika, podelili so občinska Bloudkova priznanja in podelili’ priznanja za tekmovalne dose žke v letu 1983 ter priznanja ZTKO. Priznanja ZTKO za le to 1983 sta prejela: Rokometni klub Dol in tovariši Kom rad Kotnik, Roman Borovšak in Mirko Vnuk. Ti trije so o pravili največ prostovoljnega dela ter neposredno sodelovali pri izdelavi smučišča Rajska dolina na Kalu. To smučišče v Rajsko dolino, ker na tem mestu ostane sneg še najdlje. Za tekmovalne dosežke v le tu 1983 so dobili priznanja i Peter Kavzef, Franc Seničar, Danilo Stradar, Vesna Ojstr* šek, Jolanda Novak. Polon;* Novak, Jože Urh, Jernej Za* laznik, Franc Rešetar, Željke Hručič, Josip Lastrič, Vinko Grgič, Nihad Imanovič, Stanke Simonič in Idris Tahirovič. Občinsko Bloudkovo prizna nje sta prejela Niko Toplak in Jože Premec. Najboljši športnik pionir Hra stnika v letu 1983 je Matej Haberl. Najboljši športnik Hrastnika v letu 1983 je Cvetko Rajmund, član strelske družine Hrastnik, in najboljša športnica Hrastnika v preteklem letu Andreja Ojstršek, namiznoteniška igralka. Oba imata status športnika zveznega razreda. (tl) Vsem naše čestitke! Športne novice Plavalno tekmovanje V četrtek 29. decembra 1983 je potekalo v 25 m pokritem ba- Foto: B. Klančar plavalno tekmovanje — novoletni miting. Udeležilo se ga je 150 najboljših slovenskih plavalcev iz vseh klubov. Na startu ni bilo bratov Petrič, ker sta 2 januarja odšla na tekmovanj p v ZDA. Na tem srečanju bili doseženi trije republiški rekordi in en državni rekord. Najboljši izid tekmovanja sta dosegla domačina — Darja Alauf na 200 m hrbtno, kar je le slabo sekundo slabše od državnega rekorda in Boris Novak, ki je 200 m mešano zmagal. Oba sta dobila za nastop pokala. Državni rekord je dosegla Barbara Kus mlajša pi onirka, domačinka, kj je nastopila na 400 m kravl. Njena klubska vrstnica pa na 100 m kravl. Pred začetkom tekmova1 nja so dobili posebna priznanja plavalci, ki so letos do Segli pomembnp uspehe ali pa so izboljšali državne ali republiške ui-pehe. Tekmovanje o-ziroma novoletni miting je bi' dobro pripravljen in izpeljan. Novoletni pohod na Kum PD Kum Trbovlje je letos 2. januarja že drugič organiziral leži v Podrožovju, ki pa so ga smučarji pred leti preimenoval) zenu v Cementarni Trbovlje / novoletni pohod na Kum. U‘ deležilo se ga je preko 700 u deležencev. Letošnji pokrovitelj tega pohoda je bila delovna or-ganizacija IPOZ. Start pohoda je bil med 6. in 9. uro na mostu čez Savo v Trbovljah ah' pa od kontrolne točke Dobovec. Vreme je bilo solidno, le na vrhu Kuma je sredi dneva nastopila megla, pojavil pa se je tudi veter. Klju^ vsemu je po hod lepo uspel. REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE . Vodoravno: RAA, ŠTIP, KAREL NAJ BO VSAKO NOVO LETO IBAR, TAMAR, LANTAN, LEPŠE OD PREJŠNJEGA, ROLLS, LOREN, RA, PANJ, URI, ONIC, ANAS, KOCKA, GETO, KLIC, NO, IRI-AN, ETUDA, ARIMAN, KRAJ, SODAR, NAJADA, SPOR, AIR, TRAKAR, DACIT, ROCKA, TACIT, FORMA, ERA, EKRANIZACIJA, ANJA, CS CRT, DRN, ANA, THATCHER, NO, KREOL, IVJE, NEN, OV, SONJA, PIJ, ALKAN, MO, PIPA, BRODET, BLAŽILNIK, ELO, RAPSODIJA, KIOTO, ROVKA, OLIKA, MP. KMET, SE, IZHOD, LV, IOWA. ENA, UHO, SPORA, NA, TRASANT, PRINC, ALK, SIR, TOLTEK, TIN, ELDA, SAPA, ETE, DLAN, ANGOLA, NOTAR, KRAS, ARA, SOM, DROBIŽ, OR, LETAK, AVENIJA, BURKA, STRUGA, AMELIJA, KOPERNIK, ARON, TACA, AK, GRANADA, RANA Navpično: SREČNO, PTA, POKROV, URIN, OČRT, PERSHING, AT, KRKA, KSILOFON, OSAMA, KIR, AN-DROPOV, CELOVEC, NIL, PORA, IRENA, KIS, LAMELA. ABERACIJA, ZNOJ, RAZPAD, NI, JAPONKA, ITA, LABA, HOLANDIJA, BRŠLJAN, RACA, RP, ORK, ORJAK, RO, EL, CIN, POSODA, STOA, AVTOSUGESTIJA, IDOL, SAAB, KG, ASAD, RE-TORTA, JEDILNI PRIBOR, AMPLITUDA, TIKVARA, ZUPA, ŠKARO, ODAK, JA, REN, TORE- RO, ARAFAT, ABA, KOKRA, IN, TEN, RONHILL, MITTERRAND, POLŠNIK, RJAVKA, POROTA, IA, VAN, ČLAN, MATJAŽ, WALES, SK, KONJ, IRADA, CENIK, AST, LT, ALTERACIJA, CH, LIK, AED, ERAR, REAGAN, MACESEN, NOMENKLATURA, ETNA, ANADIR, REMITENT, ARAGON, LO, SONATA, NOKO-TA, NAKANA ŽREB JE ODLOČIL Uredništvo našega glasila je prejelo do vključno 8. januarja t.l. za nagradno križanko ob novem letu 1984, objavljeno v številki našega glasila 12/83, skupno 51 rešitev. Reševalcem, ki so pravilno rešili križanko, podeljuje uredništvo tri knjižne nagrade. Te prejmejo: I. nagrado: Martina Šoba, Novi dom 44/b, 61420 Trbovlje II. nagrado: Ida Toplak, Ulica talcev 4, 61410 Zagorje ob Savi III. nagrado: Erika Goleč, Vresko-vo 6, 61420 Trbovlje Vsem trem nagrajenkam čestitamo. Knjižne nagrade bomo poslali po pošti. PREKLIC Preklicujem izgubljeno spričevalo za kopaškega pomočnika številka 4147/83, izdano na ime Anton Ojstršek II, rojen 4. 4. 1955, stanujoč Laško, Brstnik številka 9. Anton Ojstršek KADROVSKE VESTI za čas od 1. do 30. 11. 1983 PRIHOD: DO ZPT TOZD PT: Veteršek Milan — vozač, Božič Jakob — vozač. TOZD Sep. Trb.: Kozmus Rajko,— sep. del., Jan Ernest — sep. del. TOZD REŠD Trb.: Jerman Franc, —- mazalec. stroj. TOZD PJL: Drnovšek Alojzij, — lejsni del., Smuk Zdenko — lesni del. DS PD Trb.: Sušnik Veronika — kuharica, TOZD PH: Lokošek Marjan — učnik Filipovič Marko ■—učnik Bečič Sejad — učnik, Alfbašič Mirjsad — učnik, Privšek Matjaž — zun. del., TOZD P Ojstro: Funkl Simon — zun. del., Zupanc Franc — zun. del., Frajle Jože — vozač. TOZD RESD Hr.: Ulaga Matjaž — elektrikar, Gašperut Viktor pom. del. TOZD P Ko: Renko Ladko — vozač, Vukalič Nesib — kop. pom., Krhlanko Rajko — učnik, Jurič Mijo— šofer Kokalj Karel — rud. učnik, TOZD sep. Zag.: Drolc Janko — sep. del., Sulejmanovič Samir — sep. del.. Goste Darko — sep. del., Mitrovič Milan — sep. del.. Ferme Gotard — sep. del., Ibrič Miralem — sep, del. DS PD Zag.; Burkeljc Marinko — pom. del., Žnidar Andrej — stražar-čuvaj. RŠC: Brčina Marko — kopač Tomič Željko — kopač, Petrovič Blaško—kopač, Koklič Viktoč — kopač, Marot Božo — dipl. politolog. DO RGD TOZD RIGL Tufekič Mirsad — vozač, Matosa Darko — vozač, Hevešenič Alija — vozač, Jerman Ladislav — vozač, Dedič Nermin — vozač, Bečirovič Sal-ko, — kopač Škrijelj Ismet — vozač, Kadinič Salkan — kopač, Husancrvič Jakub — ključavničar, Šviga Joško — vozač, Veteršek Andrej — učnik, Halilovič Ejub — kopač, Katranicovič Cvetko — kop. pomoč. TOZD GRAMAT: Volčanšek Pavel — voznik premi kal nega odra Gregor Vladimir—pom. opek. del., Račič Senada—zlag opeke Kostanjšek Franc—vzdr. stroj. naprav II. DO TET DS SS: Opresnik Samo — pom. dol. DO UVID TOZD EIMD: Obreza Roman — elektrikar. ODHOD: DO ZPT: TOZD PT: Šviga Jože, vozač —spor. prek., Tadič Drago, kopač—■ spor. prek., Zakšek Ivan, učnik — spor. prek. Zupanc Darjam, vozač — djsc. iodp., Koklič Vikton^ kopač—spor. prek., Fr a ji e Jože II, vozač — spor. prek; TOZD sep. Trb.: Paivšelj Darko, sep. del., — pr en. v posik. dobi. s strani, del. org. TOZD PH: Teršek Drago, učnik — smrtna nezgoda, Hribernik Martin, kopač — upokojen, Hasanbegovič RfzaJija, kopač— pren. v posk. dobi s strani del. org., Kostič Miodrag, kopač — pren. v poak. dobi s strani del. org., Blažič Drago pren. v pos. dobi s strani delov. org. TOZD P Ojistro: Babič Milivoje, učnik — 'samov. prek., Ambrož Martin, kopač — upokojen, Ho-povac MeSiud, kop. pom. — disc. odpust, Ocvirk Vili, - kopač — upokojen Radovac Ivo, kopač •— samov. prek. TOZD P Ko: Mates Leon, učnik— isamoiv. prek., Veteršek Andrej, učnik — spor. prek., Flac Peter, pom. kopač — upokojen. TOZD sep. Zag.: Burkeljc Marinko, sep. del., — prem. v drugo TOZD, Renko Lanko sep. del. — prem. v drugo TOZD, Strmi j,an Andrej, sep. del.—sam. prek. DS PD Zag.: Zajc Jakob II kopač — upokojen. DO RGD TOZD RIG : Petrušič Anton, vozač— samov. prek., Gašperut Viktor, vozač — samov. prek., Jašarevič Ešef, kopač — samov. prek., Bečič Sead, učnik — samov. prek., Petrovič Blaško kopač — samov. prek., Zukič Ibrahim kopač — samov. prek. Kalainder lično, kop. pom. — samov. prek., Beganovič Husein kop. pom. — samov. prek. Sa-dikovič Kaislm, kopač — samov. prek.,. Kristič Dragan, kopač — famov. prek. DO TET PEE: Kramžar Milan pom. del. — disc. odpust, SOZD DS ASO: Marot Božo dipl. politolog — delo za določen čas. Ljuba Poznič Jože sedi v gostilni in čaka, da pride natakar. Ko je ura 22, se Jože oglasi: —Ali bom že dobil tisti zrezek, ali bom kar celo noč čakal? vam ne bo treba, ker zapiramo ob 23 h. Vanja je prvič na plesu. Pred njo se znajdejo trije postavni kavalirji m jo hkrati prosijo za ples. Vanja v zadregi vpraša prijateljico: —Ali moram upoštevati desno pravilo? —Peter, imaš srečo ali smolo v ljubezni? —Smolo 1 Izredno smolo. Pomisli, edina ženska na svetu, ki sem. jo ljubil, je poročena. —Oh, s kom pa? —Z menoj! —Dane, ali bi mi ti posodil milijon jur jev? —Ne smem. Kaj nisi bral, da so krediti ustavljeni? —Dragi mož, sedaj je pa že tudi zame čas, da si kupim kakšno moderno obleko. —Veš, draga ženka, letošnja moda je pa tako raznovrstna, da lahko mirno oblečeš katerokoli staro obleko. V hotelu se pritožuje možakar, da so porcije iz dneva v dan manjše. Natakar mu odgovori, da se mu le zdi, ker so v resnici povečali lokal. —Kako pa pri vas doma preživite prosti čas? —Oh, ne sprašuj, draga moja! Mož hoče v kegljišče, jaz k svakinji, fant pa v kino. V prepiru, kam bi šli, nam prosti čas kar prehitro mine! —Veš, Janez, zakon je loterija potoži razočarani mož prijatelju. —Nisem čisto tvojega mnenja. V loteriji le kdaj kaj zadeneš, ugovarja prijatelj. —Bojan, povej po pravici, kateri v razredu najbolj zna zgodovino? —Če se čisto nič ne zlažem, je to tovariš učitelj. Marinka Sternisa Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski erergetski kombinat Fdvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Albin Hauptman. Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Kirič, Franc Žgalin, Slavi Guna, Boris Jesenšek, Štefan Strok, Vladimir Breznik, Stanko Drnovšek, Dragica Bregant, Janez Oberžan (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). i Naklada 3400 izvodov. Tisk KIL — TOZD TIKA Trbovlje. Za člane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov, fotografij, skic, risb itd., ne vračamo. Po mnenju republiškega sekretariata za Informacije, št. 421-1/74 z dne 9. 1. 1974, spada glasilo »Srečno« med proizvode iz 7. točke 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.