Poštnina plačana v gotovini
Ljubljana, četrtek 12. avgusta 1937
Cena Din !•—
Leto 11
m		Uredništvo in uprava:
I ^	v //	Ljubljana,
k	'<■)	Novi trg št. 4/11
Štev. 16
Naročnina:	letno Din	24-—■
polletno „	12'—
četrtletno *	6‘—
Izhaja vsak drugi četrtek
GLASILO JUGOSLOVANSKEGA LJUDSKEGA GIBANJA ZBOR
ZIvci
Človeška duša in telo sta največji Umetnini Stvarnika. Nobena živa stvar se v dovršenosti ne more primerjati z nji-Noben še tako veličasten tehnični lzum ju ne more doseči. Vse lahko razumeš do gotove meje; pri človeku pa na-■*etiš najhitreje na to mejo in — že stojiš Pred nerazrešljivo uganko.
Čudovit del človeškega telesa so ž i v -Cl- Ta skrivnostna vlakna vodijo iz centralnih organov živčnega sistema v miši-Cevje, posebno pa v čutila, v hrbtni mo-*eg in v možgane. Nas zanima pred vsem ‘Unkcija živcev na duševno stran človeku, to je tista čudovita zveza med materjo in duhom.
Živci uravnavajo ukrepe in odločitve človeka, vodijo misli in duha, čustva zadovoljnosti in sreče, pa tudi žalosti, potrtosti, nervoze, jeze in besnosti. Zdravi 2lvci so največji blagoslov za posameznika. Tak človek bo vedno ukrepal mir-U°, premišljeno in razumno, brez prenag-‘jenja, brez strasti. Najsi bo osebno posten in etično plemenit človek, ali pa zlobnež, pokvarjenec in propalica — Predpogoj za kljubovanje stiskam in nemarnostim življenja so močni živci.
Pri tem ima poštenjak lažjo usodo kot Pokvarjenec. Njegovi živci se stalno krepijo ob plemenitosti srca in jasnosti razuma. Z lahkoto si nabere toliko zdrave rezerve, da bo v nevarnih urah obvladal situacijo in izšel zmagovit iz spopada, katerega mu je namenila usoda. On živi v ponosnem miru čiste vesti, ki mu je oklep in ščit pred nevarnostjo. Kadar udari, \e zakaj in kam udari in udarec )e učinkovit.
Pri pokvarjencu pa so živci v stalni Uapetosti, stalno se trošijo in izgubljajo Ua odpornosti. Priliva jim moč z zlobo, Uiržnjo in strastjo in tako nekaj časa obvladuje navale in borbo. Živi v neprestanem nemiru in strahu, odkod bo pri-letel udarec, neprestano ga preganja De- ; mirna vest kot črn demon. Nekega dne j Pa živci ne izdržijo več; pokvarjenec ^izgubi živce«, kot pravi naše ljudstvo. Besno maha okrog sebe in se bori s »pegami na ustih za samoohrano — pri tem Pa dela usodne napake! Ena za drugo si sledijo kretnje, sicer srdite in strastne, toda nepremišljene in udarjajo v praz-Uo. Grize in brca okrog sebe kot ranje-Ua roparska zver, pri čemer more napraviti mnogo zla in škode. Končno pa , Poidejo moči in pride agonija. Podleže >zdajstvu — svojih živcev...
Poštenjak je v borbi hladen in junaški; lopov pa je samo predrzen, zagrizen, obenem pa tudi strahopeten. Zato je resnična trditev, da bo premeten in nasilen zločinec izvršil tisoč drznih zločinov z vso cinično premišljenostjo, odpiral bo blagajne, zastrupljal in ubijal nedolžne ljudi brez sledov, nihče ga ne bo mogel uloviti. Nekega dne pa bo pri enostav-Uem vlomu napravil malo napako ali 5'faux pas« — in že ga bo zgrabila roka Pravice za vrat, ga obesila na vislice, ali Pa poslala na robijo brez pardona.
Zdravi, močni živci so potrebni človeku v vseh poklicih. Menda najmočnejši živci pa so potrebni človeku, ki se javno Udejstvuje v politiki, bodisi »poklicno« iz želje po oblasti in profitu, »po slasti ju masti« — bodisi, da ga vodita v politiko skrb za državo in narod in pa ljubezen do trpečega sočloveka.
Še posebno je to potrebno v politiki današnjih dni. Oglejmo si samo ta prekrasni politični cirkus po vsej Evropi! Oglejmo si samo to smrdljivo blato poetičnih močvirij, v katerem tonejo poklicni politiki vseh barv (posebno tisti, k' so jim usta polna fraz o »demokraciji«); čimbolj brcajo okrog sebe, tem globlje se vdirajo v mokro gmoto. Mar-8ikateremu nepodkupljivemu poštenjaku ®e upre politična borba, zagnusi se mu 'uto, pa se užaljen umakne iz arene. V 11 ji pa ostanejo lopovi, ki jim je blato
sorodna snov, ki imajo kožo kot nosorog in železne želodce, ki prebavijo vse, ki imajo vedno odprto dlan za podkupnino in masten »nečisti« honorar, ki so cinični in drzni, ob enem pa strahopetni zaradi slabe vesti. Vse pogoje imajo za nemoteno večno nadvlado nad šibkejšimi elementi nezaščitenih, v težko delo vkovanih množic. Izzivajo jih do onemoglosti,'da bi pozabile na nerešene gospodarske, socialne in druge pereče probleme; pa jim kažejo pisane cunje kot biku v areni: enkrat pod firmo demokracije, pa komunizma, pa verskih vprašanj in še tisoč podobnih gesel. Razpihujejo strasti ulice, vsiljujejo separatistične težje in prevratne ideje — samo da bi se ubogi bik vendarle razjezil in da bi tako dobili razlog, da bi ga naskočili s silo, z ostro nabrušenimi meči, da ga zakoljejo in mu slečejo kožo. Kakšna bikoborba bi bila, če bi bil bik pohleven in miren in bi ne bilo povoda za- borbo z njim? Arena čaka, publika je napolnila blagajne — treba je pokazati bikovo kri, čimveč krvi, tem bolje! Take politike je poln ves svet; od španskega »eksercir-placa« evropskih velesil pa do kitajskega Hopeja!
Politični pokvarjenci imajo navadno prvo besedo; najglasnejši so in povsod silijo v ospredje. Izkoriščajo vse, iz vsega znajo napeljati vodo na svoj profi-tarski mlin. Imajo v zalogi nešteto raznih gramofonskih plošč, ki svirajo po potrebi: o patriotizmu, o demokraciji in o suverenosti ljudstva, pa o fašizmu in o silni nevarnosti za narodove svetinje, pa še o frontah Antikrista in Satana, ki grozijo veri pradedov itd. Drzni so in cinični ter poznajo disciplino med seboj. Čim pa udarijo ob granitno steno prosvetljenega ljudstva, zbranega okrog poštenih, odločnih voditeljev, ki svoj narod resnično ljubijo in ga z žrtvami hočejo rešiti iz objema pijavk — tedaj se jih polasti blazen strah in nemir, začne se besna »va banque« borba na življenje in smrt, kot smo jo zgoraj opisali — delajo se usode-polne napake! Udarci zlobe gredo v prazno, pričnejo smrtni krči. Pred očmi se jim pokaže grozna slika: sredi tega ali onega mesta, sredi mirnih človeških naselij so postavljene vislice s pripravljeno vrvjo; izza njih pa zre grozni, resni in neizprosni obraz Pravice! Potem prideta agonija in konec, katerega so priklicali in pospešili — izdajalski živci!
*
Življenje gre svojo neizprosno pot. Sile, ki so nad nami, čuvajo z vso strogostjo, da se ne izgubi nobena težka misel, nobena kaplja znoja, nobena kaplja krvi poštenjakov ... Naše jugoslovansko ljudstvo ima menda najtežjo, najbolj krvavo, najbolj junaško preteklost za seboj. Zato tudi njegova renesansa, njegov preporod ne more biti lahek. Narod je prestal tudi to težko preizkušnjo kakor vedno, odlično — in ostal zmagovalec pod svojo zastavo — ne separatistično velesrbsko, ali velehrvatsko, ali velesloven-sko zastavo — temveč pod zastavo Jugoslavije!
*
Naš »Zbor« ima svojo glavno odliko v tem, da imajo nosilci njegovih velikih in odrešilnih idej — močne živce. Vse, kar ni bilo polnovrednega med nami, je odpadlo na dolgi poti trdega dela in žrtev. Saj si je izbral »Zbor« najtežjo varianto poti, najbolj trnjevo, najbolj strmo. Take poti ne izdržijo slabiči, špekulanti in pokvarjenci. Take napore zdržijo samo pravi borci in junaki, ki so se iz ljubezni do svoje zemlje in vsega jugoslovanskega ljudstva brez razlike prostovoljno priključili najodločnejšemu, najpogumnejšemu od vseh — svojemu voditelju in bojnemu drugu Dimitriju Ljoticu. Vztrajali so v besni borbi s preganjanji, denuncijacijami, klevetami o nečistih zvezah z inozemstvom in nasi-
•	ljem. Svojo moč so črpali iz živih vrelcev svoje poštenosti, čiste vesti, junaškega srca in jasnega razuma. Vkljub vsem bedastim in zlobnim očitkom fašizma se niso nikdar zatekali k nasilju, k pučom in k pohodom po inozemskih vzorcih. Prisluhnili so vzdihom slovenskega, hrvat-skega in srbskega trpečega človeka, pregledali stisko vsega jugoslovanskega ljudstva, premerili so čas, izdelali so svoja »Temeljna načela« in »Smernice« in (v razliko od drugih političnih pokretov) se tudi resnično ravnali po njih. Čakali so na najtežji čas, ko bodo postali najpotrebnejši, ko bo šlo za vse — da primejo za krmilo, od katerega se bodo razbežali vsi strahopetci — za krmilo velike ladje s petnajstimi milijoni potnikov — da jo rešijo smrtonosnih čeri...
Naročnikom!
Poštne položnice smo priložili v zadnji številki za vse naročnike »Zbora«* — Zaostankarje prosimo, da se poslužijo položnic in poravnajo naročnino, da tako izvršijo svojo dolžnost! — Ne prejemamo subvencij in nečistih podpor, odklanjamo oglase, ker hočemo ostati neodvisni, izdatke krijemo samo iz naročnine. Tovariši, upoštevajte to!
Uprava.
Zmaga je tu. Zmagali so: vztrajnost, poštenje, čista misel, hladen razum, ljubezen do grude in naroda — zmagali so živci!
Ne kličemo več: naš čas prihaja. Kličemo: naš čas je tu!
Simfonija »Talmuda
«
»Smo pač razdvojeni, needini v duhu, zdrobljeni v hotenju, apatični, postali smo brezmočni v boju za lastno življenje, brezmočni v boju za narodni blagor ...«
Tako in podobno piše svetovno in naše časopisje. Tako govore tuji in domači politiki, ki izrabljajo sleherno stanje, naj bo še tako kruto in žalostno, za svojo stranko, za svojo zmago pri prerivanju k oblasti, ki je zvezana s koriti.
Narod pa sanja o pravici in poštenosti. V borbi za te sanje pa zgreši cilj, ravno pot, izgublja temelj ter zaplove v nekakem omotičnem stanju v zanke, ki mu jih nastavljajo nevidne tajne sile. So to sile, ki ne dopuščajo, da bi narod spregovoril, da bi si sam določal svojo življenjsko pot. Točno po načrtu se vse to godi in razvija.
Tu pa tam dovolijo temne sile, da se ljudstvu pokaže zelena veja — navidezna pot k pravici in poštenosti. V narodu postane vse živo. Vse se giblje, kakor narava v vročem poletju, ko jo blagoslovi izdatni dež. Vse oživi, vse zadobi lepšo in sočnejšo barvo. »Vse se nam predstavi z novo odejo svežosti, veselja in blagoslova.
Stranke in njih plačanci obljubljajo pod patronanco nevidnih tajnih sil ljudstvu raj na zemlji. Ves narod misli, da bo vendar napočila za vse doba reda, pravice, poštenja in blagostanja. V tem pričakovanju se navdušeno pripravlja na lepše dneve, srce naroda bije odločneje, vse čaka na lepšo bodočnost. V tem veselju in pričakovanju hoče vsakdo pozabiti na vse trpljenje in grenkosti, prizadejane od prejšnjih tlačiteljev, ki pa so hili žal eksponenti istih temnih sil, ki z novo formacijo »oživljajo« narod. Vse to se dogaja po prokleto premišljenem načrtu temnih sil, ki med tem, ko na eni strani narodu ponujajo in obljubljajo raj na zemlji, pripravljajo ali pa imajo že pripravljene za ljudstvo nove udarce in novo ponižanje.
Simfonija velekapitala, igrana in prirojena mojstrsko pod vodstvom mednarodne židovske gosposke, si je znala pridobiti tako zvane narodne predstavnike in voditelje naroda, ki so postali lutke in kulise. V tej svoji navidezno samostojni vlogi trobijo in igrajo dobro zloženo skupno pesem — vsak na svojem strankarskem trobilu v različnih dobro premišljenih durih in molih. Samo takt je isti. Toda ta takt je proklet in uničevalen za narod, kateri mora plesati pod istim ritmom različne plese posameznih
strankarskih skupin. Vede ali nevede trobijo to simfonijo vsi predstavniki strank, vsi trobijo pesem »Talmuda« .,.
Vse to se dogaja — kakor že rečeno
—	po premišljenem načrtu. Narod pa veruje, naseda, trpi in propada. Stranka pade, pride druga, tretja, četrta itd. Pri vseh ista pesem ... Vedno novo razočaranje! Temne sile vodijo premišljeno usodo vseh narodov in vseh držav, toda vedno sebi v korist in blagostanje. V dosego svojih namenov in ciljev inscenirajo sovraštvo med narodom, med narodom in državo, itd., čeprav ni nobenega razumnega povoda za to. Temne sile ne puste, da bi zavladali: ljubezen, prijateljstvo, medsebojno spoštovanje, poštenost in pravica med ljudmi. Umetno vcepljena mišljenja in nasprotstva zainteresiranih in zapeljanih intelektualnih krogov s svojimi individualističnimi vrednotami tlačijo spoznanje in potrebe skupnega narodovega hotenja. Ljudstvo je v navideznem svobodnem življenju — zasužnjeno! Vodijo ga predstavniki naroda, ki pa so vede ali nevede — v službi temnih sil...
Ni čudno, da je ljudstvo postalo nezaupljivo. Vsi sistemi, vse koalicije, vsi sporazumi strank, vse klike in koterdje so nepobitno dokazale, da niso narodne, da narodu ne koristijo in tudi nikdar koristile ne bodo. Pač pa so sijajna pridobitna sredstva vladajočega velekapitala; sijajna sredstva temnih sil, ki delajo po točno in dobro premišljenem načrtu.
Danes obljublja ta stranka, jutri ona, ki je bila morda že pred to na krmilu — ali pa tudi druga, ljudstvu zlate gradove. Že vse so se zvrstile, toda narod je ostal revež, demoraliziran. Vse hotenje v narodu, zadnje iskrice upanja ugašajo in izginjajo! Poraja se sovraštvo proti skupinam, ki so varale narod. In že pripravljajo tajne sile pot svojim novim zlobnim nakanam. Tudi sovraštvo v narodu je treba izkoristiti! Med težko preizkušeno ljudstvo prihajajo komunistični, marksistični in nešteto drugih agitatorjev, plačanci istih temnih sil, ustva-riteljev »Talmudove simfonije«, ki so privedli narod v obup. Parola teh izkoriščevalcev naroda je: Narod ne sme priti do besede!
»Mundus vult decipi, ergo decipia-tur« ...
(»Svet hoče biti varan, zato naj se vara« ...)
*
In zaključek? Mi smo povedali svoje. Zaključek je jasen!
»V našem narodu so ogromne konstruktivne sile — toda le malo jih pozna svojo vrednost, svojo pot in svojo nalogo.
V	našem narodu so pa tudi destruktivne sile — toda one vse poznajo svojo vrednost, svojo pot in svojo nalogo.«
(»Otadžbina«, 29. IX. 1934.)
»Ali smo zato prelili toliko solz in krvi skozi stoletja v borbi proti tujčevemu pritisku, nasilju in zasužnjevanju, ali je zato skozi stoletja padal cvet našega naroda kot pokošena livada za našo svobodno in neodvisno državo — da pa bi nas v nji davili in pljačkali naši državljani?«
(»Otadžbina«, 18. VIII. 1934.)
PREGrLED tiska
»Slovenski dom« pod naslovom »Jugoslovanska tenčica Ljoticevega Zbora« piše:
»Tukajšnji „Obzor” polemizira z vodjo političnega pokreta Zbor — D. Ljotičem — zaradi nekega članka v „Otadžbini” (o hrvaškem „vprašanju”). Med drugim pravi „Ob-zor” za Ljotica, da resnično Ljotič svojega pokreta ni nazval veliko-srbskega, pač pa jugoslovanskega. Zunanja stran pa, da ne more nikogar prevarati, to pa tembolj, ker je jugoslovanska tenčica pokreta Zbor preveč prozorna, kakor se je pokazalo zadnje dni, ko so se skozi njo čisto jasno videli ne samo obrisi, temveč stvarna vsebina Ljoti-čevih političnih ciljev, ki so tako po svojem duhu kakor tudi po vsebini velesrbski.«
Kaj pa prav za prav žuli podplate »Slovenskega doma«?
*
Francoski »Cri de Pariš« je v neposredni povojni dobi, ob priliki mirovne konference, v nekem člančiču med ostalim pisal tako:
»G. Vesnič je zahteval važen pas ozemlja na bolgarski in rumunski meji. G. Trumbič, ki je Hrvat, je zahteval Dalmacijo in Reko. G. Žolger, ki je Slovenec, zahteva Istro, Trst, Gorico in Gradiško. Na srečo je teh gospodov samo... tri«, sicer bi Jugoslovani zahtevali zase vso Evropo! (dopolnilo uredništvo.)
Ali je to še danes zavezniška in prijateljska miselnost in pa ali bi še danes naši politiki (posebno hrvatski) znali staviti take »nezaslišane« zahteve?
*
»Trgovski list« prinaša:
»... Brata Marič v Sarajevu, ki sta imela v tem območju veliko gozdno posest, sta dobila na te svoje gozdove od Narodne banke posojilo v višini 5 in pol milijona din. Narodna banka je hotela ta kredit že dolgo odpovedati in zato sta iskala brata Marič denar drugod. Tako sta prišla tudi v stik z nekim Arpadom Nobelom (žid?) v Budimpešti, ki je prevzel obveznost, da se pogodi z Narodno banko. Plačal je Narodni banki 2 milijona din in s tem je bilo n jeno 5 in pol milijonsko posojilo poravnano!...«
Ni treba nikake pripombe...
(Za »reveže« posnemanja vredno!)
*
»Češke Slovo« pod naslovom »Glavni ne-prijatelji ratifikacije konkordata fašisti« prinaša komentar, v katerem piše, da imajo protesti proti konkordatu politično ozadje. Njegovi glavni neprijatelji so jugoslovanski fašisti, katerim načeluje Ljotič, ki je imel nedavno znano afero v »Tehnični Uniji«, ki je pod trgovsko firmo širila v Jugoslaviji fašizem. Ljotič je bil velik prijatelj patri-jarha Varnave. Protesti proti konkordatu so delo velikosrbsko usmerjenih jugoslovanskih fašistov, kot tudi delo nekaterih pravoslavnih krogov, ki ne žele, da se utrdi položaj katoličanov.«
Izgleda, da je ta češki list bil iz »pravega« vira informiran o razmerah v Jugoslaviji. škoda, da se ni informiral o tem preje pri Ljotiču samem! To bi pa bil res pravi (brez narekovaja!) vir.
*
Iz govora g. Jovana Bakiča, člana uprave »Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev«, priobčenega v »Zadrugarju«:
»Spoznavanje ljudske bede je pričetek samopomoči, v tej samopomoči pa prednjači zadružništvo. Kapital zadružništva ni udušil, čeprav se bori proti njemu z vsemi silami; še manj se mu bo to posrečilo v bodočnosti.
Naše zadružništvo je v stalnem porastu, v vedno večji meri se organiziramo v zadruge in pripravljamo boljšo bodočnost; zakaj mi vemo, odkod nam bo vzšlo sonce, mi vemo, da bo nova doba — doba zadružništva.«
To so praktični dokazi, da je naša za-družno-stanovska misel edino prava in za Jugoslavijo odrešilna!
*
»Jugoslovenske Novine« — Zagreb:
»Za široku javnost, medutim, sve to što gledamo pretstavlja samo bankrot staropar-tijskog sistema podvala, izigravanja i nad-mudrivanja, kao i dokaz da su staropartijski šefovi nepopravljivi. Njima je uvijek partija i partijski interes iznad države i nacionalnih interesa!<
Pozno spoznanje »Jugoslovenskih Novin!«
Za Zboraše komentar nepotreben!
*
»Javnost«, Beograd:
»...čemo mu servirati (»Slovencu«!) čita-vu beskrajnu listu o tome, kuo je on čak govore najviših svojih gospodara iskrivlja-vao, zato što sn — udešeni za naivnike u Beogradu — bili suviše jugoslovenski za klerikalnu publiku ...«
To je pa enkrat res!
Za tihe trenutke
Vsi znaki kažejo, da preživlja krščanska družina v današnjih dneh silno krizo, kakršne do sedaj še mi preživljala. Izgleda, da je telo krščanstva jako bola-no in da potrebuje nujno zdravnika, sicer smemo pričakovati gotovo katastrofo. Da je to tako, je dovolj, da omenimo, da se nahaja v krščanskem telesu, ki šteje okroglo 500 milijonov duš ali stanic ali elementov, veliko število stanic, ki se priznavajo za brezbožnike; dalje veliko število stanic, ki poudarjajo framasonsko pripadnost. Ne manjka tudi takih stanic, ki odkrito priznavajo, da so komunisti, ali marksisti, ali boljševiki — čeprav njih programi in ideologije niso v soglasju s programom Jezusa Kristusa ali z ideologijo krščanstva.
Kam bi prišli, ako bi hoteli našteti do najmanjših podrobtnosti vse bacile na krščanskem telesu? Kam bi prišli, ako bi omenili vse ubijalce, prešestnike, lakomnike, izkoriščevalce, bogokletnike, laži-proroke itd. itd.? Kako to, da je moralo krščansko telo tako težko oboleti? Gotovo niso organi, ki jim je dodeljena skrb za ohranitev zdravja tega telesa, dovolj pazili, ali pa so tako ošibeli, da nadzorstva več ne zmorejo. Da, nihče drugi ni kriv tega, kot ti organi. Če pa človeku noge opešajo, da ga ne držijo več pokonci, pade.
Pri nas se v zadnjem času krščanska družina silno prereka. Eni so za konkordat, drugi so proti. Eni so za cerkveni davek v šentpetrski fari, drugi so proti in se hudujejo ter grozijo z izstopom iz vere. Eni so tihi in samo škripljejo z zobmi, drugi pa kolnejo na vse pretege kar javno in se čutijo prav bahave, ako
tudi javno ožigosajo to početje. Zdi se, da današnja krščanska družina ni organsko povezana, kot je bila prva v letih strašnega preganjanja, v letih, ko se je krščansko življenje odigravalo v katakombah. V kaj je ta družina, ki je bila bliže krščanstvu, kot je današnja, verovala poleg mnogo drugega, v kar današnja družina ne veruje? Verovala je enostavno, da »Bog, ki je ustvaril svet in vse, kar je na njem, on, ki je Gospod nebes in zemlje, ne stanuje v templjih, z rokami narejenih«; tudi da »sfe mu ne streže s človeškimi rokami, kakor da bi česa potreboval, kajti on sam daje vsem življenje in dihanje in vse.« (Del. ap. 17, 24, 25.) Staniče, ki so bile določene, da čuvajo zdravje organov krščanskega telesa, niso nikdar in nikoli odnehavale opozarjati na ves glas, »da je ta družina tempelj božji in da v njej prebiva Duh Božji«. Niso pozabile opozoriti vsakega »da Bog pogubi vsakega, ki pokvari ta tempelj Božji«. Niso pozabile seznaniti naroda z besedami apostola Pavla, ki poudarja: »Ali pa ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in da ga imate od Boga in niste svoji.« (I. list Korinčanom, 3. pogl., 16. in 17. vrsta ter 6. pogl., 19. vrsta.)
O	teh resnicah se danes ne čuje nič več. Pogreznile so se v meglo pozabljenja in krščanska družina se med seboj grize in kolje, kakor lačna čreda volkov, ko gre za dajatve, ki naj služijo restavraciji templjev, »narejenih s človeškimi rokami«. Tiho in glasno, tajno in javno se med seboj obrekujejo in Gospod joče nad Jeruzalemom in grmi: »Ni tam Bog, kjer je najsvetejše — marveč tam je najsvetejše, kjer je Bog!«
M. P. Marseille
Politične organizacije v Franciji
V	Franciji je zanimanje za politično življenje mnogo večje kot pri nas. Posebno kar se tiče mladine. V prejšnji številki Zbora je izšel članek o grupaciji francoske mladine, v tem članku bi pa rad pokazal malo sliko o političnem življenju v Franciji.
Vse politične organizacije v Franciji so razdeljene v dve skupini: v desničarje in v levičarje. Glavne grupacije desnice so:
1. P. S. F. (Parti social frangais). Stranka, ki jo je po zabrani »Ognjenih križev« (Croix de feu, organizacija bivših bojevnikov) ustanovil polkovnik de la Rocque. Organizacija je polvojaška ter imajo večino pristašev v južnih pokrajinah. Pozdravljajo se s fašističnim pozdravom.
2. P. P. F. (Parti populaire frangais). Stranka, ki jo je organiziral bivši komunist Jacques Doriot. Ni velike razlike med P. S. F. in P. P. F. ter tudi ob vsaki priliki skupno nastopajo. Organizirani so kot P. S. F. in tudi pozdravljajo kot fašisti samo z razliko, da držijo dlan poševno.
3. Rojalisti, ki so na skrajni desnici so predvsem ljudje iz starih aristokratskih krogov. Do 1. 1936. so imeli tudi svojo organizacijo Action fran<;aise, ki je pa bila takrat razpuščena. V kandidatu za francoski prestol si niso vsi edini, toda najpomembnejši je comte de Pariš iz Bourbonske dinastije.
Zraven teh glavnih desničarskih skupin je še mnogo drugih desničarskih ločin, ki pa niso omenjanja vredne. Francoski klerikalci nimajo svoje lastne stranke ampak so razdeljeni po zgornjih skupinah. Zadnje čase nastopajo skoraj vse desničarske skupine složno proti
skupnim sovražnikom socijalistom in komunistom.
Grupacije levice so:
1. Komunisti organizirani v komunistični stranki, ki jo vodi Thorez. Direktive dobivajo direktno od kominterne, kar se je najlepše videlo ob priliki razprave
o	finančnem zakonu v parlamentu in senatu, kar je bil tudi vzrok padca Blu-move vlade. Svoje pristaše rekrutirajo navadno iz vrst socijalistov.
2. Socijalisti, katerih šef je bivši ministrski predsednik žid Leon Blum. Razširjeni so najbolj v okolici Pariza ter drugih večjih industrijskih središčih.
3. Radikalni socijalisti, katerih predstavnik Chautemps je danes ministrski predsednik. Ta stranka je že precej stara ter se idejno ne razliikuje mnogo od Blumove socijalistične stranke.
Zraven teh glavnih levičarskih strank je še mnogo manjših skupin kot republikanska levica in dr. Vse levičarske skupine so povezane v »Narodnem fron-tu« (Front populaire). Tudi se vsi levičarji pozdravljajo s skupnim pozdravom s stisnjeno pestjo. Organizirani so pa čisto fašistično. Na francoski narodni praznik 14. julija so v Marseillu komunisti in socijalisti paradirali v uniformah. In sicer nosijo: dolge hlače, pla-vo srajco, rudečo kravato, na kateri imajo komunisti narisano kladivo in srp, socijalisti pa tri puščice, znak socijalne demokracije. Na rokavu imajo rdeč trak, na glavi pa rdečo kapo take oblike kot jo nosijo v Španiji Francovi vojaki.
Vse te politične organizacije, levičarske kakor desničarske, imajo tudi svoje mladinske in ženske odseke, ki so zelo agilni.
Zadnje čase se je borba med desnico
Iz resolucije »Jugoslovanske strokovne zveze«:
»Vrhovi kapitalizma pri nas ne poganjajo iz slovenskih korenin. Znal pa si je ta kapitalizem pridobiti slovenske služabnike, ki za umazano ceno ugonabljajo splošne ljudske koristi, a še posebej koristi slovenske delavske skupnosti. Tako postopanje in tako službo obsojamo kot socialno in narodno izdajstvo. Prepričani smo, da bo tudi za to sramotno delo prišel dan povračila.
Zato pozivamo delavstvo vseh strokovnih organizacij, da v skupnih borbah dokaže vse, kar delavstvo druži, in opušča vse, kar delavstvo razdvaja.
Zato je delavska izobrazba priprava in podlaga za vsestransko moč delavstva in vsega naroda.«
Točno isto pravijo naše »Smernice« in »Temeljna načela«! Isto govorimo vselej na naših sestankih in zborovanjih. Torej?
*
»Ponedeljski Slovenec« z dne 2. avgusta ponatiskuje mnenje pariškega lista »Temps«
o	konkordatu in med ostalim izvaja približno sledeče:
»Pogajanja za konkordat, ki jih je pričel leta 1924 pokojni veliki prvak srbskih radikalov Nikola Pašič, so bila ponovno prekinjena radi nemogočih zahtev katoliškega episkopata.«
Danes pa te zahteve niso več nemogoče!
in levico v Franciji zelo poostrila in bližnja bodočnost bo pokazala kako se bo ta boj končal.
V	eni od prihodnjih številk bom sku-šal objaviti kaj o francoskem prijatelj* stvu, a na nekaj bi rad že danes opozoril vse naše tovariše. In sicer?
Naj si noben Jugoslovan ne dela utopij o francoskem prijateljstvu! Francozi nas s pomočjo naših starih korupci-jonistov samo izrabljajo. Zato proč od gnilega zapada!
Dva Tr&iffuhiča!
Tnnnbič leta 1917-18:
(Njegov letak so metali iz letal nad avstrijsko-italijansko fronto.)
Jugoslovani!
Draga bračo Srbi, Hrvati i Slovenci!
Jugoslovenski Odbor i sve velike ameri-kanske organizacije koje se kupe oko njega šal ju Vam pozdrav i u velike odobravaj'1 jednodušnost našega naroda u svim naši® krajevima, u borbi za svoje oslobodjenje.
Imao sam prilike razgovarati sa ministri' ma: Orlandom, Balfurom, Lojd DžordžoiB. Klemansoom i drugim uvaženim ličnostinia’ Samo se po sebi razumije, da ne rnogu sa-opštiti podrobnosti, jedino Vam poručuje®: naša stvar stoji potpuno dobro. Ako bi se desilo ista, što nebi mogli u prvi mah pravilno shvatiti, imajte potpunu sigurnost da je naša stvar važno pitanje sviju naših saveznika. Mi smo sa Italijom sada. u najboljim odnosima.
Misao da se Austrija može reorganizirati i odvojiti od Njemačke, potpuno je napu-stena od svih saveznika. Svi su jednodušm u uvjerenju, da Austrija poslije rata ne može postojati. To isto uverenje imaju i 11 Berlinu i zato je car Vilim prinudio Karla na potpunu kapitulaciju i oborio ga na p°" ložaj svoga »Bundesfiirsta«. Tim faktom d°' lazimo u još gori položaj nego je bio prije rata.
Postupak cara Karla lišava i poslijednjež slabiča svake obaveze prema državi i dinastiji, a namiče dužnost krajnje i bezobzime borbe protiv takvog rešenja našeg pitanja-Pozivamo sve na krajnju borbu, ne boječi se žrtava, jer se bez žrtava ne stiče slo-boda. Moramo biti apsolutno jednodušni 1 nastupati kao nniško.
Svaki pojedini treba da poradi kako god zna i može sve, da postignemo našu slobodti
i	ujedinjenje. Čini moraju biti takovi da nas uzmognu poštivati prijatelji Saveznici, a neprijatelji da vide, da imadu posla sa narodom energičnim i svijesnim onoga što hoče
i	da ne preža pred žrtvama.
Zahvaljujemo za veliku potporu koju nam daje Vaše patriotičko držanje, BORITE SE NEUSTRASIVO I ŽIVO SA SREDSTVlMA PROTIV »MITTELEUROPE« - DA USKRS-NE SLOBODNA »JUGOSLAVIJA«.
Dr. Ante Trumbič predsjednik Jugoslovenskog Odbora.
Manifesto 17 (Jugoslavo)
*
in Trumbič leta 1937...?
Kateri Trumbič je pravi?
Obračun
V bogatili avtomobilih se vozijo politiki, tatje, bankirji,
mimo mladih kostanjev, skoz jasni večer* ob nas siromakov špalirji.
Poznam te obraze, te tihe oči, lokave, mežikujoče; lopova, ki na čelu zapisan jim je, izbrisati ni mogoče.
V glace-rokavicali se skrivajo tatinski dolgi prsti —
da, kradli so in prešestvali in ubijali vse po vrsti.
In kaj je napravil pravični ?*?
Nasul jim je bogastva, blaga in časti in odel jih povrh še z glorijo veličastja.
Tako se vozijo tatje m hudo mi je siromaku, pošten — a lačen in ves bolan se spotikam ob vsakem koraku.
O,	kaj boš zdaj storil, pravični ?
Boš vso to krivico popravil?
Pravico boš dal? — O, dolg račun, glej, tukaj sem Ti sestavil!
Prihajam zdaj z njim: Plačilo daj!
Kakor drugim, tako tudi meni!
Zdaj trkam na vrata: Plačilo daj!
Saldi raj račun pošteni!
(Prosto po Iv. Cankarju, »Erotika«, 1902.)
POLITIČNO SMETIŠČE
Med ostalo zunanjepolitično godljo »Sodobnosti« pa najdete masten ocvirek, { ga najbrž Sodobnjaki še niso preba-v"1> čeprav so ga le s težkim srcem komaj Požrli:
»Naši odnosi do rimsko-berlinske osi,
*	gospodarskega stališča so naravnost odeni! Nemčija je pokupila za nas ugodno Ves pridelek sliv, okoli 300 vagonov, ter °g'-'omno žita in živine, Italija pa ogromne količine lesa ...«
Bajc so politične pogodbe za Nemčijo
etzenpapiere«, a še bolj drži, da so gospodarske pogodbe za naše takozvane P^jatelje in zaveznike še bolj pisani »^etzenpapiere«! Pa izbiraj sedaj!
Državniku, ki bi razpolagal z zanesljivem aparatom in z zaupanjem naroda in
1	Pojmuje politiko ne kot umazano bakterijo za hlevska korita, temveč kot °dgovorno delo za gospodarsko blagostanje in duševni napredek naroda, pa ne *** bila izbira odnosno izvedba zunanje in ‘Udi notranje politike po omenjeni razlagi težka.
*
»Koga Bog hoče da upropasti oduzme mu
Pamet.«
(Jugoslovenske Novine — Zagreb).
Pa mi sedaj povej, ee naši politiki niso znoreli?
*
»Anglija nadkriljuje fašistične drža-ye«, piše v splošnem naš ljudsko-fronta-ski tisk.
Strali pa le ima Anglija pri tem tako “'oinljivcm »nadkriljevanju«, da ne bo Abesiniji in Španiji kmalu sledila Kitaj« ska. nato pa Anglija sama ...
Nekje v naši »med štiri imperijaliz-stisnjeni deželi« se je osnoval »Odbor ^obodnih ljudi za podpiranje ■odpuščenih tovarniških delavcev«, s koordiniranim odborom v glavnem mestu, ki bo finalu dobilo »nove upravne (prestolnice) funkcije.«
Vprašamo, če so ti »svobodni ljudje« le »trenutno svobodni« in če imajo kaj iz-gledov na »daljšo svobodo«?
Par vprašanj »Slovenskemu domu«, da ®e ne bo takoj v jutrišnji številki pritožil, 'ta smo ga zanemarili!
1. Od kedaj so dovoljeni »Fantovski odsedi« in n jih uniforme?
2. Ali mislijo »Slovenski fantovski odsedi« nositi na čelu svojih »odrešilnih« obredov tudi kak »fantovski« prapor, ali pa nameravajo radi splošne krize in »finančne« Nenaklonjenosti
enostavno osvojiti bivše orlovske
Prapore ?
3. Ali bodo imeli morebitni novi prapori jugoslovansko ali slovensko trobojnico?
4. Bodo morda nadomestili, odnosno spo-Polnili »telovadno orodje« s kakim »telovadim orožjem«?
6. Ali je morda tudi Sveti Oče našel pri ®jili toliko milosti, da so nauke njegove en-tfklike »Quadragesimo anno« in »Divini re-demptoris« sprejeli v program »fantovskih
Odsekov«?
7. Ali se je pri eventuelnem sestavljanju j Programa upoštevala poslanica jugoslovanskih škofov o zadružno-stanovski misli?
Zahvaljujemo se že v naprej za nepriob-odgovor, ker smo stavili omenjena vprašanja na pobudo širokih slojev prizadetega ^slovenskega naroda«!
*
»Podgane žro delavcem kruli v »Jugo-bruni« piše »Delavska Politika« v Kranjci rubriki.
Mi pa pravimo: Kaj to! V Jugoslaviji, ki je precej večja od Kranja in ki ima ^nogo več delavcev kot »Jugobruna«, pa *fo podgane celemu narodu blagostanje.
*
Začudenje in zaprepaščenje je povzročilo med slovenskimi fanti in možmi, so prihajali iz Jesenic, Radovljice in Krope na Kranjski tabor dejstvo, da so Jih v Podnartu pričakovali reditelji, nalašč za to na brzo roko poslani iz Kranja, jim snemali s prs slovenske trobojnice!
Zgražamo se tudi mi ob tem nečuve-postopanju in se vprašujemo, a 2aman, kako je vendar moglo priti kar Naenkrat do takih izbruhov »patriotizma«?
Kdo le kriv?
O vzroku svetovne vojne in o vzroku svetovne gospodarske krize se učijo otroci — torej tudi slovenski otroci — v šoli na Koroškem tole:
Avstrija in Nemčija sta na izbruhu svetovne vojne nedolžni. Avstrija in Nemčija sta se pred 1. 1914. razvijali z orjaškimi koraki. Ker so se dvignili proti avstrijskemu in nemškemu narodu zaradi njegove vrlo-sti po vsem svetu sovražni nevošljivci, je izbruhnila svetovna vojna. — Sledi naštevanje bojujočih se držav; pod označbo »Naši nasprotniki« stojita na prvem mestu: Rusija, Srbija.
Opomba: Do zdaj smo vedeli, da je Avstrija stavila Srbiji 1. 1914. tak ultimat, o katerem je v naprej vedela, da ga Srbija ne bo mogla sprejeti. Kdo je torej povzročil vojno? V koroški šoli se učijo, da je vojna nastala zgolj vsled zavisti Nemčiji in Avstriji sovražnih držav. Dejstvo pa je, da je bila avstroogrska notranja in zunanja politika izrazito protislovanska, čeprav so Slovani v tej državi tvorili večino. To je bilo tako nekaj protinaravnega, da ni moglo trajno obstati. Neki nemški zgodovinar Je dokazoval, da je Avstro-Ogrska nastala samo kot obrambna sila proti turški nevarnosti. In ko je ta nevarnost minula, da je tudi obstojna nujnost avstro-
Strašna vest
»Jutro» z dne 7. t. m. je prineslo sledečo notico:
Ultimat Ljotiču.
»Samouprava« nadaljuje s sveto vojno proti razni ilegalni literaturi, ki se širi, kakor pravi, v sto in stotisočih izvodih v obliki letakov in brošur po Srbiji. Na piko je vzela voditelja »Zbora« iii bivšega ministra Dimitrija Ljotiča, ki mu sicer uvodoma priznava, da je velik idealist, pobožen in pošten človek. Trdo ga prijemlje radi nekih letakov, ki se baje širijo po državi z njegovim podpisom, v »katerih so neverjetne klevete m gnusne izmišljotine«. Organ JRZ kar ne more verjeti, da bi te letake res izdajal gospod Ljotič s svojim podpisom in ga strogo vprašuje, »ali je stvarni avtor teh in-famnih letakov s čisto destruktivno tendenco, ali pa je samo dovolil, da ga drugi podpisujejo na letakih tako strahovite vsebine«.
»Samouprava« je močno huda in daje rok gospodu Ljoticu, da se poboljša in prekliče svoj podpis na teh paskvilih. »Čakali bomo, da se gospod Ljotič sam odreče podpisu na tako sumljivem rokopisu, kakor je zgoraj omenjeni letak. — Ako tega ne bo storil, potem se bomo na vso zadevo še vrnili brez vsake obzirnosti.«
V	tem smislu torej piše »Samouprava«, glavni organ JRZ v Beogradu.
Najbrže bo »Slovenski dom« prav gotovo kmalu prinesel dodatek, da se je tov. Dimitrij Ljotič tega ultimata tako ustrašil, da 6e bo umaknil iz političnega življenja v nek pravoslavni samostan, kjer bo ob črnem kruhu in rožnem veucu delal pokoro ...
ogrske države minula. Koroškim otrokom pa pravijo, da je Avstrija propadla samo vsled zavisti drugih držav...
V	koroški šoli se učijo dalje: Mirovne zapovedi iz Versaja in Senžermena so huda krivica na našem narodu. Najhujše nas zadeva laž o vojni krivdi, na kateri so zgrajene mirovne zapovedi (die Friedens-gebote; namesto o mirovni pogodbi govorijo o mirovnem diktatu ali mirovnih zapovedih). Avstrija je morala odstopiti južno Tirolsko, Spodnještajersko, dele Koroške. Kot nova zvezna dežela (Avstrija je zvezna država — Bundesstaat — obstoječa iz zveznih dežel), je prišel zraven nemški Burgenland. Od mogočne monarhije je bilo odcepljenih sedem osmin, ena osmina je ostala pri Avstriji. — Razorožitev Avstrije
in Nemčije naj bi bila začetek splošne razorožitve. V resnici pa so se vse države po 1. 1919. vedno bolj oboroževale. Raztrganje Avstrije in težko oškodovanje Nemčije sta bila vzrok svetovne gospodarske krize.
Opomba: Potemtakem bi bilo svetovne gospodarske krize takoj konec, če bi se Avstro-Ogrska postavila v prejšnje stanje. Torej se baje ves svet suče samo okrog tega. Rekli smo že, da je Avstrija razpadla, ker je bilo popolnoma nenaravno, da bi dva naroda, nemški in madžarski, vladala nad slovansko-romansko ve-vično. Ker je bilo popolnoma nenaravno, da bi ti slovanski in romanski narodi bili, kakor so nekdaj rekli: Stimmvieh in Ka-nonenfutter (glasovalna živina in krma za topove) za nemško-madžarske koristi.
Korotanec.
»
«
Sistem sovjetsko boljševiškega čiščenja, ki se vrši po intencijah židovske klike, je zavzel v zadnjem času že tako ogromen obseg, da ga v »nazadnjaškem« svetu ne razumemo in tudi morda nikoli razumeli ne bomo.
Zasedba zaupnih vodilnih mest v Rusiji tekom zadnjih tednov nam deloma omogoča pogled v pravo smer Stalinove politike. Jasno sliko vidimo, če si ogledamo novo zasedena mesta strankinih tajnikov v sovjetski uniji. Znano je, da so to najzaupnejša mesta in jih dobe pač — »najboljši«. Tu vidimo sledeče Žide kot vrhovne tajnike strank posameznih okrajev in predelov velike slovanske Rusije:
Belorusija: Šarganovič, prvi tajnik centralnega komiteja; Ukrajina: Mendel Markussolin Katajevič, drugi tajnik centralnega komiteja; Gorki: In. Mosessohn Kaganovič, prvi tajnik c. k.; Saratov: Krinicki, prvi tajnik c. k.; Uzbekistan: Zecher, drugi tajnik c. k.; Mari: Vrublev-ski, prvi tajnik c. k.; Severni okraj: Kontranin, prvi tajnik c. k.; Dnjeprope-trovsk: Margolin, G. S., prvi tajnik c. k.; Doneckibazen: Pramnuk, prvi tajnik c. k.; Kijev: Kodrijacev, prvi tajnik c. k.; A. Mosessohn Kaganovič, član komiteja stranke; Odesa: Weger, prvi tajnik c. k.; Černigov: Markitan, prvi tajnik c. k.; Vzhodni Kazaktan: Taganski, drugi tajnik c. k., Kuibišev: Lewin, drugi tajnik c. k.; Susmann, drugi tajnik mestnega komiteja; Moskva: Kogan Samuel Laza-russohn, član mestnega komiteja; Minsk: Litvin, drugi tajnik mestnega komiteja.
Kakor torej vidimo, imamo tu večino židov na mestu prvih tajnikov. Če upoštevamo, da so nekateri sprejeli ruska imena oziroma da je židovska taktika poskrbela, da so se Židinje poročile s pravimi Rusi, vidimo ogromen vpliv ži-dovstva v slovanski Rusiji.
Ogromen odstotek židovstva v Ukrajini. 4. junija t. 1. je na novo imenovano vodstvo komunistične stranke za Ukrajino sprejelo v polit-biro, ki ima 16 članov, 7 židov (44%). V organizacijskem-birou, kjer je 9 članov, sede danes 4 Židje (44%). Znani Stalinov zaupnik za Ukrajino Rus Pdstišev, ki je določal politično
taktiko za ta okraj, je odstavljen in na njegovo mesto je prišel žid Mendel Mar-kussohn Katajevič, drugi tajnik centralnega komiteja za Ukrajino. Enako je stanje in enak ogromen židovski vpliv v Belorusiji. Tu sta vrhovna politika Žida Šarganovič, generalni tajnik Beloruske komunistične stranke in Volkovič-Wolf, predsednik sveta ljudskih komisarjev. Pomemben vpliv in utrditev položaja si je zagotovila »dinastija« Kaganovič-Mo-sessohn. Znano je, da je tekom 6 članov te židovske koterije dobilo najvplivnejša mesta v Rusiji:
Lazar Mosessohn Kaganovič, oče Stalinove žene in najintimnejši zaupnik Stalina, član generalnega tajništva političnega in organizatoričnega biroja ter prometni komisar.
Mihael Mosessohn Kaganovič, član organizacijskega biroja, namestnik ljudskega komisarja za težko industrijo in vodja centrale letalske industrije.
Aron Mosessohn Kaganovič, član strankinega vodstva za Kijev.
Julij Mosessohn Kaganovič, vrhovni stankin tajnik predela in mesta Gorki j. Jasen dokaz stopnjevanega vpliva Kaga-novičev.
Poglejmo 6edaj še v vrhovno, v najvišje vodstvo stranke židovske SSSR, v generalno tajništvo, polit.-biro in orga-nizacijski-biro. Generalno tajništvo sestoji iz 5 članov. Tu sede Stalin, L. M. Kaganovič in Jezov, ki je poročen'z Židinjo. V polit-biro vidimo Žida M. L. Ka-ganoviča in Rusa Molotova, ki pa je tudi poročen z Židinjo. V organizacijskem biroju, ki je duša vsega delovanja, vidimo med devetimi člani 5 židov in to: L. M. Kaganovič, Švernik, Stetski, Krinicki in pa Rus Ježov, ki je kakor že rečeno poročen z Židinjo. Poleg Stalina preostaneta 6amo še Ždanov in Kozarjov, ki nista Žida.
Glede pomladitve in čiščenja v državnem aparatu ni še jasnosti, vsekakor pa 60 pregrupacije večje in obsežnejše nego v stranki, jasno pa je, da je tudi tu vpliv židovstva prvenstven. Če pretehtamo čiščenja v zadnjih mesecih vidimo v kliki, ki danes gospoduje v Rusiji: Stalina, L.
»Delavska Politika« pod »Ljubljanskemu radiu v album!«:
»Radio Ljubljana je prav za prav propagandni radio JRZ. Gospoda, ki ima ta radio v zakupu ali v lasti, se niti najmanj ne ozira na želje gotovo pretežnega dela naročnikov, ampak jim vsiljuje: svoje nazore, po svoje garnirana poročila o zunanji politiki, prenose JRZ manifestacij itd. Najbolje bi bilo, da bi ljubljanski radio prevzela JRZ in ga tudi vzdrževala, ne pa da ga morajo plačevati naročniki in vzdrževati kukavico, ki svoja jajčka pusti valiti v tujem gnezdu. Radio bo treba pri nas modernizirati na ta način, da bodo tudi naročniki prišli do besede. Naročniki naj bi volili upravne odbore radijskih postaj, pa bi bil kmalu red.
Nezadovoljen radio naročnik iz Celja.«
Živimo v dobi liberalne demokracije in v razmahu svobodnih političnih volitev, pa vendar ni nihče zadovoljen! Pa vendar ni »Delavska Politika« tako naivna, da misli, da bi bilo z uvedbo radio-volitev kaj bolje, saj bi imeli vendar opraviti i pri političnih volitvah i pri ra-dio-volitvah vedno z istim »volilnim plevelom« ...
Ne volitve novih radio-upravnih odborov, ampak »volitev« novega reda, sistema, duha, pojmovanja..., pa bomo imeli tudi druge radiooddajne programe in tudi druge ljudi!...
*
Razgovor v Kranju med novopečenima »patriotima« in bivšima in skorajšnjima »nepatriotima«:
— Kako naj rečem: dvajsetpet ali petindvajset?
— To je odvisno; če je On poleg, reci dvajsetpet, sicer pa kar brez skrbi petindvajset!
★
Ko polemizira »Naš Kovinar« z našimi »katoliškimi« krogi, ki jim pripisuje krivdo za razpad »ljudske fronte«, toči krokodilove solze in pravi:
»Slovenska ljudska fronta je razpadla. Živijo! O, kako bi pljunil Krek s Prtovca na vse to! Toda njegov nasmrt-ni genij je danes uradno pozabljen ...«
Tudi mi za vpijemo med splošnim odobravanjem: »Slovenska ljudska fronta je razpadla. Živijo!« Tega pa ne storimo iz nevoščljivosti in hudomušnosti, (mi smo razpad slovenske in tujih ljudskih front davno napovedovali) in nam gotovo tudi »Kovinar« takih namenov ne
pripisuje..pač pa iz prepričanja, da edino nam bo uspelo ustvariti res pravo in enotno ljudsko-stanovsko fronto, ki pa ne bo tako kmalu razpadla kot nameravana ljudsko-marksistična fronta!
Kar se pa Kreka tiče (pokojnega namreč, da o živem ne govorimo), že vidimo, da ga bomo morali vzeti v obrambo mi, ker se njegovo ime vse preveč izrablja i na eni i na drugi strani. Prepričani smo radi tega, da bi Krek, če bi še živel, tudi pljunil z enako srditostjo ne samo na eno stran, temveč tudi na drugo...
O uradni in tudi neuradni pozabljivosti in nehvaležnosti pa raje molčimo.
*
Ogromne mase ljudstva so zapuščale Jesenice na dan impozantnega Gorenjskega sokolskega nastopa ob otožnem spremljevanju pojočih Jeseničanov: , . »- Vsi so prihajali,
Njega ni bTo...«
*
Ugotovitev »Kovinarja«:
»Še manj pa 6mo tako srečni, da bi gradili s pomočjo ljudske neumnosti kakor ,oni’ še sedaj grade.«
Ha, ha, ha ...
Kako rešiti pereča vprašanja železničarjev
(Nadaljevanje in konec.)
M. Kaganoviča, Molotova, Ježova, Voro-Šilova in Litvinova-Finkelsteina. Od teh 6ta dva žida Kaganovič in Litvinov. Trije so poročeni z Židinjami in to Stalin, Molotov in Ježov.
Kam si gledal bedni ruski narod, ko si nasedal brezvestnim agitatorjem in plačancem židovskega velekapitala? Postal si suženj v lastni zemlji, ki te je rodila. Rusija in z njo vse, kar čuti slovansko, je doživela največje ponižanje vseh časov. Matici slovanstva vlada danes židov-stvo, ki nima domovine in jo išče vse povsod pri gojimih, to je nežidih. Slovanska Rusija je prisilno sprejela ideje in teorijo, ki so si jo izmislili židje. Vsepovsod, ne samo v Rusiji, propagirajo idejo boljševizma z namenom, da uničijo evropske kulturne narode ter da si ustvarijo in zgradijo -mednarodno židovsko, svetovno nadoblast. Boljševizem, ki se je mogel roditi samo v glavi Židov je sprejelo človeštvo, ko je postalo radi svetovne vojne in gospodarske krize otopelo in slepo. Vprašanje židovstva v boljševizmu je torej jasno in dejansko dokazano. Danes, ko vidimo, kaj se dogaja v Rusiji, ne moremo več dvomiti, da so samo židje ustvarili boljševizem in da ga tudi širijo.
Vodeči sloj stare Rusije je tako radikalno odstranjen in izkoreninjen, da so za boljševizem ostali samo še židje »vodniki« slovanske Rusije. Spori torej v boljševizmu niso ničesar drugega, kakor židovski družinski prepiri. To smo lahko opazovali pri vseh procesih, ko so židje ubijali žide le radi oblasti in želje po uničevanju. Dejstvo je, da so židje samo tedaj složni, kadar vidijo, da so kot manjšina ogroženi od nacijonalne večine. Danes ne moremo več govoriti, da bi bili židje v Rusiji v manjšini, vsaj pri državnem in komunističnem vodstvu ne. Na oblasti so, tega ne more nihče zanikati. In že vidimo ogromne procese kot vzrok medsebojnih židovskih nasprotij, ki so počivala, dokler so rasa bili ogroženi. Danes pa trpi pri tem in umira Juski narod za udobno in prijetno življenje najzabrbtnejše rase človeštva. Kot pijavke so se vsesali v najmogočnejšo vejo slovanstva, ki jo uničujejo na vsakem koraku, zavedajoč se, da tiči v Slovanstvu najodpornejša sila in nosilec preporoda boljše in lepše bodočnosti za vse človeštvo.
»Zlati« podatki
V poslednjih dveh letih se je domače pridobivanje zlata več kakor podvojilo: rudniki Trosnik Mineš in Neresnica so 60 započeli z delom.
Pridobivanje zlata v Jugoslaviji se dviga iz leta v leto. V 1. 1936. je bilo pridobljeno v naši državi 300 kg zlata več, kakor 1. 1935. Nasproti 1934. letu se je proizvodnja zlata v domačih rudnikih povečala za 1570 kg in se s tem več kot podvojila. Napram uradnim etatističnim podatkom vseh naših rudnikov v letu 1936. je pridobljenega zlata v državi 2744 kg, nasproti 2444 kg v letu 1935. V Borskcm rudniku je bilo pridobljeno lansko leto 2080 kg zlata, a v ostalih rudnikih, kakor Sv. Varnava v Peku, Neresnica pri Kučevu in Trosnik Mineš pri Vojniči v Bosni pa skupno 664 kg zlata.
V teh rudnikih je produkcija zlata
1.	1935. znašala 492 kg in se je lansko leto povečala za 172 kg v glavnem radi tega, ker sta Trosnik Mineš in Neresnica za-počela z delom tekom 1. 1936.
Lastnica vseh teh rudnikov pa je — angleška »demokracija« ...
Čas dela za nas!
HOČEMO
da bomo končno gospodarji na svoji zemlji!
ZAHTEVAMO da se uvede red na mesto nereda, delo na mesto nedela in resnica na mesto laži!
BORIMO SE
ker vemo, da je nevarnost velika in da brez borbe ni zmage!
VERUJEMO
v zmago »Zbora«, ker verujemo v zmago Dobrega nad Zlom!
Posledice tega stanja so:
1. Maloštevilnost prometnega osebja na aktivnih progah in s tem v zvezi preobremenitev istega. Uslužbenci delajo čez normalni 8urni delavnik, kar povzroči, da so uslužbenci letno zaposleni daleč preko normalnih 2240 delovnih ur; v mnogih slučajih znaša zaposlitev posameznika 3000, 4000 in tudi do 5000 delovnih ur v enem letu. Z zakonom predvideni letni odmori se samo delno izkoristijo ali pa sploh ne.
V	teh okolnostih in pri 30 letnem službovanju, znaša delovni čas enega uslužbenca 100 do 150 tisoč delovnih ur. Napram drugim državnim in samoupravnim uslužbencem, ki store v 35 letnem službovanju 60 do 70 tisoč delovnih ur, je železničar do dvakrat močneje izkoriščan za manjšo nagrado.
2. Razmeroma zelo nizke odškodnine za naporno delo in produktivne delovne edinice. Dohodki uslužbencev so mali za normalno zaposlitev (2240 ur letno), daleč pa ne odgovarjajo nagradam, ki bi bile potrebne za prekomerno vršenje službe.
Danes je večina uslužbencev živčno izčrpana, podhranjena in ne more zadostiti zahtevam, ki se stavljajo na glavarja družine.
3. Slabo vzdrževanje obstoječih prog, pripadajočih objektov in voznega parka, s čimur je v tesni zvezi nezaposlenost železniškega delavstva. Posledice slabega vzdrževanja so znižane vozne brzine, propadanje stavbnih objektov, voznega in lokomotivskega parka, kar ima za posledico občutno materialno škodo, obenem pa trpi ugled ustanove in odpornost železniškega ustroja.
Vse goraj navedene posledice so težke, posebno občutne pa za železničarje v severnih pokrajinah naše države, t. j. za območja subotiške, zagrebške in ljubljanske direkcije. Tozadevno najbolj izkoriščani in zapostavljeni so železničarji v ljubljanski direkciji.
Potrebno je, da se vsakovrstne dajatve za potrebe drugih ustanov in držav sploh porazdele sorazmerno pravično na vse državljane, v kolikor pa niso potrebne in plodonosne, se jih naj kratkomalo odpravi.
Sredstva za odpravo nedostatkov.
1. Pri pomorski upravi naj se uvedejo za pomorsko plovbo take takse, da bodo v stanju kriti vse izdatke pomorske uprave. V kolikor to ni mogoče, naj se za kritje deficita te uprave uporablja denar, ki je sicer namenjen za subvencije pomorskih plovbnih družb. K tem subvencijam naj pa prispevajo vsi sloji naroda, ker imajo vsi koristi od morske plovidbe.
2. Slično, kakor pri pomorski upravi, naj bo z rečno plovidbo, ki se mora s svojimi tarifami in taksami sama vzdrževati. Morebitne potrebne subvencije naj plačajo vsi sloji naroda, ker imajo vsi direktne ali indirektne koristi od rečne plovidbe. V največji meri naj pa deficit rečnih plovidb pokrivajo pokrajine, v katerih se ta plovidba neposredno razvija.
3. Gradnjo novih prog naj se finansira tako, da železnice ne bodo v tekočem proračunu preobremenjene. Gradi naj pa se le take proge, ki bodo rentabilne, ne pa take, ki s svojimi investicijami in obratom preveč bremene dohodke drugih aktivnih prog. Odplačevanje investiranega kapitala naj se vrši na daljše razdobje (50 do 100 let).
4. Revidira naj se rentabiliteta prometa na vseh progah. Kjer pokaže renta-bilitetni račun, da so vlaki preslabo fre-kventirani, naj se število istih na posameznih progah in odsekih zniža. Na pasivnih progah naj se nočni promet ukine, dnevni promet naj se pa eventuelno spremeni v tedenski. Tudi organizacija tovornega, posebno pa brzotovornega prometa na mnogih glavnih progah bi dovedla do povoljnih rezultatov ekonomije. S takimi ukrepi bi se prihranilo mnogo izdatkov za osebje, pogonski materijah za vzdrževanje voz in lokomotiv in tudi prog samih.
5. Vozarinsko takso, ki znaša samo pri železniški upravi letno okoli 294,000.000 dinarjev, naj se zniža ali pa sploh od-
pravi v korist onih železniških prog in železničarjev, ki so najbolj izkoriščani in preobremenjeni.
Prej omenjeni znesek Din 202,000.000, ki se steka v občo državno blagajno, iz katere se izplačujejo razni prispevki za gradnjo avtomobilskih cest, aerodromov in drugih prometnih sredstev, naj se vporabi za zboljšanje prometnih razmer na železnici. Druge prometne ustanove, ki hočejo konkurirati železnici, naj se same vzdržujejo, v kolikor so pa državi in narodu potrebne, naj se s tozadevnimi subvencijami obremeni sorazmerno vse sloje naroda.
Sklep.
S tako pridobljenimi denarnimi sredstvi naj se prvenstveno reši sledeča vprašanja:
1. Poveča naj se stalež osebja na aktivnih progah in s tem razbremeni preobremenjene uslužbence tako, da bo posamezen uslužbenec letno zaposlen 2240 čistih delovnih ur.
2. Vsem uslužbencem izvršne službe na progah, postajah, v kurilnicah in pro-govzdrževalnih sekcijah naj se ponovno prizna 25 letno službovanje za pridobitev pravice do polne pokojnine.
3. Službo izvršujočim železničarjem naj se poveča nagrade v okviru tozadev-
..!?
Snujočim se uredništvom in upravam porajajočih se slovenskih listov v priporočilo, vednost in razmišljanje!
Z ozirom na dejstvo, da so že Slovenski dom, Slovenska vas, Slovenski narod, Slovenska beseda, Slovenija in Slovenec odnesli skoro ves zunanje-oblični levji delež slovenskega pristnega navdušenja in prerivanja, priporočamo pri izbiri imen novih listov in lističev sledeče krilatice: Slovensko mesto, Slovenski trg, Slovensko pleme (ker je narod že oddan; pripombo smo dodali, da se ne zamerimo slovenskim državljanom!), Slovenski otrok, Slovenska naivnost, Slovenska nezrelost, Slovensko ljudstvo, Slovenski politik, Slovenska katoliška cerkev, Slovenski bes (ne pes!), Slovenski poslanec in senator, Slovenski internacijonalist, Slovenski nacijo-nalist in končno, zakaj pa ne, Slovenska šola, Slovenski profesor, Slovenski študent, Slovenski akademik, Slovenska univerza!
Izbira izrazov je pri takšnem kaosn slovenskih konjunkturističnih kombinacij precej težka, kaj ne, gospodje uredniki?
V nedeljo, dne 8. avgusta je bila v Ljubljani širša seja banovinskega odbora našega pokreta ob obilni udeležbi podeželskih delegatov. Seji je prisostvoval poseben odposlanec glavnega odbora iz Beograda. Sprejeti so bili izredno važni sklepi, ki bodo pravočasno javljeni vsem odborom!
Srez Celje—Žalec.
V 6redo, dne 4. avgusta je bil v Žalcu ustanovni občni zbor krajevne organizacije »Zbora«. Prostori restavracije Piki so bili napolnjeni do zadnjega kotička. Občni zbor je otvoril predsednik pri” pravljalnega odbora tov. Vabič, ki je pozdravil odposlanca banovinskega odbora tov. Šturma in Ježa in prešel takoj na dnevni red. Po njegovem vzpodbu ja jočem in udarnem poročilu je tov. Šturm ob splošnem odobravanju razložil zborovalcem temeljna načela in pomen našega pokreta zlasti v današnjih razrvanih prilikah. Po govoru tov. Ježa je sledila debata k poročilom, nato pa volitve.
NAROČNIKOM
Poštne položnice smo priložili v zad' nji številki za vse naročnike »Zbora«. Zaostankarje prosimo, da se poslužijo P®' ložnic in poravnajo naročnino, da tak izvršijo svojo dolžnost! — Ne prejemajo subvencij in nečistih podpor, odklanja®0 oglase, ker hočemo ostati neodvisni, >z' datke krijemo samo iz naročnine. Tovariši, upoštevajte to!
Uprava. ————
nih zakonov, pravilnikov in uredb. Pred' vsem naj se zvišajo nočne doklade, d°' klade za službene obleke, poceni naj se naturalna stanovanja, poveča naj se pre' mije za izvršena dela in za prihranek na vsakovrstnem materijalu. Merodajne j® vodilne faktorje v službenih edinicah i® poslovnih centralah naj se nagradi z d°' brimi funkcijskimi dokladami.
4.	Vozni in lokomotivski park naj se izpopolni in obnovi po načelih moderne tehnike, kar bo ugodno vplivalo na ek°' nomijo prometa. Proge, objekte in inšta* lacije naj se stalno vzdržuje in
obnavlj3
tako, da bo vse vedno na višku sodobne moderne tehnike; potreben materijal naj se vedno pravočasno v zadostni množin1 nabavlja. V vezi tega naj se železnišk® delavstvo razporedi tako, da bo zaposle' no po sistemu 8 urnega delovnika (letno 2240 delovnih ur); nagrade za
storjeno
delo naj se odmeri tako, da bo mo?e‘ najmanj kvalificiran in najmanje pl®' čan delavec krajevnim razmeram Prl' merno dostojno živeti.
Novodobno mučenje ljudi je takozvan® zasliševanje druge stopnje, ki so ga uve* v Ameriki. Osumljenca zaslišujejo tako M' go, dokler ne prizna. Malo ljudi je, ki so t® mučenje vzdržali. 24 ur, 48 ur neprekinjene* ga zasliševanja pa ni prenesel še nihče, kef vsakemu že prej odpovedo živci in priz®* in podpiše vse, kar zahtevajo od njega. Ne* kateri izmed današnjih preiskovalnih sodni' kov in komisarjev se v glavnem ne ločij® od srednjeveških, razlika je le v tem, da s® srednjeveški zasliševali in mučili s tortur® celo telo, današnji pa na rafiniran na?1® živce in dušo.
Kaj Amerika! So še druge »demokratih' ne« države, pa v Evropi, kjer te zaslišujeJ® po 72 ur, ne da bi smel dati v usta vsaj kap' ljico vode! To občutijo zlasti takozvani »!*' šisti«, ki se bore z »zapadnimi« gnilimi lil*e' ralno-kapitalističnimi »prijateljskimi« dem0" kracijami!
*
Vsi pravijo, da je »prisrčna pogodba« o®' zaželjeno nezakonsko dete iz visokih po”' tičnih in' diplomatskih krogov. Sedaj šel® razumemo, zakaj si nihče ne upa tožiti očeta za »alimente«!...
Soglasno je bil izvoljen za predsednika novega odbora tov. Vabič Vinko» trgovec iz Žalca, ki se je za izkazan0 zaupanje zahvalil in zagotovil vse na' vzoče, da bo krajevna organizacija »Zbo' ra« v Žalcu odločilno vplivala na razvoj društvenih prilik tamkajšnjega prebi' valstva.
*
Iz razumljivih vzrokov ne priobčuj®' mo došlih dopisov in poročil o živahnem delovanju ostalih naših organizacij.
Predsednike in poverjenike »Zboraf širom Slovenije prosimo, da nam tak°J pošljejo točna poročila o prilikah v nj>' hovih krajih, ker jih nujno potrebujem0.
Dopisnike, ki doslej niso prišli n® vrsto, prosimo, da nam to oprostijo. Vzrok je preobilica gradiva. Vsi dopisi pridej0 v priobčitev v vrstnem redu z ozirom njihovo važnost. Prosimo za nove aktij' elne krajevne prispevke. Čini večja izbi' ra, tem boljši bo naš list. — Uredništvo-
»Zbor« mora postati glasilo naroda, zrcalo narodovega iitia in bitja, vsega njegovega hotenja, trpljenja in veselja!
Zato je tvoja dolžnost, da aktivno sodeluješ v Zboru I
¥
ORGANIZACIJA »ZBORA«
U»tnik lifrt. kvnzoroij. Predstavnik konzorcij. Ture Stwm, Celovška «8. Od««-™™ urednik Ivan M«jek. Cek/vSka 200. Tiskarna »Slovenja« (predstavnik A. Kolman), vsi v Ljubljani