9. štev.
V Ljubljani, sobota 12. marca 1921.
Izhaja tedensko.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo:	Narodni	dom,
Tajništvo Narodno - socialistične stranke. Telef. št. 77. laserati po dogovoru.
NOVA PRAVDA
Leto II.
Pešala številko stane (S 1'SfL
Upravništvo: Ljubljana, Gradišče 7, Ie\ o. Telefon št. 77.
feročisina: feežiiG 6 im
Glasilo NSS v Jugoslaviji.
Jugoslavija.
Ljubljana, 9. marca 1921.
Notranje politični položaj. Vlada še nima večine. To dejstvo deluje močno tudi v ustavnem odboru. V parlamentu zboruje sedaj ustavni odbor, to je odbor, ki so ga izvolili poslanci iz svoje srede, da izdela načrte, za našo novo ustavo. V tem odboru so zastopane stranke po svoji moči. Kakor glasujejo zastopniki rne stranke v odboru, tako bo glasovala potem v parlamentu cela dotična stranka. Radi tega se žc sedaj vidi, kako bo bodoča ustava približno izpadla. Vlada, to so demokrati in radikali, je predložila načrt, kako si ona misli listavcu,Ta vladni načrt bi bil nedvomno sprejet, ko bi imeli radikalci in demokrati večino. Radikalci in demokrati pa v parlamentu nimajo večine. Radi bi pa dobili večino, radi tega vabijo sedaj to, sedaj drugo stranko, da bi stopila v vlado.
Radikalci in demokrati so mislili, da bodo dobili eno ali drugo stranko za se, ako njej ponudijo nekaj ministrskih stolčkov,-to se pravi, da bi dobilo toliko in toliko poslancev dotične stranke ministrske stolčke. Posebno so vabili Muslimane in zemljoradnike. Toda li dve stranki sta zahtevali več kakor pa ministrske stolčke. Muslimani so večinoma zastopniki veleposestnikov in so seveda zahtevali, da se upošteva veleposestvo, radikali in demokrati bi mogoče to storili, toda bojijo se svojih volilcev, ki niso sami veleposestniki. Zemljoradniki zastopajo srednje posestnike in hočejo, da bi se zemlja razdelila med srednje posestnike. Toda za demokrati in radikalci stojijo velebanke, veleposestniki in taki, ki imajo interes na tem, da se bogastvo zemlje ne razdeli in tako z zemljeradniki ne morejo priti do sporazuma.
Demokrati in radikali hočejo uveljaviti centralistično ustavo. Ko bi mogli dati Muslriuanom in zemljerad-nikom to kar si ti želijo,,bi te stranke stopile v vlado in bi mogoče glasovale po tern za centralistično ustavo. Gotovo sicer ni, toda mogoče je. Radi tega je vlada skušala pridobiti ravno ti dve stranki, da bi stopile v vlado.
Vse druge stranke pa odklanjajo popolnoma centralizem, radi tega se vlada do najriovejšega časa na le stranke niti ozirala ni. Sedaj ko vidi, da ne gre, ,skuša polagoma stopati v stik tudi z drugimi strankami. Tako je nam prinesel pretečeni tdden brzo-jav vest, da sc je posvetoval Pašič z dr. Korošcem o tem, ali bi bilo mogoče, da bi stopil Jugoslov. parlamentarni klub v vlado. V slučaju, da bi hotel Jugoslovanski klub v vlado, bi ostala Slovenija nerazdeljena, tako je nam povedala omenjena brzojavka dalje. Natu ni mogoče kontrolirati, kaj je na tem resničnega. Eno pa se nam zdi gotovo, da se je začel vladni načrt močno krhati in da bode konečna ustava popolnoma drugačna, kakor je bila od vlade zamišljena: To nam priča tudi že potek delovanja ustavnega odbora. C) nekaterih stvareh se glasuje, druge točke se izpuščajo iz dnevnega reda, ker za te točke ni večine.
Ena glavnih debat se je vršila za dvouomm sistem. Kak naj bo naš bodoči parlament? Ali naj bosta dve zbornici. Vse kulturne države imajo dve zbornici, eno tkzv.spodnjo" ali poslansko zbornico in eno ,,zgornjo zbornico" ali senat. Zgodi se namreč, da stoji včasih poslanska zbornica pod gotovim demagoškim vplivom in sklene potem vsled tega vpliva nekaj, kar je za državo kvarljivo. Zgornja zbornica ali senat, pa ima nalogo, da potem take sklepe razveljavi, da ne postanejo zakoni. To je vzrdk, da imajo
zapadne države dve zbornici, je pa seveda vzrokov še mnogo, ki jih pa ne moremo na tem mestu navajati. Ustavni odbor v Beogradu pa je sklenil, da se v naši državi ne upclje tak dvodomni sistem. Pači pa se bode upe-Ijalo pri nas mogoče nekaj drugega. Se hi gotovo, toda mogoče je le in ako se upelje, bi bilo to pozdravljati. — Neke parlamentarne skupine so stavile predlog, da se naj upelje pri nas sicer dvodomni sistem, pa na popolnoma drugi podlagi kakor jt to v drugih državah. Ustanove naj se dve zbornici, ena politična in ena gospodarska. Ti dve zbornici pa naj bi ne bile podrejene ena drugi, temveč bi bili ravriopravni. ’ ' V eni zbornici bi se obravnavalo samo o politiki in bi bila ta zbornica voljena po splošnih političnih vrnitvah; v drugi zbornici bi se govoril samo o gospodarskih in socialnih zadevah in bi bili poslanci odposlani od gospodarskih korporacij in strokovnih organizacij. Nam se zdi tak ustroj pameten, zlasti za našo državo, ker od našega sedajnega in vsakega bodočega parlamenta, ki bi bil sestavljen enako, ni pričakovati, da bj bil v stanu zboljšati naše gospod, in socialne razmere. • Načrt se pretresava, vladne stranke nočejo ugrizniti v jabolko, toda začele so se pogajati in to je pri nas že nekaj, da smemo upati, da se bode to‘tipeljalo.
Grenka kapljica za naše notranje politično življenje je še vedno Radič. Sedaj pravijo, da pojde Radič gotovo
v	Beograd in da se bode udeleževal s> svojimi poslanci političnega življenja. Toda ravno ko bi moral iti, pa je zbolel. Zbolel je na influenci. Pri politikih človek nikdar ne ve, so li res bolni ali ne. Kajti čestokrat dogaja, da politik ne zboli telesno, temveč politično. Jeli zbolel Radič na politični ali telesni influenci? To bode vedel seveda le Radič in njegovi zvesti. Tem dalje Radič ne pojde v Beograd, tembol j zamotana bo njegova zadeva in ž njo naše notranje politično življenje. Naše stranke ne govorijo veliko o Radiču, rade bi šle preko njega na dnevni red, in to ni prav, Radičeva zadeva bi se morala rešiti, drugače znamo imeti še veliko neprilik.
Naša bol.
Ako čitamo liste naših ,,državotvornih" strank, naletimo vsak hip na članek ali notico, ki na dolgo in široko pripoveduje o rodoljubju in edino pravem državnem mišljenju teh strank. Druge stranke se seveda sumniči pravično in nepravično protinarodnih in protidržavnih tendenc; te stranke seveda odgovarjajo, upravičujejo svojo državnost in narodnost.
Besede, slepo streljanje. Državotvorne stranke tako lepo govorijo o državi, o narodu, toda vse govoričenje ostaja le govoričenje, delo, ki bi edino moglo koristiti državi kakor narodu, to delo pa počiva. Delo opravljajo po svoje pritepeni Židi, verižniki, oderuhi, bankokracija itd. Državotvorne stranke, vidijo svojega brata, ki rav-notako ljubi svojo domovino, samo da si predstavlja notranjo ureditev dru-dače, ne vidijo pa, kako izpodjedajo tuji elementi in židi temelje naše države, naše gospodarstvo.
Vse besedičenje in sumničenje, ne bo pomagalo državi niti toliko koliko je črno za nohtem. Stranke, ki so vzele v zakup državotvornost in rodo-ljubje, naj to ne kričijo vsaki dan po shodih in časopisih, te stranke naj primejo za delo in sicer prej, da ne bo prepozno.
Našo bol ustvarja to, da naše stranke veliko govorijo, pa nič ne delajo.
Naša mornarica.
Naši listi so prinesli veselo vest, da dobi naša država mornarico, in sicer da jo nam izročijo Francozi. Takoj jutri dan, pa so prinesli časopisi novico, da so vse vesti o izročitvi vojaškega mornariškega materij ala entente v Boki Kotorski nepopolne. i\fi dobimo 12 torpednih čolnov, ki so bili del avstrijske mornarice po 200 do 250 ton. Ves ta materijal je bil tekom dveh let brez nadzorstva, tako da m.-.rijkajo skoraj vsi stroji in aparati. Ostalo je uničeno in nepopolno. Za vojno je materijal popolnoma nepora-ben. Dober bi bil samo še za policijske svrhe. Tudi vojni ladji „Rudolf“ in ,,Cesar Maks“ sta nepopolni. Vse so Francozi uničili s kisikovim aparatom. Ti dve ladji se ne bosta mogli uporabiti niti /.a Vojašnice, ampak kvečjemu za skladišče. Bili sta že za časa Avstrije 10 let izven aktivne
službe. Da>je bodo izročeni v Boki Kotorski še nekateri mali remorkerjf i-i druge malenkosti, za katere se je Trumbič pogodil z Bartolinijem decembra 1920. Med nje spada tudi mala ladja „Dalmata“ in remorker „Ci~ gan“ ter delavska ladja „Ciklop“. Razven tega nam bodo izročeni tudi mali kompletni arzenal in nekaj temeljev za male podmornike. Torej naši ,,prijatelji" Francozi so nas zopet enkrat potegnili. Ne samo, da so pobrali sami vse, kar je bilo kaj vredno, so uničili še stvari, ki jih oni niso mogli uporabiti in te tako uničene ladje so odstopili potem nam, prijateljski državi. To je lumparija, ki njej ni para. In Francozi pravijo, da so naši prijatelji, njihovi generali se vozijo k nam prositf pomoči, nosijo nam križe in redove, zraven pa škodujejo naši državi kjer le morejo. Takih prijateljev naj nas bog obvaruje.
Svetovni pregled.
Ljubljana, dne 10. marca 1921.
Dve stvari zanimate danes ves svet. Od obeh je pa tudi odvisno mnogo, če že ne vse. Kaka bc bodočnost človeštva, se bo li vnela nova vojska, hujša kakor je bila ravnokar prestana, se bo li vrnil na svet mir. 4. marca je položil novi predsednik arnerikanskih držav Harding svojo prisego. V Londonu pa so zbrani zastopniki vseh velesil in zastopniki onih malih držav, katere mislijo velesile pri končni rešitvi istočnega vpra-šaija še tako malo eksercirati. V Londonu pa hočejo rešiti tudi glavno vprašanje, ki je nastalo po končani voj ki, vprašanje namreč koliko da mora Nemčija plačati. In poklicali so Nemčijo pred sodni stol, da tam svečano izjavi, da hoče vse storiti kar velesile zahtevajo. Ves svet gleda te dni v London, vse oči so obrnjene na zastopnike nemške države od kojih odgovora je odvisno bo li prišel mir, bdelo se li sovražnosti nadaljevale.
Wilson danes ni več predsednik arnerikanskih držav, njegova doba je potekla in VVilson je postal navaden državljan arnerikanskih držav. Veliko je upal cel svet od WiIsona, toda VVilson ni izpolnil zaupanja, ki ga je stavil na njega ves svet. Mogoče bode zanimalo naše čitatelje mnenje, ki ga je dal-član jugoslovanskega odbora o Wilsonu. Malo je povedal, toda to kar je povedal nam zadostuje, da spoznamo Wilsona. in okolnosti v katerih je bil primoran delovati.
Na Vprašanje naj pove mnenje, ki ga ima o VVilsonu, ker je deloval v njegovi bližini ter ž njim tudi govoril, je povedal omenjeni član jugoslovanskega odbora sledeče: Bil sem član deputacije, ki je šla k Wilsonu, da ga prosi, da ne pripusti, da bi prišli naši Primorci pod Italijo, W ilson je »odgovril, da ve da se nam godi krivica, toda on ne more pomagati. Jaz sem sam, je rekel Wilson, in vsi drugi so proti mojemu mnenju, toda krivica, ki se je vam zgodila ne bode večna, čas ki bode vam storjeno krivico poravnal, ta čas ni več daleč, mogoče že prihaja. Vedeli smo, je pravil omenjeni član jugoslovanskega odbora, da se je moral boriti VVilson z neverjetnimi težkočami. Ne samo, da so bile vse velesile proti njemu, so te velesile podkupile celo njegovo okolico,'da je bil obdan krog in krog s kitajskim zidom.
Naši upi, ki smo jih gojili do Wilsona, se niso uresničili, vidimo pa, da temu ni bil kriv VVilson, temveč razmere v katerih je moral delovati. Anierikansko ljudstvo je globoko užaljeno, da se želje, ki jih je gojila Amerika niso upoštevale, kljub temu, da je le Amerika pripomogla, da
je Antanta zmagala. Nehvaležnost je plačilo^veta, in nikoli še ni bila kaka nehvaležnost bolj grda, kakor ona, ki jo gojijo zavezniki napram Ameriki. Tudj ža to bo prišel plačilni dan, mogoče prej kakor si Italijani, Francozi in Angieži mislijo. Listi so prinesli vest.^da se je VVilson jokal, ko je zapustil predsedništvo amerikanske države. Res je, toliko je upal ta idealni mož, toda ničesar ni mogel izpeljati, zlobnost je bila močnejša kakor njegove pravične želje. Solze VVilsonove smatramo kot šol/te pravičnega človeka, ko mora gledati, kako zmaguje na svetu krivica nad pravico. Toda pravica je samo ena in enkrat, bo zmagala čisto gotovo.
Sedaj ima Amerika novega predsednika in kakor vse kaže se bode Amerika precej oddaljila od zaveznikov, to je Francozov, Angležev in Italijanov. Izjave, ki jih je dal novi predsednik pričajo, da pojde Amerika svojo pot ne glede ali bo to zaveznikom prav ali ne. In to zna vplivati na svetovni položaj tako* da se bodo razmere znatno spremenile, ni torej čudno, da se oči celega sveta obrnjene proti Ameriki in da se nestrpno pričakuje vsako beseflo, ki ima priti iz ust novega ameriškega predsednika.
V	Londonu stoji pred sodnim stolom Nemčija in posluša kazen, ki jo njej diktirajo zavezniki. Nemčija, ti si zakrivila vojno, pravijo zavezniki, radi tega moraš sedaj povrniti vso škodo, ki jo je nam napravila vojna, zatorej plačaj.
Nemčija pa se drži kakor za-krnjen gtešnik, se izgovarja, — stavi proti predloge, skuša prepričati zaveznike, da je njej nemogoče plačati, kar zahtevajo zavezniki.
Zavezniki so neizprosni. Poklicali so v London veliko slavnih generalov, tako da je ta londonska konferenca bolj podobna kakemu vojnemu posvetovanju kakor pa kakemu mirnemu svetu elegantnih diplomatov in politikov.
Ko se. je odpeljal nemški zunanji minister von Simons v London ga jc spremljala v Berlinu na kolodvor velikanska množica ljudstva, ki je neprestano klicala:	„Ne vdajte se v
^omlctm", ..Ne” podpišite". „Vsa emčija stoji za vami". In -von Simons je napravil kretnjo, ki je dosti jasno povedala, da ne bode podpisal, da se ne bode vdal.,
Von Simons se v Londonu noče vdati. Nemčija noče podpisati kar * njej hoče diktirati Antanta. Antanta je sklenila, da bode zasedla nemško ozemlje, tako dhlgo, da bode Nemčija plačala in pripoznala vse kar Antanta zahteva. In Nemčija noče podpisati. Antantne čete so že začele korakati v
nemško ozemlje, glavne kontingente kodo stavili seveda Francozi. Zahrbt-tni Lahi so se že izjavili, da ne morejo dati vojakom na razpolago. Oni so zraven samo tedaj, kadar se deli, drugače pa sc hitro potegnejo nazaj.
Zakaj Nemčija noče podpisati? Ona pravi, ona ne more in sicer z najboljšo voljo ne more plačati, kar Antanta zahteva.
V	resnici pa Nemčija čaka, čas dela za njo. V Ameriki je zasedel predsedniško mesto nov mož in Nemčija pričakuje od režima v Ameriki veliko. Na vzhodu sc pripravljajo novi dogodki, boljševiki hočejo osrečit! s svojimi idejami ostali svet. Stari svet se maje in Nemčija misli, da je vzrokov dovolj, da ne. vzame grožnje Antante preveč tragično.
Italija. z
Iz Italije prihajajo dan na dan novice, ki, ako so le polovično resnične, kažejo, da se začenja pod gorkim solncem Italije prava pravcata meščanska vojna. Brzojav nam javlja, da je bilo pobitih že stotine ljudi, ranjencev pa navajajo tako število, da
mora biti, ako so te številke resnične, na'Laškem prav fletno.
Zraven pa pritiska strašanska gospodarska beda. Govorili smo z našimi ljudmi jz zasedenega ozemlja in ki so nam pravili, da postaja draginja v Italiji naravnost neznosna. Plače in mezde pa so na Laškem naravnost sramotne.
Švica.
Švica šteje po letošnjem ljudskem štetju 3,883.700 prbivalcev. Intercsan-' tno je, da število tujcev v Švici pojema. Leta 1900 je bilo v Švici 11.6 odstotkov, leta 1910 14.7 odstotkov, a sedaj samo 10.6 odstotkov tujcev. Kakor se vidi, se brani Švica raznih svetovnih pustolovcev prav uspešno.
Japan.
ReZultat ljudskega štetja na Japonskem. Po ljudskem štetju, ki se je vršilo i. oktobra 1920. na vsem Japonskem znaša število prebivalstva v pra-
vi	Japonski 55 milijonov 961.140, v Koreji 17,284.207, na Formosi 3 milijone 654.397, na Sachalinu 105.765. Skupno torej 77,005.510. V Japonski sami je za' 124.850 več moških kot žen.
Slovenija.
/
Ljubljana, 10, marca 1921.
Naše meščanske stranke imajo svojo gala predstavo. Demokrati očitajo ljudski stranki avstrofilstvo in druge čedne stvari. Ljudska stranka seveda ne ostaja nič dolžna in bere liberalnim prvakom prav dobro levite, kako so oni plazili za Habsburžani, se tresli pred vislicami in zagotavlja-fi neomajeno zvestobo prevzvišeni habsburški hiši.
Ko zmanjka včasih tega nadvse zanimivega gradiva, pride na vrsto kulturni boj. Liberalci napravijo naval na klerikalnega zmaja in mobilizirajo v to svrho tudi kakega popa, klerikalci odgovarjajo s kanoni in papirnate bombe letijo sem in tja, da je veselje. Vse to pa se vrši v znamenju narodnega in državnega boja.
Industrija zastaja, brezposelnost, beda se širit^ draginja raste od dne do dne, ljudje nimajo stanovanj in sc potikajo po kleteh, vse to seveda za naše meščanske stranke niso državna vprašanja. Ko bi ti ljudje enkrat skusili, kako se živi, recimo eno zimo v vagonih ali nezakurjeni kleti, bi jim naj-brže pošlo veselje reševati drž. vprašanja na način, kakor delajo to dan na dan.
Lahko rečemo, da ni države na svetu, v kateri bi se razmotrivala državna in narodna vprašanja na način, kakor se godi to pri nas. Dajte polemizirati kako bodete ljudstvo oblekli, kako mu bodete dali delo in kruh in videli bodete kako bo izginjalo avstro-filstvo na vseh straneh in kako navdu-
šeni Jugoslovani bodo postali oni, ki morebiti danes le radi bede niso zadovoljni z razmerami in si neuki kakor so, želijo nazaj čase, o katerih mislijo, da so bili boljši, kakor so današnji.
Sevnica. Malo poročil prihaja iz našega trg’a. Pa saj ni bilo posebnega poročati. Po volitvah so stranke, postale nedelavne in so padle v zimsko spanje.
Bliža se spomlad, lepi solnčni dnevi jo oznanjajo. S pomladjo se bližajo tolikokrat obljubljene občinske volitve. Stranke so popustile zimsko spanje, si obmele oči, se razgledale, kje je treba najprej na delo.
Tako so sklicali ševniški demo-kratje dne 26. februarja ustanovni občni zbor, ki ga je poselil tudi urednik ,,Nove Dobe11 g. Špindler. Tako so je poklicalo v življenje krajevno organizacijo j DS v Sevnici, ki je spala leta spanje pravičnega. Spoznali so to za potrebno. Bližajo se občinske volitve, ki jim ne obetajo nič kaj dobrega. Kot se je izkazalo pri državnozborskih volitvah, so skoro najslabša izmed vseh strank. Občino pa imajo vso v rokah. To bi morali dati iz rok, drugi bi vodili, in to bi jih strašno bolelo. Zato so napeli vse sile, da rešijo vsaj to, kar sc rešiti da. Z mrzlično naglico agitirajo prav posebno' med obrtniki, in najdejo jih tudi nekoliko, ki njihovim sladkim besedam nasedajo. Obrtniki, delavci! Ali naj trpimo, da bo šlo tako dalje, kot dosedaj. Njim gre samo za glasove, da rešijo sebe neizo-
gibnega propada. Ali hočete ustvariti take razmere, kot so bile do sedaj? Ne in nikdar ne! Novi ljudje morajo griti do gospodarstva, ljudje, ki hočejo delati za blagor ljudstva in ki uživajo splošno zaupanje.
Sevnica. Iz Koroške prihajajo dat) za dnevom turobnejše vesti o preganjanju naših rojakov, ki so nam ostali za časa plebiscita zvesti. Jemljejo jim brez vzroka obrtniške in gostilniške koncesije, jih pretepajo, v Jugoslaviji pa se šopirijo Nemci, ki še sploh naši državljani niso in uživajo vse svobodščine. Tak znamenit slučaj sla lastnika sevniške kopitne tovarne brata Winkleja. Kakor sc je mnogokrat že razpravljalo o tem, sta ta dva človeka privandrovca iz nemškega rajha in sta si ustvarila od naših delavskih žuljev jako lepo premoženje. Tovarna je sicer j>od sekvestracijo, a ta je tako mila, da je lastnika sploh ne občutita. In tako sc šopirita ta dva nemška mogočnjaka dan za dnem bolj in ni nik6g’ar, ki bi jima nekoliko pristrigel peroti.
Pristaše naše stranke, ki stremijo za nacionalizacijo podjetja, kar seveda' gospodarjem ni všeč, se preganja, odpušča iz službe, tako da se vsak boji na zunaj kazati svoje politično na-ziranjc.
VVinkleja imasta nted svojimi podložniki verne hlapce, ki v socijal-nodemokratičneiu plašču agitirajo med delavci, ter jim dokazujejo, da so sami krivi, ker je morala tovarna preje enkrat ustaviti obrat, pozneje pa ga omejiti, ker so delali na to, da sc tovarna sekvestrira. Slednji niso nabavili hlodov, ki se imajo eno leto sušiti, da so pripravni za izdelovanje kopit, iji sedaj se maščujejo stari grehi.- — Med nhjslovitejšimi priganjači omenjam samo enega — Grutschreiber-ja.
Naši koroški rojaki trpe velika preganjanja od strani Nemcev, na naših tleh bi morali' vračati mi. Enako, za enako. Pa se šopirijo ti nemški mogotci nadalje, spremljani še od simpatij tukajšnjih trgovcev in večine obrtnikov.
Kočevje. Dvojna mera. Na pustni’torek sc Je'poslavljal 'iz gostilne Slovenca Dragarja gost nekako ob pol u uri zvečer. Dragar je bil kaznovan zato z denarno globo 1000 kron. Istj večer sta se vršifi do ranega jutra pri Ernst Petsche-ju nemška veselica kočevske nemške klike, in pri Franc Verderberju v pivovarni druga nemška veselica, katero je baje aranžiral tukajšnji zagrizen hajlovec — odvetnik dr. Arko. Ker so bile tačas po vladni odredbi vse nemške prireditve strogo prepovedane, gotovo ni bilo za ti veselici potrebnega dovoljenja. Nemška gostilničarja sta bila baje samo po 200 kron globe kaznovana. Slovenski obrtniki ugibajo, če je bila mogoče udeležba višjih in vodilnih
državnih uradnikov pri Petschejevi veselici povod nadvse milostne presoje prestopkov obeh nemških gostilničarjev. Pojasnilo bi bilo pač na mestu, zato prosimo deželno vlado, da sc izčrpno informira. — Voditelj zagrizenih kočevskih Nemcev — odvetnik dr. Arko se pevanju ,,Wacht am Rein11. po dveletnem bivanju v Jugoslaviji še vedno ni odvadil; zato jo še z veliko vnetno po kočevski okolici prepeva. Naj bi se vendar že izselil med svoje bratce — v lačenpergarijo — kjer si jo lahko napoje do sitega. Oče dr. Arkota je bil Ribničan; gotovo pan-germanska kri.
Kočevje. Trboveljska premogo-kopna družba pozna Slovence le tedaj, ko jih kot odjemalce odira ali kot delavec izmozgava. Slovenski delavec, bodisi še tako zmožen, ne more doseči boljšega mesta. Privandrani nemški inženirji, delniki in nekateri nemški pazniki slovenske delavce neza-slišnf) šikanirajo. Naravnost sramotno je, v kako nezdravih in zanemarjenin stanovanjih morajo bivati slovenski rudarji. Upamo, da bodemo z združenimi močmi te nedostatke odpravili. Na račun delavčevega zdravja ne sme bogateti Trboveljska družba.
Raka. Prošnja:	Na Raki pri
Krškem smo ustanovili meseca septembra 1920 telovadno društvo „So-kol“, h kateremu je takoj pristopilo čez 90 članov. Drzen je bil korak onih, ki so ustanavljali Sokola pod milim nebom brez zavetja, kajti Sokol lahko uspeva samo, če ima svojo streho in telovadno orodje. Vsega tega pa manjka raškemu Sokolu. Nismo obupali, ker pravi Sokol nikdar ne obupa, vendar brez tuje pomoči ne moremo dalje. Radi bi si uredili telovadnico, a manjka nam sredstev. Kupujemo hišo ki bi sc dala preurediti v sokolski 'dom. Kdor zna ceniti sokolsko delo in komur je na tem, da razprostre nad nekdaj razupito Rako močan Sokol svoja krila, naj nam priskoči na pomoč. Gradimo z združenimi močmi trdnjavo, ki bode porok naše bodočnosti! Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na ,,Teloyadno društvo So-kol“ na Raki prt Krškem. Ttnena darovalcev sc bodo priobčila v listu. — Zdravo!
Bratje Poljaki! Uprava našega lista je dobila iz Varšave od uredništva lista „Sprawa Robotnicza11 glasila poljske narodne delavske stranke dopis, v katerem nam sporočajo, da sprejemajo „Novo Pravdo11 ter jo z velikim veseljem čitajo. Le po našem listu dobivajo poročila o našem delu in gibanju v stranki. Poljska narodna delavska stranka je nam najso-rodneješa stranka v Poljski republiki ter goji željo, stopiti v čim najožji stik z nami v svrho skupnega dela za slovanski proletarijat.
Po svetu.
Bog je ustvaril resnico, ker bi se drugače ne verjelo lažem.
Ženitev s pomočjo hipnoze. V Berlinu je živela jako bogata gospodična, ki je napravila študije iz zgodovine in umetnosti. Meseca decembra je spoznala bivšega inženerja pri mornarici ter se brez privoljenja staršev, ki živijo v Hamburgu, poročila. Ko se je Zvrnil mladi par iz ženitvenega potovanja, ga je posetil ženin stric, da bi videl, kako gospodari v lastni hiši. Stric je našel nečakinjo, ki ga je imela izvanredno rada, vso objokano in obupano. Pripovedovala mu je o hipnotičnih poizkusih, katere dela ž njo njen mož. Stric jo je peljal k zdravniku, kateri je konstatiral, da stoji ona pod močno sugestijo svojega moža, katerega ona ne mara ter jo je on s pomočjo hipnoze prisilil, da ga je vzela. Ko se je gospa pomirila, ni hotela
o	svojem možu ničesar več slišati. Odšla je s svojim stricem v Hamburg in bo vložila prošnjo za razveljavljenje njene poroke. — Pri tej priliki opozarjamo vsa dekleta, da naj se ne dado hipnotizirati samo, da dobijo moža, temveč, da dobro premislijo, predno se možijo. Ker, ako bodo v zakonu nezadvoljne, bo težko dokazati,
da je njihov zakon neveljaven, ker pri nas nimamo prisednika zakonskega sodišča, ki bi bil poučen o hipnozi, in jih tako rešil težkega položaja.
Originalna oporoka. Svojedobno je umrl v Nici bogati Nizozemec z imenom Lips, ki je zapustil svoje premoženje, cenjeno na 850.000 frankov, mestu Nici. Deščino -je vezal z originalnim pogojem, da se njegovega pogreba udeleži mestno zastopstvo v dvajsetih kočijah, po pogrebu pa priredi banket, na katerem se mora ?,a vSaki couvert izdati 15 frankov. Lips je umrl pred dvemi leti, njegova oporoka pa je bila sestavljena že leta 1910., ko še ni bilo take draginje. Mesto Nica je moralo oporoko izvršiti. Dalo je napraviti lep mavzolej, ki je bil pred kratkim dogotovljen, ter je z velikim sijajem dalo prenesti pokojnikovo truplo. Mestno zastopstvo se je udeležilo pogreba ter je tudi prisot-stovalo banketu, na katerem se je natančno izdalo za osebo 15 frankov. Nekaj govornikov se je še celo oglasilo k besedi, da so proslavili spomin darežljivega pokojnika.
Komunist. (Slika izza časa volitev.) Druga maša je bila končana. Iz cerkve so sc vsule črne množice ljudi. Mlad fant je stopil na kamen, ki je stal na vogalu nedaleč od cerkve se
nahajajoče gostilne in množico nagovoril s silnim glasom; „Mo£je, ne zavedate se še, kake -izvanredne važnosti je današnji dan. Kar bomo danes sejali, to bomo želi ,v najbližji bodočnosti. Pomesti moramo s sedaj ’ vladajočo gospodo, ki rane, od vojske zadane, ni znala zaceliti, ali vsaj ublažiti, ampak jih je še huje, še globjc zasekala v naša trupla. Vsak mož naj se zaveda, da je danes ' odločilen dan, ko obračunamo s pijavkami ljudske krvi, zato naj spusti vsak krogljico v škrinjico komunistične stranke v Jugoslaviji !“
Ljudje obojega spola so se trli okoli njega, poslušali, nevedoč od začetka, za kakšno stranko govori ta mladenič. Šele zadnji stavek ga je izdal in tedaj je kaplan, ki se je držal na periferiji ljudskih množic, zavpil: ,Dol ž-njim, dol s komunistom!1
Mladenič čuje kaplanove besede in reče: „Vidite ga, tam se tudi širo-kousti eden, ki je sedel med vojno doma, dobro jedel in pil, medtem ko smo mi trpeli in stradali. Vidite ga, kako ga je srah pred našo sodbo!11
Kaplan je zagorel v jezi in zavpil med ljudi:	„Vrzite ga dol, falota,
Antikrista!11
Mladenič se ni več zmenil za kaplanove besede in hitel govoriti dalje.
Kaplan je vpil „dol ž njim!1* in njegovemu vpitju se je pridružil huronski krik tercijalk, ki je onemogočil vsako nadaljno besedo. Mladenič-komunist ni hotel zapustiti svojega vzvišenega prostora na kamnu.
Možje, podžgani od vpitja žensk, so se približali vedno bolj in bolj oglu gostilne, kjer je še vedno mahal , komunist in mu vidno ni bilo všeč to motenje. Krepke in močne pesti so ga prijele in. vlekle s kamna dol. Krčevito se je oprijel železnega droga, nad njegovo glavo vzidanega, kamor so obešali pred leti cestno svetilko, z obema rokama. Na tem drogu je visel, mnogo rok ga je držalo za noge in vleklo toliko časa, da se je spustil in lopnil po tleh. Snela se mu je koža na obeh dlaneh in skoro jokaje je odšel mladenič urnih korakov do zdravnika.
Množica se je nato razšla, ženske domov, možje na volišče.
Znamenit je bil ta shod, in čudno, da so ga vsi listi zamolčali.
Po mesecih enkrat mi je pripovedoval to dogodbo progovni obhourik in dodal:	„Meni	so bile mladenčeve
besede prav všeč, pa saj pravim, da je tako: Dandanes sc resnica ne sme govoriti!11
Razširjajte ,Novo Pravdo4.
Tedenske novice.
Častna nagrada pesniku Stritarju.
Deželna vlada je na predlog predsednika dr. Baltiča sklenila, da se pokloni našemu pesniku Josipu Stritarju za 85 letnico častno darilo 10.000 jugoslovanskih kron. Obenem se naprosi ministrstvo prosvete, da dovoli pesniku dosmrtno častno pokojnino. Vsa slovenska javnost pozdravlja ta kulturni korak naše vlade..
Kmetijska družba za Slovenijo ima ustanovni občni zbor dne 28. npri-la. Glasovalno pravico imajo delegatje podružnic, ki so biti izvoljeni po stanju vplačane udnine do 30. jun. 1920.
Razkralj Nikita umrl. V torek, 1. t. m. je v Antibesu blizu Nice umrl črnogorski kralj Nikita. Rodil se je 7. oktobra ,184-1. Vladal je nad 50 let. Med svetovno vojno je moral zapustili svojo deželo, v katero se ni več vrnil. Zakaj po svetovni vojni se je združila Crnagora z Jugoslavijo. Pogreb kralja Nikite sc je vršil z ogrom. tideležbo. Poroča se, da, ko je umiral, se je spominjal Crne gore in zadnje njegove besede so bile:	Želim,	da	me
pokopljete začasno v Italiji, dokler ne zmaga pravična črnogorska ' stvar. Bog blagoslovi in podpiraj moje nesrečne Črnogorce! — Truplo pokojnega kralja Nikite bodo najbrže prepeljali v Cetinje.
Proti motenju zborovanj. Ministrstvo notranjih del je odredilo, naj policijske oblasti izroče sodišču vse tiste osebe, ki motijo tuja zborovanja.
Občinski svet splitski je predvčerajšnjim sklenil, odpomoči pomanjkanju stanovanj s tem, da se osnuje bančni 'konzorcij za zgradbo hiš. — Sklenilo se je tudi, začeti akcije za osnovanje sindikata z glavnico petih milijonov, ki, bo zaprosil za koncesijo za trasira-nje ozkotirne železnice, ako vlada ne bi > v doglednem času izvršila sklepov beograjske železniške konference.
Aretirana nemška agitatorica. Pri Marenbergu je bila v trenetku, ko je hotela prestopiti našo mejo aretirana Irtncgard Weber, hčerka v Gregorči--ievj n>. v Mariboru stanujočega tajnika protestantovske občine. Imela je
pri sebi veliko množino letakov z napisom: Kein Fuss deutschen Bodens. Kakršna je hčerka, tak mora biti tudi oče, ki je znan kot nemški agitator. Represalije!
Stanovanjska beda v Zagrebu. Vsled pomanjkanja stanovanj so se brezstanovajci začasno naselili v Zagrebu v 101 barakah in v 336 železniških vagonih. Tudi šotornih voz in šotorov, v katerih ljudje prebivajo je ob periferiji mesta dovolj.
Odhod Francozov iz Kotora. Poveljnik francoske garnizije, Bianca, je dne 5. t. m. s svojo posadko vred zapustil Kotor.
Orožniški pokojninski fond. Uradni list deželne vlade za Slovenijo objavlja v št. 24. uredbo o orožniškem pokojninskem fondu, na kar opozarjamo interesente.
Import pruskih mesarjev. Mariborski mesar Filipitsch je pripeljal s seboj kar G pruskih mesarskih pomočnikov, s katerimi je hotel izpodriniti domačine, kar pa se mu ni posrečilo. Policija je namreč tem pruskim pticam selivkam prepovedala bivanje v Mariboru.
Svojo mater zaklal. V Zrečah na Štajerskem je te dni 14 letni fant Ivan Padežnik z nožem v trebuh zabodel svojo mater ter ji prerezal želodec. Priletna mati je tisti dan podlegla težki rani. Mladega morilca so orožniki izročili sodišču. Podivjanost, — posledica vojne!
Ogromen požar na Krasu. Ponoči na 5. t. m. je nastal požar v smeri proti Opatjem selu. Začela je goret: trava, gozdiči, nasadi. Požar se je strahovito razširil in napravil na prostoru kakih pet kvadratnih kilometrov ogromno škodo. Ljudje so hiteli z vseh strani, da bi pogasili, pa se niso upali prav blizu, ker so sledile ekslozjje za eksplozijami, kajti italijanski oblasti se še sedaj ni zljubilo, da bi bila počistila te kraje in spravila proč nevarne eksplozivne stvari. Istočasno je bil požar na Gradišču, ki je upepelil poslopja v vrednosti 40.000 lir. K d o požiga?!
Narodno gospodarstvo.
Ljubljana, 10. marca 192,1.
.Draginja raste od dne do dne, ni pa nobenega upanja, da bi draginja v doglednem času ponehala. Najbrž se bode. zgodilo, da bode draginja postala še večja, še mnogo občutnejša kakor je sedaj.
V	prejšnji Srbiji niso imeli izdelanega davčnega sistema, temveč so krili izdatke države večinoma iz dohodkov carine’. Radi tega je bila carina v Srbiji vedno velika. Vsaka država upelje carino iz dvojnih vzrokov. Ali da s carino ščiti lastno produkcijo, ali pa da dobi potom carine dohodke. Ako se pobira carina iz prvega vzroka, se imenuje prohibitivna carina, ako sc pobira iz drugega vzroka, se imenuje finančna carina.
Naša država pobira carino, da dobi potrebno dohodke. Kakor smo že omenili, ni imela prejšnja Srbija izdelanega davčnega sistema, ker pa je vendar morala imeti večje dohodke je pobirala finančno carino. Po preobratu niso mogli izdelati davčnega sistema, ker se kaj tacega enostavno ne da stresti iz rokava in je tako ostala potreba pobiranja finančne carine tudi sedaj. Pridružile so sc temu še druge neprilike. V Vojvodini, v Banatu, Baranji v naših najbogatejših krajih so bili ob času preobrata madjarski davčni uradniki, ki so pa po prevratu zapustili te kraje. Na njih mesta so prišli srbski uradniki, ki se z davčnimi vprašanji še sploh nikoli ba-vili niso in se radi tega tudi iz davčnih katastrov, katere so našli v teh novih krajih niti spoznali niso. Posledica tega je, da se v najbogatejših krajih naše države davki do danes ne pobirajo.
Ako torej pomislimo, da se davki ne pobirajo ne v Vjvodini, ne v Banatu, ne v Baranji, ne v Srbiji in mogoče
še tudi v drugili krajih ne, bodetno lahko razumeli, da morajo biti državne blagajne vedno prazne.
In država si pomaga enostavno na ta način, da povečuje vedno in vedno uvozno in izvozno carino. Sedaj je bila v državnih blagajnah zopet enkrat suša, pa so si zopet pomagali na ta način, da so dvignili tarife uvozne carine za 100°/0. Sedaj je samo ob sebi umevno, da bode narasla cena vsem potrebščinam, ki jih moramo uvažati. Tako dela država draginjo. Zmešnjava, katero so napravile'naše politične stranke, ki vodijo našo državo, je že sedaj strašna, toda bog zna kam bodemo še prišli. Da se vodi eno državo je potrebno malo več znanja, kakor pa govoriti na shodih in sedeti na ministrskih stofih.
Zalibcg, da nam prostor v našem listu ne dopušča, da bi se bavili obširno ž gospodarskimi vprašanji, saj za tsste čitatelje, ki se za to zanimajo.
Bankovci po četrt dinarja. Finančno ministrstvo je v Zagrebu naročilo znatno vsoto bankovcev po četrt dinarja (eno kronoj.
Znižanje cen sladkorju. Upravni odbor sladkorne tovarne v Cukarici je znižal cene sladkorju na 11 in pol dinarja za kilogram.
Industrijska kriza na Češkem se širi. Tudi v industriji sukna v Libe-recu je nastala težka kriza. Istotako se poroča tudi o tekstilni tvornioi v Komotavi in drugih severnočeških mestih.
Najnižje cene za argentinsko žito.
..Frankfurter Zeitung“ poroča, da bodo v Argentinci določili za žito najnižje cene, ki se bodo ravnale po cenah na svetovnih trgih. S tem se nameravajo preprečiti vse špekulacije.
Nemčija za ruske železnice. Ruski list „Giolos Rusije1*, ki izhaja v
Berlinu, poroča, da je prejela neka nemška tvdka od Rusije nalog, da zgradi zanjo v prvem letu 70, drugem 300 in v tretjem 1200 lokomotiv in 80.000 železniških vozov.
Velika brezposelnost v Nemčiji. Število nezaposlenih v Nemčiji sc je zvišalo po Statistiki podpor v mesecu januarju na 432 tisoč. Ker rodbinski člani ne dobivajo podpore in tudi po naredbi samo polovico brezposelnih, bo znašalo znova število nezaposlenih okoli 2 miljona ljudi.
Zastoj v angleško-nemški trgovini. Po poročilu lista „Neue Freie Presse" iz Londona, 'zastaja tamkaj trgovina, ker se nameravane gospodarske odredbe napravile trgovino tako negotovo, da si noben trgovec ne upa naročiti nemškega blaga.
Cene padajo na Angleškem in sicer tako hrani kakor robi, vsled česar so znižane delavcem plače.
> „Petovia“ usnjarska industrija d. tl, na Bregu pri Ptuju se je ustanovila na ustanovnem občnem zboru dne 14. t. m. /Tako se je izvršila preosnova dosedanje družbe z omejeno zavezo „Prva jugoslovanska tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuju“ v delniško družbo. Podjetje je popolnoma nacionalizirano, ker je v smislu predpi-
sa ministrstva za trgovino in industri-* jo inozemski kapital udeležen samo s 25 odstotkov. V upravni svet so bili izvoljeni sledeči gg.:	Dr. Ivan Fer-
mevc, odvetnik v Ptuju kot predsednik, ravnatelj Anton Tykač in komer-cijalni svetnik Anton Jurca kot zasto-‘ pnika Ljubljanske kreditne banke, ravnatelj C. Toman in Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih. kot zastopnika Mariborske eskomptne banke, ravnatelj Antič za Hrvatsko trgovinsko banko v Zagrebu, dalje dr. Marko Kttinger, odvetnik in podjetnik na Dunaju, zajedno podpredsednik, Franjo Čuček, Konrad Furst in Franc Hutter veletrgovci v Ptuju. V nadzorstvo so se volili gg.: Josip Pirich in Franc Potočnik, usnjarja v Ptuju, dirigent podružnice Ljubljanske kreditne banke A. Matevžič in Aleksander Ussar, računski svetnik in posestnik v Ptuju. Delniška glavnica znaša 16 milijonov kron, ki de poviša vsled že podeljenega dovoljenja v smislu pravil pri pri-' hodnem izrednem občnem zboru na 25 milijonov kron. Ugotovilo se je, da se ta nova domača industrija po vsem lepo razvija. V polnem obratu je že tovarna za usnje, za gamaše, torbice in fino galanterijo, ter je ravnokar pri-čeja obratovati tudi tovarna za čevlje.
Prosveta.
Podružnica izobraževalnega druživa „Brats.tvo“ v Celju se lepo razvija. V ponedeljek, 21. februarja t. 1. je predaval tov. Fakin o socialističnih smereh in razlikah med njimi. I)asi je bjlo predavanje precej težko, so mu vendar vsi navzoči z Napetostjo sledili. Na prošnjo predsednika kraj. organi-cije tov. Žabkarja je tov. predavatelj
poročal še o potu In delovanju naše delegacije v Pragi ob priliki poseta zborovanja bratske Narodno - socjalistič-ne stranke v češkoslovaški republiki. Po poročilu je tamburaški zbor „Brat-stva“ zaigral nekaj lepo uspelih koračnic, nakar je tov. predsednik „Brat-stava" Gobec lepo uspeli in obilno obiskani sestanek zaključil.
Sosijalno in pspesMo gibanje.
nostim. Ako bi se obtežilo ta stroj še z velikansko gospodarsko nalogo, bi moral enostavno obtičati. Od prejšnjega socijalizma oznanjevana ideja nasilne revolucije mora pasti. ,
Lysis misli, da je našel vodilne ideje pravega znanstvenega socijalizma. Stari socijalizem pravi, Lysis, je gradil umetne sisteme ter se malo brigal za dejansko stanje. On je ustvarH zmotne ideale in je imel naivno vero, da se bodo uresničili, ker so pravični. Novi socijalizem gre nasprotno pot. Novi socijalizem ne pozna nobenih predstavljajočih idej. On opazuje dejstva in študira smer resničnega razvoja gospodarskih razmer. T oje znanstvena metoda, na kateri temelji moderna kultura.
Ako sc sledi Lysis-u na tem potu, se pride do spoznanja, da so ravno najbolj razširjene in najbolj značilne točke današnjega socijalizma navadm-bajke. Težka je ločitev od teh priljubljenih bajk, toda skušnje, ki jih je prinesla svetovna vojna zahtevajo, da se dosedanje naziranje popolnoma preobrne.
Prva velika prevara socijalizma je bila, pravi Lysis dalje, ideja internaci-jonale. Ljubezen do domovine in naroda se ne zmanjšuje, tudi interesi proletarcev vseh dežel niso enaki. Marx je imel le toliko prav, da sta politična organizacija in vesoljni družabni red odvisna od gospodarskih razmer. *To spoznanje pa.ravno privede internaci-jonalo do bankerota. Moderni gospodarski razvoj je namreč naroden. Napredek temelji na gospodarski vojni narodov njih konkurenci na svetovn. trgu. Ta dejstva bodo obvladala bodočo zgodovino, ne glede na poskuse političnega zbližanja narodov. To dejstvo pa je tudi merodajno za usodo delavtkega razreda. Interesi delavcev se ne strinjajo, kakor uči stari socijalizem, z interesi delavcev drugih plemen, temveč interesi delavcev so tesno zvezani z položajem narodne . industrije.
Podali smo. glavne misli francoskega narodnega socializma, brez vsa-; kega komentarja, ker je potrebno, da j že seznanimo s socijJnim gibanjem j drugih narodov. Citatelji si naj ustva-
1	rij o svoje mnenje, so li navedene siner-
Ljubljana, 10. marca 1921.
•f V Parizu so se vršile te dni občinske volitve in prvikrat smo slišali, da'so nastopili pri volitvah v Parizu narodni socijalisti. Dobili so 20.000 glasov. Narodni socijalizem je pognal tudi na Francoskem in je dobro, da si pogledamo, kak je ta francoski socijalizem.
Početek narodnega socijalizma na Francoskem je ravno nasproten našemu. Medtem ko se je izcimil narodni socijalizem pri nas iz poprej nesocialističnih krogov, je izšel francoski narodni socijalizem direktno iz socijalde-mokratičnih vrst.
Zadnja leta je spisal francoski socialdemokrat Letailleur pod imenom Lyšis nebroj finančno političnih člankov, v katerih je dokazal, da uničujejo francoske banke Francijo, ker so naložile v dvomljivih inozemskih podjetjih 45 milijasd francoskih frankov, mesto, da bi naložile banke denar v francoski industriji, ki ravno s tem, da jo francoske banke zanemarjajo, nazaduje.
Denar ni pravo bogatstvo države, pravo bogatstvo tvorita produkcija in produkcijska sredstva.
Med vojno je izdal Lysis knjigo, „Pour Renaitre“ v kateri se zavzema za gospodarsko obnovljen j e Francije. V tej knjigi obravnava z veliko znanostjo vse panoge moderne industrije in razmotriva o ciljih, za katerimi mota Francija stremeti. Skoz cel spis se vleče kakor rdeča nit ideja: Nemčija je.•prekosila Francijo daleko v trgovini,. v industriji in številu prebivalstva. Francozi morajo napeti vse moči, da dosežejo Nemčijo.
Najtiovejsi spis, ki ga je spisal Lvsis in ki je našel najmočnejši odmev, sc imenuje „Vers la Democratie Nouvelle“. V tem spisu skuša Lysis ustanoviti nov socijali'zem ter pridobiti delavske mase za svoj program. Socijalizem mora le prodreti, pravi Ly-sis, ako sledi načinu narave, ki omogo-. ča največje prevrate, da počasi, orga-nično.zbira napredek za napredkom. Cisto navadna pravljica je, da bode mogoče upeljati lepega dne popolno socijalizacijo s tem, da se vrže toliko in toliko glasov v glasovalno skrinjico. Današnji državni stroj ne zamore zadostiti vsem tekočim državnim dolž-
»icc francoskega narodnega socijaliz-ma zdrave ali ne.
O razvoju in uspehih francoskega socijalizma bodemo od časa do časa poročali. Po dosedanjih uspehih ne moremo napravili nikake sodbe, ker je glasoval za francoske narodne socija-liste, le del nekdanjih socijalnih demokratov, novih, do sedaj še ne socijali-stičnih prvržencev, si francoski narodni socijalizem še ni pridobjl. Francoski buržuazni listi štejejo narodne socijaliste med druge socijaliste in jih omenjajo le kot nekako frakcijo.
Občinske volitve v Parizu so končane s popolno zmago stramk, ki so proti vladnemu »Narodnemu bloku". Zadnji je dobil 46.993 glasov (a leta 19x9* — 70.829!) obe socijalistični frakciji 46.857 (leta 1919. — 48.707, torej sedaj okrog 2000 glasov manj. Posledica razkola!) Komunisti so dobili 32.885, delavska socialistična stranka 12.9x6 glasov. Francoski narodni socijalisti imajo 20.473 glasov, tako, da so vladajoče stranke narodni blok) s 66.264 popolnoma potolčene. Tudi iz drugih mest poročajo o podobnih rezultatih. V nekaterih krajih nastopala obe socijalistični frakciji skupno.
V Sloveniji.
Kaj se uganja z upokojenci? Glasilo javnih nameščencev „Naš Glas" prinaša v štev. 40 z dne 7. nov. 1920 sledečo brzojavko: »Beogvad, dne 22. nov. ob 20. uri 30 minut. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani. Z danes podpisano naredbo ministrskega sveta D. R. br. 13.060 se med drugim povečava upokojencem njih dosedanji osebni dodatek (draginjska doklada) po 12 kron dnevno za vsakega člana, kakor je to določeno za aktivne. Ta naredba stopi v veljavo it oktobra, z izplačevanjem pa je pričeti šele, ko bo dospelo pismeno sporočilo. Generalna direkcija državnega računovodstva. Dučič, s. r." — Tako se glasi brzojavno poročilo. Po temu bi' mogli tedaj prejemati svojci upokojencev kakor , tudi upokojenci sami — kar je samo ob sebi umevno — k dosedanjim do-, kladam še 'dnevnice po 12 kron. Ni dvoma, to je sklenil ministrski sv.et ob 22. uri 30 minut ponoči-in brzojavka je nemudoma odšla v Ljubljano. Kljub sklepu ministrskega-sveta pa se, kar je »Nova Pravda" že v-štev. 5 omenila, upokojenčem ne izplačujejo dnevnice po 12 kron, ampak se jinf je le prejšnja doklada za 5° odstotkov povišala. Upokojenci, ki .so bili po besedilu predstoječe brzojavke prepričani, da jim pristojajo 12 kronske dnevnice so seveda vlagali pritožbe pri finančni delegaciji, imeli pa so le ta uspeh, da so mogli plačevati pristojbine za vloge in njih rešitev, v ostalem se jim je pa svetovalo, naj čitajo Uradni list" štev. 121 z dne 22. ont.
9920. Tn glej ga spaka. V naredbi ministrskega sveta, ki jo prinaša „Ur. [.." ne stoji Več »upokojencem se povečava dosedanji dodatek po 12 kron dnevno" ampak »upokojencem se povečava dosedanja draginjska doklada za 50 odstotkov, do dnevnice po ti kron imajo pravico pa le svojci upokojencev". Stvar bo tedaj taka!. Poštenjakovi Dučič je kakor že enkrat poprej, pretvoril naredbo ministrskega sveta po svoje in jo razposlal uradnim listom in pristojnim delegacijam. Ker so upokojenci skoz to postopanje beo-gradskih finančnikov težko oškodovani prosijo gg. narodne socijalnc poslance, ki so poznani kot najbolj odločni zastopniki ubogega ljudstva, da bi blagovolili v tej zadevi intervenirati pri osrednji vladi v Beogradu. Kar se tiče »Našega Glasu" je več kot čudno, da o zadevi lepo molči in gleda kako se dela upokojencem škoda. Nikar naj se ne čudi, ako ni zanj takega zanimanja kot si ga želi. Ce sem naročen na kak list, moram vedeti zakaj sem naročen. List, ki iz lastnega nagiba drugega ne stori, kakor da sem in tja koruptneže in lenuharje malo okrtači, ne more biti priljubljen pri onih, katerih interese zastopa. Več upokojencev.
Shod NSS v Škofji loki. Naši politični nasprotniki so odstraniil vse lepake, ki so naznanjali shod NSS za
preteklo nedeljo dopoldne v gostilni pri Prajercu. S tem so pokazali, da se naše stranke boje, ker je nova, poštena, čista in ker odgovarja duhu časa in javno priznali, da je bodočnost na naši strani. Shod sc je kljub temu vršil pri lepi udeležbi in velikem navdušenju za narodno - socijalistično idejo. Otvoril je shod predsednik krajevne organizacije tov. Baldcrman, na kar je poslanec tov. Brandner obrazložil v obširnem govoru položaj v konstituanti. Ker so nekateri pristaši nasprotnih delavskih strank delali tu , pa tam medklice, se je tov. Brandner v svojem govoru posebno pečal z delavskim pokretom ter dokazal, da hodi Narod. soc. stranka pravo pot, kar so mu morali pritrditi celo pripadniki nasprotnih strank, izmed katerih sc je oglasil k besedi socialdemokrat Kovač. Tajnik kraj. org. NSS tov. Šink je izrazil željo, da bi se poslanca NSS posebno vrgla v boj proti korupciji, ki jo gojijo na najvišjih mestih v državi, kar priča osobito afera Cicvarič contra Draškovič. Istotako kar sc tiče prostega izvoza živil, ki draži življenske potrebščine v državi. Po kratkem pojasnilu in zagotovilu tov. Brandnerja je predsednik shod zaključil. Po končanem shodu so odpuščeni delavci prosili tov. poslanca, da bi se zavzel za nje. — Izražamo željo, da bi se v najkrajšem času zopet vršil podoben shod v Škofji Loki.
Na občnem zboru kraj. org. NSS za Krakovo in Trnovo, ki se je vršil dne 27. februarja 1921 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik tov. Hra-broslav Sever, tajnik tov. Ciril Ponikvar, blagajnik tov. Uršič Peter, odborniki tov. Saksida, Mervič, Rešek Jilepš, Simovec in Pavlin, preglednika računov tov. Poženel in Gradošek. Priglasitve, prošnje in pritožbe sprejema za kraj. org. tov. Sever, Mala čolnarska ulica 14. od 12 do 14 ure ob delavnikih.
Kočevje. Kraj. org. NSS v Kočevju je ustanovila svojo čitalnico v društveni sobi pri Beljanu. Na razpolago -so že sedaj vsi slovenski časopisi, polagoma pa se«, bode ustvarila lastna knjižnica, iz katere se bodo izposo-jevale vsakovrstne poučne in zabavne ( knjige. Gostilničar postreže posestni- j kom društvene^ sobe s pijačo samo na j izrecno zahtevo.
Somišljeniki! Poslužujte sc te pri- j like v obilni meri; tam najdete inteligenco, ki čuti z vami. ’
V društveni sobi je ob delavnikih od 6 do 7 ure zvečer navzoč predsednik kraj. org. NSS ali pa njegov po-
oblaščenec, ki sprejema sporočila, želje in pritožbe ter daje navodila in informacije. — Kdor potrebuje zastopstva, naj se ob omenjenem času tamkaj zglasi. — Vsakdo dobrodošel!
Kočevje. Ker je zanimanje za strokovno organizacijo vsesplošno, bodo predpriprave za ustanvitev iste v kratkem končane. Pojasnila in prijave v društveni sobi pri Beljanu.
Shod Narcdno-soc.ahsične stranke v Zireh, ki se je vršil preteklo nedeljo, dne 27. februarja je sijajno uspel. Shod je otvoril predsednik kr. org. NSS tov. Mohorič, pozdravil vse navzoče in podal besedo tov. centralnemu političnemu tajniku Fakinu, ki je poročal o delovanju konstituante, ita-lijansko-nemškem nasilstvu, vzrokih vedno rastoče draginje in bodočih občinskih volitvah. Za svoja izvajanja je žel soglasno odobravanje. Na shodu je bilo sprejeto 7 resolucij, ki so se odposlale na pristojna mesta.
Občni zbor krajevne organizacije Narodno-socijalistične stranke v Zireh se je vršil preteklo nedeljo, dne 27. februarja. Za predsednika krajevne organizacije je bil soglasno izvoljen tov. Mohorič, na kar je bil soglasno sprejet tudi ostali odbor. Zborovalce je pozdravil v imenu načelstva NSS tov. Fakin, ki je povdarjal, da odborniška mesta niso samo mesta časti, marveč tudi mesta dolžnosti. Nato je tov. Mohorič lepo uspelo zborovanje zaključil.
Drugi občni zbor kraj. org. NSS v Sevnici. Pri drug'em občnem zboru ki ga je vodil predš. tov. Ivo Piši, je bil po poročilu tajnika tov. Severja in blagajnika tov. Trapečarja izvoljen sledeči odbor: Prcds.:.Pišl Ivo, učitelj, odborniki: Trapečan Rud., poslovodja, Brandner Franc, žel. urad., Zabukovec Alojz, tov del. Benedik Jakob, užitninski uprav., Verčaj Jožef, mizar, Kočner Anton, tov. del.
Občni zbor krajevne organizacije NSS za Kolizejski okraj je bil v četrtek, dne 3. marca t. 1. v restavraciji »Novi svet". Iz poročil društvenih funkcijonarjev je bilo razvidno uspešno delovanje mlade krajevne organizacije, ki se je s prav dobrim uspehom udeležila volilnega gibanja v ustavo-tvorno skupščino ter pripomogla s 108 glasovi do zmage in izvolitve kandidata.Tovariš Juvan je podal daljše poročilo o političnem položaju. Naloga odbora je, da poverjeno nalogo, ki jo stavlja nanj centralni odbor in dolžnost do stranke, točno izvršuje na korist istim idejam, ki so v programu NSS. Dolga ih zanimiva je bila deba-
Vajenca
sprejme za pleskarsko obrt Tone Malgaj
Kolodvorska ulica štev. C. Plača po dogovoru 22-3
i~t3LzzE
3’ŠlFi
in
11
Kdor hoče imeti, res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano^hišo, naj se ob m edino le na domačo tvrdko	-
Tone
ajga
13—8
pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
Pnevmatike
za avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električ no napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po naj nižjih cenah	11—9 j Jurčičeva ulica š.9
S Freiic Ninuh
j i, ubija na
1» » #
<#
^ Mestni trg
^ štev. 25, I. n.
Krmam m—nunumu mthII Ul
Izgubljen ;e
vstiki trud /.a pridobitev elegance, H ko ne boš uporabljal pra.i „Erdal“, terpentinuvo čistilo za čevlje. Ta izdelek je neobhodno potreben za negovanje dobrega obuvala. In—
ana
Dunajska cesta št. 20
Telefon štev. 470.
ta o razliki socialističnih strank. — Predsednikom se je izvolil tov. J. Ambrožič, tajnikom C. Osana, blagajnikom Salehar.
Ustanovni občni zbor »Strokovne organizacije viničarjev v Mariboru.
V nedeljo 27. februarja t\l. ob 9. uri dopoldne se je vršil ustanovni občni zbor »Strokovne organizacije viničarjev" v Narodnem domu \v-Mariboru, katerega se je vdeležilo čez 50 viničarjev iz Maribora in bližnje okolice, ki so bili soglasno mnenja, da je skrajna potreba, da se viničirski stan organizira v lastni strokovni - organizaciji, pod okriljem Narodne soci-jalne zveze. V daljem srokovno pomembnem govoru očrtal je potrebo organizacije viničar tov. Verlič, v smernicah in načelih Narodne soc. zve^e pa pol. tajnik NSS tov. Tone Vahtar. Izvajanja obeh govornikov so prisotni z napetostjo zasledovali, Ko-nečno so izvolili iz svoje sredine odbor, ki bode tvoril centralo viničarjev za Slovenijo. V odbor so bili izvoljeni sledeči viničarji: Franjo Verlič, iz Krčevine, Franjo Lešnik, iz Peker, Janez Velcer iz Hrastja pri Pekrih, France Marinšek iz Rošpoha, Pavle Ulčnik iz Lajteržberga, Karl Cepe iz Krčevine, France Rumpf, Anton Fras in Anton Rumpf iz Krčevine pri Mariboru. S tem je postavljen temelj viničarski organizaciji, ki bode končno izbojevala za viničarski stan. one pravice, kr stami pripadajo. Cc si sami ne bodemo znali pomagati nam drugi tudi ne bojo pomagali, zato naj sc pa po vsili krajih Slovenije,, popišejo vsi viničarji, ki si želijo zboljšanje svojega do sedaj od vsih omalovaževanega stanu. Te liste je potem poslati na naslov:	Nar. soc.
stranka, Strokovna org. vin., Maribor, Narodni dom. Od vsakega viničarja sc naj navede ime, kraj kjer stanuje in, hišno številko. — Centralni odbor »Strok. org. viničarjev".
Po svetu.
Norveška delavska stranka 41x12 svoj 25. strankin zbor v dneh 25.-28. marca. Na dnevnem redu je stališče stranke do obratnih svetov, socializacije in stališče do lil. internacijonale. Kakor znano, se je norveška delavska stranka pridružila 111. lnternacijonali; mala manjšina desničarskih socijali-stov je vsled tega iz stranke izstopila.
Preklic. V našem listu z dne 29-oktobra 1920'št. 35, je izšel v oddelku »Dopisi" pod naslovom »Ptuj", članek te-le vsebine: »Po koroškem plebiscitu so na povelje komandanta mesta patrolirale zvečer vojaške kontrole ki so vsakega civilista - Slovenca pozvale, naj gre domov in ga v slučaju, da se ni takoj pokoril, aretirale. Obenem se je od strani Nemcev govorilo, da so oni sigurni ter da je izdal g. Major Djeloševič, ki ima za ljubico eno na najslabšem glasu stoječo Nemko, povelje, vspkcga Slovenca ustreliti, ki bi hotel manifestirati in na ta način izraziti svoje čuvstvovanje za naše brate na Koroškem. — Vprašamo gospoda majorja, od kedaj ima pravico proglasiti nad mirnim prebivalstvom nekak preki sod? Kje so bile naše politične oblasti, da niso takoj zahtevale od g. majorja, da prekliče ta svOja povelja? Ce se je pa to zgodilo na njih predlog, zakaj se ni. to razglasilo? Takega vladanja mi nismo navajeni in tudi ne bomo dopustili, da bi se na suBirmijc demoralizirane žensko uvedlo." Prepričani smo, da so očitki v tem članku, naperjeni proti g- majorju Djeloševiču povsem neresnični; obžalujemo, da smo napravili s priobčenjem tega članka g- majorju Djfcloševiču krivico. vsebino članka s tem resnici na ljubo v celoti preklicujemo, obžalujemo, da smo ga priobčili vsled napačnih informacij in dajemo s tem g. majorju Djeloševiču z naše strani zadoščenje. Ljubljana, dne ii- niarca 1921,
Uredništvo.
Kdor lugoslouan to jugoslov. Matice* član.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde" Odgovorni urednik: H. Sever.
X , r- I - -1	11 'I