Aba aba
Jabolko je aba aba, čeprav ne vem, zakaj,
mogoče zato, ker je okroglo in se ga enako
prebere naprej in nazaj.
Aba aba je za ptičice dišeča vaba,
zrasla je na drevesu, ki ga je zasadil
slavni Ali Baba. 
Stoletja so sadež gojili v Abastanu
namesto baobaba, potem ga je sunil
Baraba in ga odnesel do Bara in Raba.
Tedaj se je aba aba razrasel po svetu
kot koleraba, in ko je padel v vodo,
dobil ime zelena žaba žaba.
Milan Dekleva
Neobjavljene pesmi 
iz Pesmarice  
prvih besed
1476 Sodobnost 2016
Sodobna 
slovenska 
poezija
Biba banka
Biba leze, Biba gre,
a do banke ne prispe,
kajti tega, kaj je banka,
sploh ne ve.
Bibe nimajo banke,
ker ne rabijo denarja,
igre jim njihov srček
zastonj podarja.
Če pa se Biba Lucija
preveč napreza in zvija
in mama prebira članke,
mora do babice Branke.
Takrat je babica Branka
banka brez izgube
za čiste, svetle poljube.
Sodobnost 2016 1477
Neobjavljene pesmi iz Pesmarice prvih besed Milan Dekleva
Dante
Morski prašiček je Dante,
raje ima regrat kot diamante.
Okrogel, puhast in kosmat,
tap tap tap teka od okna do vrat.
V svoji kletki je gospodar:
“Ne jemlji mi zrnja in slame, nikar!”
Kadar ni lačen, razmišlja in drema,
pujsika Laura ga v pesmih razvnema.
Če mu je dolgčas, rešetke pogrize:
“Pridi, Lucija, vstani od mize!”
Punčka prinese mu listek solate:
“Mojster, le mirno, tukaj imate!”
Potlej ga gleda, po vratu ga boža
z rokico nežno, ki je kot roža:
“Mi boš posvetil božanske sonete?”
Dante zmajuje: “Poslušaj me, dete!
Pesnim le morske, prašičje kuplete!”
1478 Sodobnost 2016
Milan Dekleva Neobjavljene pesmi iz Pesmarice prvih besed
Halo
Kadar Lucija telefonira,
se sliši tako:
“Žemeplezir, 
šedežavi,
kdo je to,
komsi,
si babi, 
a si ti?”
In ko odvrneš: “Halo, Lucija!”,
slišiš šumenje.
Čigavo je to govorjenje,
ki nima obraza,
telesa in rok?
Kdo se mi iz slušalke smeji
in poje o siničici?
Na jok gre mali deklici
in mami telefon moli.
“Nimam časa,
meni se mudi!
Igračke so zaspane,
ne briga jih,
kaj sika in šušti
iz te pocinkane banane!”
“Pip­pip.” Prekinjeno.
Pokličeš spet.
“Halo?”
“Halo?”
In to je vse. Nič več ne bo,
ker telefon je čofnil
v lavabo.
Sodobnost 2016 1479
Neobjavljene pesmi iz Pesmarice prvih besed Milan Dekleva
Hau du ju du
“Hau du ju du?”
“Taku pa taku.”
“Kako se imaš?”
“Povej, kaj mi daš.”
“Kaka sa amaš?”
“Ja, kaj klapataš?”
“Keke se emeš?”
“Jej, jej, še ne veš?”
“Koko so omoš?”
“Toko kokor mrož.”
“Kuku su umuš?”
“Hudu, juhuhu!”
“Kaj je s teboj?”
“Len sem kot gnoj.”
“Kako ti kaj gre?”
“Ti kažem zobe.”
“Du jù hau du ju?”
“Ju du hau ju du?”
“Du ju hau hau hau?”
“Dovolj! Lep pozdrav!”
“Čau!”
1480 Sodobnost 2016
Milan Dekleva Neobjavljene pesmi iz Pesmarice prvih besed
Inficir
Inficir je grda stvar,
ki povzroča hud katar,
vneto grlo in oči,
težko glavo, ki boli:
Iti moraš do zdravnika,
ki prijazno te prešpika.
Inficirjev je, presneto,
več kot muh in ptic, nešteto.
Če srbi te koža, lice,
rečejo: “To so norice!”
Iti moraš do zdravnika,
ki prijazno te prešpika.
Če si tak kot rdeča šminka,
potlej to je škrlatinka,
če se po trebuhu mota,
pravijo mu virus rota.
Iti moraš do zdravnika,
ki prijazno te prešpika.
Pazite se inficirja,
ker po vrtcu, cesti dirja,
v vodi plava kakor riba,
čaka v gozdu, sredi hriba:
Iti moraš do zdravnika,
ki prijazno te prešpika.
Kdo te reši iz vsemirja,
ki je poln inficirja?
Mama s pesmijo o rosi,
oči, ki okrog te nosi:
Ni več treba do zdravnika,
inficir je mrtev. Pika.
Sodobnost 2016 1481
Neobjavljene pesmi iz Pesmarice prvih besed Milan Dekleva
Kaj je to
“Kaj je to?” 
“Nebo.”
“In to?” 
“Oblak.”
“Lepo. Kaj je to?” 
“Kuža.”
“Kako?”
“Kuža z ovratnico.”
“In to?”
“Luža.”
“Kaj je luža?”
“Če nebo …
Tako gre to:
Nebo je samo brez oblaka
in prosi sonce, da mu ga pokaka.
Potem se igrata. Oblak se podi po nebu,
a nebo ga nikoli ne počaka. Oblak mu reče, da je
tečna mula in se od jeze dol na tla polula. 
Tako nastane luža.”
“In kuža?”
“Kuža jo popije.”
“Ne, to pa ni res. Kuža se lúži v luži.”
“Lúži?”
“Ja,” prikima deklica Lucija. “V luži leži,
ker ga ne žuli in jo liže.” 
“V leže?”
“V leže.”
“In tako nastane blato?”
“Ne!” Lucija se od smeha zvija.
“Ne, temu se ne reče blato, to je žele.”
1482 Sodobnost 2016
Milan Dekleva Neobjavljene pesmi iz Pesmarice prvih besed
Sama
Sama pomeni:
ne oči, ne mama,
ne dalaj, ne lama,
ne dalajlama.
To, kar delate vi,
povzroča skrbi.
To, kar delam sama,
je njama, čista omama.
Sama pomeni,
da ste vsi proti meni,
ker vas je povozil čas
in ste pozabili,
kaj je to majhen otroški jaz.
Kar znam sama,
ni veliko,
zato lahko Sonce
zamenjam za piko
in Svet za cvet.
Povejte mi,
le kaj bo z vami,
če boste kar naenkrat
sami?
Sodobnost 2016 1483
Neobjavljene pesmi iz Pesmarice prvih besed Milan Dekleva