33. številka Ljubljana, t četrtek 11. febrnvarja 1904. XXXVII. lete Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avsfro-ogrske deZele za vse leto 25 K, sa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano ■ pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko seC, kolikor znaša poStDina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, m po H h, če bo trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah Bt. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličja. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon it. 85. Vojna na Daljnem vztokn. Spopad pri Pori Ariurju. Ko so došle prve vesti o boju pri Port Ariurju, ki so poročale, da so si Japonci izvojevali prvi znatni uspeh, ni dvoma, da je bila vsa javnosti ki simpatizuje z Rusijo, neljubo presenečena, dasi je vsakdo vedel in že moral biti na to pripravljen, da si bodo Japonci v prvem stadiju vojne brez dvoma izvojevali zlasti na morju nekaj uspehov. Spopad pri Port Arturju, zakaj bitka se to ne more imenovati, in neznatni uspehi Japoncev v tem boju se ne morejo biti odločilni za na-daljni razvoj vojne. V obče je dvomljivo, da so ti uspehi toliki, kakor se slikajo v londonskih, Japoncem prijaznih poročilih, ki se dado le težko kontrolirati. To pa stoji, da se o kakšnem porazu, o katerem pišejo nemški in angleški listi, absolutno ne da govoriti. To se razvidi prav lahko iz poročila samega. Japonska mornarica, obstoječa iz 6 oklopnic, 4 križark in 12 tor-pedovk, je 8. t. m. pod poveljstvom admirala Toga odplula iz Nagaiakija z namenom, se usidrati v Hamulpu. Ponoči je mornarica opazila, da se v bližini nahaja nekaj ruskih bojnih ladij in japonski admiral Kišiho je dal, ne da bi se dolgo pomisljal, takoj ukaz, da se naj napadejo. RuBi se niso ničesar nadejali, meneč, da Japonci ne bodo preje pričeli s sovražnostmi, predno se ne napove vo$a. Cela japonska flotila seje zbrala v bližini Port Arturja, ne da bi jo bili Rusi zapazili, zakaj bila je temna noč in Japonci sc ugasnili vse luči na svojih ladjah. Torpedovke so takoj pričele delovati in se z vso silo zaletele v ruske ladje, ki so bile, nič hudega se nadejajoč, usidrane pred vhodcm v pristanišče. Čim so Rusi uvideli, da je to sovražen japonski napad, jeli so bombardirati japonsko brodovje, ki se je pa hitro umaknilo. Uspeh tega napada je bil, da so bile vse tri ladije, ki so bile usidrane pred vhodom v pristanišče poškodovane, a vendar ne tako, d a bi ne bile rabi j ive za na-daljne akcije. Na glasati pa se mora, da so le tri ledje z uspehom zavrnile napad cele japonske mornarice in da se je ista morala umakniti, dasi so bile vse tri ladje »Carevič«, »Retvizan« in »Palada« že poškodovane. Ob osmih dopoldne je iz pri stanišča odplula cela ruska flotila, da bi zasledovala Japonce. Ker so se pa Japonci takoj po nočni praski z vso naglostjo odpravili izpred Port Arturja, ni bilo upati, da bi jih Rusi došli, zato se je rusko brodovje takoj zopet vrnilo v Port Artur in se postavilo v bojni red pred vhodom v luko. Ruska flotila je obsegala 5 oklopnic, 5 križark, lkriiarko s prostovoljci in 17 t o r p e-dovk in contretorpillearov. Bilo je ob 11. dopoldne, ko se je pojavilo na obzorju 16 japonskih bojnih ladij, ki so so z nenavadno hitrostjo bližale Port Ar turju. Ob poldvanajstih je zagrmel prvi strel in v istem hipu se je že tudi pričela bitka, ki pa je trajala samo kratko časa. Rusi so se borili, kakor poroča »Newyork Herald«, kot levi, zlasti pa se je s hrabrostjo odlikovala križarka »No-vik«, ki se je zagnala z vso silo v sredo japonske mornarice in se še le takrat umaknila, ko so od vseh strani že letele nanjo japonske granate. Takisto hrabro se je tudi držala oklopnica »Sevastopol« in še več drugih ladij. Kakor zatrjuje očividec, ki je poročal o bitki »Newyork He-roldu«, ni bila v tem boju niti ena ruska ladija znatno poškodovana, in še pripomnja, da se je morala končno japonska flotila umakniti. Ker nimamo vzroka, dvomiti o verodostojnosti tega poročila, tem bolj, ker izhaja ii ameriškega vira in se ne more trditi, da bi ga narekovale posebne simpatije do Rusije, moramo tem vestem verjeti. Iz njih pa sledi, da je bila »sijajna zmaga« Japoncev pred Port Arturom, o kateri se je poročalo iz Londona, torej iz Japoncem prijaznega vira, bistveno drugačna, kakor se jesprva slikala, in da je preje podobna pravcatemu porazu, nego pravi zmagi. Konstatirano je namreč, da se je japonska flotila umaknila. Ali je misliti, da bi se bili umaknili Japonci, ki so baje že na pol uničili rusko brodovje, kakor so zatrjevala poročila iz Londona, ne dabi le količkaj trpela njih mornarica, ali se je že v o b č e k daj umaknil zmagovalec in bežal pred premagancem?! Ako se vse to temeljito in natanko premisli in premotri, mora se priti logično do zaključka, d a s e je spopad pred Port Arturom preje zavrŠil z uspehom Rusije, kakor Japonske! Izkrcevanje japonskih vojakov v Koreji. Japonci so najprvo izkrcali avoje vojake v Fuzanu in Masamphu, kar je bilo pač lahko, ker sta ti dve luki najbližje Japonski, večji del ruske mornarice, ki bi z vspehom lahko zabranjevala izkrcanje Japoncev, pa je zamrznen v Vladivostoku. Sploh pa se lahko trdi, da bi Rusija lahko proti Japoncem docela drugače postopala, kakor je to mogla doslej storiti, ako bi ne bil večji del njenega bojnega brodovja uklenjen v zamrzlem pristanišču Vladivostoka. V tem slučaju bi Japonci tudi v He-mulpu ne mogli tako lahko spraviti svoja vojaška krdela na suho. Sicer pa itak ni gotovo, da bi se bilo to tako lahko izvršilo, kakor zatrjujejo japonski viri. Sploh pa si poročila glede Hemulpa zelo nasprotujejo. »Daily MaiU piše, da so Japonci brez vsakega odpora stopili v Hemulpu na suho in da sta se tamkaj usidrani ruski križarki »Varjak« in »Korejec« brez vsakega boja ud ali. Druga poročila pa trd6, da sta se križarki borili z največjo hrabrostjo in da so Rusi, ko so uvideli, da ne morejo odoleti japonski premoči, ladji zažgali in ju pogreznili v morje, samo da bi ne prišli v pest Japoncem. Naj-interesantnejŠe na tem poročilu pa je, da so se baje častniki teh dveh križark z moštvom vred zatekli na franooBko križarko »Pascal«, kjer so jih z odprtimi rokami sprejeli. Ako se ta vest potrdi, je to morda znak, da se je Francija že postavila na stran Rusije in da ne bo več nevtralna, marveč se aktivno udeležila vojne s Japonci na strani svojih zaveznikov. Ako se to uresniči, bi to imelonedoglednihposledic. Zakaj niti za hip ni misliti, da bi si Anglija v tem slučaju le tr enote k premišljala, odločno stopiti ob bok svoji zavezniei Japonski. V tem slučaju bi sevoda nastala svetovna vojna, ki bi morda trajala leta in leta, ki bi se morda prenesla celo v Evropo in se mogla končati le s popolnim uničenjem ene ali druge stranke. Bodisi že kakorkoli, res je le, da so se Japonci v Hemulpu dejansko izkrcali in da so baje postavili 8000 mož na suho. S to vojaško silo se nameravajo odpraviti proti korejskemu glavnemu mestu Seulu in ga zasesti; ako se jim bo pa to posrečilo, je seveda drugo vprašanje, zakaj Rusi so že zdavna prekoračili obmejno reko Jalu in so prodrli že globoko v Korejo. Zatrjuje se, da se močna ruska armada že nahaja v neposredni bližini Seula in da se vsak dan lahko pojavi pred vrati tega mesta. Ker tudi Japonci ne morejo več biti zelo oddaljeni od mesta, se sodi, da bodo ruski in japonski vojaški oddelki že v nekaj dneh trčili drug ob drugega in da bo šel o bitka odločila, kdo bo zasedel Seul. Ali bo vojna vplivala na Balkan? To je pereče vprašanje, s katerim se intenzivno bavijo vsi diploma-tični in politični krogi. Predvsem se je bati, da bi vojna na Daljnem vztoku ne vplivala na odnošaje na Balkanu, čegar ozračje je že prenasiČeno z eksplozivnimi plini in kjer je potreba samo iskrioe, da nastane vseobči požar. Kdo ve, ako ne pomeni vojna Rusije z Japonsko splošne vstaje na balkanskem polotoku in konec turškega gospodstva v Evropi? Bolgarska kar preži, da bi se ponudila ugodna prilika, da bi odpovedala osmanskemu cesarstvu svoje vazal-stvo in razširila svoje meje preko turških pokrajin, o tem ni nikakega dvoma, saj pišejo vsi listi odkrito v tem smislu. In eden najvplivnejših bolgarskih listov »Večerna Pošta« poživlja naravnost, da se naj nemudoma napove Turčiji vojna. No, pa tudi na Srbskem vre in prav gotovo je, da, ako vdarijo Bolgari na Turke, tudi Srbi ne bodo izostali, ako ne iz drugega ozira, že zbog tega, ker bi s tako popularno vojno ozdravili raz orane notranje politične razmere. Ker bi pa tudi druge balkanske države in državice ne mirovale, razvila bi se nedvomno vojna, ki bi morda povzročila največ preglavic baš Avstro* Ogrski. Spomlad je tu, in najmanje kar se more zgoditi, je, da bukne znova vstaja v Makedoniji s podvojeno silo. Avstrija, doslej osamljena v LISTEK. Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Tretji del. IV. Odkar je kurat Svetlin svojčas zasačil grofa Lavaia, kako je ponoči imei v Trnovem skriven sestanek z oskrbnikom nemškega reda in nekimi drugimi, Francozom sovražnimi ljudmi, od tedaj je Kopitar oni hiši posvečeval posebno pozornost. Navadno jo je sam opazoval, časih pa je vzel tudi Svetlina seboj, toliko raje, ker je bila duhovska suknja tudi zanj neko varstvo. Svetlin pa ni mogel dostikrat iti, ker mu je to branilo za-vžito vino. Nekaj dni po soareji pri baronu Cojzu je Kopitar sedel v Kolorettovi kavarni. Sedel je sam v svojem kotičku in nekako dremal. V resnici pa je pazil na grofa Lavaia, ki je z nekaterimi oficirji kvartal. Kopitar je že davno vedel, da poseda grof La-*al le tedaj ponoči v kavarni, kadar ima namen, iti v Trnovo. Zato je potrpežljivo Čakal cele ure, dokler ni grof vstal in odšel čez čevljarski most in po Bregu v Trnovo, kjer je izginil v hiši št. 14 Ta hiša je bila last Andreja Doberleta. Kopitar je tudi ta dan kakor vselej, kadar je bil tod na straži, lazil okrog hiše, a ni mogel najti ne ene luknjice, skozi katero bi bil videl v hišo. Pač pa je izza vogala videl, da je prišlo še več v dolge plašče zavitih oseb v hišo. Razločil je dobro, da so jim odprli le, če so najprej zaklioali besedico »Franc« in lahko bi bil na ta način on prišel v hišo, a zdelo se mu je, da bi bilo to prenevarno in zato je opustil ta poskus. Ali silno nerad, kajti ta dan je prišlo v Doberletovo hišo posebno mnogo ljudi in nekateri izmed njih so jo zapustili z neko dolgo zavito stvarjo pod pazduho ter odšli v mestni log. Dolgo je Kopiter ugibal, kako bi dognal, kaj da ti ljudje odnašajo iz Doberletove hiše, ali danes mu ni prišlo nič primernega na misel. — Kar na kratko napravim, je rekel sam sebi in se splazil na ono stran, koder so skrivnostni obisko valoi Doberletove hiše odhajali v mestni log. Zdaj je zopet prišel tak človek. Vzlic temi je Kopitar spoznal, da je to kmetski fant. Stopal je brezskrbno in pritajeno žvižgal naroden napev. — Tega se lotim, je sam sebi rekel Kopitar, sezul je čevlje in se kakor senca splazil do prvega drevesa, koder je moral fant mimo priti. Držeč se debla je Kopitar čakal. Komaj je fant stopil mimo drevesa, je skočil Kopitar za njim in ga z vso silo sunil v v hrbet, tako da je fant kakor od strele zadet padel na cbraz. Nekaj je z ropotom udarilo ob tla. Kopitar je zgrabil tisto dolgo v cunje zavito stvar in ne meneč se za fantovo kričanje, zbežal v temo. Predno je presenečeni fant vstal, je bil Kopitar že izginil. Prišedši na varno mesto je Kopitar začel hitro odvijati tisto dolgo in težko stvar, ki jo je bil vzel napadenemu fantu. Se predno je vse ovoje odstranil, je vedel, da ima v rokah puško. Zdaj se je začelo Kopitarju svetliti. Laval je bil ne le avstrijski vohun nego tudi agent, ki je ▼ zvezi z raznimi drugimi ljudmi vodil priprave, da bi sb lahko vsak čas uprizoril ustanek proti Francozom. Avstrija je vtihotapila orožje v Ilirijo, Doberlet pa je bil eden tistih, ki so orožje skrivali, dokler se ni razdelilo med tiste kmete, ki so jih duhovniki poznali kot zanesljive. Čimbolj je Kopitar premišljal, toliko jasnejše je spoznaval, da je njegova kombinacija prava. Avstrija je po- znala napetost med Francijo in Rusijo, vedela je, da pride med tema dvema državama v doglednem času do vojne — če bi se Napoleonu slabo godilo, bi tudi Avstrija proti njemu nastopila. V tem slučaju bi bila revolucija v Iliriji velikanskega, lahko celo usodnega pomena. Vse to je šumelo Kopitarju po glavi in prevzela ga je ponosna zavest, da je s svojim zasledovanjem grofa Lavaia — dasi je izviralo iz zasebnih nagibov — za francosko cesarstvo storil veliko delo. Počasi je puško zopet zavil v cunje in jo previdno nesel na mesto, kjer bi jo naslednji dan mogel zopet najti. Puško je skril v vejevju nekega drevesa, potem pa se po velikem ovinku skušal iznova približati Doberletovi hiši. Iz daljave je videl, kako so nekateri ljudje švigali sem-ter tj a. — Fant je šel povedat, da sem mu puško vzel, je mislil Kopitar in zdaj bodo iskali napadalca. Ali pa morda slutijo kako izdajstvo in izpraznijo zalogo orožja . . . Kopitar se ni mogel približati Doberletovi hiši, ker so tam stale tri osebe. Zato je šel po drugi strani, da bi vsaj poizkusil videti, kdo izmed Doberletovih gostov pojde v mesto. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Kmalu sta prišli dve osebi in smuknili mimo plota, za katerim je čepel Kopitar. Spoznati ni bilo nikogar. Kopitar je splezal čez plot in krenil za tema človekoma. — čudno, kako hodi manjši izmed teh dveh, je govoril sam sebi. Te drobne stopinje — to mora biti kak tujec, domač človek nima take hoje; če bi jo imel, bi ga vsak človek spoznal. Tujca sta šla v mesto, hitrih korakov in skrbno skrivajo svoja obrszs. Kopitar jima je v primerni razdalji mirno sledil, s trdnim namenom, da pojđe za njima dokler ne vidi, v katero hišo stopita. In pot se je izplačala, kajti tujca sta krenila na Stari trg in izginila ▼ hišo, kjer je stanovala gdč. Suzana pl. Schmutzenhaus. Kopitar je strmel. — To je bila uganka, ki je niti njegov bistri duh ni mogel rešiti. Kolikor si je tudi belil glavo — vse je bilo zaman* Dolgo je hodil pred hišo gor dol in ugibal kaj bi storil. Naposled se je odločil, da gre v hišo. Saj je tu stanoval kurat Svetlin — Kopitar je torej imel dober izgovor. Stopil je k hišnim vratom in krepko pozvonil svoji reformni akciji, bo sedaj v težavnem položaju in bo imela težko stališče. Ali se naj odzove klicu B o-risa Sarafova in zasede vso Makedonijo doli do Soluna, ali pa naj postane izvrševalni organ turškega nasilstva in si naj nakoplje sovraštvo in srd vsega neturškega prebivalstva na Makedonskem? To bo vprašanja, ki živo interesirajo avstrijske diplomatične kroge in o katerih bo treba še dobro razmišljati! Ali se bo dala vojna omejiti na Rusko in Japonsko? Francija in Angleška ste vezani napram svojim zaveznikom s pogodbami. Angleška je primorana Japonski pomagati, čim jo napadeta dve sili. To se dosedaj še ni zgodilo, Japonska ni bila napadena, marveč je sama napadla in se sedaj vojuje samo z eno silo. Kakšne dolžnosti da ima Francija napram svoji zaveznici Rusiji, ni natanko znano. Vsekakor pa |e gotovo, da bi bila Francija primorana priti Rusiji na pomoč, kakor hitro bi Anglija odkrito nastopila proti Ruski, kar bi seveda značilo pričetek velike svetovne vojne. To se pa prav lahko dogodi! Razmerje med Anglijo in Ruoko je skrajno napeto, kar do-kazuje zlasti angleška modra knjiga o tibetskem vprašanju. Angleška je poslala, hoteč preprečiti razširjenje ruskega vliva, posebno ekspedicijo v Tibet, proti Čemur pa je Rusija od ločno ugovarjala. Na ruski protest pa je Angleška odgovorila na najostrejši način. Minister Lansdowne je rekel ruskemu poslaniku, d a bo Anglija, ako Rusija gane z enim prstom, ganila dva, in ga zlobno vprašal, kako se Rusija osmeli ugovarjati proti postopanju Angleške, ko se je vendar sama na isti način vgnezdila v Perziji, v Turkestanu in ▼ Mandžuriji, kakor se namerava sedaj Anglija v Tibetu. Ta odgovor je veleznačilen in pojasnjuje dovolj, da so odnošaji med Rusko in Anglijo zelo napeti. Za sedaj je Angleška na površju! Na Daljnem vztoku zaposlena Rusija ne more sedaj preprečiti, da bi Anglija v Tibetu in v južni Perziji ne razširila svoje moči in ne utrdila svojega vpliva. Takisto pa je tudi gotovo, da bo Rusija skušala, ker direktno sama ne bode mogla tega preprečiti, zamotati Anglijo v kak konflikt, da bi ji na ta način bile vezane roke. In baš v tem tiči največja nevarnost! Na vsak način stojimo pred zelo važnimi in resnimi dogodki! V naslednjem priobčujemz brzo javke, ki so nam za včerajšnji list došle prepozno: Petro grad 10. febr. Iz Vladivostoka ee poroča: V primorju, okraju Kvan-tung, v Vladivostoku, Port-Arturju in krajih ob vzhodnokitajski železnici se je proglasilo vojno stanje. London 10. februvarja. General Krastalinski poj de s 3. artilj. brigado na reko Jalu. 3., 4. in 5. brigada leže v okopih 40 milj od Hajčenga. Sknpno je v Mandžuriji 36 vzhodnosibirskih polkov; 4 so v četrtek odšli v Vladi-vostok. Washington 10. februvarja. Drž. tajnika Haya predlogi so spočetka merili na to, da se v Kini obdrži politika „odprtih vrat", pozneje pa se razširili na to, da se varaj e integriteta Kitajske. Hay predlaga tudi, da bi naj ne bilo niti Japonski niti Ruski dovoljeno vdreti na Kitajsko. Pariz 10. febravarja. Nek angleški list je javil, da hoče Rusija najeti pri francoskih, belgijskih in nizozemskih bankah posojilo v znesku ene milijarde. To je popolnoma izmišljeno, zakaj Rusija ima doma toliko sredstev, da se ji ni potreba zatekati za posojila k inozemskim denarnim zavodom. London 10. februvarja. Jutri se bode v ministrskem svetu proglasil sklep, da ostane Anglija v ru-sko-japonski vojni nevtralna. Frankobrod n. M., 10. februvarja. »Frankfurter Zeitung« poroča, da ruska nota ni došla v roke poslanika Rožna, marveč da so jo Japonci prestregli in takoj napovedali vojno. London, 10. februvarja. Ruski poslanik Bankendorf se je posvetoval z ministrom Lansdowne. Rusija baje zahteva dovoljenje, da sme njeno črnomorako brodovje pasirati Dardanele. Petrograd, 10. februvarja. Car Nikolaj je danes prišel v mornarsko kadetno šolo in je nagovoril kadete tako-le: Znano je vam, da se nam je predvčerajšnjim napovedala vojna, da je zahrbtni sovražnik v temni noči napadel našo trdnjavo in našo mornarico, in sicer brez vsakega vzroka. Sedaj potrebuje Rusija tako svojo mornarioo, kakor tudi svojo armado. Prišel sem semkaj, da vas obvestim, da sem vas vse imenoval za častnike. Imenoval sem vas tri mesece pred določenim časom, zato sem prepričan, da bote vse poizkusili, da bote vaše znanje, obogatili in vse storili, kakor vaši dedje in pradedje v večjo slavo domovine. London, 10. februvarja. Angleška sredozemska flotila je dobila ukaz, da naj nemudoma odpluje iz Gibraltarja v Dardanele. Avstrijska delegacija Dunaj, 10. februvarja. Plenarna seja avstrijske delegacije se vrši dne 16. t. m. s naslednjim dnev nim redom: Predlog delegata Der-schatte o vojaških pokojninah, nadalje o redni in izvenredni vojni potrebščini. Ogrska delegacija. Vojni odsek ogrske delegeoije je nadaljeval razpravo vojnega prora-računa. Del. Okolicsanvi je priznal odkritosrčnost vojnega ministra ter njegovo naklonjenost težnjam madjarskega naroda. Tudi je priznal, da pomenijo obljubljene reforme glede pouka v vojaških šolah za Ma-djare napredek. Vendar so te reforme le vse nezadostne. Delegata grof Szechenvi in Keglevich sta izjavila, da sta popolnoma zadovoljna z izvajanjem vojnega ministra glede obljubljenih narodnostnih konoesij. Tudi opozicijski govorniki so izrekali vojnemu ministru priznanje za njegovo odkritosrčnost in naklonjenost madjarskim narodnim težnjam, vendar so izjavili, da niso zadovoljni z vsebino teh ministrovih izjav. Isto mnenje je izrekel tudi grof A p p o n y i. Ministrski predsednik grof T i s z a je izjavil, da se bo z nameravanimi rsformami dal Madjarom v armadi priitoječ jim prostor, ne da bi se enotnost armade kakorkoli spravljala v nevarnost. Potem se je sprejel vojni proračun kot temelj za podrobno razpravo) Na razna vprašanja je odgovarjal vojni minister ter povedal, da se za vojno šolo oglaša izvenredno veliko kompetentov, za kadetne šole pa povoljno število. Vojni upravi se je posrečilo, da pridobi vsako leto 400 do 500 podčastnikov za službovanje čez postavno dobo. Polkovni jezik se smatra tisti, ki ga govori 20»/f moštva. Cesarjeva bolezen. Dunaj, 10. februvarja. Ker so se cesarju ponovile bolečine v hrbtu, ki so se že pojavile pred leti, svetovali so mu zdravniki mir. Vsled tega so se odpovedale splošne avdijence. Mirovna konferenca na Tirolskem. I n o m o s t, 10. februvarja. Vztrajnemu prizadevanju škofov se je le posrečilo, da se je zbrala danes mirovna konferenca, da ustavi naraščajoče sovraštvo med krščanskimi socialisti in konservativoi. Drugo vprašanje je seveda, če bo imela konferenca kak vspeh. Hrvatski sabor, Zagreb, 10. februvarja. V sinoćnji seji se je nadaljevala podrobna razprava o avtonomnem proračunu. Deželni prispevek za Šolstvo 574.553 kron se je sprejel. Pri postojanki »Franc Jožefovo vseučilišče in narodni muzej« (475.720 K) je razvnela debata. Posl. dr. Mile StarČević je govoril o učnih knjigah za vseučilišče. Jugoslovanska akademija izdaja knjige, ki so zelo drage ter ljudstvu ne koristijo. De- želna vlada je začela knjige iadajati brez vsakega reda. Nadalje je kriti* koval vladno postopanje pri podelitvah dijaških ustanov. Ker je prof. dr. V r b a n i 6 očital njegovemu pokojnemu stricu dr. Ante Starčeviću klečeplaztvo in podkupljivost, zavračal je V r b a n i o a zelo ostro, nakar sta mu odgovarjala dr. Pliverić in dr. Fr. Vrb a ni 6. Nato se je postojanka sprejela. K točki »srednje-šolstvo« (1,069.420 K) je govoril posl. Oto pl. Krajosovios ter zahteval ustanovitev srednje šole v Brodu na Savi. Nadalje naj deželna vlada prevzame realko v Vukovaru. Končno je zahteval preosnovo učnih predmetov, predvsem naj se odpravi grščina. Sekcijski načelnik Pavie je odgovarjal, da je že vlada sama mi-Blila na ustanovitev trgovinske šole v Brodu. Realke v Vukovaru za sedaj ne more prevzeti deželna vlada. Pouk grščine se bo reformiral. — Nato se je seja zaključila. Seja, dne 10. februvarja. Danes se je nadaljeval včerajšnji dnevni red. K postavki »srednješol-stvo« je govoril posl. dr. M a roti e. Zavzemal se je za zvišanje plač profesorjem, ki niso v nobeni deželi tako slabo plačani kot na Hrvatskem, saj se je izvršila zadnja regulacija profesorskih plač pred 30. leti. Nadalje je zahteval preosnovo realnih gimnazij, ki jih je osem v deželi, tako da se latinščina iz njih odstrani. Namesto dveh srednješolskih nadzornikov, ki presodita večino časa pri pisarniških poslih, naj se imenujejo štirje nadzorniki, dva sa šole, dva za pisarno. Higijena je na srednjih šolah pomanjkljiva, zato bi se naj za vsako tako šolo imenoval .poseben zdravnik. Odgovarjal mu je sekoijski načelnik A. Pavič. Posl. dr. Vin ko vi 6 je interpe-lirai zaradi razmer pri hrvatski deželni brambi, ki si mora naročati vse potrebščine iz Budimpešte. Pri postojanki »strokovne šole« (375338 K) je zahteval posl. Maiek pomnožitev takih iol za žen-stvo, kar je vladni zastopnik obljubil vpoitevati. Postojanka je bila sprejeta. Pri naslovu »učiteljstvo in ljudsko šolstvo« (927.730 K) so govorili dr. V i n k o v i ć, Tuškan in Pa vic, nakar se je ista sprejela. Končno se je enoglasno sprejele poročilo glede ustanovitve b r a m -bovške kadetne šole za Hrvatsko in Slavonijo. Prihodnja seja bo jutri. Nova vlada na Srbskem. Belgrad, 10. februvarja. Novo ministrstvo se je sestavilo sledeče: Gruić predsednik, P a sic zunanje zadeve, Protić notranje zadeve, general Putnik vojno, Paću finance, Vlad. Teodorović gradbe, Davidovi« nauk, Natovi ć - Radova-nović trgovino in Poličević pra-vosodstvo. Belgrad, 10. februvarja. Novo ministrstvo se je danes predstavilo skupščini. Ministrski predsednik je izjavil, da bo Srbija kot prijateljica miru na Balkanu vse mogoče storila, da se ohrani mir. Belgrad, 10. februvarja. V me-rodajnih političnih krogih so mnenja, da bo skupščina brez obotavljanja dovolila ves kredit za vojaške namene, ki ga zahteva vlada. Predvsem se dovoli pol milijona za primerjevalne poskuse z raznimi topovi. Dogodki na Balkanu. Trst, 10. februvarja. Govori se, da se v mesecu marcu zbere tukaj 20.000 vojakov, ki se potem odpeljejo na Llojdovih parnikih v Solun. Neka tukajšnja tovarna testenin, ki izdeluje mesečno 450 centov testenin, je dobila naročilo, naj dvakrat toliko množino pošlje za armado v Bosno in Hercegovino. Ker se je tovarnar izgovarjal, da pač zmore naročeno blago, ne more ga pa poslati v Bosno, odgovorilo se mu je, naj naročeno blago le pripravi, za prevoz bo skrbela že vojna uprava. Sofija, 10. februvarja. V Kičevu je prišlo do konflikta med ondotnim metropolitom P o ly k rit om in tur škimi oblastnijami, ker so mu Turki zabranili deliti med stradajoče prebi- valce moko in denar ter ga obdolžili, da podpira vstale. Metropolit se je pritožil pri Hilmi paši. Dopisi Z Iga« Letošnji predpust je pri nas precej živahen. Plesne veselice in tombole se kar vrste. V samskih družbah se glasijo kozarci in napitnice. Kdo bi jim to tudi zameril, saj se je v adventu mirovalo. Samo naša mazi-ljena fanta nista mirovala v tem času spokornosti. Neki večer sta šla v neko zasebno hišo kratkočasit klerikalne pristaše in njihove živahne hčerke. Pili so pozno v noč. Vsa sladko ginjena sta dala za osem litrov, kar sicer ni navada naših duhovnikov. — Kakor vsako leto, so tudi letošnji predpust ženitovanski meŠetarji na delu. Letos pa je šel med nje tudi naš župnik, ki je celo dohtar svetega pisma. V svoji gardi ima namreč nekega postarnega sanica, ki mu služi zelo u dano v vseh zadevah. Sicer še nima svojega premoženja, vendar pa je prišel pri zadnjih volitvah z materinim pooblastilom delat naprednjakom zgago. Tudi je odbornik v našem konsumnem društvu, na katero župnikovo odlikovanje je zelo ponosen. Pri župnikovi inštalaciji in podobnih prilikah hodi „lepšat" špalir. In v zahvalo ga hoče župnik dobro oženiti. Nekega dne je prišel župnik sam k nekemu precej premožnemu, naprednemu kmetu ter mu sporočil, da pripelje kmalu ženina, da se domenijo za roko njegove mlade hčerke. — Na sv. Antona dan se je peljal župnik v svoji elegantni kočiji v poldrugo uro oddaljeno Iško po ženina. Toda ni ga dobil doma, ker je običajno, da se ta dan zatekajo samci in samke k sv. Antonu v To-mišelj v trdni veri, da si izprosijo svoj par. Tudi Miha je bil šel sv. Antona „cukat". Župnik se mu je peljal naproti proti Tomišlju. Med potjo ga je našel v neki gostilni močno „v rožcah-. Sedla sta skupaj v kočijo ter se peljala na Ig snubit. Pri posestniku je porabil župnik vso svojo doktorsko zgovornost. Sedeti mu ni pustila njegova vroča kri. Poln »svetega duhu- je zaukazal ženinu in nevesti, da se morata takoj poljubiti, potem zopet, da morata oba iti malo ven. Tekel je liter za litrom Že pozno v noč. Rujno vince je raz-grevalo kri presrečni družbi. Le srce brhke 16 letne deklice je ostalo hladno za neokretnega ženina, kajti Miha lomi že peti križ. Tudi materino prigovarjanje je ni omehčalo, temuč ji je odgovorila vkljub 4. božji zapovedi: „Pa bi ga bili vzeli vi, saj je bil takrat fant, ko ste bili vi dekle4*. — Drugi dan se je ponesrečenemu ženinu izka-dila glava ter je zgrevano vzkliknil: ..Oba sva bila neumna, jaz in župnik!" Mešetarski župnik je slutil nesrečo zase in za svojega ženina, koje izginila zanju pripravljena pečenka z ognjišča. Dohtar sv. pisma je rekel v svoji latinščini: malum omen. Iz Fare pri Koetelu. Dolgo časa smo že poslušali, kako se naši klerikalčki šopirijo, a sedaj nam pa ni več mogoče teh neumnosti poslušati, ter se zraven smeha vzdržati. Na bedasto zahtevo v „Slovencu- glede splošne in enake volilne pravice so namreč tako že dobili po ustih, da jim je glas kar v grlu ostal, in vendar se sedaj zopet nekaj ustijo. V zadnji številki popovskega „Domoljuba44 so dokazali namreč svojo skrajno puhlogla-vost. Priobčili so tri Člauke o tukajšnjih razmerah, o katerih člankih je zelo težko reči, kateri da je bolj prazen, oziroma brezsmiseln. Prvi Članek: Abraham se ženi. Povem Vam, da je vdovec Z. 78, in ne 75 let star in da nevesta ni nikaka dekla, ampak že starejša vdova. Nespametno je torej naznanjati stvari, katere človeku — kateri jih naznanja — niso znane. No pa saj je klerikalcem resnica deveta briga. Kajpada so prifarski klerikalci to le zato storili, da se 3 tem delajo znamenite, ker so menda prepričani, da drugače ves svet pozabi na nje. Drugi Članek, je še najimenitnejši: Redno županstvo v Fari. Tukaj so naši prepričani (?) klerikalci pač jasno dokazali, kako daleč so že dospeli v svoji izobraženosti in Česa vse ne store modre — bolje rečene šupe — klerikalske buče. Čujte in strmite, česa se kaka zvesta ovčica „Domoljuba4* ne zmisli: „Redno je županstvo v Fari. Vsi računi v redu. Pa saj so lahko. Župan je skrben, pa Še g. kaplan mu pomagajo*4. Kdo bi bil tako zmiseln Članek samo zložil, Če ne tisti gospodje, katerih se tiče? No oni menda dobro vedo, da ,Domoljuba' tako in tako ne bero pametni ljudje in da je torej za njegove bralce dobro, če se le tisti papir dotične Številke „Domoljuba" s črnilom in mastilom napolni — pa naj bode s čimer že, kar se tiče vsebine. — Jaz sem bil seveda prisiljen te tri „slavne44 članke prebrati, in na nje teh par vrstic odgovoriti. — Seveda je popolnoma naravno, da računi pri-farskega županstva nikakor ne bi mogli biti v redu, če bi ne bili g. kaplanček za občinskega tajnika in Če bi kakšen — vsake podpore nujno potreben — učitelj, ali pa sploh kdo drugi, iziinši „gospoda", stal na desnici župana i:. mu opravljal tajniške posle. Za župan, stvo v Banjaloki naj se prifarski kleri. kalci kar nič ne brigajo in naj se le dobro varujejo, da jih ne bi „banje loške klešče** vščipaile, ker se sploh ne ve, Če je županstvo v Fari, ali p* v Banjaloki v večjem redu (?)! Torej prosimo gospode prifarske klerikalce, da v bodoče, če bodo v svojem, vsemu svetu neobhodno potrebnem „Domoljubu" še kaj o tukajšnjih razmerah javili, kaj pametnejšega povedo in da dotične Članke malo enostavnejše y, sestavijo, kakor so onega o računih prifarskega županstva, 7 katerem se očevidno sami iz sebe norčujejo — kar lahko vsak, kateri tisti članek prebere, brez vsakega „studiranja" uvidi! Iz Vipave. Kdo kali mir? Tako vprašuje v 29. štev. „Slovenca" vipa? ski novičar mojo malenkost in v lepih besedah slika mene kot največjega rogo vileža cele vipavske doline. Mož i< je sicer za sedaj prav pošteno vrezal in obrnil na nepravo adreso. — Povem mu z vso odkritosrčnostjo, da nisem i dopisi z Vipavskega v „ Slovenskem Narodu", izvzemši poročila o smrti Maksa Hrovatina, v nikaki zvezi in ' tudi dopisi iz Goč, za Časa znane afere, niso delo mojih rok, kar mirno ves; potrdi tudi uredništvo „Slov. Naroda", katero se na tem mestu v to napr (Potrjujemo. Op. Ured.) — Nadalje me poživlja g. novičar, naj dotičnejra dopisnika -SI. Naroda", primernim pc naznanim, da ne bo letel sum na me. Glede tega povedati mu moram, da nisem nikak denuncijant in špijon, ka kršnih jih ima on cele vrste v svoji bližini in da tudi nočem biti, aks mi tudi, v njemu priznani radodarn<< ponudi 500 K, ali pa 10 sodov najbolj boljšega vina iz zadružne kleti. — Gospod novičar! Kakor vidite, za sedaj je niste pogodili, ako pa vendar želite zvedeti za pravega nemirneža in kalile« miru, svetujem Vam to-le: Pošljite sv lastno sliko v „Interessantea* s pomembnim vprašanjem: rWer vvi etwas?" in sigurno dobite povoljni odgovor. — Če pa bsčete prej Še od mene kaj zvedeti, prosim le s polnim imenom na dan, ker sicer Vam že danes povem, da na Vaše kvante brez podpisa ne bom odgovarjal. Fran Mercina, učitelj. Iz Harij pri Trnovem, mantičen kraj in rajska dolina na Krasu se razvija od sv. Petra tja do Trnovega na Notranjskem. Ob šumeči Reki pelje dobro vrejena cesta, ki veže me»: Trst in Reko ter vse ob njej ležeče vasi. Razven te glavne ceste te nahajajo še različne krajše postranske steze, po katerih se lahko iz sv. Mihela ds nek • mlina in prehodivši mlinski jez doa naravnost na grič v vas Harijc. — i' tej poti koraka ob petkih v jutranji zori neko možko bitje potrtega srca m zamišljeno urno naprej. Pri mlinskem jezu se plašno ozre, globoko vzdihne, si potno čelo obriše, na desno ki in piha na grič. Trnjeva pot mora to biti za našega potnika! — Vraga ne1 — Stari možak pa, ki na vrata stopi, opazuje nevoljno, z glavo pokima i 1 v svojo plesujivo brado nekaj mrmra. K zapoje ravno jutranji zvon z bližine, sname klobuk z glave, se pokriža ka žalostno zdihne: O Bog, — — kak-Čudna so tvoja pota! — — — — Od te dobe mučijo poštenega možaka neprestano misli, zakaj črni duhovi polnočno uro ne spe! — Domači p nočnjak, sosedov Jože in njegov -kundant Tone pa ravno ob tem času od nekod veselo pripojeta, da odmeva: Ta šmentana ..Ančka ' je ,,zauber4 dekle, na okna prespančka in misli na BSŠ, Ko tiho potrkam, koj vzdigne glavo, ne Sknpije mi s vratam to ve, je grdo. — Iz Novega mesta. Vese-katero so priredili novomeški obrtniki kot „Izlet pod Triglav", se je obnesla prav dobro. Kralj in očak ilovensl pogorja, „Triglav, je bil dokaj okna napravljen; je bil videti naravno pn> Njega vrhovi so bili pokriti s snegom in ledom, med tem ko je bilo njegu vznožje obraščeno z zelenjem. Uprav Čarobno je bilo videti, kako so se Isi ketali enako briljantoni njega vrhovi i svitu luči. Marsikaterega plesalea pretresal mraz — Če tudi v |Sffcs zakurjeni sobi, ker si je »lehrui predstav ljal, da je v resnici pod Trigla\ Zabave je bilo obilo, posebno uieu1 plesalci katere je vodil z dobrim vspe hom v dveh Četvorkah g. Kenda. Po setilo je veselico več gg. uradnikov is drugih uslužbencev pri tukajšnjih ura dih, le Žal, da je bil prostor pn da se niso mogli gostje prosteje gibati Marsikateri si je želel, da bi se enake veselice prirejale v prihodnje v „Na rodnem domuu, kjer je edino ugodni prostor. S tem je obrtni stan pokazal, da zamore, če ima resuo voljo, tudi pO svoje zabavati občinstvo. In to je do bro ; s tem se ublaži napetost med stanovi, da postanemo bolj solidarni v vseh zadevah Edina složuost vodi do uspehov! IMT Dalje v prilogi. ~3fpfl Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 33, dne 11. februvarja 1904. I Dnevne vesti. I V Ljubljani, 11. februvarja. i — Osebne vesti. V pokoj je me\ otlcijal v Ljutomera g. Matija Ig o o u v a n , katerega so nemški de-lPunc jantje zaradi njegovega narod-Lega mišljenja hudo preganjali. — ■5 dni pristav v Ormožu, dr. N e u -Ifcerger ie postal vodja okrajne laodnije v Gorenji Radgoni. — Sodni ■svetnik v Gorici, g. Milovčič, ni limenevan nsdsvetnikom, kakor se I poročalo. — Davčni pristav v Ko-l&tan^vici g. Albert Rooss je I premeščen v Radovljico, davčni prak-■tikant v K-anjski gori g. R i h a r d ■Kcller pa v Skofjo Loko. — iDavcni kontrolor v Loža g. A n t o n ■G r o h m a n n je šel v pokoj. — Su-IpU-nt '»a gimneziji v Koče v-u gosp. ■A g uši in Kofler je imenovan Iprovizorifinim učiteljem na tem za-■vodu. I — Deželni odbor je poklical Iv cestni odbor senožeški g. Frana ■Ju^o, posestnika v Senožečah in g. ■Maksa Dekieva, posestnika v IVremskem Britofu. I — Škofova obstrukcija Ižpe naprej. Vasi SeU, Rupe, De-Idinekj Moharje in druge, vse v občini llvjb, imajo neki zelo slabo pot, ki ■vodi od vasi Mačke do Lužarjev. Ne-[kak grozen prepad jata pot, sicer je ■ občinska pot, ali občina se zanjo prav ■nič ne zmeni. V občinskem zastopu ■ sede namreč sami fojmoštrovi slamo-liezoi; skrb imajo za vsako klerikalno loslarijo, za potrebne reči se pa ne Ibrigajo. Ker pot od Mačke ne vodi v nebesa, temveč samo do Lužarjev, občinskim praznim buticam niti na misel ne pride, da bi se za popravo omenjenega pota kaj storilo. Pač pa je oče župan imel izvrstno misel! Naprosil je občane iz Sela, Rupe itd., ca so sestavili dolgo prošnjo, v ka teri grozovitosti pota od Mačke do Lužarjev v najživejših črtah popisujejo ter končno prav milo prosijo, da naj jim deželni odbor privoli zdatno podporo, da ee bo mogla pot vsaj za silo popraviti. Ljube duše, o tem bi se dalo kaj govoriti, ko bi v deželnem odboru Jakličeve in škofove ob-jstrukcije ne bilo! Deželni odbor moral je prcšnjo zavrniti, ker nima po trebnih ertdatev in ker prošnjiki vendar ne morejo zahtevati, da bi liberalni deželni odborniki pot od Mačke do Lužarjev iz svojega popravljali. Kadar bodo zopet krevsali po siabi svoji toti, naj se vsikdar spominjajo, da jim je podporo za popravo tega pota pozobal njihov poslanec Jaklič, ki za svoj trebuh dosti, dosti bolje skrbi, nego za svoje voliloe! Možje iz Sela, Rupe, Dedinka, Mo-harjev, spominjajte se Jakliča, kadar capljate po pou! In če g* časih malo prekelnete, nam bo tudi prav! — Občinski svet ljubljanski je v nadaljevani včerajšnji seji Giobril poročilo »Cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole« »a leto 1902/3 — ki smo ga prinesli že svoječasno. Istotdko se je odobrila poraba dotaoij za to šolo v letu 1903 ter se izreklo vsemu, na tej šoli delujočemu učiteljskemu j osebju priznanje. Oitale točke dnev nega reda so se rešili v tajni seji. — Jakob Zabukovec f. Danes je nmrl v Ljubljani v starosti H let upokojeni računski nadsvetnik in član upravnega odbora mestne hranilnice g. Jakob Zabukovec. £ njim smo izgubili enega najlju beznivejših someščanov in eno zadnjih prič iz dobe narodnega preporoda od 1. 1848. začenši Rajni Zabu koveo je bil za čas od 1. 1848. do 1870. eden glavnih virov, iz kate- so zajemali vsi , ki so 8e za tisto dobo zanimali. Zabukovec je bil leta 1848. član aka demične legije, potem eden prvih sodelavcev pri slov. dramatičnih predstavah in tudi v dubi najhujše narodne persekucije ni nikdar uklo n'l tilnika — ostal je zvest svojemu narodu tudi cb času največjega pritiska. Ko je stopil v pokoj, je vzlic B?oji telesni oslabelosti še rad Bode-l°val v javnem življenju in bil več tat jako marljiv dlan obe. sveta. Budi značajnemu narodnjaku in somišljeniku ohranjen blag spomin! — Odlikovanje. Cesar je podelil občinskemu alugi v Lotu gosp. Ivanu Ketteju častno avetinjo aa 401etno zvesto službovanje. — Učiteljska vest. V Pu-iob v logaškem okraju pride kot začasna učiteljica gdč. Justina K o z a m e r n i k. — Repertoin slovenskega gledališča. Jutri, v petek, velika Mfy-rbeero»i epara v 5 dejanjih »Afričan k a« — V nedeljo popoldne »Pot okoli zemlje«, — zvečer p r v i 6 Anzengruberjeva vele-zab&vna narodna dram* s petjem oP o d k r i 4 e v a 1 c i«, ki jo je v blejskem narečju prevel gosp Kob »I. — Na pustni torek popoldne »Lumpa d j Vagabund«. — Slovensko gledališče. „Afričanka" je opera, polna poetičnih in veledraniatičnih prizorov, presenetljivih in etektnih situvacij, muzikalno pregnantna, slikovita in nad vse melo-dijozna. Skladatelj je porabil vsako priliko, da je z briljantno instrumentacijo dosegel najrafiniranejše aknstične efekte ter njih uspeh še povečal z natančno preračunjenimi konbinacijami. Vse je melodij ozn f>, a vse melodije so značilne, zlasti znamenito je karakteriziran južni tropičui ton. Sposobnost najfinejšega individualiziranja se spozna posebno pri ulogah Selike in Neluska. Vrh tega je Mayert>eer nedosežen mojster instru mentacije, duhovite porabe instrumentov ter brez dvoma eden prvih kontrapnnk-tistov. Njegovo hrepen enje po novih, še neznanih muzikalnih efektih ga je dostikrat in tudi v „Afričanki" zapeljalo, da jih je iskal na troske resnice in lepote, da je preziral logiko in se zaradi frapiranja z instrumentacijo odločil tndi za nenaravno mešane tonove načine in akorde in za ekstremne harmonije. To pa ni moglo spraviti „Afričanke* ob njeno Čudovito popularnost. Umevno je, da je tako velika in tako rafinirano zložena opera, kakor je „AfriČanka" silno težka. Zlasti je treba za nje upri-zorjenje velikega aparata. Kar se tiče uprizoritve same, moramo priznati, da smo bili nekoliko razočarani. Malo več bi se bilo za kostume in insceniranje že lahko storilo. V pevskem in igral skem oziru pa nas je predstava popolnoma zadovoljila, kajti na malenkostne nedostatke se ne oziramo. Brezhibnih opernih predstav sploh ni nikjer na svetu. Opera je bila jako natančno na-studirana. Pred vsemi se je odlikovala gospa S k a 1 o v a s pravilnim in lepim petjem in neprisiljenim, plemenitim igranjem. Uloga Selike je posebno primerna za glas gospe Skalove in zato so vse figure in nijance prišle popolnoma do veljave. Gospa Skalova je vse težave svoje partije premagala z lahkoto in dosegla najlepši uspeh, posebno v četrtem dejanju, ko poje lepi duet z Va-skom, in v zadnjem dejanju. Gspč. Kalivodova je bila kot Ines jako ljubezniva in je pela povsem korektno. Prepričali smo se, da ima prav lepo koloraturo. Gospod Orzelski je pel ulogo Vaška. Sem in tam mu je sicer glas za trenotek opešal vsled prehla jenja a samo za trenotek, kajti koj na to je zopet donel Čisto, polno in sveže. Tudi igral je živo in srečno. Neluska je pel g. Angeli. Lahko rečemo, da Še v nobeni vlogi na našem odru ni imel tace ga uspeha kakor v tej. Zadel je pravi značaj te vloge in ga temperamentno izvedel ter s svojim sonornim glasom in krepkim, situvaciji primernim nijansiranjem petja dosegel mnogo priznanja. Takisto je tudi toplo pohvaliti g. P e s t k o v s k e g a ki je vesten in izboren igralec in kot basist nekak uui kum. Manjše vloge so bile v rokah gdčne. Glivarčeve in gg. Bete t ta, P a točke, Lan ga in Kranjca, ki so vsi vestno in dobro izvršili svoje naloge. Gosp. Betetto je zopet vzbudil občno pozornost. Ta mladi mož ima prihodnjost. Prav vrlo se je držal tudi zbor. Sploh se mora v pevskem oziru predstava le jako toplo pohvaliti. — Na Sokolovo maika-rado n V rozeah" pripelje dvorni vrtnar japonskega cesarja Karam bu-Itso pravcati cvetličnjak najbolj eksotičnih cvetlic, kar jih premore daljni vztok. Tu boste videli orchideje kakršnih nili princ Velski nima v svoji sveto vnoznani zbirki. Tudi več vrst krasnih mesojednih rastlin je mej njimi. Marsikatera je celo tvojemu življenju nevarna. Prime te prav po japonsko zavratno in že s> vjet, da ne veš ne naprej ne nazaj, potem pa prav polagoma srka in srka, da ti izsrka vse moči. Torej pozor ! No, preskrbljeno je, da ne bo nevarnosti, kajti pitajo jih že sedaj s Škrjančevimi klobasami in sa-faladami tako, da na pustni torek ne bodo imele prav nobenega apetita. — Odbor je ukrenil, da bode na galerij i ena vrsta s številkami zaznamovanih sedežev. S tem bo odpomagano tisti silni gnječi, ki je vsako leto na galeriji, pa še vsi skupaj nič ne vidijo. Ako so pa sedeži, so ostali gledalci razdeljeni na večji krog in potemtakem tudi več vidijo. Sedeži stanejo po 2 kroni ter se dobivajo v predprodaji ali pa zvečer pri blagajni. Vstopnice se dobivajo v petek 12. t m. in prihodnjih dneh od 4.—6. ure popoldne v restavraciji »Narodnega doma". — Občni zbor „SKov. čebelarskega društva" vršil •e bo na pepelnično sredo, dne 17. svečana, v mali dvorani »M*st nega doma« v L ubijani. Pnčetek ob pol 10 uri dopoldne. K* r so na dnevnem redu zelo važne toftke je Želeti, da sa člani društva kakor tudi prijatelji Čabeloreje prav mnogo številno t> tra zborovan|a udeleže — Društva v Ljubljani. Koncem minolfga lela je bilo v Ljubljani 175 političnih in nepolitič nih društev, za 15 več, kakor v pred-idočem Mu — Mestni realki v Idriji je naučno ministrstvo prizialo za prve tri rasrede pravico javnosti. — Poročil se je danes učitelj na idrijski realki, pisatelj in urednik »Učiteljskega Tovariša« gospod E n-gelbert Gangl z gdč. Jako-bino Tomec, hčerko mestnega nadkomisirja gosp. Tomca. Srčno čestitamo! — Knjige „Matice Hrvatske11 za leto 1903 so došle včeraj ljubljanskem! poverjeništvu in se razpošiljajo Članom. NaroČila nanje •e Še sprejemajo. — Biserna poroka. Dne 9 svečana je praznoval v občini Pre-voje hišna štev. 39, politični okraj Kamnik, posestnik Valentin Kurent 8 svojo ženo Kotijo, rojeno Kotnik, redek slučaj biserne poroke, kot spominski dan prve poroke obhajane dne 12. svečana 1844 leta v župni cerkvi na Brdu. Jubiiantni starček je rojen dne 7. svečana 1817. leta in njeg iva žena 31. prosinca 1821. 1 Oba, dasi že v toliki starosti, sta vendar še vedno čila, krepka in ve sela. Občeapoštovana lakonska dvojica je oskrbovala dolgih 55 let s pridnostjo, varčnostjo in pomočjo Otrok svoje posestvo, akoravno v zelo slabih časih, bele 1898 1. je prevzel sin Jurij posestvo. Valentin Kurent je bil več let občinski svetnik in cerkveni ključar pri župni cerkvi na Brdu. Prevzemal je tuđi tržtvno vežnjo raznega blaga na Dana), Gri-dec in Trst, ko L;ub jana še ni imela ŽelezniČne zveze z imenovanimi mesti. Veliko sta morala delati in skrbeti, ker bila sta obdarovana tud« • 13 otroki, od katerih jih še 8 živi. Vsi sinovi, 5 po Številu, so služili kot vojaki pri raznih vojaških oddelkih. Cesar Franc Jožef se je spomnil jubilantov z enokratno podporo v denarju — Iz Ribnice se nam piše: Resnici na ljubo prosiva vljudno, izvolite v svojem cenjenem listu objaviti, da se mi dva kot cerkvena ključarja nisva nikoli na prazne pole podpisovala. Z najodličnejšim spoštovanjem J. Klun, Andrej Podboj. — Umrl je v Gorici v bolnici usmiljenih bratov gimnazijski su-plent na Dunaju g Ivan Kranjec, rodom iz Vrtna pri Kobaridu. — Akademično teh. dru« Stvo „Triglav" v Gradcu ima svoje V. redno zborovanje v zimskem tečaju 190304 v soboto dno 13. februvarja 1904 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. — Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju priredi na pustni večer, 15. svečana I. izredni občni zbor v restavraciji „Zum Magistrat". Svobodomiselni slovanski gostje dobro došli! — Slovensko akademično društvo „Ilirija" v Pragi ima ž^na, d% lažje rež? zrak. Vršili ao se tudi že poskusi ter je prepeljal brzovlak z novo lokomotivo v eni uri 130 km. ' Farška predrznost. Ka kor pri nas, tako imajo katoliški duhovniki tudi v drugih deželah nad nevednim kmetskim prebivalstvom despotično oblast. O takem alučaju je pripovedoval v badenski zbornici posl dr. B i n z. V vasi Bjisbach pi-šuie župnik Dietz. K temu morajo mladeniči in mladenke do 19. leta hoditi redno h »krščanskem« nauku, kjer jim narekuje, kaj smejo citati, kam zahajati, kje ae možiti in ženiti itd. Ples jim je strogo prepovedan. Ko se je nedavno neka deklica, ki je sicer poslušna in poboina ter redno pri maši in pri nauku, spozabila ter šla plesat, imel je prihodnjo nedeljo župnik pri maši nad njo »vesoljno sodbo«. Poklical jo je z nje* nega seJeža pred se k altarju, kjer je morala poklekniti in župnik jo je začel psovati na najostudoejŠi način. Ko jo je začel klicati za vlačugo in k...., bilo je deklici odveč ter je vstala in hotela oditi. Toda župnik je skočil zi njo, jo zgrabi za ramo, cerkvena vrata zaklenil ter jo dalje psoval v zabavo vern k >m 06a tako osramotene devojkeje vložil tožbo toda sosedie so ga pregovorili, češ, da ga bo udsrila božja roka, da ga bo župnik zamaševal itd. In res je odtegnil tožbo. Vendar pa je državni pravd n k tožbo nadaljeval zaradi kratitve osebne svobode in motenja oerkve-nega opratila. Toda kakor navadno povsod, je tudi tukaj zmagal duhovni vpliv nad pravico. Preganjan|e zoper nesramnega duhovnika se je ustavilo ter je moral plačati samo 40 mark globe. * Nasprotujoča si učenjaka o tuberkulozi. Merodajna proučevatei|a tuberkuloze sta dandanes vsekakor profesorja dr. K o c h in dr. B e h r i n g. Dr. K o c h je predstojnik berolinskega zavoda za nalezljive bolezni ter )e žs iz tega vzroka njegovo mnenje odločujoče. Dr. B e h r i n g je na vseučilišču v Marhurgu Dr K o c h uči, da te tuberkuloza naleze z %d havanjem ba cilov, vsled česar najprej obole sap nizi, odkodtr se šele razširi jetika po botnikovem telesu Njegov nauk ima večino učenjakov na svoji stranij Dr. B e b r i n g pa trdi, da sa tuberkulozni bacili spravijo v človeško telo že z materinim mL kam, kjer ostanejo dolgo časa brezdelni, tako da se pri marsikomu pojavi jetika šele na stsra leta. Zato priporoča, naj se mleko imunizira. Nad tem do£azovan|etn majejo marsikateri zdravniški strokovnjaki k glavami. S*daj pa je po4al dr. Koch od stavko, da odde v Afriko proučevat nalezljive bolezni. Za n,egovegft naslednika je določen ravnomu dr. Behnng, ki mu je v vedi najhujši protivnik. Na ta način bo pač proučevanje najhujša človeške mo rilke — jetike — mnogo trpelo. * Čudno pomiloačenje. Pred 15 leti je zdrževala celo Angleško v napetosti velika kriminalna pravda, v kateri je bila bogata in lepa Američanka Mavbrick obtožena, daje za- stru pil a svojega moža. Javno mnenje je bilo deljeno in zdravniški ter fiziološki krogi so bili prepričani o njeni nedolžnosti. Mavbrick je bila obsojena v dosmrtno ječo. Ravnokar pa je bila pomiloŠčena pod pogojem, da ne nastopi na odru niti spiše kujige o svojih doživljajih niti sploh ne obrne javne pozornosti nase * Zbor starih državnikov na Japonskem. Svet »starih državnikov« se »suce na Jtponskem vselej t«-d*j, ko je treba razsoditi kako vtžno državno zadevo. Ktkor vse kaže, je to zmerni konzervat vn< element v deželi, kakor n. pr. naša g^sposfca zbornica. Tudi vodiglfd sedanjemu spora z Rusijo so se »*tari državniki« že parkrat sklicali. Kako je ta zbor sestavljen in kdo so možje v njem? Ta korporaci|a se je ustanovila pred kakimi sedmimi leti m v njo so se poklicali možje, ki so se v prejšnji dr^bi odlikovali v vojski ali kot politični in finančni voditelji. Ceaar jih skliče v posebno resnih časih, da sliši njihove nasvete. Sklepati seveda nimajo pravice v zmislu naših zakono dajalskih zborov. Člani so izvoljeni v zbor za celo življenje ter ostanejo v njem tudi ako zapuste državno službo. Ker pa se novi člani ne imenujejo več, razpadel bo sčasoma ta zbor sam ob sebi. Dandanes ima zbor »starih državnikov« le še pet članov, ki so tudi v Evropi znani: Ito, Yamagata, Inonve in Matsugata. Ito je bivši ministrski predsednik, ki je napravil Japonsko za moderno državo. Tudi grof I n o n y e ima evropsko iz obrazbo, in je pomagal svojo očet njavo po evropsko mcdernizovati. To delo je bilo svoječaino zelo ne varno, in obema državnikoma so fanatiki stregli po življenju Inonve je bil več let poslanik v Berolinu. Maršal marki T a m a g a t a slovi na Japonskem za najvišjo vojaško av tonteto, ki je cesarju največ pripomogel do trona. Najstarejši Član, 68 letni grof Matsugata, je bil dvakrat ministrski predsednik, 14 let finančni minister. Njemu se ima dežela zahvaliti, da si je tako hitro zopet opomogla po vstaji leta 1877. * Pojemanje medicincev se opaža v tem tečaju na vseh nemških vseučiliščih. Docim je bilo leta 1894 95 na nemških vseučiliščih še 7796 medicincev, jih je v tekočem tečaju le 6072, tako da je v teh desetih letih nazadovalo število medicincev za 22%. To nazadovanje se še posebno močno opaža na sledečih vseučiliščih: Wurz-burg, kjer je padlo število od 753 na 422, Lipsko od 727 na 445, Greiswald od 381 na 156, Breslava od 297 na 205, Monakovo od 1125 na 912, Er-langen od 355 na 204, Freiburg od 383 na 329, Gottingen od 207 na 138, Halle od 249 na 181, Kiel od 207 na 138, Marburg 225 na 174, Strassburg od 300 na 232, Bonn od 245 na 206 in Tubingen od 223 na 184. Hrana za velikana« Znani orjak Mah nov toži svojega imprezarija, da mu na potovanju daje premalo jesti, tako da mora vkljub lepim dohodkom trpeti lakoto. Imprezano Sedelmever je v svojo razbremenitev razložil sodišču sledeči jedilni list svojega nezadovolj ne?a gospodarja: z* zajutrk dubi velik lonec čaja, pol kile sra, pol kile surovega masla in 6—8 žemelj. Opoldne 4 — 5 krožnikov juhe z re žanri, 3—4 kilograme mesa in skledo krompirja. Z* malo juž*no ob polu 5. uri vrč kave. približno eno kilo slanine in cel hleb črnega kruha Ob 7. zvečer: skoraj dve ceh gosi in kruha kolikor ga hoče. Po pred stavi zvečer funt ameriŠKih jabolk s sladkorjem, 12 —15 trdo kuhanih jajo, pol funta surovega masla in s/4 funta Bira. — In vendar toži mož da trpi glad! — Korejanski pregovori. O mišljenju in čustvovanju kakega naroda pričajo na bolj njecrovi reki in pregov ri. Pri Korejanc'h, za katerih deželo se ravnokar prepirata Japonec in Rus, so doma sledeči pregovori: Reč je dobra, ki je nova; Človek je dober ki je star. — Kdor je jedel sol. pije vodo. — Sol na peči osoli jed šele tedaj, ko v njo pride. — Mogoče je slikati tigrovo kožo, toda kosti ne. — Možev obraz poznamo, ne pa njegove notranjosti. — Ako se ne pazi, se ne vidi. — Tudi slepec najde skozi odprta vrata v hi5o pot. — V dolini, kjer ni tigra, je rie gospodar. — Ako je luna polna, začne zopet pojemati. — Višja je gora, nižja je dolina. — Ali se kadi iz nezikurjenega dimnika? — Tudi jež pravi, da je njegov mladič mehak. — Polna košara rumenega zlata ni za sina toliko vredna, kakor Če se ga poučuje iz klasikov. — Sele ko se pojavi Žeja, se koplje vodnjak. — Ko je vol uiel, popravljaše hlev. — Ako družina deset let nima bolezni v hiši, mora obogateti. * Dober odgovor. Dva pariška borzijanca sta imela skupnega prokurista. Nekega dne je opozoril starejši tovariš svojega mlajšega so druora, da prokurist nosi klobuk po strani, kar izgleda preveč razborito ter bi lahko tvrdki škodovalo. In mlajši borzi|an*a je res vsled tega vprašal prokurista, zakaj nosi klobuk tako uživajoče Prokurist: »V dvaj *et*h letih, ki sem jih prebil v vaši sužbi, je bilo to (klobuk) edino, kar sem mogel na stran položiti « * Mrtvec izginil iz groba. Leta 1891 so pokopali v Lisci na Mo-ravskem 181etno Josipino Klebeta. Ne davno so grob odprli, da pokopljejo vanj drugega mrliča. Grobar pa v se-gniti krsti ni našel sledu o mrliču, temuČ le rožni venec in oblanje. Sodišče sedaj preiskuje, kam je truplo izginilo. * 17 let spala. Kakor poroča dr. Herbst v „Wiener mediziniscbe Presse" je sedaj 41 letna Gersina Maver brez prenehanja spala celih 17 let. Zaspala je leta 1886 ter so ji ostale oči zaprte 17 let, sicer pa je gibala z rokami in nogami ter tudi usta toliko odpirala, da so ji dajali tekočinsko hrano. Ko se je Čez 17 let zbudila, zdelo se ji je, kakor da je prespala samo eno noč. Zdravniku je povedala, da se ji ves čas ni nič sanjalo. Spanje ji ni škodovalo na zdravju, le hodi težko. * Podgane so ga požrle. V pariškem predmestju Saint Quen je stanoval 7l!etni cunjar v čumnati, kjer je bila tudi zaloga njegovih cunj. Ker že več dni ni prišel iz sta novanja, odprla je policija stanovanje. Pokazal se jim je strašen prizor. Več sto podgan je žrlo cunjarjevo truplo na tleh, in podgane niti niso hotele bežati. Obraz, roke in del gornjeg« trupla so bile podgane že popolnoma požrle. * K aferi nadškofa dr. Kohna. R dbinski oče: »Ti Mane, kršden si, Kohn se tudi p šeŠ, U paz*, da ne postaneš nadškof!« Književnost. — Izvestija S.-peterburgs-kagoslavjanskago blagotto-riteljnago občestva. Januvarski sešitek te izborne revije prinaša prevod štirih pesmi Ant. A š k e r c a. Prevcd Sergeja Štej na se čita jako lepo. Tudi sicer prinašajo »Iz včstija« same prav zanimive spise, tičoče se slovanskih narodov. Telefonska in brzojavna poročila. Rusko-Japonska vojna. London 11. februarja. Ruska armada se je po prekoračenju reke Jalu spoprijela z Japonci in jih popolnoma porazila. Rusi marši-raj o proti Soeulu. Petrograd 11. februarja. Japonci so pri napadu na Port Artur imeli velike izgube. Ena japonska oklopnica in dve japonski križarki so bile težko poškodovane in so jih druge ladje potegnile ven na morje. Obe poškodovani križarki sta se potopili; moštvo je bilo rešeno. Tudi japonske torpe-dovke so hudo trpele. Štiri japonske torpedovke so postale nesposobne za boj, dve sta se potopili, d ve sta bili uničeni. 19 japonskih oficirjev ia 11 7 mož je mrtvih, mnogo vojakov ranjenih. London 11. februarja. Iz Tokia sa poroča, da Japonci pri bitki v Šemulpo niso vjeli ne enega Rusa, nego se je moštvo ladij „Varjagtf in »Korejec" rešilo v francosko varstvo. Petrograd 11. februvarja. „Novoe V r e m j a" pojasnjuje, da dosedanji boji nikakor niso odločilnega pomena Boj med Rusijo in Japonsko se bo na kopnem do boje val. Ker so sedaj Japonci v Koreji še v ve čini, se bodo morali Rusi omejiti na defenzivo, a le toliko časa, da izMandžurske zbero večjo armado. Potem šele se začne odločilna borba in potem dobe Ja ponci za svoj zavratni naskok, ki ima azijatski značaj, zasluženo plačilo Petrograd 11. februvarja. Vojni minister Kuropatkin je prišel v Karbin in prevzel poveljstvo armade na kopnem. Dunaj 11 februvarja. „Extra-blatt" javlja, da je 180 km od^ reke Jalu pri Gensanu prišlo do boja med Rusi in Japonci. Dunaj 11. februarja. „Neue Freie Presse" prijavlja v današnjem večernem listu poročilo iz Londona, da so Japonci dve ruski križarki naskočili in potopili, ne pove pa, kje in kdaj se je to zgodilo in kateri križarki sta to bili. Pariz 11. februvarja. Korejski cesar je zbežal na francosko poslaništvo v Soeulu Iz Tient srna je odšlo nekaj vojaštva v Soeul v varstvo francoskega po slaništva. Berolln 11. februvarja. Japonska vlada je za vso Japonsko proglasila vojno pravo. London H. februvarja. „Daily Mail" poroča, da je že 5 0.000 Rusov prekoračilo reko Jalu in da avanzirajo v smeri proti Soelu. Japonci so izdali manifest na korejski narod. London 11. februvarja. Pričakuje se vsak čas, da se japonska mornarica vrne pred Port Artur in začne z nova z bombardiranjem. London 11 februarja. Japonski poslanik je rekel poročevalcu „Matinaa, da je tekom nekaterih dni pričakovati, da pride ob reki Jalu do velike bitke. London 11. februarja. Listi poročajo, da so Japonci razstrelili neki most Mand-žurske železnice. Ubitih je bilo pri tem 30 mož. Kdaj in kje se je to zgodilo, ni povedano. Petrograd 11. februarja. V Vladivostoku je razglašeno obsedno stanje. Dunaj 11. februvarja. Uradno se pojasnjuje, da se cesar bolje počuti. Bolečine so odnehale tako, da je cesar danes kakor po navadi vstal. Avdijence so vse odpovedane. Dunaj 11. februvarja. „Slove ičevo" poročilo, da se razpusti kranjski deželni zbor, je popolnoma izmišljeno. Mnogostranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero se da* tako mnogo stransko porabiti, nego „Mollo-ve francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utefiu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na miSice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*00. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 8—2 55 APENT4" ,,J?/m najboljših solinskih, odvajajočih rudninskih votla". Josip Lapponi telesni zdravnik Nj. Svetosti papeža. Zapisujem grenko vodo „APENTA" v bolnišnici, kakor tudi v privatni praksi in sem jo spoznal kot res izvrstno Prof. G. Mazzoni jirimarij, docent patologije, kirurgije in gin»jkologij«. „Prav ta voda je najboljša za zdravljenje kroničnega zaprtja". 331—2 Dr. Lancereaux profesor na medicinski fakulteti v Parizu; predsednik „Acađćmie de Medicine". Dobiva se v velikih in malih steklenicah v lekarnah itd. Izključno razpošiljanje: S. UNGAR ml, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I, Jasomlr-gottstrasse 4. Zalogi v Ljubljani: Mihael Hailner in Peter liMumiili. * Lekarnarja Julija Behau-manna sol za želodee je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot d ie teti eno sredstvo. Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerednostih prenavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena m čislana Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnema skladu, in nebrojna priznanja dokazujejo, kako priljubljenost ai je pridobila Schaumannova sol za želodec. So dobiva poviodl s neobhodno potrebna zobna Crene vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Oblastveno konces. vzgajališče Javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna Izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., Neubaugurtel 36 Ustanovljeno 1849. 219-4 Zahvala. Iza oproštaja s bratskom Ljubljanom zahvaljujemo velemožnom g I Hribar u, načelniku grada, milostivoj gosp F Tavčar, predsjednici gospojinskog odbora kao i svim visokocijenjenim gospodjoma i go-spodjicama članicama istog odbora, g. J. Štritofu, nadalje si. »G asbenoj Mat ci- i „Družbi sv. Cirila i Metoda' a poimence predsjednicima istih gg. S ve te k u i Zupanu, kao i slav. pjevačkim društvima .Slavec" i „Ljubljana-, kolegama akademičarima i cjelokupnom si gradjanstvu na gostoljubivom dočeku i primitku Za „^i^^hdost" VI. JDerltoa, predsjednik. Umrli so v Ljubljani: Dne 6. februvarja: Filip Eajdiga, zava-rov. uradnik, 21 let, Prešernove ulice fit. 50, jetika. — Marija Knerler, zasebnica, 8'J let, sv. Petra cesta fit. 24, srčna hiba. Dne 7. februvarja: Cecilija Gotz, zaseb-nikova soproga, 76 let, sv. Petra cesta 29, llarasmus senilis Dne 9. februvarja: Katarina Lenarčič, gostija, 80 let, Žabjafc St. 3, ostarelost. — DrSula Suban. kuharica, £6 let, sv Petra cesta fit. 3', Carcinoma ventriculi. V deželni bolnici: Dne 7. februvarja: Ivan Jereb, usDJar-ski pomočnik, 21 let, jetika. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 11. februarja 1904. Denar 998> 9980 99-85 19 60 Nalošbeiil papirji. 4 2% majeva renta 4 2°/, srebrna renta 4*/« avstr. kronska renta *•/• it zlata „ *•/• ogrska kronska „ zlata posojilo dežele Kranjske posojilo mesta Spljet **/,•/• Zadei »'/■•/• bos.-herc žel. pos. 1902 i 101 - 100-50 100'- 100— 100 54. 98-5( 99 50 297-60 101 — 180*-182-->57- 4° 0 češka dež. banka k. o. . **/• « « » 2-o • 4l,V/» zst pisma gal. d. hip. b. *l/iVt Pe$t kom k. o. z 10°/, pr......I] 106 5 4,/i#/»zast.pi8ma Innerst. hr. *Vt°/» « n ogrske cen. dež. hr...... 4Vt#/. z pis. ogr. hip. ban. 47,7, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... £*/»*/• obl Češke ind. banke 4#/e prior. Trst-Poreč lok. žel. 4'/» prior. dol. žei. . . . 3% „ juž. žel. kup. VtVi 4Vid/# avst. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1854 . . n w n 18601/, 1864 „ tizske......161'— ,( zem. kred. I. emisije 2^6 — ,, u „ II. 2H5' — „ ogr. hip banke . . I 267 — „ srbske a frs. 100— | 86 — m turSae.....|| 116 60 Basilika srečke . . . Kreditne „ . . ■ Inomoske „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa „ ... Ogr Rudolfove M ... Salcburfike „ ... Dunajske kom. „ ... De nlce. Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avetr. kreditne banke . . Ogrske ,. „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu ,Briix) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Valute C. kr. cekin...... 80 franki 90 rrarke....... Sovereign8....... Marke........ Laski bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Blago 1(005 1C0-— 100-05 11980 97-75; C795 11785 11805 K*r— 10075 100-— 100 — 100— ion- - ICO 40 111-40 100—; 100 10 100-—I 100 20 101 of, 102- - 10750 102.— 10150 ICO 60 101 — 100-70 100 50 29960 102-— 192 — 184*0 261 -163 — 301 -289 -27150 90 — 117-50 20**6 2125 461— 471 — Hl-_ 8V-80 - 84 -69— 72 — 64-60 5560 6/— 71 — 67—i 71 — 77"—i HI'— 5-4- 514 — 79 - 80 -638-- 6S9 — i60l - 1610 — 619-50 640 50 741 - 741"— 119*50' 251 -628 — j 632 — 3H8—i 3-9 — 1798-- 1H( 8 — 462'—i 453*— 365 1 375 — 438 - 442*— 140- 143.- 1134 19 06 2343 2.1-96 11705 95- 252 25 484 1138 1^08 83 5') 24 04 117 25 95 25 253-5- 2itne cene v Budimpešti. Dne 11. februarja 1904. Termin. Pšenica sa april .... za 60 kg K 8.38 811 679 637 okt. 1903 h april 60 50 M M M It Rž Koruza |„ maj 1904 . . „50 Efektiv. 10 fin. višje. Meteorologično poročilo. •06-1. 8r*dnj1 mtnl tlak 716 0 mm Febr. 1 čas opazovanja Stanj«) barometra v mm« Temperaturi ? *C. Vetrovi NtoOO 10 61 av. 785 5 10 brez ve tr. ilmegla 11 7. sj. 724-7 13 sr. avzhod oblačno • ■•Pop. 7828 48 si. Bzahod oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 2 8 , oormale:-0-7J. Mo'uinsi 84 urah: 31 o nm. i Tužnim srcem naznanjave, da da je najiri preljubi jeni, nepoiatmi soprog, ozir. preblag^ svak, gospod Jakob Zalmkovoc c. kr. računski nad votnik v p. irj upravni svet pri Mestni hranilr«^i previden s sv. zakramenti za umirajoče v 77. letu svoje dobe po daljši siuCni boUzni, dane«? ob pol 9. uri dopoldne mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki pokojnika se prenesejo v soboto, 13. februarja ob pol 6 uri popoldne iz hise žalosti na Dunajski cesti it. 19 na pokopališče k Sv. Krištofu Svete maše zadušnice se bodo dar va e dne 1H. februvarja t 1. v cerkvi Marijinega Ozaanenja v Ljubljani. Dragega ranjcega priporočave v molitev in blag spomin. V Ljubljani, 11. febr. 1904 Ellzalietfi Kabukovee soproga. FraueiMltft IlriiMfl svakinja. 400 Venci se hvaležno odklanjajo. Ubog fant ki je dovršil petrazredno ljudsko I želi se učiti trgovina ali kakepi i delstva. — Več pove iz u ljudi Šolsko vodstvo pri Sv. Antonu v Slov. gor. 39r3 . v vseh strokah izvežban c. k davčni uradnik v pokoju išče primerne službe. Več se izve v upravnistvu „Slov. Narodau. 39, Stanovanje 00 z jedno ali dvema sobama išče mir 1 stranka brez otrok za maj-termin. Ponudbe na upravnistvo rSlov.N. Učenec ki je dovršil 3 ali 4 razrede srednjih Šol se sprejme takoj v manufakturno trgovino na debelo. 4uh 1 Kje? pove upr. „Slov. Naroda". Stanovanje v bližini justicne palače z 1 sob kuhinjo se odda v najem. Vol se izve v Cigaletovih ulicah št. 3 pri hišuiku. 4 7 LJUBLJANSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSO LETNIK XXIX (1904). Izhaja po 4 pole obsežen v vehki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter ose leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 h, Istri leta % K 30 h. Z« vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki ae dobivajo po 80 h. „Ndrodna Tiskarna'* v Ljubljani. Slastna j* (3223- 19) pijaca Talanda Ceylon-čaj. Na vpliva vznemirjajoče, temveč krepilno na duha In telo: St. 1 v zavojih po 20, 30, 125 vin „ 24, 60, 150 „ 11 • ii ii „ 32, 80, 200 fl Dobiva se v vsaki večji drogeriji in špecerijski trgovini. Od tisočev zdravnikov fu-in inozemstva priporučena najboljša hrana za zdrave in na želedcu bolne O t ■» o K; e Dftbl se v lekarnah in drogerijah. izredno se obnesla pri bljuvanju, črevesnem kataru, drisk L močenju postelje Itd. Otro ci uspevajo izvrstno ob njej in ne trpe na nepre fc> avljivo s ti Tovarna dijer hrane. BHARS"^lr vw vw vx^r vtst vt« vpc vyc Nocoj gremo pa v restavracijo k „Novemu svetu", kajne Jože? Seveda, tam bode nocoj prav prijeten večer. VABI JLiO omaci veselici katera bode na debeli četrtek 11. in pustni torek 16. svečana 1904 v restavraciji pri Jovem svetu" Marije Terezije cesta, ■rodba na glasovir« Začetek vsakikrat ob 8. uri zvečer. = Vstopnina proMta. - Za mnogobrojni obisk se vljudno priporoča 401—1 F. Remic, restavrater. Zahtevajte samo SELLE *1KARY-Jev čistilno sredstvo za vsako boljše obuvalo. Pwumeno in črno. Posebno priporočljivo za revljr Ifl l>o\r»li"-. OHfarla-, elicvr©-hu\- in lakoi uMiiJa. Dunaj XII. 1. 330-2 Iščem dobrega mlinarja za mlin na vodni sili. Hrana in stanovanje pri meni, placa po dogovoru. Služba se lahko takoj nastopi. 379—2 Iv. Tomšič, Ilir. Bistrica. Poskusite rastlinski liker In tel Ig on tu o gospodično Slovenko, iščem za trgovska opravila v svoji pisarni. Plača v začetku 80 K mesečno. Prosilke naj v svojem materinem jeziku označijo vse natančnejše, osobito kar se tiče splošne naobrazbe (trgovska ni potrebna) pod adreso: F. Vydra, tovarna jestvin in delikates, Praga VIII. 403-1 Varstvena znamka. Ogreva In oživlja telo, Budi tok in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. 5—33 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. {estavpaeia,Narodiii dom' Usaki petek morske ribe Sprejemajo se tudi naročila na obed. (Tudi za 2. uro popoludne) Za obilen obisk se priporoča ^87-28 Ivan ^.enda. Lepo stanovanje se odda za 1 maj. 3575 J. J. Naglas, Turjaški trg št. 7. Gostilna na lepem prostoru v sredini Ljubljane se pod jako ugodnimi pogoji odda« Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „SI. Nar.u pod št. IOOO. 392-2 Vabilo Škrat edini slovenski humoristično-sceti-ricni tednik, ki prinaša fekUučno originalne sli%e. Jžhaja v Jrstu vsako soboto. — //aročnina 3a vse leto 6 Jf, jot pol leta 3 ){ Posamezne številke Se prodajajo po tO stotink-Zahtevajte brezplačne številke na ogled! katera bode v soboto, dne 13. februarja v gostilni „pri Triglavu" Tržaška cesta štev. 13. Začetek ob 7. ari. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi 404 Kristijan Urh, gostilničar. Zavod za mebliranje in dekoracije Telefon §t. 97. v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 10. Telefon st. 97. Pohištvo vsake vrste od najnavadnejšega do najfinejšega, Zaloga tapet, rolet, karnis za okna, zagrinjal in preprog. Največja izbera blaga za pohištvo. Preproste in luksurijozne ženitbene 3018-13 solidno in ceno izvršene Dekoracije. Oprava celih stanovanj hotelov in kopališč. katera bode v soboto, dne 13. februarja 1904 v novi restavraciji pri JAJCU" na Rimski cesti štev. 24 (to je vogal Rimske, Bleiweisove in Tržaške ceste.) 389—I Svira oddelek društvene godbe. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin. Za obilno vdeležbo vljudno prosi Avguštin Zajec restavrater. Jjrs3 vsakega posebnega vabila. Čez plan. To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi ..Slovenec" ter „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote*, nehote. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentner-ja w Ii|nbl|anl „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava hi ekskomptuje Oaje predujme ta vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in 2j»*sra.r-oJe srečke proti vnovčnje zapale kupone. Irarzul izer^'ci. Vinkuluje in devinkulujo vojaške ženitninske kavcijo. Km k o ni p t In lukRMO menic. Ttaj {fjf Bonna nmroetla Podružnica v SPLJETU. <3^= Denarne > to««* sprejema ga r« veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 2* m ponoči osobni ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ltfubno, ces Selsthal v Aussee, Solnograd, čez K^in-Reifling v Stevr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Cez Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlaK v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). - PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni Vlaki Ob 7. Uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne1 istotako, ob 7. nri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. prihod v Ljubljano juz. kol. proga IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, 181, Anssee, Ljubno, uelovec, Beljak i direktni vozovi I. in n. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. Uri 12 m Zjutraj osobni Vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago • Cene nizke. * a> O O rt N Q •O 42 >N O (9 M ogastvo las z lasnim cvetom i d po-mado .Linge Long' pO I K; isernati zobje t jfVlenthol' • ustno vodo in zobnim pra&kom po i K 60 h: £ epota polti in telesa 7 »*ida" •^ansasai milom: cvetlično 60 h, cream i K. Dobiva se le v Orlovi lekarni Mr, Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg 0i Jurčičev trg v Ljubljani. Razpofiiija se proti vpoSiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem. Jv.Setinig | trgovec z usnjem na drobno in debelo v Ljubljani, Stari trg št. 7 priporoča 6 prah dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po na|nl'A|lh cenah: 1 k«. HO h, »O k«, a 90 pri nakupu večje množine se ceneje. Kovo! Jfovo! nepremočljivo mazilo a počrnenje rujavih čevljev, usnja itd. Hotel, restavracijo in kavarno oddaja v najem Tržaška posojilnica In hranilnic registrovana zadruga z omejeno zavezo v svoji hiši, „Narodni dom11, Piazza Caserma št. i x dnem 24. avgusta 1904. Ponudbe se sprejemajo do dne 15. februarja t. I Eventuelno se oddajo hotel, restavracija In kavarna tudi posebej. m, J Prijave se sprejemajo v posojilnični pisarni (ulica S. Francesco' St. 2, I. nadstr,, telefon žt. 952), Kjer se dajejo tudi potrebna pojasnili Svarilo! Vspeh, ki ga je dosegel najboljši planinski zeliščni liker 308-6 Klauer-jev „Triglav" je mnoge zapeljal, da so začeli izdelovati pod različnimi imeni ničvredne posnetke, ki naj bi škodovali dobremu glasu mojega izdelka. Svarim torej najizrečneje pred temi posnetki in javljam, da sem edini izdelovatelj tega najbolj zdravega likerja. Z odličnim spofitovanjein J JJlaUCr Kdor hoče potovati v Ameriko. m eeiar«kiml In poilnlml parobrodi, naj se obrne edino h le na tvrdko: Kareš&Stocky Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29. Ta tvrdka Be sporazumeva s potniki v njih materinskem jeziku, prevaža po: z najboljšimi in najhitrejšimi parobrodi, pozna temeljito zakone o izseljevanju in zai. tedaj potnike dobro poučiti, kako se imajo med potjo vesti, da pridejo srečno v Amer Naj tedaj vsakdo, ki se je namenil podati v Ameriko, piSe prej tvrdki: KareŠ & StOCky, Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29 ta mu odgovori takoj točno in brezplačno. 2350 Z Stanovanje v drugem nadstropju s tremi sobami in pritiklino odda se takoj aH pa za majev termin 1904 v novi stavbi „Narodne Tiskarne" v 3(naflovih ulicah. Pojasnila daje Jos. Lavrenčič, upravni edbernik v ,.Narodn: Tiskarniu ali pa na Dunajski cesti 31 (pisarna mest. užit. zale Kaj je in kaj obsega •% * ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni V * dovršeno delo. ki sta ga pospeševali vis. c. kr. Jfc ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov > i edina popolna dresna knjiga za vse Avstrijsko 4U jyu *7V* w -7V" obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo : Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-19 V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geografičnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, trike ali krajevne občine. oziroma kraja. Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg-, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena obiastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom: Zv. I. DUNAJ.....K 13- — Zv VI. PRIM I. DALM. . K 6 60 Zv. II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv VII TIR i PREDARL. . I( 12 -Zv. III. G.AVST. I. SLCB. „ 1180 Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ 10. — Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „ 8 - '«1 Zv VIII. CESKO (dva dela) „ 32 Zv. IX MOR I ŠLEZIJA „ 26 -Zv X. GAL I. BUKOV. „ 27. — Naroča se v KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5. kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v ioozemutvu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tUkarae". MWQ