Poštnina platana v crofovini. Sped. in abb. pos. S. Gr. UJVEHfKSPglMOgK UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici «raoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru, uoprto vsak delavnik od 10.- 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ČETRTEK Poitni čekovni račun 11. 11/5062 LetO III. ŠtCV. 11 GORICA DNE 13. MARCA 1947. Dvojna štev. — L. 10. PLEBISCIT UHBEZHI nn RESNICE Ni nobena tajnost, da danes vla-n tenmi duh laži, hinavščine in so-'rastva do resnice. Polni so ga čas-r,iki, obvladuje shode in mitinge, '|ada celo v krogu družin, kjer si mta oče sinu ne drzne več poveda-1 resnice, ki jo nosi v srcu. Je pač Nevarno. Jvaš mali listič si jo v tej žalostni °bi postavil nalogo povedati v 'sakem oziru resnico. Od ljubite-^v laži je bil zato razkričan, pre-*aW8n in obrekovan. A zdravi +"Udski cut je kmalu zasledil, da je listič edini, ki se drzne z resnico ,Ja dan. Naši Primorci so se ga Oklenili z ljubeznijo prav zato, ' ki je Bog resnice in ljubezni. smo bili v začetku parkrat v Zadregah, kako bomo poravnali ra-«Uae v tiskarni . A ljudstvo se je lista oprijelo in ga vkljub grožnjam in nasilstvom podprlo. Ko Pregledujemo njegove poslovne kujige, se šele prav zavemo, da so najmnogobrojnejši darovi, ki s° listu prihajali od Predila do Tr-s,a in od Krmina do Postojne, pra-Vl plebiscit ljubezni naših slovenskih Primorcev do resnice. Večinoma majhni, a ?ato zelo pogostni darovi po par sto lir so krili primanjkljaj, ki je v današnjih razmerah nujno združen z izdajanjem l>sta. Drugi časopisi krijejo primanjkljaje iz državnih blagajn ali z ogromnim aparatom za nabiranje ~~ mnogokrat zelo neprostovoljnim — od hiše do hiše. Naš list vsega lega ni imel. Kdor ga je podprl, je bil v nevarnosti, da bo preganjan, *ato je toliko N. N. med darovalci, a kljub temu je list do danes brez dolgov bhajal. Seveda je tudi res, da nikdo od sotrudnikov ni nikdar terjal kake nagrade. Tako si jo res-nU'-a utirala poit s požrtvovalnostjo sotrudnikov in vsega ljudstva. Kaj bo z listom v bodoče, je težko preroku vat.i Že do sedaj mu je lJil prost dostop v cono B zaprt, z Novimi mejami bo njegov delokrog bolj zožen, razen če se Jugoslavija odloči, da v svojo lastno korist t c stane demokratična država z vsemi svoboščinami, na katere je pristala s svojim podpisom v San Franciscu. Na vsak način bi bila fcjena dolžnost, ki izvira iz vrhovnega načela njene ustave o ljudski volji kot suverenem čini tel ju v državi, da upošteva plebiscit ljubezni slovenskih Primorcev in jim vsa j v njen Lil novih mejah dovoli katoliški časnik, ki bo smel neovirano pisati vso resnico, ki vsem dobrim le koFisti. Da položimo svojim podpornikom kratek obračun, naj jim povemo, da smo dobili v leitu 1945 48.350 lir prostovoljnih darov, v letu 1946 pa 269.685 lir. Stane nas pa vsakotedenska številka na 2 straneh tisoč lir, na 4 straneh pa okrog 32 tisočakov. Le s pomočjo plemenitih, res plebiscitarnih darov je list izhajal. Bog naj vsem darovalcem thilno povrne zlasti s tem, da bi mogli tudi v novi državi ljubiti resnico, ker le ta pred Bogom kaj velja m bo morala sčasoma tudi na zemlji zopet priti do veljave. Urednik Z ratifikacijo mirovnih pogodb bo stopila v veljavo nova meja med Jugoslavijo, Italijo m Svobodnim tržaškim ozemljem. S teni bo naša Primorska razmesarjena in razbita. Do zadnjega smo upali da bodo našli rešitev, da se Primorska ohrani cela in sposobna za življenje. Toda vsi upi primorskega ljudstva so se izjalovili in primorska tragedija se bliža koncu. Sedanja rešitev primorskega vprašanje jo prinesla strašno razočaranje vsem Primorcem Pojdi kamor koli po coni A ali B, nikjer no beš našel veselja ir. navdušenja, povsod sama zaskrbljenost in strah pred bodočnostjo; celo« funkcionarji povešajo glave — od sramu. Nobeno čudo, če je ljudstvo razočarano, če se celo nekdanji borci za svobodo vprašujejo: Ali smo se bo-r:‘li za tako Primorje? Torej naš stari sen po združeni in resnično svobodni Sloveniji sa tudi sedaj ni uresničil vkljub vsem strašnim žrtvam, ki smo jih doprinesli in vkljub sijajnim izgledom, ki smo jih to pot imeli kot morda še nikdar v svoji 1300 letni zgodovini. Tudi to po: se naši upi niso uresničili: Primorska je razkosana, zgubili smo Trst, zgubili Gorico, zgubili Beneško Slovenijo, zgubili Kdnal-sko dolino, zgubili najbrž tudi Koroško in Slovenija je ostala brez morja. Strašen obračun: okrog 100 tisoč primorskih Slovencev (1/20 slovenskega naroda) je ostalo ločenih od svojih bratov. Kakšna bo usoda teh Slovcncev? Kar jih bo prišlo pod Trst, se bodo lahko ohranili in razvili, ostali, ki bodo prišli pod Italijo in Avstrijo, so obsojeni na narodno smrt; premalo jih je, da bi se mogli ustavljati tujemu morju, ki jlih bo skušalo pogoltniti, ako nam nova doba ne prinese PRIMORSKA TRAGEDIJA bolj krščanskega gledanja na so žitje med narodi v korist vseh. Preprosti primorski človek se s skrbjo vprašuje: Kako je moglo priti do tega? Ali ni Jugoslavija zmagovalka? Ali nista Italija n Avstrija premaganki? Ali ni imela Jugoslavija v svojih rokah prekrasnih izgledov, da se primorsko vprašanje pravično lin zadovoljivo reši? Bes je: v maju 1945 je imela Jugoslavija glede primorskega vprašanja sijajne karte v svojih rekah. Njen ugled je bil takrat v mednarodnem svetu na višku. Zapadita EiVropa (Auglijai, Francij i) in Amerika sta takrat iskreno občudovali jugoslovansko borbo za csvobojenje ir. bili pripravljeni, pravilno ceniti in tudi poplačati njene ogromne žrtve, ki jiii je doprinesla v borbi proti fašizmu in nacizmu. Vse slovensko primorsko ljudstvo je z iskrenim navdušenj etn sprejelo prihod Jugosiavije. Italija je bila med poraženci in tudi v šilčkih plasteh dobro mislečih in poštenih Italijanov, ki so obsojali fašistični režim, je vladala zelo velika simpatija do Jugoslavije. Vse je kazalo, da bo cela Primorska "kot zrelo jabolko padla v naročje materi Jugoslaviji. Toda prišel je obrat in danes stojimo pred strašnim razdejanjem. Kaj se je zgodilo? Kako in zakaj se jo vse to zgodilo? Uradno časopisje FLRJ meče seveda vso krivdo na zapadne velesil?: te so vsilile Jugoslaviji svojo voljo in so zato edino odgovorne za nesrečno rešitev primorskega vprašanja. POSTNI LIST GoriSki knez in nadškof msgr. dr. Karol Margotti je naslovil na svoje vernike sledeči pastirski list: Na praznik sv, Jožefa naj naši ljudje znova pokažejo, kako visoko cenijo katoliški Ust. ki jim podaja samo čisto resnico ter oznanja pravico z ljubeznijo. Častiti duhovščini in dragim vernikom pozdrav in blagoslov v Gospodu! Čakali smo sv. postnega časa, da vem naslovimo svojo škofovsko besedo, drogi verniki vse nadškofije, ker vas vse ljubimo brez razlike plemena in narodnosti. Upali smo, da bomo mogli letos po sklenjenem miru dvigniti k Bogu zahvalno pesem v najveselejšein razpoloženju. Upanje nas je varalo, ker je delo za mir temeljilo na človeških obljubah in ga ni vodil Bog in njegov evangelij. Tako imenovani mir se ni sklepal med obema prizadetima državama, temveč je bil vsiljen od zgoraj. Zato pa ne bo vzpostavil ravnovesja ter ne bo zagotovil mirnega sožitja med obema narodoma, ki sta po zgodovini prisiljena, da živita drug ob drugem in v marsikakem kraju naše dežele celo pomešaua drug z drugim. Žalosten je pojav, da posamezniki, družino in celo skupine zapuščajo svojo rodno zemljo, domove in imetje ter gredo v tujino, da si poiščejo varnost in mimo življenje. In to se dogaja ravna zdaj, ko bi jim moralo tako življenje zajamčiti mirovne pogodbe. Pogled na toliko stisko prostovoljnih beguncev nas bodi in žalosti, da ne moremo zapeti zahvalne pesmi, ampak jo moramo odložiti na lepše dni. Našim dragim vernikom, ki odhajajo z doma negotovi bodočnosti nasproti, izražamo vse svojo sočutje s tem grenkim poslovilnim pozdravom, ki ga pišemo s solzami v očeh. V teh dobrih dvanajstih letih škofovanja v goriški nadškofiji smo se večkrat srečali v i>rijaznih cerkvah Soške doline, na od sonca ožganem Krasu in v drugih predelih naših gor in dolin. Med očetom in sinovi je vedno gorela neprisiljena ljubezen in medsebojno razumevanje, ki ga lažnivo časopisje in zlobna govorjena propaganda nista mogla zabrisati, čeprav sta izrabljala v ta namen razlike jezika in spore med narodnostima te dežele. In zdaj prihajajo nekateri naši dvhovniki s številnimi svojimi verniki z naše dežele in so odpravljajo pc svetu, kjer upajo, da bodo našli bralsko razumevanje, ki ga med svojimi lastnimi brati niso mogli najti. Z Bogom, ubogi begunci! Gospod Bog naj vas podpira na vaši poti in naj razsvetljuje vaše begunstvo ter vam v svoji vsemogočni Previdnosti omogoči skorajšnji vesel pc vrat ek. Ni samo to vzrok naše žalosti. Naša nadškofija, ki je kakor družina, se bo razcepila in dober del naših vernikov zaradi novili mej rned Jugoslavijo in Italijo ne bo več povezan z nami. V som tem vernikom zagotavljamo, da se jih bemo spominjali v pastirski molitvi, čeprav bodo ločeni od nas. Bodito mirni! Sv. stolica je že poskrbela za duhovno vodstvo 151 duhovnij, ki bodo prešle pod Jugoslavijo. Ordinarij z vsemi oblastmi, ki jih imajo rezidencialni škofje, bo poslan, da votli ljudstvo kot pastir, ■(ako da ne boste niti en dan sirote brez pastirja. Tudi tem vernikom pošiljamo prisrčen pozdrav, ki naj jim prine- Res je, da so predvsesm zapadne velesilo preprečile uresničitev jugoslovanskih teženj. Toda vprašanje je, zakaj so so zapadne velesile postavilo proti Jugoslaviji in preprečilo njene težnje. Kako je prišlo do tega? Kdo je kriv, da so jo to zgodilo? Odgovor je preprost in nedvomen: vsega tega je v pr« vrsti kriv jugoslovanski komunistični režim, ki jo v tisti zgodovinsko najbolj odločilni dobi vodil nam Primorcem popolnoma nerazumljivo politiko. Novi jugcslovatuki politiki, ki so bili lahko sijajni borci po gozdovih in neprekosljivi propagandisti in organizatorji po vaseh, so se pokazali docela nesposobna, da vodijo široko narodne in mednarodno politiko. Delali se same napake, doma :n v tujini, m tako v najkrajšem čaf-u zapravili ves ugled, ki ga je Jugoslavija uživali v svetu. Le prikličimo si v spomin nekaj najbolj kričečih napak: 1) V kratkih 40 dneh nam nerazumljivega »vladanja« v Gorici in Trstu, ko je izgini- lo v temnih nočeh na tisoče Primorcev obeh narodnosti, si je nova Jugoslavija za vedno odbila simpatije širokih italijanskih množic! Zastonj so bili vsi TTAISI iti vsa bratstva: od takrat primorski Italijani — nekomunisti — nočejo niti slišati več o Jugoslaviji. 2) S preganjanjem, u-mori, zatiranjem, sitnarjenjem naših ljudi po deželi je nova oblast prišla ob ugled tudi pri mnogih primorskih Slovencih samih. 3) V Jugoslaviji se je začelo odkrito preganjanje katoliške Cerkve, duhovnikov, škofov, redovnikov in redovnic ter vernikov, kar je novi Jugosla-viji silovito škodilo v svetu. Proces nadškofa Stepinea, ki je izzval v svetu vihar ogorčenja, je bil za jugoslovanski režim politični poraz prvo vrste. 4) Največ je Jugoslaviji škodilo sovražno zadržanje do za-paduili velesil. Začeli se je boljše-vizirati, teptati vse demokratične svoboščine, ki so tako drago zapad-iifmu človeku (prim. jugoslovanske volitve 1946); vedno bolj se je kazi- lo, da Jugoslavija ni drugega kot odskočna ileska k< munizma v zapadite Evropo. Sovražnost do za padnih zaveznikov je vedno bolj naraščala; prišlo je do žalostnih inci- so polno tolažbe in nebeških milosti. Pastirski pozdrav tudi duhovnikom, ki poznajo težave sedanjih dni, a bodo ostali pri svojem ljudstvu. Mi jih občudujemo in smo jim hvaležni ter ponavljamo to, kar smo že mnogim ustmeno priporočili. Skušajte živeti v miru z verniki in oblastmi — in če kak duhovnik ni gotovo izpostavljen težkim nevarnostim, naj ostane v ostane v svoji župniji pri dušah ter se spominja svoje obljube, da jim bo stal ob strani, jih poučeval, vcdil in tolažil. Duhovniki naj del:jo s svojimi verniki trpljenje in veselje, ki ga bo Bog gotovo naklonil onim, ki ga ljubijo in mu zvesto služijo tudi v težkih razmerah, v katerih bodo morali živeti. Če bi nas hudc»bija časa no ovirala, bi zelo radi šli sami na vse kraje naše nadškofije, da bi se osebno poslovili od vseh sobratov in vernikov, ki v kratkem ne bodo več naši. A 142.000 vernikov, med katerimi 12.000 Slovencev, bo ostalo še pod našim škofovskim vidstvom. In tem bomo morali posvetiti od zdaj naprej vse skrbi, ki jih mora imeti rastir in učenik. Tudi če bo goriška nadškofija glede na sedanjo razsežnost in število (Nadaljevanje na 2. strani) dentov. Ta sovražnost je pri nas na Primorskem narastla v prav besno sovraštvo, ki se je kazalo v časopisju, pri demonstracijah itd. Zavezniki so strmeli, so čudili, odpirali oči m pri tem pridno opazoval', fotografirali, pisali poročila v Lon tion in Washington. Besneči demon-strati ali bolje itobetnela nahujskana podežslska dekleta so se smejala, češ Rusija je z nami, kdo nam moro kaj. Potem so prišla razočaranja! Zavezniki so spregledali igro z nerazsodnim ljudstvom m se odločno uprli komunističnemu prodiranju proti znpadu: tako je Jugoslavija zgubila Trst in Gorico. Kdo je kriv? Tloela jugoslovanska diplomacij* je incla šo eno možnost, da reši to, kar se šo rešiti da. Ko jo sprevidela, da si no bo mogla priključiti širokih predelov slovenskega ozemlja, ki bo pripadlo Italiji, bi morala •: vso .silo zahtevati, naj se to ozemlje priključi svobodnemu Trstu, da se tako vsaj narodno reši. To je bila zahteva vseh primorskih Slovencev in velikega števila Italijanov samih. Upravičeno sn. > pričakovali, da bo to storila jugoslovanska diplomacija. Toda, žal, toga ni stoiila. In kar je najhujše, NAMENOMA IN HOTOMA ni zahtevala, naj se Gorica in ostali deli slovenskega ozemlja priključijo Trstu. Ko je nekoč naš list namignil na to možnost, ga je partizansko časopisjo napadlo kot izdajalca. Kake naj si razložimo to nezaslišano zadržan jo jugoslovanske diplomacije? Stvar je zelo preprosta: jugoslovanski komunistični režim je pri reševanja primorske-ga vprašanja hladnokrvno potepini sio venske narodne interese na ljubo interesom komunistične partije. Komunizmu je namreč zelo nerodno, da se jo osnovalo Svobodno tižaško ozemlje pod mednarodno kontrolo. Svobodni Trst jo okence, skozi katero bo lahko zapadni svet kukal skozi železni > as tor. Zato so Jugoslovani poskusili vse, da se znebijo nadležnega okenca. Zgodilo se je celo — samim najvišjim funkcionarjem je takrat sapo zaprlo —, da jo Tito ponudil Trst Italiji za borno ceno Gorice. Ker svobodnega Trsta niso megli prepreči bi, so ga skušali vsaj tembolj omejiti in zožiti. Slovenski narodni interesi so takrat zahtevali, naj se spravi pod Trst čim več slovenskega življa- Komunistični interesi pa so zahtevali obratno: tržaško ozemlje se mora čim bolj omejiti ut pod Trst mora priti zlasti Sim manj Slovencev, ker lirugačo postane Trst druga Slovenija, ki bo delala močno konkurenco komunistični Sloveniji, in bi Trst znal postati slovenski Piemont, c krog katerega bi težili in so zbirali vsi demokratični, svobodoljubni Slovenci. To je treba preprečiti za vsako ceno. Zato naj tisto slovensko ozemlje, ki no moro priti pocl Jugoslavijo, raj** pride pod Italijo in naj bo izpostavljeno narodni smrti. Zato Primorska danes razočarana in v strahu pričakuje Jugoslavijo in z zaskrbljenostjo gleda v bodočnost. Toda pri tem nikar metati krivdo na drugo, češ, drugi so nas epeharili. Niso krivi zapadni zavezniki, tudi ne Italija in no domača reakcija, če Primorska ni združena. Vso krivdo nosi nasilje komunizma in skrajna nerodnost njegovih politikov. Očitki preprostih nevednežev na račun domače reakcije proti komunističnemu nasilju, so pa tako otročji, da jih ni vredno niti omenjati. prebivalcev (približno 300.000 duš) zgubila več koi, polovico, bo ostalo v njej šo vedno dovolj vernikov, da zaposli škofove dneve in mu nasuje de volj trnja na pot, da ne bo pozabil na svoj križ in težko i>ot na Kalvarijo. Francoska črta, ki bo določala meje, no pustila v ItaUjLAHf duhov-nij, dočim bo pet duhovnij vključenih v Svobodno tržaško ozemlje. Tem vernikom, ki bodo ostali pod našo duhovno oblastjo, se bodo najbrže pridružili še drugi, ki bodo prišli iz Istre in posebno iz Pulja kot begunci. Tudi zanje bomo skrbeli kat pastir m jih bomo smatrali kot ovce svojo črede. Že zdaj jim sporočamo svojo dobrodošlico in i-rosimo zanje božjega blagoslova. In zdaj še besedo vernikom, starim in novim, ki bodo tvorili družino, katero bomo vodili Mi, dokler Nas bo pustil naj višji pastir na tem polju apostolskega dela. Zdaj ko se bo zaključila žalostna in neprijetna doba svetovne vojne, zdaj ko pričakujemo, da se bo vse uredilo, čeprav no kakor smo žele- li, moramo začeti redno življenje. Drugi vam bodo govorili o popravljanju hiš m javnih poslopij (er o potrebnih delih za javno in gospodarsko življenje naroda. Mi, ki nam je izročena skrb za vaše duše, se zavedamo velike dolžnosti, ua vas pozovemo k rednemu krščanskemu življenju in k rasti v krepostih. Duhovnikom priporočamo, da sveto živijo, da bo njihovo notranje in zunanje življenje v svetel zgled vernikom. Videant opera vest ra bona et glorificent Patrom vestrum, qui est in eoelis. Neopo-rekljivo vedenje, spodbudna pobožnost, nesebičnost, bratska Ljubezen,, pastirska skrb za izročene tvee naj bodo duhovnikove temeljne kreposti. Še nekaj bi radi priporočili duhovnikom v pričetku štiridesetdnevnega posta, to namreč, da bi se z vso vrnemo zavzeli za duhov7 niški naraščaj. Sram Nas je, a ne sinemo molčali in moramo javno povedati: v tem šolskem letu imamo v Malem semenišču komaj kakih petnajst gojencev italijanskega jezika. Od zdaj ne moremo v«Se računati z nad sto slovenskimi gojenci, ki so iz tistega dela naše nadškofijo, ki pride pod Jugoslavijo, in ne bodo več pod našim duhovnim nadzorstvom. Za dušno pastirstvo je za današnje čase nadvse važna skrb za delavce. Treba je, da ti spoznajo materinsko skrb Cerkve za delavski sloj, ki je Človeški družbi tako potreben. Zato jim jo treba pojasniti katoliški nauk o socialnem vprašanju. Ljudem je treba priporočati, da so v vesti dolžni posluževati se voli vrne pravice in tako pomagati na vodilna mesta možem, ki žive v strahu božjem in spoštujejo katoliško vero. Opozoriti jo treba na nevarnosti, v katere postavljajo Cerkev in človeško družbo, javno poštenje in pravo svobodo vesti vsi eni, ki se zato ne brigajo in tako s svojo brezbrižnostjo in nemarnostjo sodelujejo pri uničenju tega, kar ima najsvetejšega kak narod. To je novo polje, ki se odpira duhovnikom v teh časih. In kaj naj priporočimo našim vernikom! Marsikaj smo priporočili že s tem, kar smo priporočili duhovnikom. Vse bi radi povzeli v kratkih be- Hlapec V. Tako je šlo sedaj dve leti in Ferjan se je tako udomačil v Bregarjevi hiši, da sta ga imela gospodar in gospodinja komaj kaj manj rada kot svoje lastne otroke. In tedaj se je ponudila nekega dne Ferjanu priložnost, da pokaže Bregarjevi družini, kako mu ni nobena žrtev zanjo prevelika. Zima se je izredno zgodaj umaknila. Že sredi marca je bila vsa okolica kopna in pričela so se lahko poljska dela. V tednu pred evetno nedeljo so Bregarjevi trosili gnoj na travniku spodaj ob potoku Bistrici. Ravnokar je prišla gospodinja z malico od doma in posedli so v kolobarju okrog jedi. Najmlajši Bregarjev sin dvanajstleni Tonček je čepel še spodaj ob potoku na sedah: živite v milosti božji, to se pravi bežite pred grehom in pred priložnostjo v greh in delajte dobro povsod in vsem. Sv. Janez Boško je vsem priporočal pogostno prejemanje sv. zakramentov sv. spovedi in sv. obhajila, da pride tako človek v duhovno ravnovesje, da se utrdi v skušnjavah, da si ohrani čisto vesi, da raste v ljubezni do Boga. A ta svetnik je poznal človeško slabost in nestalnost. Zato je čutil potrebo, da nas kdo vodi in nam sveti na poli z zgledom. Zato je prvemu priporočilu dolal še drugo: nežno p Mož- nost do Matere božje. Tudi Mi ponavljamo to svetnikovo priporočilo našim vernikom: častite z otroškim zaupanjem Marijo. Ona vam bo dobra mati, ki vas bo vodila po strmi in težki življenjski poti, čuvala vas bo v nevarnostih, dajala vam bo milosti, ki ji jih je njen Sin izročil kot kraljici in sr ‘dnici vseh milosti. Čudodelna slika naše svetogorske Matere božje, ki je tudi sama begunka, dokler ne bodo boljši časi, bo vedno z nami kot zaščitnioa in varhiuja. našega mesta. Naj nas svetogorska Marija večkrat vidi ob svojem začasnem oltarju v naši stolnici, odkoder naj se širi žar njene ljubezni nad Gorico in vso našo škofijo. Končno nas uči sv. Janez Boško, da kdor hoče biti pravi kristjan, mora spoštovati, ljubiti in ubogati najvišjega pastirja sv. Cerkve sv. očeta, namestnika Jezusovega na zemlji. Zdi sa neverjetno, a je vendar resnično, da so je v zadnjih časih sprožila v Italiji in posebno v Rimu strašna gorja laži in sramote- 12. M Ta dan je bil kronan sedanji papež Pij XII. Sv. Cerkev je bila že par tednov vdova po smrti pok. Pija XI. Kardinali so se z vsega sveta zbrali v kouklavu in že koj prvi dan volitev, to je 2. marca« izbrali kardinala Pacellija za papeža. Še nikoli ni bila volitev novega papeža tako kratka, še nikoli ni bila odločitev kardinalom tako lahka: Evgenij Pacelli, državni tajnik Pija XI., je bil rojen papež. To so čutili vsi, ki so ga poznali, to se vedeli vsi, ki so sledili njegovemu delu pri vodstvu Cerkve zlasti zadnja leta vladanja Pija XI. Če bi poklicali katoliško ljudstvo, naj si samo izbira novega papeža, zlasti če bi poklicali rimsko ljudstvo, ki je imelo največ prilike, da je videlo kardinala Pacellija v rimskih cerkvah ob raznih prilikah, bi prav gotovo dalo svoj glas, kakor so ga iali kardinali: volilo bi kardinala Pacellija. Tako lahko rečemo, da jo bil 2. marca 1939 izvoljen papež v soglasju in po željah vseh, kardinalov in vernikov. Kako so tedaj prav sodili vsi, da je Cerkev dobila angelskega pa peža, so pokazali dogodki, je pokazalo delo Pija XII. od prvega dne do danes. Sv. oče je kot izkušen diplomat vodil sv. Cerkev v teh letih vojne ob robu dveh prepadov tako, da ni zdrknil ne v enega ne v drugega. Hitler in Mussolini sta hotela, naj proglasi sveto vojno zoper komunistično Rusijo. A papež jo obsodil le nasilje, od visoki vrbi, ki je raztezala svoje ve je čez vodo. in je trgal mačice za butaro za cvetno nedeljo. Nenadoma so dvignili Bregarjevi ljudje prestrašeni glave in posluhnili. Zaslišali so namreč bolesten krik iti videli, kako je voda v potoku pod vibo pljusknila visoko nakvišku. »Jezus, Mafija!« je zavreščala domača hči Ančka, »Tonček je padel v potok!« Za trenutek so bili vsi otrpli od groze; pa žo je planil Ferjan pokonci, stekel z velikimi skoki čez travnik, vrgol suknjič od sebo in sa zagnal v vodo. Potok je bil mrzel kot led, zaradi kopnečega snega v gorah narastel in deroč. Zdaj so pritekli tudi vsi drugi na potokov breg in zagledali, kako je gnalo obe telesi navzdol; zdaj se je prikazala iz valov glava, zdaj roka, zdaj kos obleke. »O moj Bog,« je zaječala dekla nja proti sv. očetu Piju XII., velikemu dobrotniku človeštva, očetu in rešitelju mesta Rima in Italije. Nesramno in bogokletno časopisje, plačano najbrže od brezbožnežev, ki bi radi uničili krščansko vero in moralo, pomaga pri tej sramotitvi. A razni časopisi, kot »Don Basilio«, »Mcrcante«, »Polio« in drugi ne bodo zmagali nad zdravo pametjo in naravno plemenitostjo ljudstva ter nad resniico. Govori kričavih propagandistov proti papežu in škofu ne bodo omajali vere slovenskih in italijanskih vernikov, ki so trdni v veri in zvesti v pokorščini do sv. očeta in do svojega škofa. Ob tej priliki znova odločno protestiramo proti nevredni gonji zoper papeža in potom njega zoper Kristusa samega in njegovo Cerkev. MIR IN BLAGOSLOV! S tem upanjem in s temi željami se lahko z veseljem lotimo dela za svoje lastno posvečenje in za pGsvečenje drugih. Obzorje se bo vedno boi j jasnilo in pravi ter pravični mir, ki ga še nismo okusili, bo legel na razburkano morje in prinesel nam vsem l.cvo vesolje do življenja, soglasje med narodi ter medsebojno bratovsko ljubezen vseh ljudi v Kristusu. Voščimo vam blagoslovljeno Veliko noč, da bi ob misli na vstalega Kristusa v veselju peli Alelujo. Blagoslavljamo vas vse s prisrčno ljubeznijo v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha. Amen. /z nadškofijskdga dvorca 16. feb. 1941, na Tretjo prednostno nedeljo. KAREL, nadškof EC 1939 katero koli strani se vrši. Moskovski radio bi hotel, naj papež obsodi fašiste in naciste, naj vrže kamen nanje, a papež je le pozval vso, naj bodo tudi pri kaznovanju krivcev pravični. V zmedi strasti in križajočih se interesov je sv. oče ostal kakor svetilnik na razburkanem morju, da je kazal pot vsem, ki so zašli. Zato so njegove božične poslanice z odobravanjem sprejemali vsi, tudi pogani in drugoverci, vsi, ki so ohranili čut za človeško dostojanstvo. Koi: božji Učenik, ki je dejal: »Množica se mi smili«, jo tudi sv. oče organiziral morda največjo karitativno akcijo za pomoč od vojne prizadetim, kar jih pozna zgodovina. Ta karitativna akcija se razteza čez ves svet in obsega vse P c trebe. Kot skrbni pastir, ki mu je najbolj mar dušni blagor Cerkve, je uvidel potrebo, čimbolj poudariti univerzalni značaj Kristusove Cerkve. Zate je zbral konzistorij, kakor ga še nikdar ni bilo, kjer se je na najbolj viden način pokazalo, da Cerkev ni nacionalna, t j. iz enega naroda za or. narod, temveč res katoliška, vesoljna Cerkev. Tudi s tem, da je dal misijonskim narodom domače škofe in celo patriarha, je pokazal, da je rimska Cerkev vesoljna, kakor jo je hotel imeti Kristus — njen ustanovitelj in nevidni poglavar. Kot angeliki pastir jo hotel ime-vi tudi to zadoščenje, da je pripravil veliko število proglašenj novih Jerica, »nobene rešitve ni, oba sta izgubljena!« Gospodar je stal bled kot mrlič, Marijana pa je molila: »O naša ljuba Gospa, o vsi nebeški pomočniki, rešite ju!« Tedaj se je stegnila daleč spodaj ob bregu roka izpod vode, se oklenila vrbovega grma — pognalo se je nekaj iz vode — bil je Ferjan —, drug-a roka je pa tesno objemala dečka. Vsi so piitekli dobremu hlapcu naproti. Ko je položil Ferjan dečka pred noge staršev, je ta odprl oči ir. izbljuval iz sebe veliko vode. —> Mati Marijana se jo vrgla na dečka in klicala: »Tonček. moj ljuln Tonček!« Po licih so ji tekle solzo veselja. Nato pa je hipoma vstala, se oklenila Ferjana okrog vratu in zaplakala: »O Ferjan, kaj si nam naredil! Tega ti n 3 moremo nikdar in nikoli poplačati... Tonček jo živ... Bog ti Dt« Zi MTOlfll TISK Ne pozabite, da je praznik sv. Jožefa določen za molitev in zbiranje prispevkov za katoliški tisk. Kdor ne razume nujnosti katoliškega tiska,, se ne zaveda pomena, ki ga imata resnica, pravica in dobrota za zasebno in javno življenje, za časni in večni blagor. Vsaka slovenska katoliška družina mora imeti katoliško glasilo, alto jemlje svoje krščanstvo resno. svetnikov in blaženih. Lani iu letos in še par let naprej bo videl Rim lepo število kanonizacij. Seveda pa bi papež ne bil Jezusov namestnik, če bi mu ne bil prihranjen tudi velik kelih trpljenja. Bridkosti so mu povzročali vsi. Od začetka tisti, ki so zakrivili strašno klanje druge svetovne vojne. Med vojno tisti, ki so ostali gluhi za njegova vabila, naj ne pozabijo, da so ljudje in naj zaradi tega spoštujejo tudi v nasprotniku človeško dostojanstvo. Sedaj po vojni pa ga žalostijo še bolj z neprestanimi napadi, zmerjanjem, sramotenjem!, preganjanjem duhovnikov in škofov in navadnih vernikov. Tudi sv. oče bi lahko ponovil s sv. Pavlom: »Poleg tega me teži še vsakdanja skrb za vse cerkve. Kdo je slaboten in bi jaz ne bil slaboten! Kdo se pohujšuje in bi mene ne peklo?« 12. marec naj bo vsem katol. Slovencem dan poživitve ljubezni in zvestobe do sv. očeta. Novo kanonizacije Pripravljajo se Kanonizacije sledečih novih svetnikov: bi. Jožefa Ca-fasso, bi. Ludovika Marije Grinjon-skega, bi. Mihaela Garicoits, bi. Nikolaja do Flue in bi. Katerine Laboure. Prav tako dobro napreduje proces za proglasitev blaženim irskega delavca Mateja Talbota in ital. profesorja Kontarda Ferrinija. Priznanje sv. očetu Švedski kralj Gustav je v priznanje sv. očetu za njegovo karitativno delo v prid trpečemu človeštvu poslal izredno odlikovanje, kolajno »Prins Carl«, ki je njegova osebna ustanova in jo podeljuje samo enkrat na leto osebnosti, ki se je na prav poseben način odlikovala pri delu za blagor človeštva. Amerika v čast mons. Stepineu V New Yorku so naredili načrt za velik zavod, ki bo stal dva milijona dolarjev in bo v njem prostora za dva tisoč dijakov. Zavod se bo. imenoval »Stepinčev zavod«. Prva maša na južnem tečaju P. Wiliam Menster, katoliški kaplan pri Byrdovi ekspediciji na južni tečaj, je prvikrat v zgodovini daroval sv mašo v nekem šotoru sredi ledenikov južnega tečaja. Na ozemlju južnega tečaja ne živi nobeno živo bitje, človek pa še manj, ker ni tam nobene hrane. Podnebje samo pa je nadvse ostro. Računajo, da je površina zemlje okrog južnega tečaja velika okrog 6 milijonov km2 (več kot polovica Evrope). Odličen Hrvat V Rimu imajo frančiškani pri- naj plača! — Bog plačaj! — In ti sam bi prišel lahk > ob življenje, Ferjan!« Ta se je r.a lahko izvil iz njenih rek in rekel ganjeno: »Moja ljuba mamica, veseli me, da sem mogel sedaj vsaj malo povrniti, kar ste vi zame storili. Vi mi niste rešili samo življenja, ampak rešili ste mi veliko več.. Spodaj v votli je mrzlo in grozno; toda veste, kaj sem v vodi molil? Molil nem: »Ljubi Bog, daj mi, da rešim vsaj dečka, čeprav potem sam utonem! Sedaj sem pa le vesel, da sem prišel zopet iz vode.« VI. V Tihem dolu so grmeli možnarji in oglašal se je stiteren odmev od Brega, iz gozda in s hribov; vmes so slovesno peli zvonovi in nad slemeni streh in skozi okna so plapolalo pisane zastavice in prapori, se napenjali v vetru, se dvigali znano mednarodno univerzo »An-tonianum«. Za rektorja jo bil im0' nevan p. Karol Balič iz Dalmacije. Pater Balič je odličen učenjak, ki uživa v svetu velik sloves. Povsod enako Poročajo, da so na Kitajskem v apostolski prefekturi Kinghden komunisti aretirali vse tuje nus1' jonarje in jih postavili pred ljudsko sodišče. Povsod isti ljudje, iste metodo. Okno v svet RATIFIKACIJE MIROVNIH POGODB. Predsednik je predložd ameriškemu senatu v ratifikacijo mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, B livarsko in Madžarsko. Finske pogodbe ni prdložil, ker s Finsko Amerika mi bila v vojnem stanju. Ameriški zunanji minister Marshall je označil te pogodbe za «najbcljše, kar je bilo mogoče doseči na podlagi splošnega sporazuma«. ANGLO-FRANCOSKA POGODBA. Velika Britanija iu Franciju sta sklenili zavezniško pogodbo, ki ima v glavnem namen preprečiti ponovni dvig nemškega militarizma. Pogodbo sta podpisala zunanja ministra Bevin h. Bidault 4. t. m. v Dunkerque. MOSKOVSKA KONFERENCA. Najznamenitejši dogodek tega tedna je brez dvoma moskovska konferenca, ki se je začela 11. t. m. U-beležili so se je zunanji ministri 4 velesil s svojimi delegacijami, ki jih spremlja omejeno ševilo časni" karjev: ameriških je 36 od 72, ki s° se bili priglasili. Dnevni red konference obsega med drugim sledeče važno probleme: 1. Politični gospodarski problem Nemčije 2. Načrti za dokončno ureditev miru. 3. Predlogi Združenih držav za sklenitev sporazuma med 4 velesilami. 4. Problem Porurja in vpraša nje premoga, 5. Pogodba o neodvisnosti Avstrije. Sami kočljiv* problemi, ki bodo ponovno postavili na težko preizkušnjo sodelovanje med 4 velesilami. STALIN ODLOŽIL VOJNO MINISTRSTVO. Predsednik vlade ZSSR Jožef Stalin je podal ostavko na mesto vojnega ministra, ker je preobložen s težkim, odgovornim delom. Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je ostavko sprejel in j je za novega vojnega ministra imenoval dosedanjega podtajnika generala Nikolaja A. Bulganina. MOČ KOMUNISTIČNIH PARTIJ NA SVETU. Na sestanku predstavnikov komunističnih partij, ki se vrši v Londonu, so objavili podatke o komunističnih partijah na svetu. Komunistične partije 57 držav štejejo skupaj 18 milijonov 509.000 članov, in sicer: Sovjetska zveza 6.000.000, Italija 2 milijona 200.000, Francija 1 milijon 300.060, Združene uržave 74.000 in Velika Britanija 43.000. Število ko munistov v Veliki Britaniji je v zadnjem letu padlo za 10.000. V Južni Ameriki ima 16 kom. partij skupno 491.000 članov. Niso objavi- li podatkov o številu komunistov iz vzhodne Evrope. Že ne morejo biti preveč tolažljivi. Ako so izjave ameriškega veleposlanika v Beogradu Pattersona Ločne, je n-pr. v Jugoslaviji samo 250.000 par- j tijcev, ki vladajo 15 milijonom Jugoslovanov. nakvišku in se polagoma zopet spuščali navzdol ob drogu. Vsa vas si je nadela praznično okrasje in gori na trgu pred cerkvijo j0 stala gruča veselo razpoloženih faranov. Stanko, najstarojši sin, je slovesno prihajal v domačo vas kot ucvomašnik. Oče Bregar in mati Marijana, sestra Ančka in brat Tonček s° bili v škofijskem mestu pri duhovniškem posvečenju in so se zdaj vračali z novim mašaikom domov. Njih obrazi so kar žareli od sreče-Na ulici pred cerkvijo sta se prer.’.-la skozi gosto gručo sorodnikov in prijateljev stari stric Jurij in hlapec Ferjan in vneto zagrabila za obe novomašnikovi roki eden za desno, drugi za levo. Staremu stricu, Bregarjevemu bratu, se je potočilo nekaj za grah debelih solz na posvečeno roko njegovega nečaka, ko j° jo poljubil, Ferjan pa je pritisnil« ne molči več! v KBPSKO VPRAŠANJE Angle-6' ,a Pritožba proti Albaniji glede niln v kriškem zalivu je še vedno Medmet razpravljanja pred Var-I.<'tnirn svetom. Svet je zaslišal lit Strauki’ Veliko Britanijo in auijo in se končno odločil, da u“taaovi poseben odbor, ki naj ^var preišče in do 10. marca poda '-'-tu poročilo. Pri glasovanju za odbor so se SZ, Poljska in Sirija zdrzale glasovanja. LINA BRUHA. Znani sicilijan- £ 1 ognjenik Etna je začel spet luhati. Tokovi lavo so nekaj časa Vozili, da p n d e rej o v dolino in Povzročijo veliko škodo. Po sreči ‘L le začela lava zadnje čase ustav-•3 ati. FELDMARŠAL kesselring tRED SODIŠČEM. V Benetkah -‘0'hjo te dni vrhovnega nemškega o'Ojnika v Italiji feldmaršala ®sselringa. Dolžijo ga krutega hiranja italijanskega partizan-. Va, zlasti pobojev nedolžnih tal-Zdi sc, da se bivši feldmaršal 0 sPretno zagovarja. terorizem v Palestini. 1 °'ski teroristi ne mirujejo. Pr-Sa t. m. se jim je posrečilo poki K V zrak britanski častniški db v Jeruzalemu. Žrtve so veli-e- H mrtvih in več ranjenih. LYRNES O TRSTU. Bivši ameri-zunanji minister Byrnes je pred v rifinim odborom za zunanje zade-6 Pojasnil, kakšni razlogi so ga ’ 1 nadoiH, da je pristal na seda-j( ° rešitev tržaškega vprašanja. To " da edina rešitev, na katero so n, Jriesile mogle zediniti; če bi Jst Pripadal Italiji, bi bila velika jJ-nost za kak udar od stran« n ®t&slavije, kar je sedaj izključeno, le Trst prišel p id okrilje ZN. hPARVIK SE JE POTOPIL. Bananski parnik »Luana« je zadel t'a dPRo 15 milj pred Puljem m se r °Pil. Baje pogrešajo 12 oseb. lil ^ ^TNA. Po kratkem premo-spet ojačilo bruhanje Etne. ti,1)lla so se tri nova žrela, iz kate se valijo potoki lave s hitrostjo '1 d*1 Ila U10‘ V okoliških naseljih a Veliko razburjenje. H\tVoj'jK:i ZNAKI prepove- je • italijanski notranji minister Y ,‘Z(kd odlok, po katerem je prepo-ari o razobešanjo zastav s savoj-Rd znaki. f,P0PLAVA V ŠPANIJI. Reka v badalquivir je močno narastla v ^rinskem mestu Šivilja: precejšen ® Riesta je pod vodo in okrog 6000 *b brez strehe. ^narodna KOMISIJA V V<4 I’ Lh misij a, ki jo je poslal G v Grrčijo, da razčisti grške prija •’ da Jugoslavija, Bolgari-p. 111 Albanija podpirajo grško J^ttzansko gibanje, pridno vrši M °Jo delo: zaslišala jo grškega za-,^'^viika in zastopnike obdolženih v^^av. sedaj pa zaslišuje druge pri ‘ Lomen ima zaslišati samega 'Rvolj^ika partizanskega gibanja fca- Slaikosa. v^°GODBE NA VZHODU. Tudi Vfc °4nS blok hiti s sklepanjem za- j.,''Riških pogodb- te dni so se za- 'JUčili v Moskvi razgovori za spo bRi med Poljsko in SZ, na pod v ^ katerega bo SZ dala Poljski s°jilo v znesku 28.855.000 dolar- ' Tudi med Poljsko in Češkoslo- rsko se snuje prijateljska pogod- A ki bo te dni podpisana v Var-"•vj. k0 O-------------------------------- ^iARu je hotel novomašnik zabra-jj L še nalašč tri, štiri prav spošt-UVe Poljube kar po vrsti na nje-],, Vf’ levico. Bregarjeva hiša je bi-s °d spodaj do vrha vsa opletena smrekovimi kitami, pisanimi venit cv‘dočimi šopki. Pred vrati je !sj( Ponosen slavolok z napisom in j. 0l5i okni pod slemenom sta vihra-j~vo dolgi zastavi jo dospel novomašnik z dru-sk ° • Ua 40111 > zavihtel Ferjan jC^i okno klobuk, ustrelil s samo-Li nekajkrat krepko zavri-X0U,* Tudi naslednje dni Ei zapustitvi ca vese^° in praznično raz-I^enje. Smel so je odpeljati z farjem in gospodom Stanko-s]av.Vabit goste k novomašniškemu .'lu- NoVi koleselj je osnažil, da eu "r> lesketal kot zrcalo. Dva vranov A°, čvrsta, mlada kenja, sta se iia l|a kot zlikano usnje, spredaj *‘avo in zadaj na prevezan rep SVET Ko je za praznik sv. Jožefa 1937 Pij XI. napisal znamenito okrož nico o komunizmu, je med vzroki, zakaj se komunizem tako neverjetno širi, navedel tudi Zaroto molka >.Še druga močna pomoč,« pravi papež, »prihaja komunizmu od velikega dela svetovnega časopisja, ki o komunizmu po dogovoru molči. — Vsem je znano,« nadaljuje sv. iče, »da so vzroki tega molka razni politični oziri, lci baje ta molk zahtevajo.« Tako govori Pij XI. v svoji zg >-dovinski okrožnici, ki je bila napisana ločno pred 10 leti. Komunizem je torej pred 10 leti imel v svetu svoje zaveznike in eden izmed njih jo bil molk svetovnega časopisja, ki ni prav nič poročalo o komunističnih naukih, ciljih in nasilnih sredstvih. Edino papež je tedaj govoril, toda njegov glas je. bil glas vpijočega v puščavi. Komunizem zahteva molk tam, kjer se je polastil oblasti Ni treba segati po zgledih, iz daljne tujine, ko pa jih imamo vse polno doma. V ljudski republiki Sloveniji je ljudstvo brez besede. Prav tako v pasu B. Kdor se ondi nezaželen oglasi k besedi kritiko, svojo zgovornost plača z zaporom ah prisilnim delom. Komunizmu pa sc je posrečilo, da je ustvaril molk o sebi tudi izven svojega vplivnega področja. 'Tako ugotavlja papež v svoji okrožnici in to vemo tudi mi iz svoje lastne skušnje. Molčite! Molčite! je bilo dnevno povelje kom »n isto v, ki so ga za časa osvobodilne borbe dajali za svoje nasprotnike. Molk! Molk! so za komunisti ponavljali naši naivneži, češ da se bo zadeva s komunizmom uredila po končani vojni. Molčati moramo sedaj, ko pričakujemo, da se mejo rdečega raja raztegnejo tudi na nas. S preglasnim govorjenjem bi si sami podpisali smrtno obsodbo. Svet ne molči več Toda v svetu so so razmere temeljito spremenile. Rdeči valovi komunizma pljuskajo že daleč čez mejo Sovjetske Rusije. Komunizem ne ogroža več samo krščanske vere in kulture in ne lo slovanskih narodov, nevaren je postal tudi političnim in gospodarskim koristim raznih držav in drugih narodov, ki so to nesrečo Slovanom privoščili. Zato je molk svetovnega časopisja KONEC PRUSIJE! Zavezniški nadzorstveni svet za Nemčijo je izdal odlok, po katerem se ukinja pruska država, ki je bila v Nemčiji temelj in ognjišče militarizma. PREBIVALSTVO BOLGARIJE. Po podatkih državnega statističnega urada je štela Bolgarska 31. decembra 1916 čez 7 milijonov prebi valcev. V ITALIJANSKI USTAVODAJNI SKUPŠČINI se je začela 5. t.in. razprava o načrtu nove ustave. Govorili so predstavniki raznih strank. V PARIZU JE UMRL 6. t. m. predsednik Sveta republike Cham-petier de Ribes. Pripadal je k ljudskemu republikanskemu gibanju. jima je pripel šopek cvetlic — on sam jo imel zataknjen za klobukom postaven svatovski šopek iz umetnih cvetlic z dvema svilenima trakovoma; kot grof je sedel spredaj na kozlu iu držal na uzdah čila konjiča. Pri vsaki hiši je hotel zavriskati, ko ga je pa gospodar o-pomnil, da se pri duhovni poroki ne spodobi vriskanje, je to opustil, j-- pa zato pokal z bičem prave poskočnice in koračnice. V lem je bil Ferjan izveden. Zadnje dni pred novo mašo je pa bil izredno iih in zamišljen. Bregar je povabil vse posle brez izjeme na novo mašo in tudi k slavnostni gostiji v gostilni. — Določeno je bilo tudi, da bodo pri slovesni službi božji prejeli vsi sveto obhajilo iz novomašnikovih rok. >.Vi morate z nami opravljati težka dela, prenašati težo in vročino dneva in nekoliko tudi križe in o komunizmu danes prenehal. Danes ni samo Cerkev, ki opozarja na nevarnost komunizma; poleg papeža danes na glas govore o komunizmu tudi vplivni državniki po vsem svetu brez ozira na njih versko ali narodno pripadnost Danes piše o komunizmu tudi svetovno časopisje. To je prvi vidni uspeh boja proti komunizmu. Naš list in komunizem Naš list je dovolj pisal o komunizmu. Upamo, da vsa naša setev ni padla na nerodovitna tla. Govoreč o komunizmu nismo in tudi nismo hoteli napadati Jugoslavijo. ker se sami iskreno čutimo Jugoslovane in imamo pravo, svobodno, pravično Jugoslavijo za svojo domovino. Tudi se nismo potegovali za reakcionarne oblike vladavin, ker živimo s časom in hočemo biti otroci svojega časa. Prav tako se nismo vnemali za preživeli gospodarski red, marveč smo zagovarjali zdrave in pravične gospodarske reforme, ki jih priporoča in odobrava tudi Cerkev in so jih sprejeli napredni katoličani po Veliko geslo, s katerim se ponašajo »progresivni demokrati«, je svoboda znanstvenega in umetniškega dela. To svobodo in ta ponos so podedovali od svobodomiselnih znanstvenikov preteklega stoletja, cd tistih »učenjakov,« ki so pisali besedo »znanost« z veliko začetnice, besedo Bog pa z malo, in so imeli največjo moč na Francoskem v drugi polovici preteklega stoletja. V tej dobi je živel tudi Marles. Pri nas na Slovenskem so to svobodo zagovarjali razni svobodomiselni učenjaki, med katerimi gre odlično mesto Josipu Vidmarju, nekdanjemu predsedniku SNOSa in sedanjemu predsedniku prvega slov. parlamenta. Ta svoboda je sedaj našla čast, da so jo uzakonili v čl. 36 u stave Ljudske Republike Slovenije, ki pravi: »Zagotovljena je svoboda znanstvenega in umetniškega dela. Država podpira znanost in umetnost, da bi se razvijali ljudska kultura in ljudska blaginja « Človek z zapadno miselnostjo, kakršno imamo mi, bi si ta člen razlagal tako: znanstveniki in umetniki (učenjaki, pisatelji, slikarji, pesniki itd.) bodo smeli nemoteno in neovirano pisati, izdajati in širiti svoja dela. Ljudje bodo smeli nemoteno in neovirano kupovati in brati vsa taka dela. Država pa bo še podpirala pisatelje in pesnike in učenjake, kar se ni godilo še nikoli v zgodovini; saj je znano, da so bili ravno slov. pisatelji in pesniki največji reveži od Valentina Vodnika do maja 1945. Temu razlagalcu bi mi rekli take le: da, predragi, besede bi imele prav ta pomeri, če bi jih bil napisal kak demokratičen ustavodajnim. Ker pa i:h je napisal »progresivni demokrat«, imajo malce drugačen pomen. Razlagati se morajo takole: nadloge,« je rekel, »in tako nam morato sedaj pomagati prenašati tudi veselje in radosti. Zato morate biti tudi vi na novi maši. Za varstvo hiše ta dan sem že naročil staro Mejačevo Lizo.« Drugi posli so ob teh besedah radostno vzkliknili, Ferjan pa je bil tiho in ves zamišljen. Tičal jo sedaj večkrat po cele ure v kakem kotu in mrmral nekaj pred se. Nekoč je naletela tako nanj Jerica, ki je napredovala zdaj za hišno deklo. »Ferjan,« je rekla veselo, »kaj pa I (menjaš? Ali loviš muhe?« »Jerica, daj mir,« jo je svaril Ferjan, »sicer me spraviš iz tira in zmotiš pri načrtu«. »Kakšen načrt pa imaš prav za prav?« je vprašalo dekle radovedno. »Če nikomur ne poveš, ti hočem zaupati. Veš, pri mizi na novi maši nameravam govoriti.« mnogih deželah. Govoreč o komunizmu smo ostali le na duhovnem polju in smo odklanjali, njegovo brezboštvo in brutalno nasilje; skratka: odklanjali smo komunizem v obliki, kakor se je pojavil drugod in med nami. Naša beseda ni bila beseda sovraštva do komunistov, pač pa beseda luči za zapeljance, ki sc naši bratje in jih iskreno ljubimo. Prišel bo čas in morda ni več daleč, ko bomo prisiljeni k molku tudi mi. Toda danes vemo: svet o komunizmu ne molči več, marveč govori, glasno govori in bo govoril vedno glasneje. In to nam jo v tolažbo, da v svojem svetem boju nismo in ne bomo več osamljeni. Duhovni boj proti komunizmu, ki ga vodi Cerkev ''z (znanjevanjem evangelija, se je razširil tudi na gospodarsko in politične polje. To bo boj velikanskega obsega, pravi apokaliptični boj. Njegov potek in izid je v božjih rokah, saj je s tem bojem tesno povezana usoda Cerkve in krščanstva. Kot verni ljudje glejmo z zaupanjem v bodočnost, čeprav nas komunizem neposredno ogroža — in čeprav vemo, da bo Jugoslavija prava domovina vseh Jugosovanov šele tedaj, ko bodo mogli tam vsi bratje našega rodu v miru živeti brez strahu pred nasiljem. svoboda znanstvenega in umetniškega dela pomeni to, da so znanstveniki in umetniki v novi republiki prosti vsakih verskih, rasnih ali iličnih predsodkov. Niso vezani na nobene verske resnice in dogme, na nobene ozire buržujske vesti. Torej imajo svobodo duha, ki jim jo je krščanstvo kratilo s svojimi dogmami o Bogu, večnosti, nebesih, peklu, itd-ter s svojimi predpisi o morali, vesti in grehu itd. Nikakor pa to ne pomeni, da bo smel učenjak ali pisatelj zapis,ati. kar bo hotel, pesnile peti, kar se mu bo zdelo, slikar slikati, kar mu bo ugajalo. Zakaj isti člen pravi, da država ima skrb za razvoj ljudske kulture in blaginje. Zatorej ima tudi skrb, da prepreči in prepove vse, kar bi oviralo kulturo in blaginjo ljudstva. Razume pa se, da ovira ljudsko kulturo širjenje take buržujske znanosti, kot je vladala do sedaj, gojenje lake umetnosti, kot so jo gojili n. pr. klerikalci. Zato jo pravica in dolžnost države, da takim znanstvenikom in umetnikom prepove in onemogoči delova-njo in širjenje »reakcionarnih« naukov. Nasprotno pa je njena dolž-nos, da podpira in ščiti one druge, ki res skrbe za »progresivno« kulturo slovenskega naroda. Tako dela tudi Sovjetska zveza, ki le do lani prepovedala tiskanje sv. pisma, ker je to bilo škodljivo za narod. Letos pa je izvedla čistko med pisatelji in pesniki, ker so zašli s' prave linijo in pustili, da je v njihova dela zašlo med vojno preveč buržujskega duha in se niso več držali čistega leninizma in stalinizma. Tako delajo sedaj tudi v Ljubljani. Zato izdajajo take knjige, ki bi jih pred leti še pes na cesti ne povohal, podpirajo take pisatelje, ki si znajo samo s črni- »Ti da boš imel govor?« se je zasmejala Jerica. »Aii boš govoril iz sklede ali iz lonca?« »Boš že videla!« je potrdil Ferjan. »Za vas vse bom govoril, za domače posle —; najprej bom nagovoril Stankota in nato še posebno gospodarja in mu bom trikrat riazdnvil. Stvar znam že skoraj no pamet; če hočeš, ti povem nagovor danes zvečer. Sploh bi mi utegnila tudi malo pomagati in mi pri mizi pošepetati, če bi se mi hotelo kje ustaviti.« »Ustaviti se ti ne sme, če govoriš za nas vse,« se je razvnela Jerica; »če nameravaš kje obtičati, jo bolje, da se ne lotiš.« »Pa ne bom nikjer obtičal, boš že videla. In še nekaj ti hočem povedati. Novomašniku nameravam dati tudi dar, lep srebrn križ — stane deset goldinarjev.« »Ferjan, če misliš že govoriti za Časopisje v novi Češkoslovaški Na ozemlju Češkoslovaško Republike izhaja 45 dnevnikov, od katerih 10 v Pragi, in sicer: glavno glasilo Komunistične Partije Češkoslovaške »Rude pravo« (Rdeča pravica), glavni organ stranke narodnih socialistov »Svobodne Slovo« (Svobodna beseda), glavni organ katoliško stranke, »Ladova demokraeie« (Ljudska demokracija), glavno glasilo soeialnd-demokratične stranke, »Pravo lidu« (Ljudska pravica)-dalje izhajajo v Pragi glasilo sindikalistov »Prače« (Delo), organ zvezo češke mladine »Mlada fronta«, organ zveze čeških poljedelcev »Zemedelske noviny (Poljedelski dnevnik), glasilo češkoslovaške armade »Obrana lidu«, neodvisne »Svobodne Noviny«, ki so glasilo diuštva kulturnih organizacij, ter »Narodni osvobozeni«, glasilo češkoslovaških legionarjev. Na češkem izhajajo dnevniki v Plznju in Liborcu. Na Moravskem izhaja 15 dnevnikov v Brnu, Ostravi, Olomou-cu in Zlinu in kot dnevnik bo v najkrajšem času začel izhajati dosedanji tednik »Glos ludu« v Tešinu, namenjen poljskemu prebivalstvu Tešinska. Dnevniki na Češkem in Moravskem dosegajo dnevno približno 3 milijone izvodov. Na Slovaškem izhaja vsega 16 dnevnikov, v Bratislavi, Košieah, Žilini, Zvole-hu in Prešovu. Od ostalih periodičnih časopisov izhaja na Češkem iu Moravskem 751 različnih časopisov in revij, od katerih največ — 128 — je kulturnih. Politične probleme obravnava 87 časopisov, socialne probleme 31, verska in cerkvena vprašanja 35, gospodarsko politiko in narodno gospodarstvo 78, obrti imajo 30 časopisov in poljedelci 26. V celoti izhaja na Češkoslovaškem danes manj dnevnikov in časopisov kot pred vojno, toda posamezni dnevniki in tedniki imajo precej večjo naklado kot pa pred tem. Na Češkoslovaškem vlada polna tiskovna svoboda, celokupen inozemski tisk je to dejstvo že večkrat podčrtal. Radi bi enkrat brali poročilo o tisku v Jugoslaviji in ga primerjali s tem češkoslovaškim poročilom. Radi bi pa tudi vedeli, kako dolgu bo veljalo branje in širjenje Slovenskega Primorca za pravo junaštvo, ki ga zmorejo le taki značaji, ki jim je ljubša »smrt v črno zemlje krili, kot so pod soncem sužnji dnevi.« lom prste mazati iu slavospeve poti kakor njega dni Koseski »pre-svitlemu cesarju.« Zato so tudi umolknili znanstveniki in umetni- ki, ki so-šo do davi veljali kot odlični slovenski možje. Umolknili so ali pa šli v inozemstvo, kjer ni take svobode umetniškega dela, kakršna so poveličuje v domovini. Komunistična država njihove u- nietnosti ne more podpirati, ker je v škodo »ljudstvu«, t. j. komunistični državni zgradbi. In ker jo država ne more podpirati, tudi 110 more živeli, kakor tudi Prešernova umetnost ni mogla živeti, ker ji Metteruich ni bil naklonjen. Zato pa je naša trdaa nada, da 3x0111 bodo Muze v taki svobodi prav tako prijetno pele, kakor so nam pele v dobi Metternichovega in Bachovega absolutizma. nas vse posle, potem nam moraš tudi dopustiti, da sodelujemo pri darilu,« je zahtevala Jeriha; »vsi skupaj hočemo po nekaj zložiti.« »En desetak dam jaz sam, pri tem ostane,« je rekel Forjan; »čo hočete tudi drugi kaj prispevati, potem kupimo vsi skupaj večji m lepši križ. Tega bi lahko izročila potem ti pri mojem govoru novomašniku za nas vse.« S tem je bila Jerica takoj zado- voljna in je obljubila, da bo pridobila za ta načrt tudi druge posle. Čim bolj se je bližal dan nove maše, tem živahneje je bilo pri Bregarjevi hiši. V ponvi jo cvrčala nad ognjem ves dan zabela in na njej so plesali neprestano zlatoru-meni svatovski praženci, kolački in livanei; sorodniki in prijatelji so prihajali od vseh vetrov, vse je hotelo biti zdaj z Bregarjevimi v žlahti. (Nadaljevanje) SVOBODA ZNANSTVENEGA IN UMETNIŠKEGA DELA v ustavi Lb Kb )b PRIMORCI - POZORI Mirovna pogodba z Italijo ima v II. oddelku, II. odstavku, 19. členu in 4. paragrafu tole važno določilo: »Država, ki ji je bilo odstopljeno (od strani Italije) kako o-zemlje, bo zagotovila v skladu s svojimi osnovnimi zakoni vsem osebam, ki se nahajajo na dotič-nem ozemlju, brez razlike plemena, spola, jezika in vere uživanje človeških pravic (diritti del-1’uomo) in osnovnih svoboščin, v katerih so vključene: svoboda izražanja lastnega mišljenja, svoboda tiska in objavljanja (pub blicazione), svoboda bogoslužja, svoboda lastnega naziranja (opi-uione) in združevanja (riunio-ne).» To določilo mirovne pogodbe velja za vse države, ki bodo dobile kako ozemlje od Italije, in te so zaenkrat Francija, Jugoslavija in Grčija. Pa tudi Italijo obvezuje ista mirovna pogodba v II. oddelku, I. odstavku, 15 členu na spoštovanje človeških pravic, ko določa takole: «Italija bo podvzela vse po- trebne mere, da bo zagotovila vsem osebam, ki pridejo pod njeno državno oblast, brez razlike plemena, spola, jezika in ve re uživanje človeških pravic in osnovnih svoboščin, v katerih so vključene: svoboda izražanja lastnega mišljenja, svoboda tiska in objavljanja, svoboda bogoslužja, svoboda lastnega nazira nja in združevanja.« Prav iz srca želimo, da bi mi slovenski Primorci ne bili nikdar prisiljeni, obračati se na ZN proti eni ali drugi izmed obeh držav, ki bi nam hotela kratiti pravice, izvirajoče prav iz zgoraj navedenih paragrafov mirovne pogodbe. Zato obsojamo že danes vsa tista dejanja, pa naj prihajajo od katere koli strani, ki so naperjena proti mirnemu sožitju obeh narodov. Pričakujemo torej, da ne bo nihče v naši deželi obnavljal sporov, katerih valovi so v žalostni preteklosti pljuskali cele v cerkveno življenje in netih sovraštvo med verniki ter ne zaupanje do cerkvene oblasti same. POSTNE PRIDIGE NA TRAVNIKU Kakor smo že javili, so slovenske postne pridige pri Sv. Ignaciju vsak petek ob 8. uri zvečer. Udeležba je zadovoljiva, toda aktualni govori bi zaslužili še mnogo več zanimanj x od strani lovenskega katoliškega občinstva. — Jutri bomo slišali govor: VERIGA USODNIH ZMOT Pridita in povabite še druge! Vsi rabimo luči v temini današnjih dni. Važna določila mirovno pogodbo z Italijo glede državljanstva in imovine Člen 19 1) »Italijanski državljani, ki so 10. junija 1940 bivali na ozemlju, ki ga glasom te pogodbe Italija odstopi drugi državi, in njihovi po tem dnfivu rojeni otroci postanejo, s pridržkom določil naslednjega paragrafa, državljani tiste države, kateri so ozemlje odstopi, in bodo uživali vso državljanske in politične pravice, ki bodo v skladu z zakoni, ki jih bo nasledstvena država izdala v ta namen tekom treh me-•ecev, potem ko stopi la pogodba v veljavo. Pridobitev državljanstva i.cve države bo imela za posledico izgubo italijanskega državljanstva. 2) Vlada države, kateri se ozemlje odstopi, bo izdala tekom treh mesecev, potem ko stopi ta pogodba v veljavo, vse zakonske ukrepe, da dobijo vse v prvem paragrafu imenovane in nad 18 let stare osebe (in vsi poročenci, naj so to starost dovršili ali ne), katerih občevalni jezik je italijanski, pravico optirati za italijansko državljanstvo v roku enega leta od dneva, ko stopi ta pogodba v veljavo Vsak, kdor bo na ta način optiral. c hrani italijansko državljanstvo in ga ne bodo smatrali, da je pridobil državljanstvo tiste države, kateri se je ozemlje odstopilo. Opcija moža ne velja tudi za žena Opcija c četa ali matere, če je oče umrl, velja tudi za vse neporočene otroke, ako so mlajša od 18 let.« člen 20 1) »V roku enega leta, potem ko »topi ta pogodba v veljavo, bodo lahko dobili jugoslovansko državljanstvo — če bodo jugoslovanske oblasti ugodile prošnji, ki jo bodo inoraiU predložiti jugoslovanskim diplom itienlim ali konzularnim predstavništvom v Italiji — vsi nad osemnajst let stan italijanski državljani (ali poročene osebe, četudi niso še doseglo te starosti), katerih občevalni jezik je eden izmed jugoslovanskih jezikov (srbski, hr-vatski ali slovenski) in ki bivajo na italijanskem ozemlju. 5) Določila paragrafa 10. priloge XIV. te pogodbe, ki predvidevajo prenos imovine tistih, ki si izberejo italijanska državljanstvo, veljajo tudi za pren imovine tistih, ki si izberejo jugoslovansko državljanstvo pod pogoji, ki so predvideni v tem členu.« Paragraf 10 priloge XIV se glasi: »Tistim osebam, ki si izberejo i-talijausko državljanstvo in so preselijo v Italijo, bo dovoljeno — po poravnavi dolgov in davkov, ki jih morda dolgujejo na odstopljenem ozemlju — vzeti s seboj premičnine ali prenesti denarne vrednosti, ki jih posedujejo, pod pogojem, da je bila ta imovina pridobljena na zakonit način. Prenos te imoivine ne bo podvržen nobeni pristojbini izvoza ali u- veza. Poleg tega bo tem osebam dovoljeno prodati lastne premični ne in nepremičnino pod istimi pogoji kakor državljanom nasledstvene države. Prenos premičnin v Italijo se bo : vršil po pogojih in v mejah, ki j.: h bosta določili nasledstvena država in Italija. Ravno tako bodo predmet dogovora pogoji in roki za prenos denarnega imetja, vštev-ši izkupiček prodaje.« To so glavna določila mirovne pogodbe glede državljanstva in i-movine. K tem in še drugim določilom te pogodbe se bo treba še kedaj vrniti ter jih vsestransko raztolmačiti. Danes bi radi še povedali, da si določila člena 20 tolmačimo tako, da vsi tisti dosedanji italijanski državljani, katerih občevalni jezik je srbski, hrvatski ali slovenski in kateri se bodo nahajali na italijanskem ozemlju na dan, ko stopi po gfdba v veljavo, ostanejo italijan ski državljani, četudi niso bivali na sedanjem bivališču že 10. VI 1940. Bivališče pa mora biti javljene in zabeleženo na županstvu občane, kjer kdo biva. Vsi begunci naše dežele bodo torej italijanski državljani, ako bodo imeli ob ratifikaciji bivališče na italijanskem c remiju. DOMAČE NOVICE SPET LEGALNA URA V nedeljo 16. III. stopi spet v veljavo poletna ali legalna ura. To se pravi, da bomo morali ta dan pomakniti kazalec na uri za eno uro naprej. Tudi služba božja se bo že v nedeljo vršila po novi uri. Zgodaj v posteljo in zgodaj iz nje je že staro pravilo zdravega in pametnega življenja. — Ne imejmo te spremembe za škodljivo, ako se bomo legalne ure držali ZVEČER in zjutraj. ISTRA Slovenski del Istre je komunistična propaganda v verskem in nravstvenem pogledu že zelo pokvarila. Iz raznih krajev nam prihajajo zelo žalostna poročila. Ponekod je obiskovanje cerkve kratkomalo porazno, dočim staro in mlado nori m se iz Boga, Cerkve in duhovnikov kot obsedeno norčuje. V nekaterih vaseh so postali komunisti že tako predrzni, da so izvršili hišne preiskave in ljudem odnesli vse časopisje in knjige, ki ni so komunistične, celo take, ki so k;šlo še pod rajno Avstrijo. Kdor v takih okoliščinah še govori o kaki svobodi pod rdečo zvezdo, ni več odgovoren za svoje misli in besede. NASE MISIJONSKE LUCI Ustavljena lista Z marcem je ZVU ustavila svoji dve glasili »Glas zaveznikov« in »Giornale alleato«. Komunistični lovenci in nacionalistični Italijani so dogoek zabeležili z nekim zadoščenjem: saj sta jim bila lista (GZ Slovencem, GA Italijanom) trn v peti, ker sta jim mešala štrene. Lista sta bila tehnično na višini in razmeroma dobro razširjena, zlasti GA, ki je izhijal v nakladi 40 tisoč izvodov. »Glas zeveznikov« je vkljub temu, »da ga tako rekoč nihče ni čiital« (Primorski dnevnik z dne 2. 3.) dosegel naklado 4000 izvodov. Malo. če pomislimo na število Slovencev v Julijski Krajini; veliko, če imamo pred očmi okoliščine, v katerih je izhajal. (Zelo radovedni bi bili, za koliko presega naklada Primorskega dnevnika naklado GZ.) Ukinitev GZ je brez dvoma pulila v našem javnem življenju veliko vrzel. Saj je bil v glavnem dober in izredno zanimiv list, ki ni nikdar pozabil, da ni sama gias zaveznikov, temveč tudi slovenski glas. Ves aparat italijanskega GA je kupil neki milanski grof, ki sedaj nadaljuje z listom pod imenom »Giornale di Tritste«;! Velika škoda je, da, se na celem Svobodnem tržaškem ozemlju ne more najti nekaj petičnih slovenskih demokratov, ki bi lahko omogočili nadaljnji obstoj slovenskega demokratičnega dnevnika. IV. Pater BAPTIST TURK OFM b i ja k Žene . . . plešejo ! Dne 8. III. je bil dan za AFŽ. Ta dan so rdeči po vsem svetu proslavili s predavanji o nalogah »progresivne« žene in raznimi prireditvami. — Tudi v naši deželi so AFŽ bhajale svoj dan. Iz mesta in vseh vasi imamo poročila, da je bil višek proslave »nove« žene v nedeljo 9. III. PLES za žene. Ples bi torej bil tudi ena izmed nalog —• in morda res najnedolžnejša izmed svoji ikih nalog rdeče žene. Ljudje, ki imajo o ženi še krščan ske pojme, so ob plesanju mater dejali: Ubogi otroci!! GORIŠKO ŽUPANSTVO RAZGLAŠA Pri protokolnem uradu mestnega županstva je izstavljen v pregled občinstvu za dobo petnajstih dnii od 10. do 25. marca t. 1., redni glavni cnagrafični seznam kmečkih delav cev, stanujočih v goriški občini, veljaven za leto 1916. Kdor smatra, da ga to zanima, je vabljen, naj si ta seznam ogleda. DAROVI Iz pasu B 400; s Spodnjega Krasa mož, ki S. P. redno dobiva in zvesto prebira, 300; od nekod p repi a či la 83; iz Brd 207; za slovo od svobode 500; N. N. 200; pozdrav s Krasa 500; iz Bilj K)0; v zahvalo namesto cvetja na oltar M. B. 500; v čast Materi božji 2000; N. N. iz Trsta s I; osebnim namenom 500; N. N. 1000; nekdo iz Proseka namesto cvetja na grob enajsterim rojakom, ki jih je roka lastnih bratov spravila na cirugi svet, daruj 3 Slovenskemu Primorcu, listu, ki brez strahu obsoja vsako krivico. iflO; N. N. 1000, N. N. 50; nekateri iz Medane za v godno rešitev me j 1000; N. N. s Spodnjega Krasa 100; N. N. Gorica. F00; Vipavec Urhu za pol litra vi-pavca 50; slovenskemu n iroda in veri svojih očetov zvesti iz Višnje-vika 850; iz Bovca za zmago resnice in pravice 750; žene iz goriške okolico v čast Brezmadežni, da bi naš narod ostal sv. veri zvest, 500; N. N., da bi se mogla kmalu vrniti domov, 150; Možje iz Števerjaha, ker Lansko leto je umrl najstarejši slovenski misijonar p. Baptist Turk. Sin zelene Dolenjske je bil rejen 1. 1873 v skromni kmečki hiši v vasi Podhosta pri Dolenjskih toplicah. Vedno je želel postati duhovnik ir. že na paši je pol «Domi-nus vobiscum», da se je razlegalo po vsem travniku. Nadarjen pa ni bil preveč, zato je komaj preprosil, da so ga dali v Novo mesto v gimnazijo... Tam je stanoval pri neki študentovski mamici za Krko, ki pa se za svoje varov: nce ni dosti brigala. Sicer je redno dobival od doma priboljške, a kaj, ko so tako hitro kopneli! Tihi fant je vse razdal tovarišem. Toda ko ga je nekoč prišla obiska! mama, je naš študent zavekal Ko je le silila vanj, je povedal, da še ni ničesar jedel. Toda vse je rad potrpel, samo da j c lahko nadaljeval z gimnazijo. Težja preizkušnja ga je doleteli, ko mu je v tretji ali četrti gimnaziji umrla mati. 'Vse je kazalo, da bo moral fant obesiti šolo na klin • n se vrniti domov. Res je bil nekaj mesecev doma, a končno se jo le zasmilil rodnima sestrama (od katerih je zdaj ena sestra Filome-na pri notrdamkah v Šmihelu pri Novem mestu), da sta ga zopet poslali v Novo mesto. Morda sta upa- li, zlasti Marija, ki je pozneje sama postala študentovska mamica v Novem mestu, da jima bo nekoč kot duhovnik labko v pomoč na sl ara leta. A prišlo je drugače. Redovnik Fant je pričel misliti na samostan. Vse ni nič pomagalo: sestri mu ne zlepa ne zgrda nista mogli ubraniti. Po šesti gimnaziji je bil sprejet v frančiškanski red. Redov-110 ims je dobil po misijonarju in prvem japonskem mučencu sv. Petru Baptistu. Srečno leto noviciata je končal na Trsatu, nato pa jo napravil redovne obljube. Gimnazijo je dovršil v Gorici, nadaljnje sludije pa v frančiškanskem bogoslovju v Kamniku. Po drugem letniku je zapel prvo Glorijo, nato pa je prišel v ljubljanski samostan, da konča bogoslovje. Vsi njegovi sobratje, ki so s p. Baptistom v teh letih živeli skupaj, hranijo nanj najlepše spomine: vedno tih in ponižen, skromen v vsem. Kar mu pri učenju ni šlo z lahkoto, to je nadoknadila pridnost. Vedno si ga videl z rožnlim vencem v rokah; sam Bog ve, koliko jih je vsak dan zmolil. Vina sploh ni pokusil, od jedi pa je pri obodu vzel samo eno. Ce je vzel juho, ni vzel krompirja in solate, ali j a narobe. »To je dovolj! Moram so vaditi za misijone...«, je dejal, ki celo dovoljeno in koristno ugocU' Kljuboval je vsem boleznim, ki 1 jih ni manjkalo. Nikdar so uii vr®f v domovino iskat okrepitve, ce^Jj mu je bilo vsakih deset let to voljeno. Neumoren misi[ojU^ Takoj ob prihodu na Kitajsko J začel z delom. Poslali so ga 6 • isa) motno misijonsko postajo. V uei ietih je iz zapuščene postojank0 trdim delom ostvaril cvetoči H11’ jon. Znal je poprijeti na Pra,ve mestu. Tudi kitajščini se je P1'1'1 dil bolje kot mnogi drugi in Je ^ ko zaživel s kitajskim ljudstv0 ' da je postal še sam pravcati ^ jec. V vsej polnosti jo razumel čelo prilagoditve pri misijonsk delu, ki se danes vedno bolj P°tt darja. , Predstojniki so z veseljem zovali njegove uspehe, zato so kmalu premestili, da bi še £>a 11 vem mestu poživil misijonsko de Tako je romal kot nekak obnovit*-’1 s postajo na postajo. Povsod je ral postavljati ali utrjevati te®*1 lje, ustanavljati šole, zidati cerk' in kapele, sirotišnice in disp3*' zerje. Zato pa nam jo bilo t:žko v domovini slediti njegov#311 delu; nismo ga dohajali. Poleg ^ ga je ti:di on skoro povsem molc' — iz ponižnosti. Vemo pa o n-ie^r \em delu od njegovih somisijo11^ jev. Slovenski misijonar, ki še | ues deluje v Hankowu, tudi fr®| čiškan, p. dr. Aleš Benigar, je P1’, o njem: P. Baptist je najbolj S0™-či pater našega hankovskega t®1* * jona. Prav za prav je on ustan0' te’j novega vikariata, ki je nas iz vzhodnega dela naše misijon15^, pokrajine. Saj je samo v enem kf® ju krstil z lastno roko preko a)r duš..«. Tega bi p. Baptist sam dar ne napisal. Njegove misijonske postaj Znana so nam imena nekat^ njegovih misijonskih postaj: t švej, Kwangsi, U po tse, Pup111 Bil je nekaj časa tudi profe^ osrednjega semenišča v Wučatl* a je kmalu zopet pohitel med sku ljudstvo. L 1928. so mu P°'| rili delokrog v okolici HaiikoW3* J Švej čanu, svoji osrednji P0S j je že v prvih letih zgradil, tud* pomočjo slovenskih dobrotnik? veličastno cerkev Kristusa Kril ^ Tu je naš starosta obhajal svoJ . .otni mašniški jubilej in tudi_ J11 lej 40 letnega misijonskega &e'i Tu je tudi, kakor mislimo, zatis' 1 releklo leto svoje oči za večni F eiiek v Bogu. (Nadaljevanje sledi) Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. Iucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. !•