$t 83.
V Goric^ v torek dne 23. julija 1912.
Izbflla trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K »/, .    „       .   .   10 „
Za Neftfijj&TC liK8at-^4^; Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin.
„SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Eažipot po Goriškem in Gradiščaaskem" in dvakrat' v letu „ Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez".
Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Tečaj XLI1.
»Vse za narod, isvobodo in napredek!« Dr. KJ-avrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desne,
Ujmu tuštvo se nahaja v, Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če iiskano i-krat 16 vin., 2-krat 14 vin,, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
— Telefon št. 88. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Bali smo se. I
(Konec.)
Seveda smo Slovenci tudi sami dosti1 krivi naše reve; naši bogatej-ši stanovi se niso zavedali svojih dolžnosti, mi bilo o-pozicije .proti vladnemu potiijčevanju in Kulpa-Sotla ste nas točili od Hrvatov, z Daliuatinci nismo mogli priti v ožjo gospodarsko dotiko in veliki državni aparat nas je tiščal k tlom.; nismo mogli dosti napredovati v gospodarstvu lin tako p"ostatl činitelj, katerega bi državna vlada respek-tirala. — V nobenem drugem stanu ni imel slovenski kmet pomočnika, ki bi dvignil maso na višje pozorišče. Debelejša knjiga bi se dala spisati samo o razpravljanju' grtliov avstrijskih vlad v teh vprašanjih. To je, če >ve vzame, ida je Avstrijcem tšs kaj na tem, da naša država obdrži Pri-moTje, Goriško in Dalmacijo. —
Kaj ibi siiccr šteli Slovenci državi, ki je bila urejena po fevdalcih, absolutističnih vladarjih! In 'kaj zdaj v konstitucijo-tielni državi kot mali narod, ki je le napot-je drugim večjim narodom! Da nas vzame prej ko slej 'zlodej in naj se -etahlira na našem svetu večja nemška ali italijanska kultura! Le 'hitro zategnite vrv, kaj trpinčite dolgo ta naš anali'narod! Nemci te naprej .na (Koroškem, na slovenskem Štajerskem, odpirajte Italijanu, na stežaj vrata v naše krnje v Piiimorju, v Dalmaciji, to je bila doslej državna rezorta in kaj bi bilo, ako ostane tudi v bodoče!
Kaj je Adrija? Malenkost, brez nje, njene obali v Primorjn v Dalmaciji država lahko prestane, vsaj ne bo treba drage : mornarice izdrževati! Mi smo katoliki, ml se držimo kmetije, vse drugo ni nič vredno! Kaj orijent, kaj trgovina v izhodne kraje, kaj balkanski kraji in trgovina ž njimi, škoda iza vsak vinar, ki se trosi za utrditev Slovenstva, Hrvaške ob Adriji! Naj boste tudi Hercegovina in Bosna še naprej tiiibutarni Lahom v Italiji! Grozna1 ironija je to, — pa prav po avstrijsko, — milijoni denarja se mečejo ven, da se fizi-
čne dosedanje meje naše države utrjujejo proti Italiji, naj intenzivnejše se tal • iet študira iz vojnega stališča; vaje vojaštva se vršijo celo-leto na tem svetu; višji, vojaki so preipričani, da pojde nekoč za te lncjje, za Trst, za Goiiioo, Dalmacijo, za Adrijo, za lepo, za toliko koristno, bogato Adriju; — ali Bog ne daj, malo dalje pogledati ju viideti, da je trden Slovenec, Hrvat ob oballj te imenitne Adrjje nekaj vreden in če se prav pogleda, morda najvažnejši, pa vsaj ravnovažen utrdbam in vojaškim vajam na meji, ki stanejo milijone denarja! —
Par miljonov goldinarjev, izdanih za to malo, pa tako važno Slovenstvo in dalmatinske Hrvate in koliko (bi koristili celi državi! Ti Jugoslovani bi bili najboljši dritiiauti na kopnem in na morju. Koliko milijonov že stane eden dotnaut! Tehnika, univerza, 'mehanične šole v Trstu za Hrvate, Slovence in 'Italijane in magari pod eno streho, bi bile najmočnejše utr L-be Adrije proti Lahom in ne bi stale te šole dosti več nego dva dritnauta.
Mali Slovenec, majhni Dalmatine« sta bila po avstrijskih vladah v razvojih vedno ovirana; za nju ni imela država novcev, za njih šolanje nič briige, in jih razvojev ni podpiral državni denar in Slovenca se je držalo s silo k tlom. Že v .ljudski šoli se je moral učiti na podlagi italijanščine, nemščine. Koliko je danes mali slovenski narod vsej. državi vreden in koliko v zvezi s Hrvatom v Dalmaciji, ko pride na to, da se ohrani: Primorje, Goriška in Dalmacija državi! —Pametni višji vojaki, ki so še dobri avstrijski patrijotje, cenijo ta dva naroda visoko. No, že tudi. drugi vladni aparat, in tudi avstrijski Nemci sprevii-dijo veliko važnost teh dveh narodov in tedaj se ne bo več glasilo: slovenski pes, slovenski suženj, pa bo morda prepozno, morda tedaj vskilikne naša dinastija: dajte <mi nazaj te naravne utrdbe Adrije, te naravne rešitelje pretepe Adrije, obmorske Jugoslovane! —
Razven nekaterih politikov drugi ne mislijo, da bi bili obmorski in vsi avstrijski Jugoslovani najvažnejši činitelji v obram-
bi za vso državo prevažne Adrije, a da- ! nes imajo avstrijska in drugi Italijani zavest, da je avstrijska vlada nedavno kapitulirala pred tržaškimi in goriškimi Italijani, povedala jfim, da se jih boji, boji Italijanov v Italiji, da se ne upa Slovencemi v Trstu privoliti, da obiščejo rojake Vi Gorici! —                               •
Za Slovence na slovenske™ Štajerskem, na Kranjskem ima dragonce, infan-teriste, ki streljajo po ulicah, ako se Slovenec -nespodobno vede, — za avstrijske Italijane — za Nemce v Ptuju, Celju —
Morda pride kedaj do rešitve vprašanja, kam bo pripadat Trst, Gorica, kam Dalmacija; morda se bo tedaj Avstrija imela bojevati proti dvema frontama, — no, in tedaj se bo klelo: kanalija Slovenec, — Hrvat rešita nam Adrijo, vdušita »evviva Itai'ia« v Trstu, Pulju, Gorici ter vsej Dalmaciji! —
Le tako naprej, visoke avstrijske vlade! Steptajte na slovenskem Koroškem; zadnjega Slovenca v tla, na slovenskem Štajerskem kolonizirajte po nemško tako naprej, — na Kranjskem vladajte tako naprej, kakor zdaj — in na Goriškem bežite, ko se zagrozi mali tržaški ali goriški Ita-ihj.au! Sedanji slovenski. kraji so tudi o-zadje '— »Hinterland« Adrije in nižje doli je Dalmacija in tam Reka, veoika HrvaŠka, katero Čuvaj vlada iii- tam Hercegovina, bogata Bosna, kaieri deželi že mrcvari Madjar! —
Pojde, hitro pojde, Vi nemški pametni državniki na Dunaju; »evviva Italia«, zlodej naj pa vzame vse, kar je slovanskega na jugu!
lišč, kadar za te rti preskrbljeno z vodo-preskrbnimi napravami njih občin In krajev.
§57.
Ob nevarnosti požara ali ob nastopu začasnega, nujne odpomoči potrebnega pomanjkanja vode je politična Oblast ali, če ni nobenega njenega zastopnika navzočega, krajna policijska oblast, oziroma občinski predstojnik upravičen, zaradi začasne uporabe javnih voda kakor tudi privatnih voda, izvzemši zaprte vodovoje tujih občin, iz javnih koristi potrebne na-redbe ukreniti in v slučaju potrebe nemudoma izvršiti.
§58.
Odstavek 1) Za izvedbo varstvenih in uravualnih vodnih stavb, ki se jih gradi v javno korist, se morejo odstopiti potrebni svet in druge nepremičnine, naprave in podjetja aH se mora priznati potrebna zemljiška služnost v obeh slučajih proti primerni odškodnini, ki se odmeri po § 97, kadar se z lepa ne doseže dogovora.
Odstavek 2) Tudi se smejo brez dovoljenja upravičencev preložiti vodovodi, vodne naprave in kanali, 3e to zahtevajo javne koristi in če se to lahko izvede brez nevarnosti za namen vodns naprave
Odstavek 3) Gradivo, ki je potrebno za izvršitev v javnem interesu započetih varstvenih in uravnalnih stavb in ki se nahaja na zemljiščih, ki jih je zavarovati, mora lastnik v ta namen prepustiti proti primerni odškodnini, ki se odmeri po § 97, kadar se z lepa ne doseže dogovora. (Dalje prih.)
Vodopravni zakon.
(Dalje.)
§ 56.
Določilo §§ 14, 18, odstavek 4' in 55,
odstavek 2 do 4 je zmiselno uporabljati'
tudi na vodno preskrbo posameznih se-
Novostrujarji.
v.
(Dopis.)
Gospod urednik!
»Novi Čas« ima s »Sočo« vedno čpraviti; Vi pa ntu dostikrat niti ne odgovarjate!
Maksim Gorici.                                               I
FOMA GORDJEJEV.I
Roman.
(Dalje.)
Ko se je zadel belk ladije ob pristan, je stopil Foma na galerijo in začel gledati doli v meglo. Mnogo ljudi'je šlo s parnika po brvih, a med temnimi postavami, obdanimi 2 meglo, ni mogel zagledati božjepotnika. Vsi, ki so odhajali, s parnika, so bili enako nerazločni in vsi so naglo izginjali izpred oči, kakor bi se topili v sivi vlagi ... Videti "i bilo niti brega, niti česa druzega trdnega, pristaniški toust se je zibal ob sunkih parobroda, nad njim se je risala svetilka, kot rumena lisa in gluh je Ibi! šum korakov in 'indskega vrvemja ...
Parobrod se je začel premikati in pogasi je zopet od-Dlaval v meglo. Božjepotnik, pristan, šum ljudskih glasov, *-- vse je hipoma izginilo, kakor sanje in -t je ostalo le tisto gosto in kaino in parobrod, ki se je>. • to gibal v »iem. Foma je gledal, pred sebe : mrtvo morje megla in niisIM o modrem, brezoblačn m in orijaznem nebu, — kje ie zdaj?
'^'iigi dan okrog poldneva je sedel v sobici Jezova 1,1 Poslušal mestne novice iz ust svojega tovariša. Jezov . se i^ Pil vsedel na mizo, obloženo s Časopisi in, mahajo z n°8ami, je pripovedoval:
>7.j<:čel se j»: volilni 'boj ... Trgovci predlaigajo tvojega Kiinui. starega vraga, v:.\ župana! On je res neumrljiv, kaK°r hudič ... das>ravno ima menda že poldrugisto let 2* sabo. Svojo hčer 'bode omožil s Smolinom ... veš s
tistim rudečim! O njem govore, da je spodoben človek... j a dandanašnji imenujejo tudi umne lumpe spodobne ljudi... j zato ker ljudi sploh ni! Afrikaška se zdaj kaže kot izobra-1 ženega človeka; posrečilo se mu je že, vriniti se v družbo j razumnikov. Nekaj je nekje daroval in takoj je vstopil v ospredje. Ako bi ga človek sodri po obrazu, bi rekel, da j je pnekanjenec prve vrste, a vkljub temu bode igral vlogo, ker se tki držati v .zmernih mejah. >M-da. brat, Afrikaška je ... liberalec ... A (liberalen kupec, to je mešani potomec volka in svinje z žabo in kačo ...«.
Vrag jih vzemi vse skupaj!« je rekel Foma in ravnodušno mahnil z roko. >,iKaj .mi je do njih? .Kaj pa ti, ali še vedno piješ?«
»Pijem! Zakaj bi ne pil?«
Poloblečeni in razcapani Jezov je bil podoben opu-Ijeni ptici, ki se je ravnokar trgala z drugimi in v kateri se še ni poleglo bojevito razburjenje.    .
»Pijem, ker moram od časa do časa krotiti plamen svojega ranjenega srca ... A ti, trhli štor,, tliš še vedno počasi naprej?«
»Iti moram k starcu ...« je rekel Foma, načemerivši obraz.
»Predrzni se!«
»Ne ljubi se mi ... Začel mi bode pridigovati ...«
»Zato pa ne hodi i ...«
»A moram ...«
»Potem pa pojdi l.-..«
»Kakšne neunTnostJi počenjaš!« je nevoljno rekel Pogina. »Kakor bi bil v resnici dobre volje ...«
»•Bogme, 'da sem dobre voije! je vzkbknil J.ežov in skočil z mize. Kako sem zdelal včeraj nekega gospoda v časopisu! In razven tega sem slišal bistroumno anekdo-
to: Družba sedi ob morskem bregu in obširno modruje o življenju. Žid pa jim pravi: »Gospoda! !n ža-akaj pa toliko raznih besed! Jaz vam povem vše naenkrat: Naše življenje ni vredno niti kopejke, kakor to-le bučeče morje!...«
»No, je že dobro!« je dejal Foma. »Zdravstvuj ... jaz grem ...«
»Le pojdi! Jaz sem danes izvrstne volje in ne morem s teboj stokati ... tembolj, ker ti itak ne stokaš, marveč kruliš ...«
Foma je odšel in ustavil Jezova, pojočega na vse gnlo.
»Bobnar, le zabobnaj — ne boj se ...«
»Bobnaj, bobnaj ... ti sam bobnaš ...« je razdraženo mislil Foma. ko ie stopal počasi na ulico.
Pri Majakinu ga je sprejela Ljuba. Razburjena in vesela se je naenkrat pojavila pred njim in dejala:
»Ti si? Bože moj! Kako si bled ... in suh si postal... Vidi se. da živiš lepo življenje! ....«
Nato se je njen obraz izkazil od vznemirjenja in skoro šepetaje je vzkliknila:
»Ah, Foma! Saj še res ne veš ... Čuj! Slišiš? Zvoni! Morda je to on ...«
In dekle je steklo iz sobe in pustilo m seboj šelest svilnate obleke ter osupnjenega Fomo,ki nitiniimel časa, vprašati jo po očetu. Jakov Tarasovič je bil doma; V paradni obleki, v dolgi sukntfi z medaljami na prsih, je stal pri vratih in se držal z iztegnjenimi rokami za podboje. Njegovi zeleni očesci ste motrili Fomo, ki je čutil na sebi ta pogled, dvignil glavo in se srečal ž njimi.
(Daiie prih.)
1
V zadnji štev;, očita *SoSi« tudi oseb-Mošt »Novi -Čas« ©Sfta drugim llistom j osebnost, -kateri samo od nje žrvi in ga je I čista gola osebnost in lumparira. Sodno I in privatno mu je,bilo to že dokazano in j se od same (laži m! osebnosti vsaka šte- I vilka prav kadi in ipuhtt                         i
% Za zgled navedimo kak primer: Na- I prednjakom očita ples in r&Trm in se dere, j d& se že vse sppg eduje; plešoči kierikat- I ce pa prikriva in gladi. Znano je, da so I klerikalcu in tam plesali m priredili pte- I še, a »Novi čas« se naredi neumen in I glup. Bofaega uciteJja, ki se doma zdravi, j
privreče »N^i &**« na Ples» LikarJa Pa» I ki gajdra in skače vso noč kakor znorel,. I pa skrije ipod svoj nečeden krščanski I plašč.                                                   I
Okrajni in šolski sveti so večkrat, I kakor vse, kar so videli potrebno in ko- I ristno za Šolo, tudi pred plesi svariti šol- I sko mladino; »iNovi Cas* se pa sedaj !dr- J ži, kakor da tega ni bilo še nikoli in da ie I on primoral predsednika gosp. Rebeka, da I je to »vendar enkrat«   izdal m zaukazal. I
Prav vse do pičice tako kakor .hoče I folebetulja' »Novi Čas«, ki iže menda tudi I luno m'adi in ji dela rožičke...                j
Mladina po mestih m celo klerikalna j ne samo da pleše, ampak se celo vadi v I plesu. To pa »Novemu Času« ni mari, pač I pa če malo poskače kak kmečki par, mu I takoj vsa kri šine v glavo in ga hoče vrag I vzeti.                                                   I
človek je res v negotovosti, kdo gre- I ši pri pksu, in to zna točiti' le *Novi Čas«, J ki nekatere radi tega ibtagoslovlja, druge I papogublja.                                          I
Odslej naj se vsak obrne za svet in j dovoljenje do tega sv. lista, ki ima moč J napraviti ples Bogu dopadljiv ali po og- I rvjusen.                                                 I
Fridohnstva v svojih vrstah, naj se I že godi v ttadei, Dcmbergu, Gojačah ne I vidi, to celo prikriva in zagovarja ter I omalovažuje, zlasti ako to doprinašajo j kaki čuki; če pa kak Sokol kje le kihne, I pa je že ogenj v »Novem času«.               I
Zares velik je bog novostrujarjev in I njrh delo nič manjše!                               I
DOPISI.
Iz popotne torbe. — Klub slabemu vremenu, ki je kazalo v nedeljo zjutraj, smo se odpeljan' z žardinjero v Gradež, G^iroma Belveder. !Po poljih se vidi, kako vspeva Jetrna in obeta obilen sad pridnemu kmetu.
V Gradežu ie mnogo tujcev, sedaj je sezona na višku. Med gosti je menda nad polovico Čehov. Ob obali in na promenadi si .misli človek,   da je v kakem češkem mestu iin ne ob Adriji. Vsepovsod se sliši eeščma. In ti naši zagrizeni- Italijani so I še tako neumni, da odganjajo tujce proč, ko jim vendar, ti prinašajo stotisoče. Ako bi iGradež ne imel Čehov, bi bilo polovico manj gostov tam.   V nedeljo se je imela i vršiti večja dobrodelna slavnost v Grade-žu, pa je 'bila- odpovedana   radi   neugodnega vremena.   Pihal je močan veter in i gnal valove celo ob obiežju nad ) meter l visoko.
Iz Gradeča smo se peljali v Ogtej, da si še tam ogledamo to znamenito staro mesto. Ob 2. je odipliil parnik »Faidutti« iz Gradeža proti Ogleju. fN'a krovu je bilo vse polno potnikov. Ko dospemo izven. kanala na široko morje, je parnik Obnemogel in začel klicati na. pomoč. Odpovedal nam je svojo ljubezen stroj. K sreči je še toliko zmogel, :da nas je prepeljal .zopet v Giadež, kjer smo se vkrcali na drugi parnik, ki nas je potem v pičli uri pripeljal v Oglej. Pripomniti moram, da se ml te že v drugitč pripetila ta smola, da se je »Faklutti« polcvaril. Ako <bi čio-ve se pogosto vozil v Gradež, bi 'lafoko obhajal 25-kratno'smolo na tem-parniku. Pa kaj parnik, to je čisto navadna stara ska^ tla, ki bi morda še služila za prevažanje onih, ki se jim ne mudi nikamor m kt najraje na krovu zaspe. Tu bi moralr nastopiti v to poklicani in ukreniti, da tak star parairk (neha voziti ter ga utaknejo v kak skrit muzej. Graje /vredno je tudi postopanje biljeterja na parniku. Vsak parnik ima prvi in-drugi razred. Ko je ironogo Ij-utii, sedejo kjer je prostor -in ko vidi *kapitan«, da je mnogo potnikov nastavi povprečno ceno bodisi, da se človek vozi udobno ali pa da mora stati. To velja pa aamo za one, ki se zde bilfcterju, da so
tujci. Domačini se vozijo za 30 vin. ceneje,                                                      i Grajevredno je tudi to, da prodajajo j v muzeju le italijanske in nemške vodnike, I oziroma muzejske sezname in sicer po 1 j K. Taka.reč bi smeta stati k večjemu 20 j vin. Vpoštevati treba, ua se 'mora posebej I plačati vstopnine 50 v in povrhu pride že I napitnina!                                         ^"1
Iz tolminskega okraja.
Slavno c. kr. glavarstvo v Tolminu I in _ slovenščina. — Glasom zadnjega I ljudskega štetja je v tolminskem okraj- I nem glavarstvu nad 99fc Slovencev in I •nrti 1% drugih narodaiosti. sKljub temu I I so vpeljali prejšnji glavarji, Italijani m I I*emci, v urad in poslovanje s strankami I nemški je^ik. Slovenske prošnje, potrdila I in sploh vse dokumente se rešuje veči- I noma v blaženi nemščini in uradni psčati I so samonemški.                                      I
Odločno moramo protestirati proti I takemu naravnost žaljivemu, zapostavlja- I nju slovenskega jezika! Če se upošteva v I mešanih okrajih maš jezik, toliko bolj mo- I ramo to zahtevati v slovenskem tolmin- I skem okrajnem glavarstvu.                     J
Vsled tega pričakujemo, da bo si. c. j kr. glavarstvo v Tolminu upoštevalo te I naše želje in ukrenilo v najkrajšem času I vse potrebno, da zginejo -te nepravilnosti I in se da našemu jeziku ono mesto, katera J odgovarja našemu številu!                       K
Gorski. ,  I
Iz komenshega okraja,     j
k Kobljeglave. — Napravite majhen. I
izlet oziroma sprehod do Kobljeglave, od I
koder se Vam nudi krasen razgled po Ga- I
•renjem Krasu in kjer priredi Bralno^pev- I
sko društvo »Kraški silavček« dne 28. ju- I
j iija pop. javno tombolo s tremi denarnimi I
dobitki. iPred tombolo in po tomboli bo j
I ples ob .zvokrh siaroznane sokolske godbe j
iz Mavhinj. Prihitite stari in mladi, okuh I
I site »kraški   ipršut« in teran,   poskusite I
i svojo srečo >ter pomagajte društvu do ve- I
I Čjega gmotnega uspeha!                           I
t     Iz ajdovskega okraja.     I
I iz Goiač. — (Občinske volitve.) Sko- j I ro gotovo je, da nobene občinske volitve I I niso imele 1*mko zanraLv ^... x^Av>r so J I imele v pondeljek 15. t. m. pri nas-           j
I Ze pred volitvami so dekli klerikalci J I na vse načine, da bi si pridobili trdna tia I I v občmskeai zastopu. Uponubljali so j I skrajna sredstva, s katerimi so se pa prav j I pošteno spekii. Napravili so namreč pri- j I tožbo, da je — kratko rečeno — sejni za- I j pisnik falsišciran, kar na bilo županstvu j I prav, ker je spoznalo, kakšne hudobne na- I I mene imajo vsi tisti, ki so se podpisai.i na J I pritožbo; zato je te dobre može tožilo. Slo j K je v Ajdovščino hkratu 33 tožencev. Ka- I I znovanih je bilo 7 od 30-^50 K. Ravno iz | I te razprave se lahko razvidi, kakšni so i I naši klerikalni možje. Sicer pa iz tega ne j 1 tbo še konca, ker se je izvedelo marsikaj t I drugega, ki bo peklo hujše kakor najhujše I I koprive, posebno tiste, ki so sodniku j I že vedo kako govorili in tiste, ki so te pri- I I vedli k takemu koraku. Taki so klerikalci, I I kadar hočejo priti do zmage, kadar hočejo I j svojemu bližnjemu škodovati. Še marsikaj I I bi lahko povedali o predpripravah za vo- I j iitve, a naj bo.                                       K
j Prišel je ponede-jek. Že na vse zgo- K j daj so bili vsi pokoncu. Letalo se je sem I I in tja. Odlfkoval se je gotovo dr. Makola I I in pa g. Fircik, zakaj drugi dan sta mo- j K rala gotovo preložiti podplate.                  J
I        Ob devetih je začela volitev. Šlo je I I mirno. -Le smeha je bilo obilo, ker kleri-I kalcem so se tresle takoj v začetku hia-I če; kaj ne, ko so povabili take volilce na I volišče, ki jih v imeniku niti ni bilo. Naj-I bolj smešno je bilo videti, ko sta prišla I volit »klepec« in »cepec«. Tako ponosno I priti, a oditi tako osramočena...   Taka I dva možaka, pa pozabiti, da so volitve na I 15., ne pa na 3. julija. Uboga reveža, na-I praviti tako pot v   taki   vročini!   Tudi I vzdrževatelj vere. v   -Čmičah   je   odšel] I praznih rok z volišča. Še nekaj jih je b»'.o I I pa naj zadostuje. — Opofdne je končala j I volitev za tretji razred. Metžnar naznani I poldne, a vse drugače kakor druge dne- | I ve; najbrže mu je bilo žal po topičih in ! I pa ,po pritrkovanju. Oparjeni so se skrili, I izginili so kakor kafra.   Padli so za 23
glasov. Napredna lista ie dobila 48, klerikalna 25 glasov. Duši so bili poparjeni, vendar so začeti takoj popoldne agitirati za drmgi razred. I        V tem času se je   prigodilo   nekaj j zelo lepega in zanimivega. Kakor je zna-| no vsem, je priredilo »Bralno društvo Ča- j j ven v Gojačah« in »iPodružnica D. sv. C. j t in iM. za Selo-Gojače-Vrtovin« dne 30. ju--1 I nija lepo veselico na »Školju sv. Pavla«, ! kamor je prihitelo lepo število ljudi, ki so bili vsi zelo   zadovoljni s prireditelji vred — in tu na »ški'ju« so imeli tudi fin »moškat« in »refošk« v boteljkah. Ker so te boteljke in tudi druge vrste blago ostale, so postavili varuhe. Drugi dan na vse zgodaj so poslali po boteljke. A čujte, zmanjkalo je okoli 30 boteljk! Povpraševalo se je sempatja,   toda na čisto niso mogi priti. Naznanili so orožnikom.   In ravno ta ponedeljek okoli opoldne je pre-iskal nekoga in našel je pri njem — po štirinajstih dneh — boteljko moškata. Da bi ga videli, kako so se mu tresle najbnže s trnjem pripete hlače od samega strahu... in bilo ga je .gotovo sram kakor tudi njegove prijatelje, ko je občinski sluga nesel v spremstvu orožnikovem boteljko na žu-I panstvo zapečatit. To je bilo nekaj ime-•nitnegat Imeniten volilec! Lep je bil tudi prizor   na   »škailirju« s Fetčevim   »meti j via!«
Začele so volitve v drugi razred. Nič I posebnega ni bilo, le Bismark je prišel k I volitvi zelo ponosno in prezirljivo, češ, to I je naše. In res, bili so prav gotovi, da I zmaigajo v tam razredu, a jim nt »ratalo«. I Tudj v drugem razredu je zmagala na-I preldfla lista s 16 proti 13 glasovom. I Kakor sta imela oba razreda nekaj I zanimivega taico ima tudi prvi razred. Vo-I ilitve so začele ob določeni uri. Komisija-I je čakala in čakala, a volflcev od nikoder. I Volili so naši. Okoli Vz5 pridrvita gojaški I >--česnik« in »jerčk« v volilnico ter sta zah-[ tevala od komisije, naj jima pove, ali ima j klerikalna stranka pri komisiji svojega za-I sfcopnika. Komisiji se je zdela ta stvar I preneumna, zato ni niti odgovorila, na kar I sta ta dva junaka tako nedostojno zakri-I čala, da bi bila kmailu aretirana. Rekla sta, I da se ne udeleži njih stranka volitve. Res, I nobenega ni. bilo k volitvi. Sicer tudi če bi f prišli vsi njih volilci, bi mi zmagali za 3 j glasove, tako pa jih imamo 8 v prvem I razredu, oni pa nič. I Torej v Gojačah smo zmagali na celi | črti. Ali veste tof g. dekan? <ki mežnarju I gojaškemu naznanjamo, da se mora držati j besede, katero 'je izrekel 'pred volitvami, j namreč, da se obesi, ako ne .zmagajo. I Vsem gojaškim klerikalcem pa pove-I mz, da kdor drugim jamo kopije, posebno i pa na tak način kaikor oni, sam vainjo I pade.
j        Morda pr.ide še kaj. j                                        Opazovalec.
Iz kanalskega okraja
]        Vojaško veteransko društvo v Kanalu
! je radi slabega vremena 21. t. m. preneslo i izvršitev tombole in plesa na 28. t. m. (to j k prihodnjo nedeljo).
Iz bovškega okraja.
I        Pevsko društvo »Rombon« v Bovcu
I priredi v nedeljo, dne 28. t. m. na dvori-I ščti hotela »pri pošti« velik ples. Med od-I morom petje. Začetek ob 8. uri zvečer. I Vstopnina za gospode K 1'60; V slučaju I slabega vremena, se vnši prihodnjo nede-I Ho. K mnogobrojni udeležbi najuljudneje j vabi odbor.
Me aretacije t Pilja in nova razprava.
j                    Nove aretacije.
I V soboto 20. t. im. je dal preiskovalni I sodnik aretirati zopet 3 osebe, ki so v I zvezi z nepravilnostmi v občinski službi v I 'Puliu,
I        Aretirani so bili uslužbenci pri mest-¦ nih napravah:   Schalftneler,   Paulich   hi ( Brosina, Odpeljali so jih v zapore, ker so j se jim dokazale nepravilnosti. j                        Razprava.
|       V Rovrnju se je vršila razprava proti bivšemu delavcu v mestni   plinarni   v
Puljiu, Josipu Zajcu, ker je krffvo izpo^ I dai pred ipreiskovalnim sodnikom, in Sjc" I na korist; proti takratnemu svojemu -.pre/. I stojniku v plinarni po imenu Brosina, če". I gar sina so v soboto v Pulju aretirali. * I Brosina si ]e zidal hišo z občinskim} I zidarji in obchisklm denarjem. Zidar]] So I delali pri nJem celi teden — v soboto pa ^ I dobili plačilo v mestni plinarni. I Med temi delavci je bil tudi čaj^ I Pri preiskovalnem sodniku tpa je izjavil" C da je res tudi on delal pri 'Brosini, toda le I v svoji* prostih urah in ob nedeljah jn I prazTiikih. Pokazalo pa se je, da Zajec n; I govoril resnice. Zato je,prišel pred soji I nike.
i Pri razpravi ie priznaj!, da je delal pT| I Brosini nad 100 dni, plačilo za to pa je I dobil v mestni plinarni. I Pravi; da je Motel s krivo Lzpovedbo I pomagati Brosini, ki je bil, vedno dober i I njim.
I Zajec je obsojen na 3 tedne strogega I zapora.
I Tudi ta razprava: je po.kaizala,.na kak I način so se okoriščali nekateri mestni I uradniki z občino in.kako so oškodovali I davkoplačevalce.
I Omenjamo, da oni Brosina,' o kate-I rem. je bilo govora pri razpravi, se nahaja I že dlj'2-- časa v preiskovalnenn zaporu tei I se vrši proti njemu preiskava..
Domače vesti.      j
Na Bledu j-e uimda ta' Iponedefljiek gc- 1 spa Marija iPetennel, soproga bivSega žu- 1 pana g. Jakoba Peternela, lastnika širo- 1 I koznanega hotela »Triglav« pri državnem I kolodvoru. Blaga igospa je bila spoštova- 1 na in ljubljena od vseh, ki so jo poznali, j izborna irnati, vrla soproga in rodoljtibka 1 je umrla nagloma po noči, zato je ta brid- I ki udar&c dotetel rodbino toliko, hujše. 2a- 1 lostni rodbini naše iskreno soižalje.         i
Podpornemu društvu za slov. visoko. 1 šolce na Dunaju so v času od 11. junija I do 19. julija 1.1. viposlali dobrotniki skupaj 1 102 K. Vs<eim daroivalcem izreka društve- 1 j ni odbor iskreno zahvalo. Ob ednem opo- ¦ j zarja, da so letošnje podpore »društveno 1 j blagajno do malega (izpraznile   ter, prosi 1 I vse prijatelje   visokošolske   nn^adin?  in  1 j !le-to salmo, da poskrbe o.počitnicah spri-   I I rejanjemi veselic itd. za novie prispevke.   1 I. Drugače v jeseni z razdeljevanjem pod-   I I por še pričeti ne bomo mogli Darovi naj   I se   pošiljajo na naslov   blagajnika:   (Dr.  1 Stanko   Lapajne,     odvetnik, • Dunaj   I.  I Brauenerstrasse 10.                                I
j •      Ljubljanski »Dan« je objavil v nedeijo 1 I jako važen Čknek pod naslovom »Osred- I I nja banka jugoslov. hranilnic in posojil- ¦ I nic«. Članek, ki ga je spisal Šta-jerc, je ta- 1 I ko splošno veljaven, tudi za nas Primorce,  1 I kakor da bi bil spisan pri nas. Dopisnik vi-  I I di rešitev našega posojilništva v tem, da   1 J se zdiružijo vsi naši zavodi v banko P   1 I vzgledu češke Ustfedni. Sedež banke bodi   I I Trst. — Na ta članek se še povrnemo.        1 I        Iz seje pomnoženega c. kr. okrajnega   1 I šolskega sveta sežanskega.   —   Za nad-  1 I učitelja v »Divači se predlaga L. Arko   z   I J Lokve. Definitivnim učiteljem-voditeljem  j I na Vojščici se predlaga Albin Furlan isto-  J I tam. Enako Pavla Očarjeva sza Brestovi-  I I co. Ivan Gaharija in iHermina   Turšieeva  j I se predlagata definitivnim v okraju. Skle-  I I ne se .prizidati Šol. poslopje   v   Zgoiiiku.   1 I Q)ede prizidbe šol. poslopja v Divači se   j I sklene narediti načrt in proračun,   glede   j I prizidbe v Povirju se pa začasno -odloči,   j j Olede zgradbe novega šolskega poslopja J v Kostanjevici se '..¦'/•me razpisati 'dražbo J po načrtu in troškovniku tvrdke Žnider-I šič. NaroČi se predsedstvu,   da preskrbi J načrte za šolska poslopja v Kobljeglavi. I Kazljaili in v Komnu. Za vasi Salež in Sa-   j I matoroa se ustanovi ekspozitura.   Račun   j jokr. šol. zaloiga za 1. 1911. se vzame n:,   j I znanje in se volijo 3 pregiedovalci raču-I nov. Dovoli se nunski šoli »Elizabetišče« I v Tomaju 650 K letne podpore. Pctrazred-I na šola z vzporednico v Sežani se povNi I v šestrazrednico. Vzporedniioa na šoli v I Nabrežini ostane kakor doslej. Nanovo se I ustanovi vzporednica na dvorazredni':i v I Dutovljah.   'Na proSnjo društva   *bolsKi I d<vnr« v Oorici se sklene, plačevati ene^a i definitivnega učitelja temu društvu, v za-I meno plačuje enega provizoričnega z uaj-I manjšo plačo.   Definitivni učitelj« bo w»; I deljen Sofo na »Sol&beim domu« v Gorici. I     , Društvu »iDijaška miza« v Oonici (W-' terp so ustanovili »novostrularjl« I Opo"1"
m uredništva) se nakaže podpora 50 K. Končno se sklene inaroč&ti iza vse šole vi okraju (42) pedagoško revijo »Popotnik«. La deželna kancelarja v IX. razredu . imenovan dež. uradnik g. Gall. Na tako ,acsto v 'dežemi pisarni že ne sme Slovenec! — Izvršila so se še ta imenovanja; pri dež. odboru:' Pri'tajništvu gg.' Cigoj, Dosso in Vidrig v IX. razred; za vajenca pri tajništvu sta4<p^ya!na;ggv;to pl. Halin; g. O^rieMifnfel^Vaft^z^Hfee^ nerja v ;IX. razredu; za. revJdomta v IX. razredu pri knjigovodstvu je imeinovan g. Kalin, za oficijala v X. razredu pri istem uradu sta Imenoval a gg. (Peter ncl nt Buttignon, za asistenta v XI. raz/prTfttijU govodstvu-g. ttrovatin.
Deželni proračun za leto 1912. jie dobil najvišje potrjenje.
Vprašanje   italijanskega   vseučilišča. _ »,L'J3eo« je povedala .pred časom, da namerava vlada rešti italijansko vseuči-liSko vprašanje preko parlamenta z otvoritvijo jur.idioniih tečajev na trgovski šoti b>ivQ'ltellav Trstu, Izpite ibi dijaki polagali v Gradcu. — To vest potrjujejo tudi od drugod in namestnik ima baje naredbo že I v .rokah ter jo morda razglasi v kratkem;!! i - »L' Bco« od takrat dalje molči, kakor l ii bj se biila s svojim naznanilom zago-I lorila!
|      Okrajna bolniška blagajna v Gorici. f - V nedeljo se je vršil izredni dbčni zbor, na katerem, se .Je sklenila prernemba § 35. statuta, po katerem je imel doslej ma&zo-rovaliio oblast nad blagajno goriški mtmi-cipii'. Zahteva se, naj se .mumicipiju v Gorici odvzame   nadzorstvo in   se   poveri okrajnemu   (glavarstvu v Gorici.   Zadnji čas, da se municipij v Gorici povsem od-i strani od okrajne bolniške blagajne. i      Kadenaro je še vedno v preiskoval-' nem zaporu in na Srednjem iše vedno stra-" ži vojak«farovž.    Dithovsko   službo na i Srednjem opravlja duhovnik iz Ročimja, ki ; pa tudi ne sme v farovž. Nobenega ne pustijo noter. Pred kratkim je krstil otroka , na Srednjem ali ni ga mogd   upisati   v krstno knjigo, 'marveč na košček papirja, ; kateri je prinesel s seboj v Ročinj. — Ne i pustijo sicer nobenega v farovž, samo to ! so poskrbtiii,   da so odstranili smrdljivo ' pršute.   Bil je velik   pogreb pršutov in
dolga časa je' smrdelo okoli____
Proti evharističnemu kongresu vlada v krogih' hrvatske duhovščine velika nezadovoljnost in .nerazpoiloženje, tako da v veliki večini izostane od kongresa. Ta korak bi bil najboljši protest in odgovor Hrvatov onim na Dunaju in v (Budimpešti, ki vodijo tako .politiko na Hrvaškem in ki v istem (času prirejajo ta kongres ter poživljajo Hrvate, naj sodelujejo. — Hrvaška fohovščina torej uvideva, da so med prireditelji evnarističnega kongresa »pravi Prijatelji« Jugoslovanov. S Čuvajem tlačijo Hrvate na -škandalozen način, ki je prava sramota XX. stoletja — ob jednem Pa vabijo Hrvate, naj gredo' na Dunaj molit i" Boga .hvalit, da šo jim poslali Cu-v'aja v Zagreb! Veilrka je ta zahteva! •— , Pobožnost, katero hočejo oni pokazati na j Dunaju, pač ne more biti dosti vredna. [Kdor gre na Dunaj, igre igor na klic z Dunaja in Budimpešte, ki kliče nad Hrvate
smrtne obsodbe in dolgoletne ječe____
Regnikole izganjajo sicer iz Avstriji kadar se pregrešijo proti kaz. zak., toda kaj pomaga, ko pa ti tiči letajo prav Pridno zopet nazaj v Avstrijo. .Kakega dobijo, kakega me. Te dni je- avstrijska pobila vrnila Italiji tri, ki so izgnani iz (Avstrije pa so se'bili zapet v ni Hi. Ti so: Ijtoravante Stringhetti iz Vidma, Rudolf \lk tudi iz Vidma in Valentin Bressau iz j areete. čez čas se majbrže zopet po-I Vr»ej0 v Avstrijo.
.   Neki napredni zlikovci____»Gorica«
*v sobr.to .poročala, da so slovenske lc-
Pake v Gorici za orlovsko »slavnost«   v
Jfonibergu potrgali -- ne morda laški po-
jjto", ampak neki napredni zlikovci.   —
sac »Goirioe« je nami reč videl tiste »na-
j^e zlikovc*-,   kako so potrgali or-
J*e lepake in ve tudi ,za njih imena, ka-
ra Priobči v »Gorici«! (Pričakujemo.
pIes na katoliški podlagi v ?t. Ferja-
.   *je vršil v nedeljo na dvorišču baro-
•   laceo. Klerikalci so pliesali, da je bilo
0^.m plesali so na .laški takt, hopsasa.
kieriln?k ]>(>roLsilr> o   zanimivem   plesu
»Kateev v St. Fcrjariu prihodnjič.
iz GoriSko-OradiSčanske 27, iz Trsta 8, iz ¦ Tržaške okolice 4, iz Istire 15, iz Kiranjske i 5;iiz HrvaŠke l,.izOalimaiciie 1, te Tirolske I 4, iz Dol. Avstrije l,'iz.Italije 2. Za laške ! teologe iz Istre je bil poseben tečaj, da so se učili hrvaški. Tako po Fiappovo!
Osem tisoč regnikolov se je priselilo v Trst v desetletju 1900—1910. Regnikole y Trstu sprejemajo z odprtimi rokami in ^.dajejo dober zaslužek v škodo doma-'^0i^^i^^\p1^"lAe^l^m regni-koli se'nahajajo tudi nevarni zločinci, vojaški ^egutici, •nevarna sodtga. Da le trpi avstrijska vlada tako naseljevanje regni-koloiv''v- Pr.imorju, ki so tu le v kvar do-flmačemu prebivalstvu-. Slovani v Primorju se moramo začeti vse drugače odločneje bojevati proti tej' zalegli' iz ljube soseščine! Mladina na krivih potih. — Pred sodniki v Goniči so stali'včeraj 15—16 letni dečki F. Furlan, R. Fabjan, F. Brajnik in F. Gm.jat, obtoženi polno tatvin v mestu in okolici.
Obsojeni so: Furian na 8 ,mesecev,. Fabrjan mi 18 mesecev, Brajnik na 13, Gu-Ijat na 10 mesecev in. Batistič, ki ni bil navzoč, na 1 mesec težke ječe.
Vojaški nabor v Gorici. — Unč 20. t. ni. se je predstavilo na naboru 14 nulade-uičev; potrjeni so 3.
Špionaže je osumljen tneki 201etni Ferdinand Ciuferle iz Vidma v Italiji. Prepeljali so iga iz Tolmina v tukajšnje zapore. »Va iuorJ, va fuori stranier«! — Tako je zapela v ulici proti Soškemu mostu neka 'furlanska punica, ko je videla regni-kola Prestento, s katerim je imela Iju-b' vno razmerje pa jo je zapustil. Regni-kolo pa je poiskal redarja, kateremu je ovadil svojo'bivšo ljubico, da je pešla prepovedano Garibaidijevo himno. Dekle je sedaj v preiskavi.
Iz prisilne delavnice v Ljubljani je pobegnil znani mladi -potepuh Aiojzij Jevšček iz Gorice. Prijeli so ga v trstu in pripeljali v goriške zapore, ker ima na vesti več tatvin, storjenih v Gorici in okolici.
V prisilno delavnico v Ljubljani so poslali Avgusta Olivo iz Gorice, znan radi raznih tatvin. V prisilni delavnici ostane 3 leta.
Zlato brošo je zgubila neka gospa v soboto zvečer, in sicer i-z prehoda Edling do ulice iMorelli. 'Kdor je našel brošo, naj jo odda v našem upravništvu.
1 Ples v Solkanu.— V nedeljo, dne 28. t. m, se bo vršil v Solkanu fantovski ples na .dvordšču g. Al. Mozetiča. Sviral bo oddelek sokdlske godbe iz Prvačine.
Listnica uredništva. — V $—: Dopis pride prihodnjič na vrsto.
•no ponosno naprej proti najlepšemu cilju, ki si ga zamore postaviti ipravi ljubitelj svojega naroda. — I.
Vabilo. — V četrtek dne 25. t. m. se Ibo. vršila ob 9 uri zvečer seja društvene-jga vaditeljskega zbora. Vabim vse člane vaditeljskega zbora, da se iste zanesljivo ude/eže. Na ,zdar! Načelnik.                -
Ivoza narodnih društev.
Pevsko in bralno društvo »Št. An-drež« priredi dne .28. t. m. ob 6 in pol popoldne tombolo. Cinkvfcia znaša 100 K, tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 40 v. Pred tombolo -in po tomboli bo ples v venčkih. Svirala bo vojaška godba.
Čisti dobiček se porabi za društveno knjižnico.
Kartele se prodajajo v Gorici v Ga-brščekovi trgovini v Gosposki ulici.
v*ncei
, "NSnJem osrednjdm semenišču Je
le,t«s gojencev: 36 Lahov, 26 Slo-v, 8 Hrvatov. Iz Gorice sta bila 2,
§ol<olsl<i cestnik*
II. okrožje Gš. S. Ž. Pozor l — 4. avgusta t. 1. priredi svojo prvo veselico z javnim nastopom »Sokol« na Bobrovem.
Tiho in mirno je deloval ta »Sokol« skoraj skoz dve leti. Držail se je pravega načela pripraviti trdna tla društvu, ki bode V bodoče stalo krepko na skrajnem bralniku dotmaviinc, v zaipadnih Brdih. Na podlagi sokolskili načel pripravljal se je mladi še nesamostojni »Sokol« na Dob.ro-vemza prvi nastop, neumorno je ¦ korakal od stopinje do stopinje in ni se prenaglil <za 'trenutek. Ni se pa tudi oziral na napade od strani lastnih roaakov, ignoriral je vsako gonjo proti sebi in se edino držal gesla: ne .v-dajmo se! — Le tako mu je b;.l mogoč korak v javnost in njega odina želja — povsem opravičena — je, da .mu zavedno občinstvo iz Brd priskoči moralno, in gmotno na pomoč. Ne samo Brki,-tudi vsi sokoli v bližnji okolici, v prvi vrsti pa vsa društva II. okrožja na čelu jim »Sokol« v Gorici, moi-ajo pohiteti 4. avgusta na Dobrovo, da bode irnarljivi »Sokol« na Dobrovem dobil aporo, ki mu pripomore do častnega vspeha svojega prvega poleta. Društva il'I. okrožja naj porabijo to Jepo .priliko in naj narede istega dne skupno pešizlet, ki je itak obvezan, tako da bodo* nekaj m na Dobrovem pri slavnosti. S tem .izkažejo mlademu sokolu odkritosrčno bratstvo in pripomorejo mu do po-suana in popolne zavesti, da stoji za nSirni sokolska četa, ki z'njimi čuti s celim srcem.
Ti .mladi Sokol na Dobrovem pa porabi ta čas do nastopa, da se lefco pripraviš na prvi javni nastop in da bode javna sodba o tvojih vspehih najboli&t. To ti žele vsi Sokoli, posebno pa goriški! Pogum-
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi, kakor že objavljeno, izlet pr.i-ihodnjo nedeljo. .Zbirališče v soboto zvečer ob 11. uri v društvenih prostorih gost. pri »Kolesarju«, ker opolnoči se popeljemo z vlakom državne železnice na Boli. Bistrico. Potem s kofcsi na Bohinjsko jezero, k Savici, Vintgar, Bled in nazaj.
Napad na Dardanele.
»Napad« na Dardanele s torpedov-kauu od italijanske strani se je res izvršil.
»Agenzia Stetani« izjavi.ja, da so iz turškiii virov prihajaj"- * vesti o italijan-siuu izgubah ob napadu na Dardanele popolnoma neresnične, in zatrjuje, da niso Italijani izgubili nobene toipedbvke. Ravno tako neresnična »je tudi viest, da bi bile druge vojne ladje podpirale torpedovke ali se spiob udeležile pri operaciji torpe-dovk, in da italijanska eskadra križari sedaj med otoki Mytilenie, ^mbros in Te-nedos.   .
¦¦'• V Carigradu pa se vzlic italijanskim idementijem odločno vzdržuje vest, da so Italijani pri-napadu na Dawlanede izgubili dve ali tri torpedovke, ki so se potopile z vsem moštvom vred.
Boj pri Misrati.
.»Agenzia Štefani« javlja iz Misrate, da so sovražnikove čete prodrle iz 7 kilometrov oddaljene okolice .gheranske vse do misratske oaze, kjer so si prilastile večjo množino živine in izvršile velika na-silstva. Italijanske čete so energično napadle sovražnika in ga pregnale iz oaze. Sovražnik je zbežal proti Gheranu in pustit mnogoštevilne mrtvo na bojišču. Italijanske čete so ga zasledovale. Prišlo je do ponovnega spopada in je bil sovražnik po štiriurnem boju popolnoma premagan. Imel je velikanske izgube. Italiijani so imeli 19 mrtvih in 87 ranjenih.
"Poročajo tudi o večjem spopadu pri Bengaziju.
Politični pregled.
Obtožnica proti Jukiču in tovarišem
Obtožnica državnega pravdnika obtožuje Jukiča zločina poskušenega za vratnega umora; poskušenega navadnega umora na hrvatskem banu in; javnega nasilstva; nadalje obtožuie Šest srednješolcev sokrivde in pet srednješolcev sopomoči in zlobnega neoviranja »ločina.
Obtožnica proti Jukiču in tovarišem zavzemlje 18 pol pisanih s pisalnim strojem z okolu 5000 vrst ter se natanko bavi s samim činom in obrazloženjem, v katerem se govori o tajni dijaški revolucijo-narni organizaciji, o dogovoru atentata, dobljenih boniban, o atentatu povodom procesije Sv. Reš^ Telesa, ki ni bil izvršen, in o atentatu, na c. kr. kraljevskega •komisarja v Mesniski ulici.
Obtožnica .predRaga, da se Jukiča sodi po § 136 (smrt na visiicah), za ostale se predlasa kazen od 10 do 20 -let ječe.
Saniranje istrskih občinskih financ. ~- V vladnih krogiii na Dunaju se pripoveduje da se je v zadnjem času Obrnil tržaški namestnik na notranje ministerstvo v zadevi vedno večjtih finančnih težkoč, v katerih se naftaja večina istrskih' občin.
•Notranje iminfeterstvo; je, kakor se zar trjuje v poučenih progih, naravnost zavrnilo željo: po' državni podpori m izjavilo, da je vsaka podpora, iz državnih sredstev popolnoma izključena. Notranje •ministerstvo je priporočalo namestniku, naj 'i&topi v zv^ezo z istrskim deželnim odborom, ki na| opozori olbčine, da naj skušajo zboli-" sati svoj položaj z zvišanjem doklad na pivo in žganje.
Cuvajeva aasllstva. — Stol sedmori-ce v Zagrebu je obsodil v 6tedensko ječo dijaka Romana Sovarija, ker je izjavil, da poskušenega atentata na komisarja ne ob- . žaiiuje. Prva sodnija je preje Sovarija o-prostila. — Priziv kaplana Cvrkoviča, ki je bil obsojen na tri mesece zapora, ker ga je komisar Čuvaj obdolžil, da je v neki pridigi hujskal narod' proti njemu, je sodnija zavrnila in sodbo potrdila. •— V Dubrovniku je bilo stdem visokošolicev obtoženih, da so na dan, ko je došla vest o poskušenem.atentatu na komisarja Čuvaja, odobravali ia čin. Sodnija je štiri izmed njih Oprostila, proti enemu' je bila razprava preložena, dva pa — Bjelovu-čič (Hrvat) in Šišič (Srb), sta biila obsojena v denarno iglobo v znesku 35 'K.
Turčija. — Alhmed Muktar paša Je sprejel s temi le pogoji veliko vezirstvo: razveljavijenje nezakonitih volitev in razpis novih volitev v dotičnih okrajih, odpravo obsednega stanja, amnestija itn izpremetnba gotovih provizoričnih zako- . nov.
Po raznili poročilih vladajo v severni Albaniji anarhične razmere. V celem pri-zrenskem sandžaku in djakoviškem okrožju se bratimljo vladne čete z vstaši. Kakor zatrjuje neko poročilo, je odstopil niu-tesarif v Peči. Na meji kosovskega in, skaderskega •vilajeta so vstaši pod vodstvom Jakoba Jeroniča obkolili tri bataljone vojakov, ki so se morali udati s 400 mavzercami, tremi kationi in štirimi mil-traljezami. Nekega majorja so <vstaši obesili.
Vsi poslanci, izvoljeni na mladiotur-škem programu, so položili mandate. Sultanov kamornik Lufti in palaični tajnik Hali! Zia, sta tudi odstopila. Oba pripadata rnladotuf Ški stranki. Vojni minister (Nazim sfc poda v Albanijo na čelu preiskovalne komisije.
»Izvzemši »Tanina« in »Hakka« je vse časopisje prijazno sprejelo imenovanje Ahimed Mnktar paše za velikega vezirja,, češ, da pomenja to imenovanje rešitev krize v smislu želje naroda.
»Jeni Gazeta« povdarja, da izginejo kriza, cmaihovanjc in bojazni, ki obstojajo že mesec dni, in našteva grehe kabineta Said uaše. izlasti odredbe, s katerimi je bila omejena svoboda, ter prelivanje krvi v Albaniji. List se nadeja, da novi kabinet reši deželo iz nevarnosti.'
»Ikdam« meni, da >bo moral kabinet razpustiti zbornico zakonitim potom, ker ne more več delovati z ¦miadoturško stranko. List svetuje, naj se ne midM na osveto proti Mladoturkom, katerih politika je bankerotirala.
Pomnožitev deželne brambe. — »Sonn- Montagszeitung« prše, da se osnuje 19 novih pehot, polkov deželne brani, be, vsak po tri bataljone. Ti novi polki se osnujejo v treh etapab, tako. da bo v treh letih imela dežolna bramba 19 polkov več Ministrstvo deželne bra^ibe je objavMo nove organične •rdredbe za čete deželne brambe, ki stopijo v veljavo s 1. januarjem 1913. Po teh novih odredbah bo pe^ hotni polk deželne brambe, ki je doslej v mirneni času obstojal iz treh batalrjcnov — brez oddelka mitraliez — in je .imd 66 častnikov in 769 vojakov, od^ej štel 73 častnikov, tri častnike aspi.ante in S09 vojakov.
Pomnoževanje naše mornarice. Sf-¦ > naše vojne mar na rice se pomnoži 1. oktobra letos za 1500 mor/. Posedanje stanje 14,000 mož več ne zadošča >'*a vkrcanje vojnih ladij in križane. Pomnoži se zato leta 1916. na 17.000..pozneje na 20.000 in ?1.000 mož. Š pomnožitvijo se omogoči. da postavijo v službo »Viribus Unitfs«, ne da bi morali zato kako drugo ladjo postaviti izve?! službe.
Razne vesti.
Srbska požrtvovalnost. — Iz Belega-grada: Na Vidov dan so se "tu pobirali; prispevki za narodno obrambno društvo »Narodna obrana«. 'Nabrali so v enem dopoldnevu 13.000 dinarjev.' .   (              Dalje na 4. strani,
Nova ženska bolezen^ — Mestni urad v Radgoni je iadal razglas, v.katerem svari-ženske, katere se čutijo že matere, pred boleznijo, ki je močno razširjena v obmejnih ogrskih vaseh. Porod se imje izvrši normalno, drugi ali tretji dan j pa prime porodn co vročica in se poka- j žejo spuščaji.v .dblikr okroglih, kot kraj- ! car velikih kolobarjev, ki nosijo ma vrhu majhne mehurčke. Ti mehurčki postanejo . prihodnje dni kr\ avi in potem se posuše. Istočasno -začne mater v,prsih stiskati in za .malo ur umre. Mestni urad radgonski svari žanske-matere, naj na noben način ne hodijo v okužene ogrske občine in naj v vsakem sumljivem slučaju takoj pokličejo zdravnika.
Zopet strašno neurje v Ameriki.   —
V  Novadiji (Amerika) je napravil, vihar zopet strašno škodo. Mesti Mazuma in SsMventoughs sta uničeni. iDozuaj so dobili 30 mrličev. Več sto prebivalcev pogrešajo.
Smrtna zaušnica. — V »Zeitschrift Ittr Ohrenheilkunde« je opisan slučaj nekega povsem zdnvega, mladega človeka, ki je pa dobil pred kratkim nekaj zaušnic. Takoj, ko }s dobil zaušnico, je priteklo nekaj krvi iz levega ušesa, ker se je pretrgala ušesna mrenica in mladenič se je tudi onesvestil. Čez 36 ur je tekla iz ušesa kr.i namešana z gnojem, pozneje je tekel iz ušesa le gnoj. Onesveščai1 se je činndalje pogosteje, žila je tolkla slabotno, a hitro. Potem je nekaj dni neprenehoma bljuval in čez en teden je umrl. Isti zdravnik, ki je'opisal ta žalostni slučaj, pnipoveduje, da je pred leti zdravil nekoga, ki je dobil zaušnico in čez osem dni nato umrl. Iz tega vidimo, kako nevarno je tako kaznovanje.
Boj z dvema ruskima »bandJtoma. —
V  Galiciji ma postaji Szakovo je policija prijaa dva ruska bandita, ki sta rekla, da se pišeta Mjelenk in Josefovič. Oba sta se iztrgala redarjem ter skočila v bližnjo nizko reko, odkoder sta uspešno streljala na zasledovalce. Bitka je trajala 3 ure. Padlo je okoli 400 strelov. Slednjič sta uvidela, da bosta premagana. Mjelenk se je ustrelil in ostal mrtev, drugega so nevarno ranjenega odnesli v bolnišnico. En policijski uradnik je nevarno ranjen.
Banditi razstrelili vlak. — !z Ne\v-jorka poročajo, da je vodja banditov Za-pata s 500 možni razstrelil z dinamitom zasebni vlak. Mrtvih je 60 oseb.
Velikim poštnim tatvinam v Italiji so prišli na sled in sicer v Kataniji. V stanovanjih uradnikov so našli okoli 60 vreč po/nih denarja. iNamenjene so bile te po-šiljatve v Ameriko aH v Tripolitamjb.
Grozen požar je uničil v Newjorku bancovverski trgovski del. Škode je 10 milijonov dolarjev.
V političnem pregledu smo na kratko že omenili proporčni volilni sistem, ki ga je pred kratkhn sklenila francoska poslanska zbornica.
Namreč vsaka stranka sestavi ilisto z imeni svojih kandidatov za celi departe-ment. V vsakem departementu pride na vsakih 70.000 prebivalcev 1 mandat in za eventualni preostanek prebivalstva, ako presega 20.000, še eden. Skupno število poslancev bo okoli 560. Razdelitev mandatov na posamezne stranke se izračuna, ako se najpreje konstatrra število vseh oddanih glasov; to supno število se deli s številom mandatov, .kateri so na razpolago, da se dobi takozvami volilni kvo-ciefnt. Število glasov katero je dobila vsaka stranka, se -nato z vcHlnhn kvo-cijentom deli da se izračuna, do koliko mandatov imajo posamezne stranke pravico.
Zgled: Departement A. ima po razmerju svojega prebivalstva izvoliti 6 poslancev. Kandidatne Kste so postavile 3 stranke: radikalna, socialistična in klerikalna. Radikalna'lista je združila na imena svojih 6 kandidatov 42.300 glasov, socialistična 16.600 glasov, klerikalna 46.100.
Kakor se vidi, se je udeležilo volitev 105.000 voliteev. Treba je dobiti volilni kvocient: 105.000:6 = 17.500. iNato je treba razdelit na list« 6 mandatov. Vsaka lista dobi toliko mandatov, kolikor je volilni kvocient v številu zanjo oddanih glasov vsebovan, Torej dobi radikalna li-
sta s svojimi 42.300 glasovi- 2 mandata, ostane 7300 glasov. Socialistična lista s svojimi 16.600 glasovi ni dosegla volilnega kvocienta, torej za enkrat nič ne dobi: Klerikalna s svojimi 46.100 glasovi ima pravico do 2 mandatov, njen ostanek znaša 11.100 .gLasov.
Torej so oddani' 4 mandati. Kdo zdaj dobi preostala 2 mandata? Ker ni nobena €d teh list dobila :.j - L..-..e večine^ s čimer bi imela pravico do vseh preostalim mandatov, pride v tem slučaju v poštev, ali so stranke v svrho medsebojne razdelitve preostalih .mandatov sklenite poseben volilni kompromis.
Recimo, da ne. Potem se postopa po načinu »ipc-v.prs enega števila« tako-Ie:
(Po našem zgledu je radikalna lista z 42.300 glasovi že 2 mandata dobila; ako bi ji dali še peti mandat, potem jrh ima 3, Kar da pri 42.300 glasovih »povprečno število« 14.100 glasov (42.300 :3) na en mandat. Če pa odkažemo peti mandat socialistični listi, ki s svojimi 16.600 glasovi sploh nobenega mandata ni dobila, potem ima za 16.600 glasov 1 sedež, to je »povprečno število« 16.600 na en mandat. Ce pa peti mandat odkažemo klerikalni listi, ima ta pri 46.100 glasovih 3 mandate, to je »povprečno število« 15.366 glasov (46.100 : 3) na en mandat. Po tem računu je najvišje povprečno število ono, ki se je izračunalo pri socialistični listi in dobi peti mandat socialistična lista, šesti mandat pa klerikalna, ker je njeno povprečno število (15.366) višje od radikalnega (14.100). Končni rezultat: Radikalci 2, socialisti 1, klerikalci 3 mandate (2 + 1).
Ako pa skJeneta radikalna in socialistična stranka poseben .kompromis, ki s<-imenuje »volilni kompromis za liste«, tedaj se pravilo kvocienta uporablja dvakrat, ne pa samo enkrat. iJVLetpda je ta-Ie:
Neporabljena preostanka obeh strank, ki sta sklenili kompromis, znašata 7300 + 16.600 = 23.900. V tem številu je volilni kvocient (17.500) enkrat zapopa-den in zato pripade peti mandat tema dvema listama. Toda kateri? Tisti, ki tekaže za vsak mandat najvišje »povprečno število«, in to je tukaj socialistična, kakor smo že razložili. Šesti mandat pa ne pride zdaj kler. Stranki, kakor v slučaju, ko med radikalci in socialisti ni bilo kompromisa, ampak tudi obema ostalima, po kompromisu združenima listama lin sicer zato, ker obe skupaj tvorite absolutno večino glasov (42.300 + 16.000 = 53.300 od 105.000 vseh oddanoh glasov). Ker je en preostali mandat že dobila socialistična lista, dobi zadnji preostali šesti- mandat radikalna. Končni rezultat je torej v tem slučaju: radikalci 3 (2 + 1), socialisti 1, klerikalci 2.
Francoski proporc do-bča tudi namestnike.
Za proporc so se razim vladnih repu-bličanov najbolj zavzeli socialni demokrati. Poročevalec za zakon v odseku je b;l socialni demokrat. — Neka zelo pomisleka vredna določba pa je ta, da imajo le Francozi varilno pravico. Sicer ne pride na Francoskem dosti drugih narodnosti v poštev, toda ta določba je slab zgled. Zlasti vsenemei se že zdaj nanjo sklicujejo, da bi oropali v Nemčiji Poljake in Dance volilne pravice.
•Po »Slov.«
Kuhajte m xa!ogol
Mali oglasi.
lajmnlfo pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obsetaejil *» raSnna za vsako besedo 3 vin. lajprtpravaejle Inseriranje xa trgovce in obrtnike.
fc.;-tv!6ll5i?«,IJ.MiiH? *'«•«•» ««« obrtnikov r Gorici, *fJ^_?^*!!SlifJ!n S&^T Pimta). rihBo n«  pozna, ker
nikjat a«
tjo. Škod« ni majhna.
Vila in  hotel
Stainach, Zaor. Štajersko. WMiae„.
cela postrežba dnevno le 5 kron. Zahtevni te prospekte.
StflVRKPfl ?a fcn navadne hiše z malim vrti-UiaiUlObO cem so na prodaj pod Kostanjevico pred tunelom. Cena prav zmerna. Poizvedbo v Goriški Tiskarni.
Fotografski vajenec w'me se.-p°(i^od-
grafu Jerkiču v Gorici.
nimi pogoji pri foto-
3=  ="
3|i i
a ° ¦*
Prihrani se v vsakem oziru. Zdrava prehrana, neodvisno od  letnega časa. V rabi več milijonov. —  Pazi  naj  se  na ime  „Weck . — Tiskana navodilu pošilja na zahtevo zastonj. I. Weck, zadr. z om.  zav   —  (»lavni  nupošiljatclj:
Čari Inller, H. Sehifaberg ši. 56.
fpppo     Zaloge  skoraj v vseh   mestih.       WM
**
CROATIA"
zavarovalna zadruga v Zagrebu - edini domači zavarovalni zavod. -
Ustanovljena leta 1884. Pnntrola v Zagrebu  v  lastni   hiši,   vogal Uullildlu Marovske in Preradovičevo ulice.
Podružnica v TRSTU, Via del Lavatoio štev. 1. II. nadstropje.
Telefon št. 2594. Glavna  zastopstva:  Ljubljana,  Novisad,
Osjek, Reka in Sarajevo..
Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji
zavarovanja sledeče vrste:
i. Na življenje:
1. Zavarovanje glavnnv/,a slučaj do/.ivljonja
in smrti; 9. zavarovanje dote; 3. zavarovanje življenske rente.
II.   Proti škodi po požaru.
1.  Zavarovanje zgradb (hi3, gospodarskih poslopij, tovarn).
2.  Zavarovanje premičnin (pohištva, proda-jalniSkoga blaga, gospodarskih strojev, blaga  itd.
3.  Zavarovanje poljskih pridelkov (<:ta sena itd
III.   Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje vs- h oddelkov znaSta K  ii,7!3.071--13
Od tcg.i temeljna plavnica    .   ...„     80000000
]>ohotiirk letne im-iirje s pristojbinami  „   I,W.0l'i-8»
Izplačan., odškodnina ........  .i,!»70.-':*a-4.S
Sposobni |i...sre<l<n-nlci in akviziterji  se sprejmejo pod ugodnimi [»o^oji.
Natančneje inforinaeij(> daje
Podružnica »Croatiae« Trst, Via del Lavatoio št. 1, II. nadstr.
Zastopnik za Goriško:
D. Gilčueri u Gorici
Uio Bertolini št. 20 (u lastni hiši).
Telefon št. Zi\.
Sode in čebre
h slavonskega  hrasta v vsaki
množim
in velikosti..priporoča tvrdka
iius Gufman & sin
tovarna sodoD
GrossKanisza — Ogersko,
Išče se gostilna
nvtla,  pa   dobroi loča   v  mestu  r,ji vrčjom kraju na deželi v najem ali pil
na liter.
Doličnik   ima    nekaj   pivmoženja.   _
Ponudbe   nnj   se   jioAljejo   s   pmiaiki
koliko se potofii,  na  U|ir.iviiiSLvn  liS|,,
pod Šifro: ,gostilna I. K. Al.  18*.
160 hI
domaČega pridelka
proda   Jožef  KJnpohja,   posestnik   v.-s Svino pri Šmarjah.
Cena od 52   so Kron.
Senožet na prodaj
v bnmiški dolini pod Štanjelom,
Pridela   se  okolo   120   centov
sena in otave. — Kupci zvedo
naslov v našem  upravništvu.
^Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z oinejeulm jamstvom.
(V lastni hlll, fiosposka ulic« it. 7, i. nailstr.) — Talafon ftt. 79
BaCnn poltne hranilnice tov. 837.315. Na občnem zboru dne 28, aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloga se   obrestujejo po 4l/i % • Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni  davek  plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge sp s^otemato od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom ni vknjižbe po 57,%, na  varščino ali zastave in na menjice po 6 %.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Stanja 31. dec. 1911.: Zadružnikov 1863 z   deleži v znesku 70.910 kron.  — Hranilne   vloge:   1,103.25498.  —Posojila: 1,068.002—. — Reservni z a k 1 a d: 100.451 56. — Vrednost hiš: 383 538 29.
ES
Vila na prodaj
v Sarodnjab bit. 52, p. Rublje, 1    Natančneje se izve istolam,
Kupujte samo dvokole&a „HlfL|]2l", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original IflCforla so najprak-ličnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno  šivanje   in  štikanje   (vezenje).   Stroj
teče brezšumno in je jako' trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče   predmete so dobi   po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
• tmtK m SMm trp it I. C"*i