kranj — sreda, dne 20. marca 1963 — Leto xvi. — št. 33 — cena 10 dinarjev Ustanovitelji: občinski odbori SZDL lesenice. Kranj, Radovljica, škofja Loka in Iržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenj s k| tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan 9^ ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ust izhaja od oktobra 1947 k<>t tednik - Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od L januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah g_zasedania ljudske skupščine LRS Uveljavljanje novega gospodarskega sistema »repi proizvajalne sile in zagotavlja skladnejši ekonomski razvoj SKUP^m1* Iborov UUDSKE •2 INE, AVENIJE ,o po. vrs„ ' "0S'»W1 poročilo li. kil"1'™' »»»o™. v na-nato razpravljali ugotovitev je KUSL uvne,jav,,anje in ,zp°po1 8|stema lrr ,Vega gospodarskega ^otavn« PLpro,zvaialne sUe in ^voj Zi Sjk,adneJsi ekonomski Polletju "iT" V ,anskem drugem Ukrepi '*» °^ ?° se Posamezni ^Vljenln dodobra uveljavili v naPredek pokazaI dokajšen ^Predsedbneled0.Pri tem Je imel Ja^ko Sm , k, • lzvrš"ega sveta razložit ai ie Poslancem ob- sPodarskImnCu značilnosti v go-^udaril « gl^anJu- Pri čemer je nosti Vanje Produktiv- v°z in ,vlin° Preusmeritev na iz-g'h deia^ .,Janje nekaterih na-Jitvi deh ^v1 v mednarodni de-d°bno ?}ko investicij in po-hitevaio met!Jstvo lani se ni dojelo za „ ega razvoja. kar je b°vanie posled'eo neredno oskr-hfcrati „a potrošni?kih središč, -"»ali r\n , . -----oi pa Je bil glavnjVl.gaJe, cene- Vse to < I n e ** letoJ|et,istVo išto^veija "tudi dard delov«•u,vzrok- da se stan-ni dvigniiS- u ,Udi v cc1oti ,ani nlh osebnih j , dv'ganju nominalni u2 dohodkov. Zato so že Po^tUBl-drilzben5h službah ie terih Koriia«^:^___i.~ Kocijančič, o neka- ^vnos« tfal1!,ost,h v ku'turni de- !e cedilai ra eno ZuPančič. Zatem Je v glavnJ£Zprava' štefan Pavši^ °bčinskih T *2Tn ° vsakoletnih S?navadnoIl,Žbenih načrtih- VJh mescih n° sprejeti in ' dinamiko " uegativno delujejo na ?Ja v Zosr^A*™5^** Poslova Ivan Kre^ arskih orffani™riiah okrog 2.200 otrok z raznimi1 telesnimi in duševnimi hibami. Zato je bila že ustanovljena republiška konferenca za rehabilitacijo invalidnih oseb. Na popoldanskem nadaljevanju skupne seje obeh zborov so po daljših razpravah potrdili poročilo izvršnega sveta, sprejeli priporočilo o izvajanju resolucije o nalogah komun in stanovanjskih skupnostih pri otroškem varstvu ter resolucijo o politiki izvajanja kompleksne rehabilitacije invalidnih oseb. Na ločenih sejah so še razpravljali in sprejeli ustrezna priporočila in predpise o mestnih zemljiščih, o zatiranju otroške paralize, o terjatvah zdravstvenih zavodov, o likovni umetnosti, akademijah in finančnem načrtu za potrebe šolstva v letošnjem letu. — M. Velika planlška skakalnica, na kateri bo od petka do nedelje zanimivo mednarodno tekmovanje Kmetijski delavci pred pomladansko setvijo Kmetijstvo na novi poti Jesenski posevki so dobro prezimili — Žita odstopajo prostor krom-pir ju in povrtninam — Ali bodo umetna gnojila prišla pravočasno? — Slaba oskrba s semeni ki v pr- organizacijah. »ril o potrebi Prijemov v elek- ^^Včnih g '^gospod_ "I,er Jl*ennad?VU' Franc S(*ianič 0b,nejneffa a v Povečanju malo- t6 4-I00xS tES11?8 (lani 'e bilo ^ristilj^il h°d0v) še nismo iz-£lnovič jI * .možno.sti. Rudi Ca-žave v Je pojasnii dosedanje te- Vsa kmetijska posestva, zadruge in druge organizacije se ! obdelane vse površine. Ce se le zadnje dni skrbno pripravljajo na pomladansko setev. Letos- j kaj splača v kmetijstvu, potem se nja dolga In huda zima je do sedaj zadrževala razna poljska v prvi vrsti splača dobro seme. dela in bo kar čez noč, ko bo izginil sneg in se bo zemlja osušila, postavila pred kmetijske delavce velika pomladanska dela. Kot pravijo v Skofji Loki, v Radovljici, v Tržiču in v Kranju, zima ni prizadela jesenskih posevkov. V Skofji Loki celo menijo, da je letošnja huda zima uničila precej zajedavccv in omogočila zemlji, da se je »počila, kar bo lahko samo ugodno vplivalo na letošnjo letino. Ena izmed prvih skrbi pa je oskrba z umetnimi gnojili. Tudi ob najnovejših obvestilih, da bodo umetna gnojila vendarle prišla, se kmetijski delavci niso še otresli upravičenega nezaupanja v roke. fct»ve v nrp. / ,aj,nu cu Snojiin' kmetijstva z umet-Jaso seda t °bvestil Poslance, ?C in bodi 'Pmrebe »Kotov! ie-^"darnf n£ft,yci z manjšimi čine. preJeh naročene koli- tkern varlstv 'C g°vorila ° otr°- Jila prejeli le 15 ton. KZ v" Tržiču 1 prejele samo 8,15 odst. ranc Kre sečnih količin. V večini pa ni Še posledic zaradi dosedanjega pomanjkanja gnojil, če bo sedaj ta oskrba sfekla, kot je predvideno. Resnejše pa je vprašanje oskrbe s semeni. Kljub skorajda vsakoletnim težavam semenska služba še sedaj ni stekla tako, da bi bili koristniki brez skrbi. Težave, kot so v Radovljici s čakanjem semenskega krompirja iz Nemčije, so morda lažje razumljive, če že ne opravičljive. Toda v splošnem ta služba ni stekla niti pri drugih semenih, ki jih proizvajamo doma. Značilnost letošnjih načrtov in poljedelstva sploh pa je nov premik k povečevanju površin pod i krompirišči in druigmi povrtnina-mi, ki jim odstopajo prostor žitarice. Ze v načrtih so predvidene razmeroma manjše površine za žitarice in povečanje krompirja in povrtnin. Toda ekonomska stimulacija v tej preusmeritvi je proizvajavce še posebno spodbudila, tako da bodo skoraj povsod premiki še večji. V kranjski občini je bilo skupno 38 odst. vseh obdelovalnih površin zasejano z žiti. Letos pa se ta odstotek moč- V Radovljici, kot pravijo, so od ! Pri tem samo podatek, da so v 220 naročenih ton umetnega gno- | kranjski občini zadruge v celoti Silvo Hrast 0vnih invalidPa0xJenabiIitaci'ide" M lastne P°trel>c. vendar pa Jih ^Vaianju twi°!» i ot Je v svojem j ni za uveljavljanje agrominimu *irast invalidov Ji!?*1« k ^ci Poslanec Silvo I ma. KZ v Gorenji vasi (Poljanska nib in^ulr10veniji 31.000 delov- j dolina) je brez gnojil, čeprav ima-m letno se rodi jo pogodbo za dobavo rednih me- ima sicer na zalogi nekaj gnojil j semen za letošnjo setev. Po dol- ' gem pričakovanju in po večletnih izkušnjah so se zadruge sicer po- vezale med seboj, si izmenjale semena in pomagale, kakor so pač mogle, tako da bodo posejane in misli n vgrafanHh turizma ^zgojo kadrov preveč zapostavljamo 'Jani S soboto Je bila v Ljub-dlne ,J*£ '"na konferenca ml* pr*v okraja. Ce- 6 bilo za ardi *MedaU ve, dan, l0llko miad«nZPraVO Prijavljenih ^kateri !d!"cev'da »o morali K^no, ne Jd di?ku8i*e oddatl temi ,e hf. b,Jih prebra!1-|at RUDI RApL'uBdl »ta« dele- >Chibl';da bl govoril ?ede tur^maa^Ua ^ Panjih ^Cpol^l**™* razprave „ VPfašanl ?lamo nekaJ misli. Sreveč Sostr. rLZma 8ledamo 8ovorim^n°Stransko. Največkrat >rim0 s ,.-'i in m ur,sti in . v zvezi s tujimi ;tPa do"mačfarski učinek. ki i ^ Sram«*?" ZaVedati s« 1Zcm da? S*.', da domači tu- B tur;st čne " l1Žn0 80 °dst. vse-' Sn*H deiaP^ta, ToreJ ter se: "I1™ZhH m Poudar-"m turizJS 8^ arjati samo o 'ega turS; pomembnost doli, u teb uvodnih ^P^tavljati. ?UlU Hafner ",h™IsHh' « Je ^bJem0vnJuriP»;odrob„eje ,otii «nt Prizma v tržiškl ob- b N ter ^lern ' ^ Z dograditvijo avtomobilske ceste bodo Tržiču dane vse možnosti za hiter in verjetno tudi za uspešen razvoj turizma. Tudi letošnji občinski družbeni plan daje turizmu pomembno mesto. Predvidenih je več novih gradenj v turistične namene. Za pospeševanje turizma pa ima precej pomembno vlogo lahko tudi. Zveza mladine. V naših organizacijah lahko skrbimo za kadrovanje bodočih gostinskih in turističnih delavcev, pomagamo ori poklu'-nem usmerjanju, skrbimo za organizacijo turistične vzgoje na osemletkah, predvsem pa za razvoj mladinskega turizma ,ki ga moramo pospeševati predvsem v gospodarskih organizacijah, kjer je večina tržiške mladine tudi zaposlene. Torej po svojih predstavnikih v samoupravnih organih lahko o marsičem tudi odločamo. * Vsekakor se bo v gospodarskih organizacijah potrebno lotiti razgovorov, da bi podjetja da-Ja čimveč razpoložljivih sredstev za razvoj turizma. Delovne kolektive v industriji bomo morali še bolj prepričati, kolikšnega pomena je lahko za njihov promet razviti turizem. Hkrati z razvojem turizma pa bomo reševali tudi vprašanje zaposlovanja. Industrija sama vseh novih kadrov v Nadaljevanje na 2 strani 1 Priprave na festival »Bratstva in enotnosti« KRANJ — Tradicionalni mladinski festival BRATSTVA IN ENOTNOSTI bo letos v Nikšiču od 22. do 25. maja. Na občinskem komiteju ZMS Kranj so nam povedali, da bo letos odšla na ta festival precej manjša skupina mladincev iz kranjske komune kot lansko leto. Medtem ko se je lansko leto festivala udeležilo 78 mladincev, so se letos domenili, da naj bi skupina ne presegla števila 30. Skupino naj bi sestavljali: ekipa šahistov, ekipa na-miznoteniških igravcev, manjši glasbeni ansambel in ekipa od-bojkaric. Za manjšo skupino so sc odločili predvsem zaradi tega, ker so prometne zveze z Nikši-čem zelo slabe in bi tako stroški prevoza za večjo skupino segli previsoko. no znižuje. Tako je na primer KZ Sloga že doslej zabeležila povečanje krompirišč za 10 odst. in povečanje površin za krmne rastline za 18 odst. iznad predvidenega načrta. Ta preusmeritev v težnjah samih kmetovavcev je seveda posledica splošnih smernic in stvar-nejših potreb za resnejšo oskrbo naših potrošniških središč in hkrati tudi posledica naravnih ekonomskih interesov kmetijskih pro-izvajavcev samih. Preusmerjanje našega kmetijstva k povečanju proizvodnje mesa, mleka, zele- j njave in povrtnin ter pridelovanja ' kvalitetnega semenskega krom- • pirja ob vzporedni ekonomski sti- j muilaciji neposrednega proizvajav-ca, to hitro ruši stare tradicije in i uveljavlja nove oblike sodobnega ! kmetijstvo po vseh naših krajih. K. M. Mojstri daljin trinaistič v Planici V petek se bo v dolin! petih skakalnic pod Poncami — v Planici pričel velik ceremonial in z njim tridnevno medna« rodno tekmovanje v smuških poletih na 120-metrski skakalnici. To bo največja letošnja tovrstna prireditev na svetu, ki bo prav gotovo zadovoljila še tako razvajene ljubitelje športa, saj se bodo v Planici pomerili najboljši skakavci h dvanajstih držav; med njimi tudi oba svetovna rekorderja (šlibar in Lesser) ter svetov-ni prvak in planiški rekorde* Recknagel. Potem ko je bilo leta 1934, leta na veliki skakalnici v Planici prvo tekmovanje, so se i 29 letih doslej na njej pomerili še enajstkrat in bo torej letošnja prireditev trinajsta po vrsti. Prav je, da ob tej priložnosti na kratko pogledamo, kaj se je v teh letih dogajalo v planiškem kotu. Kot že rečeno, je bila prva prireditev tu 1934. leta. Te. daj je Norvežan Ruud s skokom 92 metrov postavil svetovni rekord in naznanil, da ni več daleč dan, ko bo človek na smučeh skakal dlje kot 100 metrov. Čeprav se to naslednje leto še ni zgodilo, pa je Avstrijec Bradi 1936. leta na Bloudkovi velikanki to znamko že presegel. Naslednje leto je FIS na naši veliki skakalnici prepovedala celo trening (na ta način so od Planice ho-teli odvrniti pozornost sveto* ne športne javnosti!). Šele 1938. leta je skakalnico priznala tudi FIS, kmalu za tem pa jc^notrdila tudi nov svetovni rekord 107 m, ki ga je v Planici znova postavil Bradi. 1939. leta tu ni bilo tekmovanja zaradi slabih snežnih razmer, naslednji dve leti pa sta prireditvi zelo uspeli; med drugim je na' zadnji pred vojno Nemec Gehring skočil 118 m daleč, kar je bil nov svet o v, d rekord. Veljal je vse do leti 1948, ko ga je na obnovljeni skakalnici, ki je prvo preizkušnjo po vojni doživela leto prej, izboljšal Švicar Tschan-nen. Po skokih 1950. leta je bilo treba napravo spet obnoviti — nared je bila 1954. le ta. Toda v tem času sta v za-hodnonemškem Obersdorfu in v avstrijskem Kulmu zrasli se večji skakalnici, kot je planlška. Zato je mednarodna smučarska zveza določila, naj bo na vsaki izmed njih tekmovanje vsako tretje leto. Od tedaj so bila v Planici tri — 1954., 1957. in 1960. leta, med. tem ko bo četrto od tega pet« ka do nedelje. — 2. Vsebina dela organizacij Rdečega križa Prva pomoč in nega bolnika na domu V tem mesecu je večina gorenj- (organizacije RK v tem letu ne skih krajevnih in občinskih otlbo- j bodo zanemarjale svoje običajne rov Rdečega križa opravila letne dejavnosti. Posebna akcija RK občne zbore. Preostalo jih je le še nekaj na jeseniškem koncu. Na zborih so med drugim razpravljali tudi o (smernicah letošnjega programa dela. Ta sloni na okvirnem programu praznovanja 100-letnice organizacije, ki ga je pripravil Jugoslovanski Rdeči križ in ima izrazito delovni značaj. Njegovi bistveni sestavni deli so: prva pomoč, nega bolnika na domu, po-mnoiitev števila članstva. Seveda Slovenije je nadaljevanje gradnje mladinskega naravnega zdravilišča na Debelem rtiču, ki naj bi bil prihodnje leto izročen svojemu namenu kot simbol prizadevanj za zdravje mladega rodu. V 1.19G1 bomo namreč praznovali 20-Ietnl-co obnovljenega Jugoslovanskega Rdečega križa. Nadaljevanje 2 na 2. strani Letošnjo pomlad je bilo vode res mnogo. Prav zaradi tega je razve seljivo/da je kranjski KOMUNALNI SERVIS kljub temu očisti ceste in ulice nezaželene nesnage. Upajmo, da bo za takšno dele tudi v poletnih mesecih dovolj vode... SREDA, 20. MARCA 196S K DNI PO SVETU 9 KONFERENCA SREDNJEAMERIŠKIH DUŽAV V glavnem mestu Kostarike San Jesc se Je začela konferenca sred njcameriških držav Paname, Gua lemale, Hondurasa, Salvadona, Ni karague in Kostarike. Na konic renči sodeluje tudi ameriški pred sodnik Kenncdy. Konferenca naj bi okrepila /vezo v borbi proti Kubi. t HAZOR02ITVENA KONFERENCA Predstavniki Sovjetske zveze in ZDA vzajemno iščejo krivca za krizo v sedanjih razgovorih o razorožitvi. Sovjetski delegat Ca-rapkin je zahodnim državam predlagaj naj -zmanjšajo apetit«. Ostra razprava jo daia samo povod z u novo * por«'. • HOME V PARIZ I Dritanski zunanji minister Hotne fe prispel v Pariz, kjer bo SO> deloval na zasedanju stalnega sveta Atlantske /veze. Ki se je danes začelo v Parizu. 0 ZAOSTRENI ODNOSI MED SOMALIJO IV VELIKO BRITANIJO Somalijska vlada je zahtevala «>d londonske vlade, naj umakne »vaje diplomatsko predstavništvo iz Somalije. Spor je nastal zaradi nekega obmejnega področja v Keniji, ki ga naseljujejo Somalci Somalija zahtevi naj to področje priključijo njej. # CRNE KOZE V INDIJI Po prvih dveh mesecih letos jo v Indiji umrlo za črnimi kozami več kol 3.000 ljudi. * EPIDEMIJA GRIPE V ŠVICI Najmanj 25 oseb je umi-lo v ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki * Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogog Zunanja podoba zahodnega sve- da se lih počasi loteva žc pravi ta Je morda1 še vedno v skladu s cbuP in. brczlzglednost. ... ... .... m Na »ot v zahodno Evropo Je starimi cliplomatikitm pravili. MerchfVlt odšc, {/ vVashlngtona z Zahodne prestolnice Je v zadnjih 7j|kanim ovratnikom. Njegcva dneh, \ vrnem odMčnp kroj*.- niklja bi morala biti po svoje Odrevenelo j zavezništvo iuevrc;-»t'Jni član vojaške zveze so icam Atlantske namreč nastali nem črnem fraku prepotoval ameriški diplomat težkega kalibra Merchant, ki mu jc sam ameriški predsednik Kcnnedv zaupal posebno nalogo, da zahodno Evropo odvrne od francoskega krl-voverstva. Mojstri svetovnih slikanic in kavarniških dvotipov bi ta .politični podatek lahko izrabili za osnovni navdih, da bi iz njega izvlekli precej obešenjaškega humorja. Pripoved o zahodni enotnosti v diplomatskih krožkih v VVashingtonu in Londonu zadnje tedne pripovedujejo z zelo kislimi obrazi. Američani imajo s francosko vlado takšne preglavice, earodejska. Ker pa danes nihče na svetu več ne verjame v politične čarovnike so Mcrchentu zelo nesramno in brez vsaka politične čarovnike so Merchanlu ženik na usta, še preden je francoski vladi utegnil pojasniti svoje zgodovinsko poslanstvo. Merchant je namreč v Evropo dopotoval z nalogo, da še enkrat preizkusa evropske zaveznike, kakšno je njihovo stališče do multilateralnih jedrskih sil, ki jih Američani nudijo evropskim zaveznikom, seveda še vedno pod ameriškim nadzorstvom. Predlogi o dobavah ameriških atomskih orožij zahod- De Gaullc: po svoje Pustite me■ da delam žc v decembrskem srečanju meti Kenncdvjem In Macmlllanom. Francozi so že kmaju po tem povedali, da na ameriško atomsko orožje na računajo, ker bodo v doglednem času razvili svoje lastno atomsko orožje in postali a tem orožjem edini in neomejeni gospodarji. Tako jc Merchant raziskoval zahodno jedrsko tržišče precej enostransko in ozkoy na londonskih tržnih stojnicah. Ameriška ponudba je po splošnem videzu za sedaj večja kot je evropsko povpraševanje. Vendar nihče ne verjame, da bi Američani na zasedanju sveta Atlantskega pakta .ki se je začelo včeraj v Parizu umaknili svoj načrt o podeljevanju atomskoga orožja evropskim zaveznikom. Prav zaradi razlik med ameriškimi in francoskimi gledišči glede ameriških raket in atomske oborožitve bodo morda v teh dneh razkrili dejanski obseg sedanjih nesporazumov in trenj. Merchant pa po zavrnitvi francoske vlade ni takoj pobral šila in kopita. Odpotoval jc v Pariz, čeprav Je bilo na dlani, da do sli-kov s francosko vlado na tej osnovi ne bo prišlo. Njegova) pot je vodila mimo Elizejske palače v pariško predmestje, kjer je sedež sil Atlantske zveze. Merchant je na sedežu Atlantske zveze na- meraval nadomestiti prikrajšanje, ki mu ga jc odmerila francoska vlada. Kazdruževanje in razhajanje zahodnih zaveznikov pa je v tem času dobilo šc drugo ost. Osorm> diplomatsko potezo so po stan H ivadi plačali -zopet Britanci. Odlično vedenje jc bilo že od nekdaj na glasu v Parizu, od koder prihajajo sedaj tako presenetljiva novice o nevljudnosti in prezirljj' vosti. Britanci so bili po bruseljskem polomu prvi, ki so proti Francozom Stegniti roko pomirje* nja. Toda /.a čudo, Francozi so to britansko gesto kratko in malo odklonili. J'rancoski zunanji mi-nlter Couve de Murville jc zavrnil povabilo, da bi kosil z britanskim zunanjim ministom Ho-meom in drugimi evropskimi m1' nistri, ki bodo navzoči na zas«' danju sveta Atlantske zveze z izgovorom, da je že zadržan na kosilu iranskega veleposlanika, ki te dni zapušča Pariz. Tako j* odrevenelo zahodno zavezništvo dobilo dodatni zunanji izraz. Počasi prevladuje vtis, da so zavore med zahodnimi zavezniki Popustile in da Francija več ne Izbira potez, ko gre za njeno težnjo, da se otrese močnega vpliva Amerike in njene evropske sence Velike Britanije. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki G Ljudie in dogodki % Ljudje hi dogodki % Liudie in dogodki # Liudie in dofv^ zadnjih dveh radi gripe. tednih v Sviei za- • VLAK ZAVOZIL V MNOŽICO Ekspresni vl:tk je z veliko naglico /uvozil v množico dcmuii-stranlov. ki je Mla na železniški progi na postaji v Rio de Janciru. Dvanajst ljudi jc izgubilo življenje, medtem ko Je večje število huje in lažje ranjenih. Cena šolske malice se pribl.žuje stvarni vrednosli mm Kfef ■■■ ■ i lil......ii.i.iii !■■ ■■ ■ ........i ■■■■■ i i ■■■ ■......... ■- immr m Pri 78 gorenjskih šolah so urejene kuhinje — Pomen in vloga toplega obroka za doraščajoči organizem V letošnjem letu se je mednarodna pomoč šolskim mlečnim kuhinjam v primerjavi z lanskim letom znižala za več kot polovico, v šolskem letu 1964/65 naj bi jo po predvidevanjih popolnoma ukinili. Tudi pomoč CARE se zmanjšuje in bo v nekaj letih prav tako ustavljena. To sta dve, na videz drobni dejstvi, ki pa v skrb za uspešno delovanje šol- Solska kuhinja na Jesenicah sodi med najboljše opremljene obrate družbene prehrane na Gorenjskem. v njej pripravljajo 1200 malic, pogoji pa jim omogočajo, da kuhajo tudi kosila za učence, ki doma nimajo poskrbljeno za redno preh rano. Zaželeno bi bilo, da bi tako poskrbeli za prehrano učencev In dijakov v čimveč šolah. Tak razvoj pa zavirajo predvsem neugodni materialni pogoji, pomanjkanje primernih prostorov in denarja za opremo Vreme VREMENSKA SLIKA Prvi vaj frontalnih motenj se umika proti vzhodu, zato jc bilo včeraj pri nas kratkotrajno izboljšanje vremena. Nove atlantske frontalne motnje so dosegle Španijo, Širijo pa se proti Sredozemlju, tako da bodo ponovno vplivale na vreme pri nas. V /vezi z njimi doteka v višinah nad naše kraje topel in vlažen zrak. NAPOVED vremena DO PETKA Danes sprva še delno, nato pa zmerno oblačno vreme. Pozneje se bo oblačnost povečala in proti večeru v zahodni Sloveniji možne rahle deževno padavine. Tudi v četrtek bo prevladovalo nestalno vreme. Najnižje nočne temperature med —2 in 2, v Primorju do e stopinj Celzija. Najvišje dnevne temperature med 8 in 13 stopinjami« SNEŽNE RAZMERE V TOREK OB 7. URI Kredarica —5, 270cm; Rateče-Planica 0, 75cm; Vršič 0, 200cm; Kranjska gora 0, r,5cm; Žičnica Vitranc 60cm — vrh 200cm; Komna 1, 230 cm; Bohinj 0, 50 cm; Lesce —1, 11 cm (zračni pritisk ob 13 pri 1013 mb, pritisk jc ustaljen); Jezersko —1, 37cm; Log pod Mangartom M cm. skih mlečnih kuhinj vnašata bistvene novosti. V prvih letih uvajanja in delovanja .šolskih kuhinj so te pripravljale skoraj izključ nO hrano iz mednarodnih pomoči, zato so bile malice lahko zelo poceni in tudi ni bilo težav z njihovim uveljavljanjem. Sedaj se cene polagoma približujejo ekonomskim in precejšen je del staršev, ki ne poznajo aH n« upoštevajo vsestranskega pomena šolske malice in tako varčujejo prav pri tistih nekaj sto dinarjih, ki so potrebni za otrokovo malico. V 110 gorenjskih šolah je vpisanih okoli 22 tisoč 300 učencev in dijakov. Urejenih je 78 šolskih kuhinj, ki pripravljajo" topli obrok za okoli 19 tisoč otrok. Nekatere kuhinje pripravljajo malice za učence dveh ali treh šol, vendar le šc preostane nekaj šol, ki za malico še niso poskrbele. Večina omenjenih kuhinj ima precejšnje težave s prostori, saj stare šolske stavbe niso imele predvidenih mest za ta namen. Skoraj nikjer ni ustreznih skladišč za hrano, oprema in posoda je pomanjkljiva. Nekaj napredka pri tem je bilo doseženega lansko leto, ko |e okrajni zavod ti socialno zavarovanje odobril za izboljšanje šolskih kuhinj 2 milijona dinarjev, nek.: i pa so prispevale šc občine in so nabavili za 3 milijone dinarjev razne opreme, posode, gospodinjskih aparatov in podobnega. » Za pomoč šolskim kuhinjam in njihov nadzor so zadolženi zavodi za mmredek gospodinjstva bi gospodinjski centri. Kranjski zavod že več let sodeluje pri opremljanju kuhinj, nudi jim strokovno pomoč in skrbi za VZgO.JO kadrov. Razveseljiv je podatek, da je 70 odstotkov kuharic v šolskih kuhinjah na zavodu obiskovalo in uspešno zukiiučilo tečaj za prekvalifikacijo, kar je izredno vpUvalo na izboljšanje priprave hrane. Tudi potem, ko bo zunanja pomoč šolskim kuhinjam ustavljena, naj bi bila osnova prehrane V njih mleko in mlečni proizvodi. Le tako bo šolska malica lahko pomenila dopolnilo otrokove prehrane, v kateri primanjkuje prav najvažnejših snovi — beljakovin, rudninskih snovi in vitaminov, kar ima na dorašča jočem organizmu Številne škodljive posledice. Razen zdravstvenih okoliščin pa ne smemo prezreti še itevilnih drus>ih koristi: največkrat je (o prvi topli obrok, ki ga otrok za-užije, ima velik vzgojni vpliv, prrvzgaja k novim prehranskim navadam, pripomore k lažjemu premagovanju učnih naporov ipd. Zelo pomembno je tudi to, da starši nimajo nikakršnih skrbi z malicami, kar posebno zaposleni znajo dobro ceniti. — S. ODNOSI MED ZDRAVSTVENIMI ZAVODI IN ZAVODI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Močne"š« sodelovanje samoupravnih organov POBUDE SINDIKATA ZA USPEŠNEJŠE OBLIKOVANJE SKUPNIH STALIŠČ Priprave na sklepanje pogodb med zavodi za socialno zavarovanje in zdravstvenimi zavodi so potekale predvsem na črti uslužbenci socialnega zavarovanja —r zdravniki ali upravniki zdravstvenih zavodov. Vendar so izkušnje pokazale, da so pri lakih razgovorih splošni interesi mnogokrat ostali zapostavljeni in da je nujno potrebno v proces prizadevanj za usmeritev stroškov za zdravstveno varstvo v zmernejše toko-ve vključiti tudi samoupravne in družbene organe zdravstvenih zavodov. Kolektivi zdravstvenih zavodov namreč premalo iščejo svoje notranje rezerve, usmerjeni so na Iskanje novih sredstev od zunaj,-pri tem pa radi pozabljajo na to, da imajo tudi sredstva socialnega zavarovanja nekje svoje meje in da so skupna stvar, ne pa last zavodov socialnega zavarovanja. Iz teh ugotovitev izvira pobuda okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana, da naj bi se v to akcijo vkjjučfll tudi sindikati, ki bi pripravili posvetovanja, na katerih bi se srečali dani svetov in upravnih odborov zdravstvenih zavodov in zavodov za socialno zavarovanje ter občinskih svetov za zdravstvo. Taka posvetovanja bodo v kratkem na Jesenicah in v Kranju. Sklepanje pogodb Z zdravstvenimi zavodi sc bliža koncu. Komunalni zavod /a socialno zavarovanje Kranj je zc sklenil pogodbe z lekarnami Kranj, Tržič in Škofja Loka. Odobril jim ie precej visoko — 31 odstotno maržo, ker imajo vse tri precej izdatkov: škofjeloška in tržiška zaradi novih in'dobro opremljenih prostorov, kranjska pa zaradi odplačevanja anuitet za stanovanja. Razen tega je vprašanje, če imajo preveč zaposlenih saj se jc receptov po uvedbi so-močno znižalo, kolek lipa se niso zmanjšali. \ a d a 1 j e y a nje s 1. stran i število udeležbe vi lekarn Kranjski zavod bo ta teden ver ietno zaključil vse pogodbe, medtem ko so na Jesenicah do sedaj sklenili pogodbo z bolnico v Begunjah, ostale pa prav tako nameravajo skleniti v prihodnjih dneh. ' POJASNILO V naših »BODICAH« smo pred kratkim pisali o javni razsvetljavi v Kranju. Glede tega pa nam je član delovnega kolektiva Elek-tro Kranj poslal naslednje pojasnilo: »20. februarja letos smo na odseku Ljubljanske ceste morali opraviti nujno popravilo javne razsvetljave na Jelenovem klancu. Okvare smo popravljali med deveto in enajsto uro. S pomočjo gasivske lestve smo izmenjali v tem predelu 14 fluoroscenčnih cevi, razen tega pa smo tudi očistili svetilke. Razumljivo je, da so bile v tistem času svetilke prižgane, sicer ne bi mogli opravljati svojega posla.« 1 Vzgojo kadrov preveč zapostavljamo v prihodnje ne , bo mogla več sprejeti, zato moramo z.e sedaj iskati nove možnosti zaposlovanja in prav na področju turizma so glede tega še številne odprte možnosti. i v 3 Problem zaposlovanja, ki postaja tudi v naši občini pereč, bomo s kompleksnim razvojem turizma in drugih dejavnosti lažje reševali. Ko govorimo o razvoju turizma, se vse pogosteje srečamo z vprašanjem: KAJ PA KADKI? Zc sedaj jih primanjkuje. Doslej smo investirali v večini le v objekte za. turistične namene, zapostavljali pa smo vzgojo kadrov, kar se nam v mnogih primerih že maščuje. Za vzgojo kadrov bi morali v prihodnje investirati mnogo več. t> Posebno poglavje sta propaganda in splošna turistična vzgoja prebivavcev na določenem turističnem območju. Vsak občan bi moral vsaj bežno poznati zgodovino Tržiča in okolice, kar bi lahko posredoval slehernemu domačemu ali tujemu turistu, ker je zainteresiran, da bi /vedel tudi najmanjše zanimivosti. Takšno Vzgojo imamo lahko na osemletkah. Sklep, da naj bi uvedli turistično vzgojo v obvezne šole, je bil sprejet že na naši zadnji izredni občinski konferenci. Takš-nfi vzgoja pa M imela tudi velik propagandni pomen, zlasti še, ker vemo, da mnogokrat zmanjka denarja za propagando. S tesnim sodelovati jem turističnih društev, delavske univerze in Zveze mladine bi propagandno dejavnost lahko v marsičem popestrili. O Vzporedno b turizmom trn sploh moramo obravnavati tudi mladinski turizem. O tem v zadnjem času že vse več govorimo, vendar premalo konkretno. Gospodarske organizacije pa tudi občina s svojimi plani za razvoj mladinskega turizma tudi letos niso namenile potrebnih sredstev. Torej ob misli na mladinski turizem premalo mislimo na njegov vzgojni pomen, ki se predvsem odraža v raznih potovanjih, ekskurzijah, obiskih i,aznih zgodovinsko in kulturno znamenitih krajev ter podobno. Dobro razvit mladinski turizem bi 'zagotovil tudi tesnejše stike z vso mladino Jugoslavije in s tem še bolj krepil bratstvo in enotnost naših narodov. Ob vsem tem pa bi hkrati skrbeli tudi za zdrav telesni in duševni razvoj mladine, ki bi se nam lahko bogato obrestoval. Kako zagotovili osnovo, da bo mladinski turizem res zaživel, je torej lahko ena izmed pomemb-nejšib. naših nalog za prihodnje. S tesnim sodelovanjem med nami, gospodarskimi organizacijami, turističnimi društvi, DPM, PZ, ZT in planinskimi društv} pa žc v kratkem času morda lahko doseženo zaželjeno. 2 Prva pomoč in nega bolnika na domu Zaradi zahtevnosti letošnjega programa in odgovorne naloge pri pridobivanju novih članov, bodo morali občinski odbori KK najprej poskrbeti |fj dopolnilno vzgojo svojih aktivistov. Občinski odbor RK Kranj že pripravlja širši posvet s tajniki in predsedniki krajevnih organizacij, na katerem se bodo pogovorili o zgodovinske"' razvoju organizacije, posebno P:'-e (» Vlogi in pomenu v naši družbi. O podobnih oblikah dela z a*" liv-Mi RK razmišljajo tudi dra*1 ui>''._ ! ko bolj priporočljivo, kot zdr»v* ljenje v bolnici, na drugi strsp? pa se pogosto dogaja, da jfi P* steljni fond bolnic prezaeedepj Ker je informiranost o negi bOT roka na domu pri nais še ^w majhna bodo v posebne tečaje ■< jeli svojce bolnikov in drug« teresente. Sem sodijo tudi tečaj1 za nego matere in otroka (ugoU>v* Ijeno je, da se v Sloveniji 56 &* -stotkov otrok tudi p:i bolezni traja nad 10 črni, zdravi doma). *(;^ čaji za nego starih ljudi itd. Ot ganizacija RK bo skušala biti tttF pobudnik pri organizaciji 6ervw za nego bolnika na domu. — M- PODRL JE 11 METROV OGRAJE I Na cesti I.reda v vasi Posav'^ se je v soboto zvečer avstnjs^ državljan Rudolf Frieris iz Bt-U' ka z osebnim avtomobilom 1(3-640 zaletel v kup peska, odK°,' der pa ga je vrglo na desno i ograjo, ki jo je podrl v dol*3 ^ 14 metrov. Do nesreče jc prišlo trenutku, ko Je vozinik na °s,r(v zavoju prehiteval kolono vojako ' Pri tem je nastalo za okrog J™ jon dinarjev Škode. POŽAR 7A VLAKU V nedeljo dopoldne je med P*v vozom i zelezniike postajo Otona Jesenice nastal požar v W*V? nem vozu vlaka, Zato iso na lezniški postaji v Lescah v*ark ustavili in odpeli goreči voz. O6*3! Ij del vlaka je nadaljeval proti Jesenicam a 14 minutno mudo, Vagon, v katerem je n35** požar, je bi! naložen z žvepl*^ rudo, ki se je med prevozom la. Pri tem jc zgorelo okrog kilogramov rude, medtem ko ^ terlalrm <škoda š>e ni oceni*08' Požar so pogasili jeseni*W P°*C^C' Trt gaalvei. Občani o leto Pove snjem planu in proračunu 1 • • aii so svoje mnenje Občinski organi so proučili številne predloge in pripombe, ki jih bodo skušali upoštevati pri končnem oblikovanju letošnjega družbenega načrta in proračuna • Tudi o letošnjem predlogu • družbenega načrta in proraču- • na kranjske občine je razpravljalo zelo veliko prebivavstva. • B»o je devet javnih tribun po • dejavnostih,! razpravljali so • aktivi po krajevnih organizacl-#jah SZDL, zbori volivcev po •delovnih organizacijah in po • terenu ter plenumi političnih • »n družbenih organizacij obči- • ne. Občinski organi so zelo pozor-"h ProučiIi zbrane zapisnike S »'•borov in posvetovanj. V »»Vnem gre za težavo, da so v* k'.n°ma pripombe in predlogi ta-^' « samo povečujejo zahteve lzdatkc občinskega proračuna. Zadruga m°ra pomagati Pri odkupu ftom^^0* ~~ 2 dosedanjim nači-vave °dkUP0vanJa živine kmeto-12 Prcddvora pa tudi okoli- Ne JaK1 nić kaj dovoljni, orim ! 8C jim prav> da ob takih vme .2admga nikoli ne poseže Ro io Pn doloćanJu cene, pobriga tovavoc8 t0\,dad°bi marŽO' K • mora C Udruge - pa se cem r% bori^ * mesarjem, kup- Ce b'. dolo<:'a ceno. Rrav bi »ile, T ' Zad™ga soodločala pri ceni dajfiT0 nilcin odkuPa «■ P'°- Wor? Pa ni VP€l'ian isamt> v ZadrUs ampak tudi *«e^. svetile S bl (Cm" V,"'i 'i,nJ" Pri u Pozornosti, saj bodo daji tgOdn0j^rn odkupu oz. pro-maržo^1 CSame poSpravile većJ° Zato bo seveda veliko teh predlogov uvrščeno v sezname predvidevanj za prihodnja leta. V Cerkljah, Preddvoru in tudi na Zlatem polju v Kranju je bilo precej utemeljenih predlogov za gradnjo šolskih prostorov. Močno so občaoi podprli težnjo, da je treba dokončati porodnišnico v Kranju. Marsikje so se tudi zgražali, ker posameznim socialno ogroženim družinam ni nihče pomagal, da bi vsaj otroke dali v otroškovaistvcnc ustanove. V Predosljah, v Predvoru in nekaterih drugih krajih so tudi rtieni- li, da je treba v okviru občine pomagati, da se uvede racionalnejši način oskrbe in tudi uporaba raznih kulturnih, gasivskih, prosvetnih in drugih domov. Na zborih v kolektivih so precej govorili o protekcijah pri zaposlovanju, o raznih skupnih službah in organizacijah v občini oziroma stanovanjskih skupnostih in podjetjih, da bi povečavah delovno sposobnost in produktivnost itd. Največ razprav pa je bilo o komunalnih dejavnostih in problemih te vrste. Pri tem so se ljudie jezili zaradi slabe razsvetljave, zaradi neurejenih cest in podobno. ' Zbori volivcev in vsa posvetovanji o letošnjem družbenem načrtu so dali poglavitne napotke za delo krajevnim in stanovanjskim skupnostim ter osnovnim organizacijam na terenu. Prav tako Pred jutrišnjo sej© finskega ljudskega odbora ^Sn^kiiT" IUt!l Se bo že v do" na se^fh "rah 2ačel» «. skup^ ^dake Zb°rOV občinskega ln sk, ga ^bora. Razen razprave nega T"^ ° predlogu družbe-je naPa.na in Proračuna občine trinai.* m dnevnem redu še mi bft zammivih točk. Med nji- miva rPraV g0t°V0 najboll zani-u»lužlJr^raVa ° UVedbi novega uPravi i 8i8ter"a v občinski ^ « Pri okrajnem sodišču. »iMcniaP!'emembo "službenskega kot PreJ Z1 "aj bi z«enkrat veljal UPravan WI* V orne^enin prJPrav "arejene V5e Potrebne 8«ema S"°vna nov°st tega si-ko'ektiv SOOdločanJe delovnega *» o v* °Ziroma "Jegovega sve-razmeri)8eh vprašanjih notranjih U«iuibe ' ZlaSU ° "agrajevanju *at0 unCeV Po usPehih pri delu. »tavli ZaČasni svet kolektiva se- oseben pravilnik, ki ob- | nost ravnava notranjo organizacijo uprave občinskega ljudskega odbora in delitev dohodkov njegovim uslužbencem. Odborniki bodo o pravilniku razpravljali na jutrišnji seji. Podoben pravilnik jc izdelal tudi kolektiv okrajnega sodišča. Odborniki bodo razpravljali tudi o ustanovitvi zavoda za požarno varnost ter reševalno in tehnično službo, ki naj bi se nekako razvil iz dosedanje poklicne ga-slvske čete. Ta opravlja Javno službo v dveh izmenah po 12 ur. Svojo dejavnost pa je s pridobitvijo novega doma razširila tudi na druga področja, zato bi kot zavod lahko formiral nekaj lastnih sredstev iz raznih požarno-preventivnih uslug, ker so proračunska sredstva v višini 32 milijonov dinarjev letno znatno pre-i majhna za vso dosedanjo dejav- ! pa bodo tudi v občinskih organih upoštevali težnje prebivavstva, kolikor to dopuščajo dana sredstva. — K. M. Iz Ljubljane na Svalbard Predavatelj .Tosef Spitzer je Korošec in dobro pozna našo ožjo domovino, o kateri često predava svojim rojakom. Dobro pozna pa tudi arktično pokrajino. Na povabilo Planinskega' društva bo v petek, 22. marca, predaval v Kranju. S svojo bogato zbirko diapozitivov nas bo popeljal najprej iz Ljubljane v Hamburg, skozi Ska-gerrak'v. Oislo in dalje v Trond-heirn, čez severni tečajnik do Nar-vika, nato pa po dolgotrajni vožnji z norveškim parnikom po Severnem ledenem morju na čudovito otočje Svalbard (obala mraza, Spifzbergi), ki plamti v polnočnem soncu in potem z ladjo še višje do 80" severno širine. Svalbard.(Spizbergi) je slikovita pokrajina s -temnimi gorami, pokritimi z večnim snegom, razkosanimi grebeni, stolpastimi in koničastimi vrhovi. Te goreJ obdaja jo ogromni ledeniki, ki so vgrezajo daleč, v morje pod plovečo kašo. Na tem otočju so bogata ležišča premoga, ki jih skupno izkoriščata Norveška in Sovjetska zveza. Svalbard je tudi važno strateško ozemlje. Poravnalni svet brez dela Gorice — Poravnalni svet pri krajevnem uradu v Goricah je od izvolitve do danes obravnaval tri zadeve. Od teh sta bili dve ugodno rešeni, medtem ko je tretjo vrnil sodišču, ker se stranka na razpravo ni zglasila. Neznatna zaposlenost poravnalnega sveta kaže, da Goričani ne iščejo in ne delajo po nepotrebnem težav in razprtij med. seboj. — R. • V Kranju smo že zelo blizu nove tržnice. Še nekaj korakov, pa bomo po nekaj letih vendarle pof streho... . Krajevne organizacije SZDL Gradili bi radi Godešič — V začetku tega meseca jc krajevni odbor GodešiČ pri Skofji Loki pričel obširno akcijo za gradnjo nove stavbe, ki naj bi jo zgradili V dveh etapah v bližini spomenika padlih borcev in talcev. V novi stavbi naj bi bili prostori za sodobno trgovino in mesnico, za kulturno delovanje in druge potrebe vasi, ,V vasi. že imajo prostore- za trgovino, vendar ne bodo mog] več dolgo služiti svojemu namenu, ker niso primerni. Tudi gasiv-sko prosvetni dom je že odslužil svojemu namenu in bi. bil kvocje-mu 5e za strojni dom. Sicer je pa že sedaj skoro polovico doma namenjenega za kmetijske in druge stroje. Gradnja je torej potrebna, gre le še za to, kako zbrati primerna sredstva. Sicer .so v zadnjih letih vaščani toliko zgradili in naredili s prostovoljnim delom in samoprispevkom, da se E njimi lahko primerja le malo krajev pri nas. Minulo sobolo in nedeljo «o med prebivavce razdelili anketne liste, po katerih bodo sporočili KO o pripravljenosti prebivavstva za to gradnjo in o tem, koliko bo rnpgo-če zbrati lesa. gradbenega mate- j riala in prostovoljnih delovnih ur. , Ce bo odziv ugoden, se bodo 8 gradnjo lotili še letos — v upanju, | da bo tudi ObLO Skorja Loka pri- < špeval svoj znesek. — C. Da je občinski odbot SZDL Skofja Loka razpisal nagradno tekmovanje med krajevnimi organizacijami SZDL škofjeloške komune, smo sicer seznanili bravee v eni izmed zadnjih številk; v današnjem sestavku pa naj seznanimo bravee, kako bo to množično tekmovanje potekalo. Za io tekmovanje v počastitev dneva republike, ki bo sicer zaključeno z zadnjim dnem letošnjega leta, je predvidenih za najboljše KO SZDL 12 kolektivnih denarnih nagrad v skupni vrednosti 1,050.000 dinarjev. Le-ta sredstva so namenjena za opremo klubskih prostorov družbeno-poliličnih organizacij. Razen denarnih nagrad pa bodo podeljene najboljšim organizacijam kakor tudi prizadevnim članom posebne spominske pohvale. Da pa bi bilo ocenjevanje posameznih organizacij kar se da objektivno, so KO SZDL, ki so si podobne pr> svnji strukturi,, pogojih in okolju razdeljene na tri skupine: I. Cešnjica, Gorenja vas, GodešiČ, Poljane. Reteče, Selca, Sovodonj, Stara Loka, Skofja Loka, Trata. Virmaše-Sv. Duh in Železniki. II. Bukovščica, Bukovica, Dražgoše, Gosteče, Hotavlje, Log, Pevno, Puštal, Rudno, Trebija, Zali hpg, Zminec in III. skupina — Davča, Javorje, Lajše, — Kališe, .Lenart, Leskovica, Lueine, Mart in j vrh, Oslri vrh, Podlonk, Sorica, Volča in Zaprcvnlj. Pn tem pa naj omenimo, da bodo štiri najboljše organizacije iz vsake skupine nagrajene (T40, 100, 70 in 40 tisoč dinarjev). Za dosego najbglti-ših ocen pa bodo morale KO SZDL težiti med drugim za povečrnje članstva, pravočasno odvajanje članarine in za dobro vodenje evidence svojega poslovanja ter za redno pošiljanje poročil, zakaj v času tekmovanja bo treba poslati kar 6 poročil. Pri. ocenjevanju pa se bo upoštevalo tudi: udeležba prebivavcev v krajevnih delovnih akcijah, ustanavljanje oziroma uveljavljanje sekcij SZDL in mladinskih aktivov, število kulturnih in drugih prireditev v* sodelovanju z ostalimi organizacijami (in pomoč njim) in udeležba na le-teh ter število kvalitetnih razprav o lokalni in obči problematiki na tribunah občanov. £ Ob koncu naj poudarim, da Je 0 sistem letošnjega tekmovanja O ugodnejši od predlanskega. O predvsem zaradi skupinske po-0 razdelitve organizacij, ki upo-® šleva različne objektivne pogo-^ je dela. Tako bo sleherna KO 4| SZDL imela možnost, da S« £ uveljavi na tistem področju, ki 9 jih lokalne razmere omogočajo. St. S. & naj ima Prednost Brl-i in r> y°llvci v K°kri. na ib°nh r>S W°ru f>° n" Neravan lU Zahtcvo> n^ ^ dvr>ru ,]., j ^dnji šole v Pred- Sko 1« t's,P";Ino^t prcd eerkljari- n* Zlatem ' ? naJ bl 6* zgradila dJona ,naVCl zc ^'ali okoli 2m,-?rad«jo aVjeT in da 3« za '4*«*Z^T?ik° v Preddvoru fadnja ^ ° ' v*ndil' da Udl orl,ako nujn;1' **to je *Uo^oz?Z7'ni naćrt razvoja Postavni SK'a Q]yćmo Kr^i ni Rq ^enov^PrVO mesto- Na občini ^ ^jvečje Prn Ć1' kjC KO polTC- rf^ert mIadib konStnrfiLUtri*-21- Ir,arca' bo v P^benii^t !lU - k0nccrt »ladih HI ^ l a° io rS:.;/vaiaii u^ od ^ inX°eije;laVir' ^ Sopranistki Kina Brun in Olga Se.šek, baritonist Andrej Kosem in tenorist Gregor šolar bodo peli operne arije, orkester pa bo Izvajal Schubcrtovo Ecossaise in Slavka Mihcičiča Pcntaton s so-' listom Dragom Seliškarjcm. Koncerti mladih glasbenikov v Kranju so postali Žfl tako popularni ,da privabljajo vedno več poslušavcev. Prepričani smo, da bo tudi ta nastop, ki obsega skladbe domačih in tujih komponistov, poslu-šavce v polni meri zadovoljil. R. Elektrifikacija in hudourniki Kokra — Krajevna skupnost 'V Kokri ima s svojimi 300 prebivav-ci v načrtu za letošnje leto obširen program dela. Predvsem bi . ".eda radi dokončali elektrifikacijo Sp. in Zg. Kokre ter zaselka Jablanca. Dvofazni tok imajo skoraj vse h:v vseh 1 reh krajih, nujno pa bi bilo, da bi napeljali tudi trofazni lok in elektriko do vseh Ms. To pa terja precejšnja sredstva in tudi mnogo dela. Prebi vavci so v elektrifikacijo že mnogo investirali,'pa tudi za nadaljnja dela so obljubili prispevek v obliki prostovoljnega dela. Pričakujejo, da bodo dela še letos končana. Tudi zadeva s hudourniki, predvsem tistim pod Grebenom, ki pogosto ogroža prebivavce za.selki H-Jebelce«! naj bi Oe še leto.s rešila. - R. Po kakšnem učnem načrtu? Kranj — V nekaj dneh bo svet za šolstvo ObLO Kranj razdelil na vse šole nov učni načrt za pouk prometne vzgoje, ki sla ga izdelala republiška komisija ia vzgojo in varnost v prometu in zavod ZA napredek šolstva LRS. ' Osnovne šole so doslej uporabljale za pouk o prometni vzgoji učni načrt, ki ga je izdelala, natisnila in poslala vsem šolam okrajna komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu 1 bivšega OLO Kranj, v sodelovanju prosvotno-pedagošiko službo. Zaželena kontrola — vsaj za tiste potrošnike, ki mnogokra,! pre malo pazijo, kako dela piodajavec s tehtnico. Te dni namreč V Kranju (v novem gat-ivskein domu) zavod za kontrolo tehtnic iz Ljubljane pregleduje točnost tehtnic Iz obeh dolin 9 SPREMEMBE NA ObLO — Prehod na nov uslužbenski sistem (pa tudi prenašanje na* daljnjih pristojnosti na občinske ljudske odbore) je narekoval nekatere spremembe or-ganizacijs upravnih organov ObLO Skofja Loka. Z osamo* SVOPtvijo ODSEKA ZA NOTRANJE ZADEVE se je dosedanji oddelek za občo upravo in notranje zadeve preimenoval v ODDELEK ZA OBČO UPRAVO IN DRUŽBENE SLUŽBE. Za boljšo dejavnost organov družbene kontrole so ustanovili nov odsek — ODSEK INŠPEKCIJSKE SLUŽBE, združila pa sta se oddelka zi FINANCE IN GOSPODARSTVO. « ZAKLJUČEN SEMINAR — Na dvodnevnem seminarju, ki je bil včeraj zaključen v domu ZB v Skofji Loki, so Člani ObK in sekretarji ZKS nekaterih večjih osnovnih organizacij razen o kadrovskih in ideoJoskeh vprašanjih govorili tudi o neposrednih nalogah ZK v komuni. ti ŠTIPENDIJE IN UČNA MESTA — Oddelek za poklicno usmerjanje škofjeloškega zavoda za zaposlovanje je te dni razposlal gospodarskim organizacijam ln ustanovam razpis za prosta učna mesta in za štipendije, za katere naj bl bil rok do konca tega meseca. 0O USPEHIH IN TEŽAVAH — Danes ob 16. uri bo v prostorih TVD Partizan šk. Loka redna letna skupščina občinske zveze za telesno vzgojo. $ NA VRSTI JE dpm — Do nedavnega je bilo na področju škofjeloške občine eno samo DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE, in to v Skofji Loki, preteklo nedeljo pa so ustanovili DPM v Gorenji vasi. Razen teh dveh ustanovljenih pa potekajo priprave za ustanovitev v še nekaterih krajih in tudi za ustanovitev OBČINSKE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE. m PRED VOLITVAMI — V škofjeloški komuni so se že začele temeljite priprave na volitve. Na zadnji seji ObLO s,o odborniki imenovali občinsko volilno komisijo, na ObLO škofja Loka pa pripravljajo š« vrsto drugih odlokov: o sestavi občinske skupščine, o razdelitvi občine na volilne enote, o določitvi volilnih enot, v katerih odbornikom preneha mandat po dveh letih itd. Te odloke naj bl potrdili na prvi seji škofjeloškega ObLO, saj morajo biti sprejeti do 10. aprila. ^ Center za rehabilitacijo in varstvo slepih SK. LOKA, 19. marca — Včeraj je bila seja sveta invalidskih delavnic slepih. V razpravi o problematiki rehabilitacije slepih je bil med drugim poudarjen in sprejet pomemben perspektivni predlog, ki zadeva to problematiko. Zaradi sorodne dejavnosti škofjeloškega doma slepih in invalidskih delavnic slepih naj bi se le-ta združila v center za re-hanilitacijn in varstvo slepih, za-kaj le (ako bo moč uspešno reša-vati v prihodnje tovrstna vpraša-hjja, ki so skupna tako eni kot drugi ustanovi. — St. s. SREDA, 20. MARCA 1963 g BLED — V petek je imela redno sejo likovna sekcija sveta Svobod Radovljica. Udeleženci so se pogovorili o programu letošnjih likovnih razstav v festivalni dvorani na Bledu, kakor tudi o obliki sodelovanja z muzejem v Kranju. Likovna komisija je že pred nedavnim poslala razpis številnim kandidatom, ki bi bili pripravljeni med sezono razstavljati na Bledu. Nekateri so se že priglasili. Prva razstava bo namenjena najboljšim dosežkom otroške ustvarjalnosti. Odprli jo bodo 1. maja. m RADOVLJICA — Zbori volivcev so se v radovljiški komuni že zvrstili. Zadnji je bil minuli petek v Bohinjski Bistrici. Družbeni načrt so va-ščani obravnavali dovolj kritično, hkrati pa so izrekli priznanje politiki občinskega ljudskega odbora. V teh dneh pa pretresajo družbeni načrt še sveti pri ObLO in odborni-Ške komisije. £ BLED — Z veliko zamudo je na osnovni šoli Bled izšla sedma številka glasila mladih Bell lokvanj. Po vsebini je dovolj pestra in tudi po kvaliteti ne zaostaja za prejšnjimi, vendar pa je zaradi tehničnih težav izšla mnogo prekasno in pri tem je seveda izgubila na svoji aktualnosti. Mladi bravci so novo številko sprejeli z nestrpnim pričakovanjem, vendar pa z zadovoljstvom. Oprema in tisk sta mnogo boljša kot v šesti številki, ki so jo razmnožili učenci sami. Poslednjo številko sta uredila urednika Miroslav Kelbl in Uroš Stare, pri tehničnih opravilih, in s finančnimi sredstvi pa je pomagal zavod za prosvetno-peda-goško službo Jesenice. Turizem je v zadnjem času v tržiškl občini vse bolj v ospredju. Precej govora o tej panogi gospodarstva je bilo tudi na zborih volivcev, ki so bili prejšnji teden. V samem Tržiču pa so se občani zavzemali, naj bi »GRAD«, v katerem je sedaj vzgojno-varstvena ustanova, preuredili v gostinske namene Pogovori o statutih delovnih organizacij Radovljica — Občinski sindikalni svet jc s komisijo za sestavo statutov pripravil že vrsto po- svetovanj, na katerih so se udeleženci razgovarjali o nekaterih 1 splošnih in temeljnih določilih in ■ smernicah. Tako so se doslej se-' stali s tem namenom predsedniki ln tajniki sindikalnih podružnic, direktorji podjetij, pripravili so enodnevni seminar, razen tega pa so statutom namenili poseben plenum. V zadnjih dneh so se se-šli predsedniki sindikatov ln upravnih odborov ter delavskih svetov podjetij, in to ločeno za območje Bohinj, Bled in Radovljica. Zadnji tak posvet je bil minuli teden v Radovljici. Na sestankih je mnogo zanimanja za tematiko statutov delovnih orga, nizaclj, kar dokazujejo zelo dober obisk in zelo plodne razprave, ki so pomagale razčistiti že marsikatero vprašanje, čeprav se včasih kaj zatakne, ker manjka bolj konkretnih in otipljivejšlh smernic. Dosedanje razprave so bile bolj informativnega značaja in to o osnovnih elementih, ki naj bi jih vsebovali bodoči statuti. V prihodnje pa se bo na posvetih, k j jih pripravlja sindikalni svet po panogah dejavnosti in sorodnih strokah, o marsičem dalo razpravljati že bolj konkretno. S J. B. Uspel koncert Kropa — Peteklo nedeljo je bil v sindikalni dvorani v Kropi koncert komornega moškega pevskega zbora KUD »Stane Žagar« iz Krope. Pevski zbor je uvrstil v svoj koncert 22 pesmi ,in to predvsem narodnih. Kljub kratki dobi svojega obstoja je zbor dokazal dokajšnje kvalitete. Njegova odlika je lepo oblikovana zvočnost, ki nikoli ne preseže meje pretiranega zvoka. Odločitev v tc rek Sestavljen je že predlog občin- j skega družbenega načrta, od kate- j rega občani pričakujejo, da bodo TltŽISKI m v letu 1963 uresničene vse njihove želje. Na zborih volivcev, ki so bili pred kratkim, so se tržiški občani razgovarjali o možnostih in letošnjih željah. Znano je, da je osnova tržiške-ga gospodarstva industrija. Prav tako pa je znano tudi, da je praV ta industrija potrebna odločne obnove. Na osnovi rekonstrukcij, ki naj bi zagotovile večjo proizvodnjo, je bil sestavljen tudi letošnji predlog občinskega družbenega načrta. Predvidevanja so Nevarna konkurenca! Preskrba z zelenjavo ln s sadjem je na Gorenjskem še vedno problematična. K sreči se bliža pomlad in iznajdljivost potrošnikov se že uveljavlja. Komaj se je pokazal prvi regrat... Smučarsko tekmovanje železničarjev Kranjska gora, 19. marca — Danes dopoldne se je tu začelo tekmovanje železničarjev v zim-sko-športnih igrah pod pokroviteljstvom sindikalnega odbora ZTP Ljubljana in v izvedbi odbora za rekreacijo jeseniškega vozlišča. Dopoldne je bilo tekmovanje v tekih na 6 km, ki je bilo razdeljeno na dve skupini (tek-movavci do 30 in nad 35 let starosti). TEKI — skupina do 35. leta: 1. Franc Legat 23,39; Franc Potočnik 24,25 (oba kurilnica Jesenice); 3. Janez Grilc 26,26 (železniška postaja Jesenice). Ekipno je prvo mesto zasedla ekipa jeseniške kurilnice s časom 1:16,42; skupina nad 35 let: 1. Srečko Štern 25,39 (postaja Žirovnica), 2. Jože Gi-randon 27,42- (kurilnica Jes.) 3. Friderik Grilc 28,58 (SVP Jes.). V tej skupini pa je bila najboljša ekipa SVP Jesenice s časom 1:39,39. Popoldne pa se je tekmovanje nadaljevalo z veleslalomom, -r A. Komaj je sneg dobro vzel slovo, že so ceste spet »oživele«. Gostota prometa pa je predvsem porasla v mehaničnih delavnicah in servisih. FIAT Zastava servis na Bledu (na sliki) ima toliko dela, da morajo stranke čakati tudi po mesec dni, če hočejo priti na vrsto Čim večjo pozornost poklicnemu usmerjanju Zavod za zaposlovanje na Jesenicah bo organiziral javno prireditev pod naslovom »Spoznavaj poklice in gospodarstvo ko- JESENIŠKI K&VINAR mune«. Na tej prireditvi bodo sodelovale ekipe vseh osnovnih šol in gimnazije v jeseniški občini. Nadalje bodo izvedli med-šolsko tekmovanje v organiziranju posebnih oblik s področja poklicnega usmerjanja. Učenci in dijaki bodo tekmovali s spisi o noklicnem usmerjanju, najboljši izmed teh pa bodo nagrajeni. V mesecu poklicnega usmerjanja pa bodo poskrbeli, da bo le-to, dobilo tudi v gospodarskih organizacijah in ustanovah pravo mesto in predvsem — vso podporo. V podejijih bodo pričeli seznanjati mlade ljudi z dobrimi in slabimi stranmi posameznih poklicev. Ker je služba za poklicno usmerjanje jeseniškega zavoda za zaposolvanje z dosedanjo dejavnostjo, saj je dala 340 obi-skovavcem poklicni nasvet in informacije, izvedla po šolah 53 predavanj o poklicih in možnostih za nadaljnje šolanje in testirala s pomočjo psihologa 176 kandidatov ter jim svetovala na osnovi ugotovljenih sposobnosti najbolj primeren poklic, je svoj obstoj več kot upravičila in ni dvoma, da ne bi tudi v mesecu pomičnega usmerjanja povsem uspela. — U. Nikoli ni odrekla pomoči Mojstrana — Heleno Lešnik iz Mojstrane so leta 1947 prvič poklicali v Ljubljano, da je s svojo krvjo rešila življenje hudo ponesrečenemu. Od takrat so jo klicali v Ljubljano večkrat in od leta 1951 dalje pa v splošno bolnišnico na Jesenicah. Tovarišica Lešnikova — prava zdrava gorenjska korenina — je mati dveh že preskrbljenih hčera in živi s svojim možem, ki je tovarniški upokojenec v Mojstrani. Ob obi sku na, njenem domu mi je povedala tole: £ »Prvič sem dala kri pred 15 leti, nato pa od časa do časa že* več kot štiridesetkrat. Pravijo, da sem dala že blizu 20 litrov krvi Večkrat so me poklicali sredi noči ali naravnost od dela. Nikoli nisem odrekla, ker sem vedela, da pomagam s tem sočloveku, ki je v življenjski nevarnosti. Po mojem bi se morali odzvati vsakoletni krvodajavskl akciji vsi, ki imajo zdravo kri. S tem bl pomagali bližnjemu, pa tudi sebi in bi opravili . svojo človečansko dolžnost. Tistim, ki se bojijo oddati kri, naj povem, da se bom tudi v prihodnje še vedno odzvala vsakokratnemu pozivu, saj se po oddaji krvi vedno bolje počutim.« Tov. Lešnikova je prejela za svoje človečansko delo od glavnega odbora Rdečega križa zlato značko. — U. Za opremo nove šole gre GORJE — Gradnja nove šole v Gorjah je lep uspeh ljudskega odbora na področju šolstva, saj bo novo poslopje zgrajeno izključno iz sredstev, ki so jih pridobili na območju radovljiške komune (95 milijonov dinarjev). Iz teh virov pa bo zmanjkalo denarja za opremo šolskih prostorov. Ker nikakor ne kaže oprem- j 1 jati nove šole s starim, že zelo iztrošenim pohištvom, so v teku priprave za zbiranje novih virov sredstev, predvsem za novo opremo. Akcijo so pričeli pri ljudskem odboru, potem pa so volivci sami prevzeli pobudo v svoje roke. Na nedavnem zboru so se soglasno odločili dati vsak svoj delež tudi za opremo. Ta odločitev kaže, da občani razumejo težek položaj, hkrati pa želijo, da bi bil problem njihove šole že končno rešen. Sklenili so prispevati vsaj še toliko, da bi s tem denarjem lahko opremili dve učilnici. Akcijo bo vodil poseben odbor, ki so ga že izvolili. Tudi nekatera podjetja so že obljubila pomoč, med njimi Gozdno gospodarstvo Bled, LIP Bled, Murka Lesce, Elektro Žirovnica;* gostinska in trgovska podjetja, Rdeči križ Bled, zdravstveni dom, PTT Kranj, cestna uprava Kranj, Ljudska tehnika, v zadnjem času pa n;orda še kdo. J. B. naslednja: obstaja možnost, da bi bil letošnji bruto produkt v tržiški občini za dve milijardi večji« kot je bil v lanskem letu. Za dosego tega cilja pa je potrebno zaključiti rekonstrukcijo večine podjetij v tržiški občini. In ko pišemo o tem, ne smemo pozabi**« da so vsa predvidevanja v tržiš*1 občini odvisna od kreditov, »* lahko omogočijo rekonstrukcije ln s tem tudi večjo produktivnost. In drugi pogoj? Kako bo, «c bodo podjetja v tržiški občini doj bila potrebne kredite za obnovo. Odgovor je razumljiv: preostane samo še prizadevanje sleherne?* občana, da bo proizvodnost čkn večja. V prejšnji številki »Glasa« srno že pisali o željah in potrebah t**" žiških občanov. Vsega verjetno no bo moč uresničiti, ker je želja oZ' potreb za leto 1963 preveč. K" Pa bo moč narediti, seveda če b°" sta izpolnjena že omenjena P°" goja, bo sprejeta dokončna odlo* čitev prihodnji torek, ko bodo odborniki občinskega ljudskega odbora Tržič dokončno razpravljaj' o družbenem načrtu in ga tud> sprejeli. - F. _- Ali že veste, da .. • ... bo danes zvečer ob v Cankarjevem domu v Tržiču spet predaval prof. Mii*° Kambič. Govoril bo o niagar" skih slapovih in velikih jezerih. Predavanje, ki bo v oK-Viru DU, bo spremljal tudi * barvnimi diapozitivi. ... se je v ponedeljek v Ko/ vorju začel tečaj Rdečega križa, na katerem bodo obravnavali vprašanja nege bolnika na domu. ... so zadnje dnlv tr/i^ občini številna predavanja okviru RK. Tako so imeli n* primer predavanje pretek" četrtek na Ravnah, pretek10 nedeljo v Jelendolu, medte? ko bo predavanje o raku P^'' hodnjo nedeljo v Lešah) *■ marca pa v Podljubelju o reV' malemu in obolelostih srca' Številna predavanja pa bodo zlasti v prvih dneh aprila, na' menjena bodo predvsem sve* tovnemu dnevu zdravja (7. 1\"' ...je na območju 2jgan£ vasi potrebna čimprejšnja 0 nova električnega omrežja. Avtobusna postajališča ob cesti, ki pelje v Tržič, so že nekaJJd, problematična. Jože in Marko, ki urejata postajališče v Zadr**" sama verjetno ne bosta utegnila rešiti dokaj perečega vprašanj* Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »AVTOCENTER« — KRANJ razpisuje prosta delovna mesta: — avtomehaniki — avtoelektričar — strugar — ključavničar — dvoriščni delavec — čistivec avtobusov Ponudbe je treba poslati podjetju »Avtocenter« f" Kranj, žanova ul. 3. Razpis velja do zasedbe delovnih mest- ^KUJA- 20. MARCA 1963 prodam si' »''rhali oglasi Zamenjano aktovko v Translu-ristovem avtobusu Kranj-Brniki vrnili sprevodniku istega avtobusa **e Svoljsak, Gode*ič 16, Skotil Loka m rJJr^*1" mlado breJ° krav« /. ^l P°manjkanja krme. Milje 1 I 923 n,^0d*m levi vzidljiv štedilnik. m Krmelj, Kranj, drilova 3 924 925 ; B TSJSni KraVo in ^ašičke po tednov stare. Zg. Brniki 7 926 kaPlv>?? ? PraSiCa' 130 150 kS te2" ' Vel«*ovo 25, Cerklje 927 kS?T PkraVO' ki bo Netila. I anJ' Hafnerjeva 7 92«! ^pratam nemšk° slamoreznieo z v 2 obmetavanje. Naslov oglasnem oddelku . 929 j »Drev^f °SCbni avto Fiat 600 0 i,,,!02^«11 16.000 km. Dam tudi ' ku «*. Naslov v oglasnem oddel- 930 Nafil- v oglag Kranf? s!:oraJ »ovo spalnico, j "a Klanec 20 932 942 Sla bi za sostanovavko al; k starejši družini za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku J43 licem upokojenko ali žensko, ki bj bila po službi pripravljena pomagati v gospodinjstvu. Nudim hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 944 Za pomoč na muli kmetiji nudim ženski hrano in stanovanje. Janez Hribar, Tenetišo 13, Golnik 945 Natakarico za enoto V Šenčurju sprejme Delikatesa Kranj. Nastop službe takoj 946 Dne 17. marca sem izgubila na avtobusu Ljubljana—Jesenice, ki odhaja iz Kranja ob 17.05 do postaje pred Železarno 'oziroma od tam do Ukove ulice damsko za-pestno uro. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku J347 objave šport Drugo kolo gorenjskega prvenstva v kegljanju V nedeljo je bilo na Jesenicah drugo kolo gorenjskega prvenstva v kegljanju za posameznike. Tekmovali so člani KK Triglav Kranj. KK Bled, Ljubelj Tri in KK »Simon Jenko«. Najboljši rezultat jo dosegel Lado Marte-lanc (Triglav Kranj) z 866 keglji med Blejčani Viktor šorl — 821, Jože Košir 811 kegljev, za KK »Simon Jenko« pa Franc Knific z 775 keglji. - U. Obisk Planice in lastna športna prireditev Učenci poklicne železarske in tehnično 6rednje šole si bodo ogledali smuške polete v Planici v soboto dopoldne. To zimsko-sportno ekskurzijo pa bodo povezali z zanimivo interno prirez ditvijo, ki bo v kino dvorani Ra-jece. Tam bodo pred tičenci obeh sol priredili razgovor s sošolci hokejisti, ki so člani državne reprezentanco m tako podrobno .-;e-znanili učenec o poteku letošnje-, ga svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. Za izjave, ki jih bodo dali na te} prireditvi hokejisti—dijaki TSS (ALBIN FELC, VIKTOR TISLER in FRANC j SMQLEJ) vlada med součenci izredno zanimanje in je prav, da bo izlet v Planico tudi v tej sme ri primemo izkoriščen. — P, i m Zimsko rokometno prvenaho na GR konča o Jl' SlU"a 12, Zabnicn 933 hišo v lasnem 935 kupim' KC«a- Kranj, C. na Klanec 17 oddelku Ja> Naslov v °*la< Ku • vaa <« K'Zv^T" *» vo- Kup zflbn'^ 33 93C '"So z'hoi-seIjivo «»«it»novm«jako ^ v SffJ?** P Boapedlnjo k ?ddati Don,LUuini na Gorenjskem. ča„ Ponudbo pod -Dobra pla- RAZPIS Razpisna komisija pri okrožnem sodišču v Kranju razpisuje 1 MESTO STROJEPISKE Pogoj: dvorazređna administrativna šola in vsaj 3 mesece strojepisne službe. Plača in drugi dohodki po ustreznih predpisih. Prošnje z življenjepisom in spričevalom v strokovni izobrazbi je treba poslati razpisni komisiji pri okrožnem sodišču v Kranju do konca marca 1963. AMD PODNART OBVEŠČA, DA SE TE PRIČEL TEČAJ ZA ŠOFERJE-AMATERJE A IN B KATEGORIJE V NEDELJO, 17. MARCA 1963, V DRUŠTVENEM DOMU V PODNARTU Trgovsko podjetje -Sadje-Zele-njava<« Ljubljana obrat »Agraria* Kranj, sprejme več KVALIFICIRANIH DELAVCEV TRGOVSKE STROKE jjfi.-j za terensko prodajo sadja in zelenjave ter njihovih izdelkov. Vpisovanje otrok v 1. razred osnovne šole Šenčur in Voktfl za šolsko leto 1963-64 bo v nedeljo. 24. marca 1963. od 10. do 12. ure. 8H- 1 Za šolski okoliš osnovne šole Sen-ostrešje in drugo cur v pisarni šoH> (nad krajevnim • dobite za Gra- .uradom), za šolski okoliš Voklo pa 939 v prostorih osnovne šole Voklo. S seboj prinesite otrokov, rojstni list. ' i' ' OBJAVA Bolezni jctci» (zlatenico, vnetju) zdravi rogaški »Donat" vrelec Po svetujte se z »dravn'kom. »Donat« ..... . pa (.;.» |vtobusnj v'0^.s^}} Jo pozabil na j dobijo, v. Kriisističnem trgovskem Kristu ''OS — i kak-^ lfanu ,1aKoP Ostali t,0Q,5. Bled Vza«hcm v ?ebni avtom u?uj,'m t*nio iUi *a VeSS nn Z1»tom Poli"' j?' l>rin^n°dni,m stolpom Po-i'ata- Vnru (d°h0d brOZ luž in Krnv • Pri finskem t> ■ ■' ' 940 1 °stonega .,: ' , sveiu.ue se z zdravivkom. • :rn« torbit-o p,rt,u',.»a prosim, na.i dobite \ svojj trgovini, le ^vtobus;nj pos,.'.sem Jo pozabil na , dobijo, v . »trosističnem trg(,r, 225*}Jo ob <;* 1,'h' .,SaYelJ6ka_Pftt v j PodjeMp »Živila« Kranj, velctrgo- ► Loka«,, SkOtja Loka in pod Sk fi X*Vcčer- k Tfans- I vini . 941 jetju »Vino Gorcnjka* Jcscni«c Velika vrata GR v Ljubljani so se te dni zaprla za številnimi ro-kometaši. Skoraj dvomesečne tekme, ki so se vrstile tudi po večkrat na teden, so končane. Klubi so se preselili iz zaprtih dvoran na igrišča, kjer se bodo še dokončno pripravili na začetek poletnega dela republiške lige. Zimske priprave, ki so pokaza, le pripravljenost in delo posameznih klubov, so popolnoma zadovoljile, in zimski turnir z uradnim naslovom »odprto prvenstvo Ljubljane« s sodelovanjem vseh ljubljanskih klubov, jc dobro uspel. Vendar pa ti uspehi ne prikazujejo resnične moei posameznih klubov, ker so nekateri igravci vzeli to tekmovanje premalo resno in se najodločilnejših tekem sploh niso udeležili. Z gorenjskim predstavnikom (Partizan Tržič) in njegovim 8. mestom smo popolnoma zadovoljni. Pokazali so lepo igro, ki tejhnično ne zaostaja za najboljšimi, in viden napredek od lanskega leta. Vse tekme so v glav. nem izkoristili za vigravanje ekipe. Skušnje, ki so si jih nabrali s stalnimi nastopi in tudi dosedanja rutina, jim bodo zelo prav prišle v bližnjih borbah za^ osvojitev čimveč dragocenih točk. 13 Slovan Krim Olimpi ja Slov. Gradec Celje % Svoboda Bodeče Tržič Celje H .Sciit\ iti 9 7 1 1 155:110 15 9 7 11 116:91 15 9 6 2 1 142:104 14 9 6 2 1 169:139 14 9 4 0 5 107:128 8 9 3 0 6 118:133 6 9 3 0 6 103:149 o 9 2 0 7 118:135 4 9 2 0 7 103:175 4 9 2 0 7 110:149 4 Republiško prvenstvo v judu Dva udeleženca — dva uspeha V soboto in nedeljo je bilo v Celju republiško prvenstvo v judu zu posameznike. Udeležilo t*e ga je 44 judoistov, ki so nastopili v treh kategorijah Razen Kranjčanov Stareta m Bavca v težki in Hostnlka v srednji ketdgbcijj 60 se prvenstva udeležili vsi na.si najboljši judoisti, Presenečenj tokrat ni manjkalo. Tako se je od blazine kmalu moral pdsloviti lanskoletni prvak Usar, mojster Stepančič pa je že v drugem kolu izpadel. Nosivec pasu -drugi den-r in dolgoletni prvak Skraba je zavzel šele četrto mesto. Premagal ga je Čolnar:č , Preseneča tudi dobra uvrstitev triglavana Favči-ča (šesti), ki ga jd prav fnko premagal tretjenvrščoni ColnJri?., Njegova visoka uvr.st:tov jc b-la nepričakovan--), saj je bila v lahki kategoriji konkurenca naj h niša in se je v njej borilo 23 judoiisfov .V šredni kategoriji, .kjer jc na-stoo;Io 14 borcev, so bili dvoboji precej izenačeni. Presenetil joj Ljubljančan Koderman, ko je premagal odličnega Hauptmana. Tako 00 se pri vrhu znašli Macarol, Koderman. Hauptman in t-iglavan Kučina. Slednji je premagal Smolnikarja in Drozga. V borbi za tretje mesto pa si je poškodoval roko in je bila pnborjena pred-' nost torej zaman Kljub temu ima j pr5v:cqi 1 nastopiti na državnem ' prvenstvu, vendar se ga po vsej verjetnosti ne bo mogel udeležiti prav zaradi te poškodbe. , V težki kategoriji je nastopilo 7 t,«^rnovavce>v. Na blazini se nista nojavila dvakratni prvak Stare in Bavec, ki ima roko v mavcu. Obi bf'''He"prsv gtttoVti potegovala-za naj\-iš.ji mest;, tako pa.-etn bila edina ^oicnjska predstavnika na prvenstvu Pavčič in Kučina. Vrstni red - lahka: Znldfcršič (Kovinar), B'.ažić (Maribor), Col-nanč (Kovln«r>, Skraba (Ljublj najresnejšj kimkurent Klemen Kobal pa jc imel tokrat smolo in je enkrat padel, tako da ssa ni jnogel' uvrstiti med najboljše . ' ••/LETATI: člani — Stane Gr-;, 2. Franci Cebulj, Lovro Da-garin; starejši mladinci — Jane/ Oos, 2. Pavel Hilčar. 3. Franc Žumer; mlajši mladinci — 1. Peter štefančič, 2. Vinko Bogataj, 3. Marjan Mesec: starejši pionirji — 1. Pavel Butalič, 2. Jože Zupan, 3. Janez Stefančlč; mlajši pionirji Ivan Potočnik, 2. Branko Brigftr; t. J:me/. Potočnik itd. J. Javornlk Svetovni rekorder Jože SLIBAR bo nastopil v jugoslovanski vrsti S4 ■Mi: a i e r nine ' Molčul sem. V:ilct °-^s°ddpanJkuniio Uktaktta in upal sem, da se bo napovedo- Jr°l,spietkekp0iZ0Vn J° zir»dil \ehkansko ogrodje. Spletke in r, k,et' obćufri' In nasP''"tne priče ln na vse je pomislil. Le na ?o,ruža *>a,hen m? r^"™ »»Jhnega c JCVo Prosto« 1 Mk velik^skc načrte, v ln na vse je pomisl... ^ u« otroka jc pozabil ln tako ogrodja, Brummcr- t i so k a •Ker n v» *yospdd HomI" od.Kovoriti na vaša vprašanja HPSS priS' * ^ Pegasti reporter^! S'"^om Viil-s) T "'iadlu v DUsseldortu le dvs t,., kal' Prva ie ., e med ni'nii se imenujeta Olgi Obe sem ' ,L> manekeni^ n petinsedamdcscl let in jc hroma, druga pa t, >>Rad vas im, n*te*a cln^ io bila v Kirfiu.« Ce ,0|e Prerehaii ' '"acl In 7cla| Tc poslušajte Pozabite na n,e boste hnton misl,tl P« »-o zadevo V nesrečo boste zabredli, be/rla sta »ami P07ablti Veriemite mi!« ■rn, Va dejaia z r^. , /3tem sP°Pleclala in slednjič, ie gospa Kom-ostaniu. nvmatennskim glasom: »O tem ne bomo več govorili. uc nas, prosim.« , .'bil sem na stano-dvaindvajset žena s ■ ■ Olgi Obe sem Nesmiselno jc bilo, cerudi smo se vsi hudo trudili. Pogovor je bil mučen, ozračje polno nezaupanja, skoraj neznosno. Cez pol ure sem odšel. Nihče mc ni zadrževal. »Holden?« Blizu garaže sem bil, ko sem zaslišal Ninin glas. Kot senčen obris jc stala pri razsvetljenem oknu svoje sobe. Odšel sem prek travnika proti hiši in tiho je dejala: »Pridite gor.« V hiši ni bilo luči, toda zunai je sijala luna in v njenem siju sem odšel po škripajočih stopnicah Ko sem vstopil, je Nina sedela na robu svoje postelje Nosila je dolgo, rdečo srajco in čeznjo črno jutranjo; haljo. Na mizici zraven ppstelje ju stal pepelnik. Bil je zvrhano poln. »Doktor Zora me je poklical po tčlelorui. Bil jc zelo vznemirjen. Čestital mi jc« »Čemu?« »Mojega moža bodo izpustili. Kot jamstvo je treba plačati petsto tisoč mark.« Imel sem suha usta in ledeno nir/le dlani. »Kdaj?« »Jutri popoldne. Molčal sem Kaj naj bi odgovoril/ »Zdaj sle dosegli, kar ste hoteli« j Tudi sam sem imel isto v mislih iHstp sem res dosegel. V.en-dar ni držalo, da sem to tudi želel. -.. »Takrat sem vas prosila. na| bi mu ne izročili, dokumentm « »Bil sem v stiski, lahko bi — ne« sern se prekinil, »prav imate, dokumentov mi ni bilo treba izroditi Vc.idai b: dn/.;\cl ppskdicu, ko bi se hranil In teh ni«em hotel prevzeti na svoj račun, /clcl sem le svobodo.« »1 n denar« • ' . • < • vin denar da« Spogledala sva se in govorila drug z drugim kot sovražnika. kje je bilo zaupanje, ki naju jc • žc povezovalo? Skupaj sva se smejala iji bila soglasna v mnogih rečeh, kako daleč so žc zrasli najini odnosi — in zdaj jc bilo nenadoma vse končano, vse mimo, ■kd da nikdar ničesar ni bilo? v j ln če 9( bp vrnil, bo nepremagljiv, 1'Ioldcu. Ne poznate ga. Ne veste, kakšen je, kadar ima občutek, da Je mogočen in nepremagljiv. Zdaj ga boste spoznali.« »S tem se je treba spoprijazniti. Ljudje njegove \TSte so pač nepremagljivi.« »Po vaši zaslugi! Zaradi vas1. Sele vj ste mu priskrbeli nepremagljivost, HoBden! Vi ste krivi in te krivde se ne boste mogli iznebiti!« • Kakšne krivde neki? Kaj pomeni prostost? Tudi jaz sem se hotel prikopati do velikega kotla, kjer se kuhajo klobase.« Tiho ie dejala: -Sama r.i>-.mi boljša, l'orfocila sem se z njim, ne da bi ga ljubila. Da bi obogatela. Zaradi krzna, oblek in nakita. Nočem se izgovarjati. Vi in jaz, ljudje najine vrste, poskrbijo, da (tO ljudje, kakršen je moj mož,'nepremagljivi. In so zato prav toliko krivi kot on sam.« »Kaj se bo zgodilo? Kaj boste storili?« , »Toga ne vem.« ; . «Ne veste?« •Ne. Saj si mendaHe bova ustvarjala utvar. Sami ste sc mu ydaji, jaz pa stojim pred podobno odločitvijo. In zdaj bi bila rada sama. Holden« »Lahko noč,« sem rekel ves nesrečen. Lahko noč.« je rekla in storila najhuje: dala mi je roko, kot da sva zdaj prijatelja, ne ljubimca, kakor sem hrepenel, ne, prijatelja, na isti ladji, na ladji prekletih. Njena roka jc bila suha in hladna, hladna in suha. To noč nisem mogel spati. S postelje sem skozi okno videl nicno okriQ. Luč ni ugasnila Dvakrat sem zagledal njeno senco, ko ie pogledala v mračni pat k Ob trei zjutraj sem slednjič zaspal in se prepoten prebudil ob štirih. Sonce je že sijalo in v Ninini sobi je šc vedno gorela luč Ptice so začele prepevati in pomislil sem na ladjo, na ladjo prekletih •.. O meteorološki službi na Gorenjskem ZAMOTANA POT do vremenske napovedi Meteorološka mreža - Družina meteorologov - Težavnost, pestrost in odgovornost njihovega dela Tudi anemometer — naprava, ki meri smer ln jakost vetra, je nepogrešljiv del vsake opazovalnice Njihovega dela mnogi ne cenijo pravilno Vremenske u povedi poslušamo vsak dan, tako da so nam postale že stvar navade. Pravzaprav o njih trdimo lahko še več — namreč to, da so same po sebi umevne kot stvari, ki ne predstavljajo nobene posebnosti in so v dnevnem časopisju ali radijskih poročilih tako nepogrešljiv sprcmlje-vavec, ko" je na primer sam datum v »glavi« dnevnika. Mnogo je ljudi, ki istovetijo vremensko napoved s horoskopom, nekateri pa jo upoštevajo. Med temi zadnjimi so predvsem tisti, ki jim ni neznana organizacija meteorološke službe in ki poznajo — vsaj v splošnem — osnovne pogoje po katerih strokovnjaki sestavijo vremensko napoved. Večina ljudi ima o organizaciji meteorološke služhe zelo medle pojme ali pa o njej sploh nima nobene predstave. Pred kratkim sem obiskal hidrometeorološki zavod Slovenije, ki ima svoje poslopje in »-opazovalnice« v Bežigradu v Ljubljani. Kako je meteorološka služba organizirana Inštitut sem našel kaj hitro, saj je na strehi glavnega poslopja. Ze same naprave •o me opozorile, da to poslopje in osebje v njem opravljajo posebne naloge. Potrkal sem na prva vrata. Na njih je pisalo »Sinoptika«. Trenutek nato sem se znašel že v sobi in priznam, da som se po- . litil, kot da sem stopil v cisto nov, popolnoma neznan svet. Posebne mize, kupi nenavadnih kart in grafikonov, posebni aparati in instrumenti, na mizah, vse neznano, nepojmljivo. Človeka se nehote polasti občutek deprimiranesti, zbeganosti. Ob ljubeznivosti, s katero so me sprejeli, sem se kmalu otresel zadrege in dva metereolo-ga sta me vzela v »roke«, Seveda sta takoj spoznala, da imata opraviti s popolnim analfabetom in začeli smo kar od »začetka-«. Takole sta razlagala: Bistvo meteorološke sluibe je v natančnosti podatkov in njihovo hitro sporočanje, za vse to pa je pogoj odlična organizacija celotne mreže. Na Gorenjskem na primer imamo dve opazovalnici, ki sta mednarodnega značaja. To sta opazovalnici na Kredarici in v Lescah. Ti dve opravljata opazovanja 18 ur dnevno in zato sodita k opazovalnicam druge stopnje. Ostale postaje na Gorenjskem pa prištevamo opazovalnicam tretje (16) in četrte stopnje (45)). Slednje sporočajo samo podatke o padavinah in tempera- ' turah. Vse opazovalnice pa pošiljajo v glavnem dvoje vrst podatkov: sinoptično in klimatoloske. Prve dobimo vsake 3 ure. druge pa pošiljajo ob koncu meseca. Sinop-tični so pomembni E8 vremensko napoved, medtem ko klimatoloske kasneje temeljito obdelajo in potem pošljejo naprej'. Prav tedaj je radiotelegrafist pogledal na uro in naglo odšel. Njegov tovariš mi je pojasnil, da mora sprejeti vremenske podatke. Ko sem ga vprašal od kod, mi je reke!, da iz vse Slovenije. Verjetno sem ca nekar. debelo pogledal, Cel - kako naj vse to opravi en nam človek, kmalu pa mi je bila vsa stvar jasna. Na klic -meteor« je metereolog dobil takojšnjo zvezo a katerokoli opazovalnico, nato pa je v posebno beležnico vpisal tri petstevilčna števila ln zvezo z opazovalnico prekinil. V 20 minutah je tako »obletel- vso Slovenijo. Pojasnil mi je, da ta tri števila v sebi skrivajo podatke o temperaturi, Vlagi, zračnem pritisku, smeri :n jakosti, vetra,, stopnji oblačnosti in podatke o padavinah. Vse te podatke takoj uredijo, nato pa s pomočjo tistih, ki so jih dobili iz vse Evrope in področja Atlantika, lahko sklepajo 6 pomot-j o domačih o vremenu prihodnje dni. Skrivnost vremenske hišice Po tem pridobivanju znanja sem bil prepričan, da imam vsaj nekaj pojma o celotni mreži opazovalnic na Gorenjskem in tako prepričan sem se odpravil v Lesce, kjer je sedež opazovalnice v zgradbi letališča. »Meteorologi n;a« — meteorološki tehnik — nas ni bila preveč vesela, dejala je: »Spet ena novinarska raca več.« Končno pa se je le omehčala in nam pokazala vremensko hišico, ki je nekak simbol vremeno-slovske službe. Po zunanjem vi-teoroloških opazovalnic dezu jo poznamo vsi: bela je, stoji precej visoko in na štirih nogah, njene stene pa so sestavljene lesene letvice, podobno kot polkna. To je bilo tudi vse, kar smo o njej vedeli, zato nas je zanimalo, kaj se skriva za njenimi vratci. Priznam, bil sem presenečen, saj preprostost zunanje oblike ne more vplivati na njeno notranjost, o kateri lahko trdimo vse drugo, le tega ne, da je enostavna. V njej so namreč instrumenti, ki merijo vlažnost zraka, najvišjo m najnižjo dnevno temperaturo, razen njih pa sta notri še napravi, ki rišeta krivulji o porastu ali padcu vlažnosti in temperature zraka. Človek bi že po imenih aparatov lahko sodil, da zadeva ni tako preprosta: psihrometer kaže absolutno vlažnost, minimalni in maksimalni termometer najnižjo in najvišjo toplino, higrometer relativno vlažnost, ternlograf in higrograf pa beležita krivuljo porasta ali padca temperature in vlažnosti, Takšna je torej skrivnost vremenske hišice. V njej pa niso vsi instrumenti. Takoj poleg hišice smo videli še dežemer. ostali pa so v poslopju samem. Na strehi kontrolnega stolpa so nam pokazali anemometer, ki meri podatke o vetru, v poslopju samem pa je še barometer in barograf — instrumenta, ki merita in beležita zračni pritisk. / Mojstrana 84 (162 po novem) Meteorolog in opazovavec Joh-ny, pod tem imenom ga namreč vsi poznajo, je prav pred kratkim prišel s Kredarice in nam o tej gorski postojanki in o Vremenska hišica — »simbol« me- meteoroloških opazovavcih »pu-ščavnikih« povedal marsikaj zanimivega. Ti namreč stanujejo v hifti s hišno tablico Mojstrana 84, ki je na Kredarici. Trije so tam gori in to celo sami sorodniki (mož in žena ter njen brat), v.si meteorologi. Mnogo zanimivega je vedel Johny povedati o njih in med drugim omenil, da je to najvišje živeča dTužina v Jugoslaviji. Edina zveza s svetom zanje je ra-dajsko sprejemna in oddajna postaja ter turisti, ki pa v zimskem času niso ravno najbolj pogosti. Svojo službo morajo opravljati prav tako vestno kot v katerikoli nižinski postaji, in to včasih pri -20 stopinjah in pri vetru, ki piha tudi s 180 km/h. Kar čedna hitrost, kaj ne? Tudi sestop ob vsakem vremenu ni najbolj enostav na stvar. Ob koncu pogovora mi je Johnv povedal na račun Kreda rice še tole prigodo: Eden izmed meteorologov s Kredarice se je od pravil nekega dne v Mojstrano na ples. Tam se je spoznal z dekle tom. Po plesu sta se zmenila za sestanek in fant je za kraj sestanka določil hišo s številko — Mojstrana 84. No, ko ga je dekle naslednji dan iskala, ni mogla najti ne njega ne hiše. pred katero sta se zmenila za sestanek, šele ljudje so ji povedali, da je to hišna številka na Kredarici. Kaj sta se pomenila fant in dekle, ob prvem srečanju, nisem zvedel. / Pomen meteorološke službe Tak naj bi bil površen pogled v delo meteorološke službe, ki razen manjših in obeh že omenjenih večjih opazovalnic vključuje tudi .Jezersko in Rateče-Planica. Ti dve sta pomembni predvsem zaradi specifičnosti terena, v katerem delata. Dn ne bomo preveč dolgovezili, bi napisali še nekaj besed o celotni meteorološki službi: pomembnosti njenih izsledkov in podatkov se dostikrat niti ne zavedamo. Ali vam je že prišlo na misel, da so od podatkov, ki jih ta služba daje gradbenikom, odvisna gradnje pre-nekaterih objektov (lokacija), da se po njih ravna letalski promet, upoštevati pa bi jo pri nas morala še uprava za ceste, saj so meteorologi edini pristojni organ, ki lahko tudi. vnaprej ugotovi prevoznost ceste glede na padavine ali pa poledico. Razen tega pa meteorologi skupaj s kmetijskim inštitutom opozarjajo kmetovavce na razvoj nekaterih škodljivih bolezni rasnih kultur, kot so na primer peronospora, plesen in podobno. Skratka, pomena meteorološke službe ne smemo podcenjevati, 6aj prav mnogo pripomore k uspehom v kmetijstvu, turizmu itd., skratka — rudi meteorološka služba je eden pomembnih sodobnih faktorjev, ki uravnavajo življenje. T. P. »Skrivnost« vremenske hišic« BODICE # Ondan mi je dejal znance: »Ti, Jaka, ka] pa polne tvoja Marjana v Loki. 2c dvakrat sem jo videl.* Presunilo me je nekaj takega kot ljubosumnost: Marjana je zašla na kriva pota! V zadnjem času odhaja pogosteje z doma, ne da bi povedala kam. — Nato sem celo stvar razkrinkal. V domu ZB v Skofji Loki je snaživka nenadoma zapustila službo. Vzrok: preskromna plaća! Ker pa niso mogli dobiti nove snaživke, so morali uslužbenci organizacij, ki domujejo tamkaj, sami pospravljati pisarne in kuriti peči. In ka] ima Marjana opraviti pri vsem tem? Pomislite! Revica je hodila v Loko pospravljat pisarne. Kaj pa morem zato, če je tako usmiljenega srca in je hodila pomagat tamkajšnjim uslužbencem! Upam, da bodo zdaj v Loki le dobili snaživko, ko Marjane ne pustim z doma. Prvikrat v življeniu je obveljala moja! O V zadnjem času se je razpasla navada, da v nekaterih trgovinah precej nečitljivo zaračunavajo kupljeno blago. Tn veli a predvsem za prodajalnice, kjer še vedno računajo »na roko*. Številke so napisane tako, da bi se še strokovnjak za pisave pošteno praskal za ušesi, preden bi razbral tak račun. Najhuje je pa to, da se včasih v takih nečitljivih računih kaj rade »skrivajo* napake. # Zdaj pa še majhen nasvet našim gostincem. Ne bilo bi napak, če bi pregledali kozarce — ampak ne površno! Jaz jih zadnje čase prav s pridom pregledujem. Ko potujem okrog, stopim v to ali ono gostišče . ., Popijem ga kozarček in ... skoraj povsod ugotovim, da kozarci niso brezhibno čisti. Največkrat se je na dnu kozarcev nabrala bela obloga... Če ne verjamete, pa poglejte! — Prav bi bilo, če bi jih gostišča očistila vsaj pred nastopom letne turistične sezone. Naj storijo vsaj to, če ne morejo prispevati nič drugega k razvoju turizma. O Podobnih temnih ulic, kot *° v Kranju prenekatere, jc še mno%tJ v ostalih večjih središčih Gorenj' ske. Vendar imamo srečo, ker srno še vedno v začetku letošnjega letfo v času, ko bomo šele sprejeli činske družbene načrte. Morda *° prav isti občani v Kranju s P"rtl' zanske ceste na zadnjem zboru v°' livcev zahtevali, da mora biti tu*> zadeva glede javne razsvetljave v najkrajšem času urejena. V orni' njeni ulici je namreč razbitih P(t svetilk. Kdo jih je razbil »e vem pa, da se ti ne morejo V0"0 liti s preveliko »kulturo*. In še ena v sliki — brez ^ nejšega komentarja. Zapisal bo samo naslednje: tisto, kar je ^Zu za to »rešetko*, res ne bi biti ogledalo Mesarskega p°<*le na Jesenicah. 0 VAŠ BOD-IčAR Naša humoreska Ce ne bi Filo zavisti, bi Čižkovi in Slinčevi — navzlic poplavi sesalcev za prah, pralnih strojev, pa hladilnikov, fičkov in televizorjev — še danes živeli v neskaljenih sosedskih odnosih. Ampak zavist je potrkala na vrata Slin-čevih prav tisti dan pred petimi leti, kn so si Čižkovi nabavili sesavec za prah. In kadarkoli je Slinčevka poslej prisluškovala ujedljivemu brnenju se-savca pri sosedovih, jc bila v obraz kot semafor: zda] rdeča, zdaj rumena, pa zelena . .. 'Česa ne zmore zavist! Štirinajst dni pozneje je Čiž-kova s slabo prikrito nevoljo v glasu dejala svojemu možu: »Pomisli, zdaj imajo tudi Slinčevi sesavec!* In s tem se je začelo nenapovedano tekmovanje med družinama — Slinec proti Čižek. Lepega pomladnega dne se ie pred vrati Čižkovc hiše ustavil dostavni avtomobil. Slinčevkn je kar zvilo od radovednosti in — z nosom sploščenim ob šipo — ic skušala uganiti, kaj tn pomeni. Iz avtomobila je pri-romal čudovit, sneženo bel pralni stroj. Odnesli so ga v hišo, za njim pa je vsa košata stopala Čižkova. »Domisli va opica!* je siknili Slinčevka in pokazala jezik osovraženi tekmici. Ko pa se je vrnil domov njen mož, je planila: »Ti, slišiš, Čižkovi so dobili pralni stroj!* »In kaj potem?* se je začudil Slinec. »Tak tako, zdaj naj gledam tisto domišljavo kozo, ki mi bo dan za dnem obešala pred nos perilo in se na vsa usta hvalila, ko bi bilo, če bi kupili hladilnik. Poletje prihaja in živila se tako rada pokvarijo . .. Nekaj mesecev pozneje je Slinčevka z grozo in vsa zelena od zavisti ugotovila, da so pri Čižkovih dobili hladilnik. In prav hladilnik je bil kriv, da se je do kraja ohladilo zrahljano prijateljstvo med obema dru- vedel za izvor ženine »bolezni*. Čižkovi so namreč pred nekaj dnevi kupili »fička*. »Seveda, zdaj naj iz dneva v dan gledam, kako se tista sodr-ga prevaža z avtomobilom!* se je penila Slinčevka in z očmi streljala proti Čižkovi hiši. »Rajši ne jem, samo da bomo imeli tudi mi avtomobil.* P*av Zavist brez napake kako čudovito je, če imaš pralni stroj. Seveda, tebi je vseeno, pa čeprav si obrabim roke do komolcev.* Napad je bil preveč hud, da bi Slinec lahko kljuboval. Žena je izbojevala — pralni stroj. In Čižkova je kmalu nato nevoljno zaupala svojemu možu: »Zdaj imajo tudi pri Slinčevih pralni stroj.* Teden kasneje jc Čižkovi ušel pogled na streho Slinčevih. »Antena!* je zahlipala. »Pomisli, tista drhal si je umislila televizijo. Kajpak, rajši pocrka-jo, kot da bi odnehali. Pa ko-ko veliko anteno so si umislili!* To pot pa je Čižkova pritisnila na moža: »Kaj meniš, ka- žinama. Ta brezglava tekmovalna vnema — kdo bi imel v hiši več »pridobitev sodobne tehnike* — se je polotila tudi obe!' družinskih poglavarjev. Kljub temu pa se je Slinec pošteno popraskal za ušesom ob misl:, od kod naj izpuli denar še za hladilnik. In izpulil ga je v obliki potrošniškega kredit.i. Potem so se tudi Slinčevi napihovali s hladilnikom. Minilo jc leto in Slinčevka ic na vsem lepem dobila nekahšn: živčne napade. Napadu besnos*: je sledila nekakšna melanholija. ta se je prelila v hudobnost, ki je prešla v otopelost in tako naprej. Zdravnik je zmajal z glavo in napisal recept za pomirjevalno sredstvo. Le Slinec ie gotovo bi s svojimi grožnjami nadalievala, pa jo je premagal napad solzave pobesnelosti. Kako se obrača' Nekaj mesecev pozneje je Čžkove popadla besnost, zakaj tudi Slinčevi so se nekako pretolkli do »fička«. To tekmovanje Pa le ni ostalo brez, posledic. Čižek in Slinec sta se brez premora pehala za honorarnimi zaslužki in grozovito hujšala. Prvi je omcil cigarete na polovico, druni pa ,c uaicn]e celo opustil. Zem st.i har gospodarne ,e ohračaV z gospodinjstvo odmerem denai Jedilni list je grozljivo OStfi* mašil. Goveja juha se jc k idila na mizi le ob nedeljah, len tr den pa je pri Slinčevih in Či' krtvih gospodarila argo-iuh-i. Čižku — na primer — se je po enem letu argo-juba tako priskutila, da je odpovedal celo »Ljubljanski dnevnik*. In to samo zavoljo slikanice »Argonav-ti*. Tudi garderobi ni prizaneslo trdoživo iznajdljivostjo prekro-to tekmovanje. Ženski sta si s jevali stare obleke, medtem ko sta moža medlela v oguljenih oblekah. Medlela in trepetala sta pod pezo dolgov, ki so bolj in bolj pritiskali. Pa se je to breme prekleto pravično porazdelilo na vse člane obeh družin. Tudi otrokoma ni bilo prizaneseno. Slinčevi so imeli fantka, ki bo čez dve leti goden za šolo, Čižkova punčka pa jc bila leto starejša. »Banane bi rada jedla,* jc >iekoč dejala Čižkova Špelca. »Lejte si jo no*, je zrasel neka. »Kaj ji pade na misel! Vraga, saj imaš vse — sesavec, iralni strni, hladilnik, avto . . . 7daj 'pa šc banane! Vsega imaš •u pretc'c, zato pa n tako! Ko itn /'•/ jaz v tvojih letih, ba-■n Še pOtnal nisem, Vesel sem ''i!, če rcm imel kruh . . .« In Spelci ie bilo nejhMskv '•"udo; tii k*d*r fi je bilo hudo, e vsele': poiskala SH'čcvega KorUi, Otrok i sta se dobro ra-"tmeli in nikakor nista n;n"li '•'"•»•'»•', lettH "< c* ••- ••• stijo, da bi se igrala skupai-Ampak z odraslimi morajo otroci dostikrat potrpeti! Minili sta dve leti in dolgovi so še vedno pritiskali. Čižkovi in Slinčevi pa le niso od' nehali. Če so le mogli, so drug drugega jezili s prozornimi 'n naivnimi znaki izobilja. In drug drugemu so nasedali. Nekega dne je Slinčevka p.0' gledala skozi okno proti sosedovim. »Antena!* je krikrula W omedlela. Na Čižkovi strehi se je nesramno razkazovala televizijska antena. Minilo je nekaj dni. Špelca in Boris sta se skrila za gosto mejo ciprese in se igrala. »Ali gledaš vsak dan televizijo?* je vprašala Špelca. »Kako pa, ko pa imamo samo anteno,* je dejal Boris. *'* pa gledaš televizijo vsak dan, kajne?« »Ampak, saj tudi pri nas nimamo televizorja,* je priznđM Špelca.. »Očka je kupil anteno samo zato, da bi se pri vas jezili. Boris ic resno prikima! in yA Špele: polovico žemlje. DekUc* ga ie hvaležno pogledala '-n ugriznila vanjo. Potem sta se skrita pred odra-ivrala daHe. — S. S.