BSnzdvericMibtfreto BU OJa НдтшапкпБо(е Verlag imd Schrlftleltung:: Klmg^eafurt, Blemarokrtog: 13, Postfaeh 115 / Beiu^sprel* (Im vorau« znhlbar) monatUch RM 1 — frel Hau« (elMChUeSUch KM 0.20 ZuateUgeblihr Abbeatellungen der Zeltung fttr dea nachfolgenden Monat werden nur echrtfUlch nad ииг bU 26, de# laufeadea Monate angonommen Nr. 47. Hensthenrtscrvoir im em№i№kkri6^% bet Deutschlani .......... I, , 6rt<(r-utrgam /.i: , 4-елрг51>,»^ . _f TOfW- ^ Л VerhiHWis . ЛМО V* »-•bei с18гДс?1Ц k&irĐ irtm»№iko^^nfe9 j I - f*afж-а'. iorteh -t-looHlinoireri V- ifigur./woAWhMW^ . к-Г Krainburg, den 1в. Juni 1943. 8. Jahrgang. Zopel 20 bombnikov seslreljenib Sovjetski krajevni napadi severno od Kubana so spodleteli - Napadi na posamezne cilje v londonskem prostoru in v Vzhodni Angliji Oberkommando der Wehmacht je dne 15. junija objavilo; Severno od Kubana in v prostoru pri Belevu so se izjalovili sovražni krajevni napadi. Na morju pred Pantellerijo so težka bojna letala z bombami pogodila sedem -prevoznih ladij srednje velikosti. Težka nemška bojna letala so v pretekli noči bombardirala pristaniške naprave v Bone. Pri oboroženem izvidništvu nad Atlantikom so nemška bojna letala pred portugalsko obalo težko poškodovala neko trgovsko ladjo in v* zračnih bojih sestrelila štiri sovražna letala. Britanski bombniki so v pretekli noči pri- leteli nad zahodnonemško ozemlje. Po bombnih zadetkih na stanovanjske četrti, ki so povzročili znatna razdejanja, je utrpelo zgube zlasti prebivalstvo mesta Ober-hausen. Doslej je bilo ugotovljeno, da je sestreljenih 20 bombnikov. V noči na 15. junij je zračno orožje z bombami težkega kalibra napadlo posamezne cilje v londonskem prostoru in na Vzhodnem Angleškem. Pri včerajšnjem napadu neke skupine sovražnih letal na nemški konvoj so se po zaključnih poročilih zvišali uspehi sestrelov na skupno osem bombnih in torpednih letal. Eno lastno vozilo, čegar posadko so večinoma rešili, se je potopilo. K praškemu govoru Gauleiterja in glavnega poverjenika za delovno službo fritza Sauckia. (Scherl, M.) Nemška bojna letala so borbardlraia Plymouth Oberkommando der Wehrmacht je dne 13. junija objavilo: Od vzhodne fronte poročajo le o krajevnem bojnem delovanju ob kubanskem mo-stiSču in v prostoru pri Belevu. Zračno orožje je učinkovito napadalo vojnovažne obrate ob srednji Volgi in bombardiralo-Mamenito premikalno postajo Jelec. Pred FiMherjevim polotokom sta bili z bombami težko pogodeni dve sovražni trgovski ladji srednje tonaže. Pri nasprotnikovih izkrcevalnih operacijah proti otokoma Pantellerija in Lampe-duza so sile nemških in italijanskih letal kljub močni sovražni zaščiti lovcev zapovrstjo napadale pomorske in izkrcane bojne sile in potopile eno prevozno ladjo z 8000 brt in 14 čolnov za izkrcanje; tri kri-žarke, 14 manjših vojnih vozil, med njimi Več rušilcev in šest prevoznih ladij, je bilo tako težko zadetih, da se lahko računa z nadaljnjimi skupnimi zgubami. Britanski bombniki so v pretekli noči napadli zahodnonemško ozemlje. Po odvrženih bombah je imelo zlasti prebivalstvo mesta Bochum zgube. Nastala so znatna razdejanja na stanovanjskih hišah in javnih poslopjih, med njimi na dveh bolnišnicah. Doslej je bil javljen sestrel 29 sovražnih bombnikov. Močan odred težkih nemških bojnih letal k v pretekli noči bombardiral mesto in Vojno luko Plymouth. V prostorih, kamor »o merila, so nastali obsedi požari. Hkrati "o bile bombardirane vojnovažne naprave v Jugovzhodni Angliji. Trije novi imetniki Eidienlauba FUhrerhauptquartier, 15. junija. Fiihrer Je dne 8. junija podelil odlikovanje Eichen-aub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreu-»8 ( ra^ov liat k viteškemu križcu železnega Oberstleutnantu Karlu Gob-1-u, pove jni u nekega grenadirskega polka, kot 251. vojaku, Friedrichu Hohneju, poveljniku bataljona v nekem lovskem polku, kot 253. vojaku in Oberieutnantu Griin-terju K1 a p p i C h u, vodji bataljona v nekem motor, grenadirskem polku, kot 254. *ojaku oborožene sile. Oberleutnant Klappich je, padel dne 22. januarja 1943.1. v bojih ob spodnjem Donu. Nad 57,000.000 RM za DRE Berlin, 15. junija. Dne 23. maja 1943. I. Izvršena 2. hišna zbirka vojne pomoči za Beutsches Rotes Kreuz je znesla začasno RM 57,358.635,96. Pri enaki zbirki lanskega leta je bila nabranih RM 44,118.987,39. ferifMtek maša torej RM 13,239.648,57, to )e 30 odstotkov. lisoke zgube bombnikov pri naiiadih Uspešni zračni napadi na Angiiio - Prevozna ladja pri Pantelleriji potopljena Oberkommando der Wehrmacht je dne 14. junija objavilo: Na vzhodni fronti smo odvrnili krajevne napade Sovjetov v prostoru-pri Bjelgorodu in Belevu. V noči na 14. junij so težka nemška bojna letala bombardirala industrijske naprave daleč za sovjetsko fronto. Dve letali pogrešamo. Nemška in italijanska letala so včeraj nadaljevala napade na zbiranja sovražnih ladij pri Pantelleriji. Neka prevozna ladja srednje velikosti je bila potopljena, tri druge so bile težko poškodovane. Britansko-severnoameriške letalske skupine so včeraj sunile proti zasedenim zahodnim pokrajinam in severnonemškemu obrežju in odvrgle bombe, predvsem na stanovanjske četrti mest Bremen in Kiel. Nastale so zgube med prebivalstvom in škode na stanovanjskih in javnih poslopjih. 46 sovražnih letal, med njimi najmanj 29 štinmotornih severnoameriških bombnikov, je bilo uničenih. Bržkone so bila sestreljena še druga sovražna bombna letala. Nadalje so izmed skupine sovražnih letal, ki so poskušala napasti nek nemški konvoj pred nizozemsko obalo, vozila konvoja uničila štiri letala. Nemške podmornice naposled so v Atlantskem morju sestrelile sedem sovražnih letal, med njimi več štirimotornih bombn.',kov. V pretekli noči so priletela posamezna sovražna letala nad ozemlje Reicha in odvrgla posamič bombe, ki so povzročile le neznatno škodo. Težka nemška bojna letala so v noči na 14. junij napadla mesto in luko Grimsby. Razstrelne in zažigalne bombe so povzročile n . ozemlju, kamor se je merilo, številne požare. Nek drug zračni napad je bil naperjen proti vojnovažnim napravam v Jugovzhodni Angliji. Dve lastni letali smo zgubili. Ganleker Saadkel o zaposliiri in тојакотапји 380 mill, ljudi za zmago trojnega pakta „Kal(o naj bi bili sedaj zaskrbljeni, ko se je razmerje samo moči tako popolnoma spremenilo" Praga, 15. junija. Pri obisliu v Pragi je govoril Generalbevolimachtiger fiir den Arbeiteeinsatz Gauleiter in BeichHHtattbalter Sanchel pred velikim krogom povabljenih gostov o zaposlitvi v službi vojskovanja v Nemčiji in Evropi. Gauleiter Sauckel je začel z ugotovitvijo, da zaposlitev delavcev v Nemčiji ne more biti samo sebi namen, temveč mora rediti dve veliki nalogi izključno v interesu nemškega vojnega gospodarstva, namreč: Zaposlitev nemškega in evropskega človeka v smislu nemškega vojskovanja in da na drugi strani garantira temu delovnemu človeku v Nemčiji in ravno tako za nemšld Reich delujočemu evropskemu človeku pravično mezdo, zadostno prehrano, ohranitev njegove delovne moči in ohranitev njegovih duševnih in moraličnih moči. Predavatelj je s tem v zvezi ugotovil, da se je posrečilo držati mezdno vprašanje kot tudi prehrano delovnih ljudi Evrope vkljub težavam, ki jih ni mogoče zanikati, v takšnem redu, da ne morejo na tem področju nastopiti nobeni pretresljaji. Daleč nazaj, posegajoč je nato podal predavatelj pregled o stanju zaposlitve v sedanjem času v primeri s časom svetovne vojne, pri čemer je dojmljiva izvajanja Reichs-ministrov Speera in dr. Goebbelsa iz področja zaposlitve ponovno podčrtal. »V prvi svetovni vojni«, je rekel Gauleiter Sauckel, »je razpolagala Nemčija s svojimi takratnimi zavezniki z rezervoarjem ljudi, ki je štel 136 milijonov ljudi. Sovražniki so takrat imeli na razpolago v Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki ip Avstraliji 1422 milijonov ljudi. Raz me rje ljudi je bilo v svetovni vojni 1 :lo. o tem človeškem razmerju smem v primeri z našim sedajijim vojaškim položajem reči, da eo prišli po angle- škem priznanju vkljub tem nesoglasjem številk kratko pred nemško kapitulacijo tudi naši nasprotniki na zelo nizko točko in d a mi samo nismo imeli moralične moči zadnje četrt ure. Takrat pa nismo stali ob Atlantiku, ne ob Rokavskem prelivu, temveč smo se morali bojevati s sovražniki na Somi in v Flandriji, smo zgubili leto za letom od ene ofenzive do druge vedno na stotisoče najboljših vojakov v takem obsegu, kot se to v tej vojni, niti enkrat ni pripetilo. Takrat smo imeli slabo politično vodstvo, takrat nismo imeli nobenega vojnega cilja in vkljub temu ni takrat pri vojskovanju noben sovražni vojak stopil na nemška tla. Pri tem bi rad samo izrazil, da so ostali vkljub temu nezaslišanemu nesorazmerju 1:10 narodi naših dežel vojaško kot tudi praktično neprema-gani. Zakaj naj bi bili sedaj zaskrbljeni, ko #0 (Nadaljevanje na 3. atnuol.) Zdaj boste pač vsi vprašali: kdo pa ve to tako natančno? Čisto enostavno, banditi^ Tako vsaj govore; ali tudi sami v resnici verujejo v to, je drugo vprašanje. Na vsak način hočejo s to najnovejšo »iznajdbo« vi oviti dobroveme zase in za svoje prismo-darije. In da bi ta vaba šla še bolj v »last in še bolj teknila, pristavljajo: »da bo po končani vojni vsak pripadnik dobil kakšno lepo mesto«. Ubogi blazneži! Kogar hoče Bog kaznovati, ga udari s slepoto! Človek ne more reči drugače. Kajti slep je, kdor se ne odtegne vplivu laži, in prismojen, kdor na: podlagi takih na stranišču nastalih govoric cel6 steče v gozdove, da tam telesno in duševno propada in se kot izgnanec klati po deželi. Kakor vedno, začnejo naši nasprotniki, kadar delj časa ne dobijo nobenega dokaza o ofenzivni udarnosti Nemčije, vse mogoče domnevati o momentih nevarne nemške sla-* bosti. Iščejo jih zdaj pri nemški oboroženi sili, potem zopet v našem gospodarstvu in, če jim tega nihče ne verjame, v prehranjevalnih prilikah in v problemu surovin. Čas jih vsekakor postavi na laž. Vendar so pa: š^ vedno znova ljudje, ki jih poslušajo. SelS ko so sami pri tolpi, se jim odpirajo oči^ Takrat spoznajo, da je vse prevara in dal jih same čaka le pasje življenje. Da, potem uvidijo, da imajo pri »gmaj-narjih« opravka z istimi ljudmi, ki so tudi za časa Jugoslavije — zlasti ko je bila ta država v svojih zadnjih zdihljajih — Sču-i vali in zabavljali proti svojim lastnim obla-' stim. In slovensko prebivalstvo samo je ta>< krat imenovalo te kreature, ki so proti vsa, komu redu, cigane, divjake, uSivce in slično^ Prebivalstvo samo je izjavilo: »Hitler naj vse zasede, da bo enkrat tudi pri nas red in blagostanje.« Ali se še spomnite teh dejstev ? Brez dvoma! Le da nekateri nočejo več tega radi slišati, ker jim iz kakršnih koli razlogov vzbujajo lažniva gesla sodrge v gozdu vendar določene sanje po želji, v katere zazibati se je, kakor vse kaže, za kratek hip; lepo, četudi brezplodno. Taki fantasti in politični zavratni razbojniki in vsi drugi naj pomislijo sledeče: Ce se prej armada jugoslovanske države ni mogla ustavljati nem'' škemu navalu, kaj bi pač mogla potem: opraviti peščica roparskih, slabo oborbže-nih, propalih in razcapanih »gmajnarjev« ? Čisto nič! Ce ste že takrat spričo mobilizirane jugoslovanske vojske odprito in pro-stodušno priznali »proti nemški premoči se ne moremo braniti«, kako morete pot tem danes verjeti, da bodo to mogli $gmaj-narji«. Opustite to blodno misel! Prenehajte biti neprestano orodje v rokah zločincev in političnih fantasto v. Pridobili pritem ne boste ničesar, pač pa Z a h k o vse, pravvsezgubite ! Kaj pridobi na primer gorenjska mati, če gre njen sin med gošarje ali če ga gmajnarji zavlečejo v gozdove? Odgovorite enkrat pošteno na to. Zgubi svojega sina, živi v večnem strahu, da bo izgnana iz svoje domovine in je v svojem življenju brez pomoči. To žalostno gotovost ima, da napravljajo njenega sina za izdajalca njegove lastne domovine, ker ga prisilijo, da se mora bojevati za boljševizem, ki se ne bi ustavil niti pred njeno lastno domačijo, pred njenim imetjem. Kako drugače je pri materi, katere sin je odrinil k vojakom! Mati dobi prvič od Reicha podporo; drugič pa ima sigurnost, da z njenim sinom dostojno ravnajo in da je med kulturnimi ljudmi. Tretjič pa naj ve — in na to je lahko ponosna — da se njen sin bojuje na strani tistih, ki bodo uničili brezbožni boljševizem. Ve, da služi njen sin v vrstah nemške oborožene sile in državne delovne sluibe, ofer^tvi svoje domovine in s tem življenju ivoje matere, da bo- S'ran 2. —. Ptev. 47. KAI^AWAXKKN BOTH Preda. 14. iuniia 1943. sta Ona in pozneje on kot svobodna človeka «a svobodni grudi uživala blagostanje. Banditi vam seveda pravijo, da me Gorenjcem, ki so odrinili k nemški oboroženi sili ali k Reichaarbeitsdiensl^ slabo gođL Nekaj vam vendar morajo lagatL Seveda, biti voj^ je kaj dragega, kakor kretati se . kot civilist Vojak živi v skupnosti, ki zahteva red, disciplino in pokorščino. Vsak začetek v življenju je težak. Za civilista, ki postane vojak, pomeni notranjo spremembo. Nihče ne more zahtevati, da bi novinca pestovali. Tega tudi ne delajo z vajencem, ki hoče nekoč postati dober mojster. Ta zakon velja tudi za vojaka. Po dobi vežbe je vsa stvar že čisto drugačna in na koncu — to nam bodo danes vsak čas potrdili dosluženi vojaki, ki so hekoč služili vojake pri avstro-ogrski atmadi 1л ki so si tam pridobili visoka fai najvišja odlikovanja za hrabrost —. je človek ponosen, da je napravil to Wo In se je udeležil. Kako pa Je bilo prav za prav v jugoslovanski vojsjd ? Kdor Se ni namenoma pozabil, se mora tega še prav dobro spominjatL Pomislite na primer na tako zvano vežbo v. macedonskih garnizijah, kjer je poleg vseh drugih težav tudi neprikladna klima . mnogim slovenskim fantom v mirnem času skopala prerani grob! Spomni naj se vsak postopanja častnikov, podčastnikov in posebnih strokovnjakov, kaplarjev, itd., bivSe jugoslovanske armade, kako so na vse zgodaj psovali vojake z vsemi mogočimi kletvami ali jih živinsko pretepali, kako so vas naganjali gledat v sonce tako dolgo, da so vas bolele, da so vas polile solze in da ste začeli omahovati! Kako so vas silili, loviti muhe in jih prinesti kakšnemu črnogorskemu ovčarju, ki je bil vaš podnared-nik, ali kako so vas prisilili, do drugih nepopisnih norosti, da so vae Šikanirali! Od teh možakarjev, ki so vas nekoč lahko pritiskali, je po zlomu Jugoslavije dobršen del pobegnil v gozdove, ker ji dostojno delo med poštenimi ljudmi ni veselilo. Ti bres-koristni ljudje sd potem »brali sebi enake okrog sebe tvorili tako kvano osvobodilno fronto. Pomislite vendar, koliko opravka 30 Vam že dali ti elementi in predočite 3i eakrat, kaj se vam utegne Se pripetiti, če bi ti elementi zopet prišli do oblasti. Stvar je torej taka: ljudje, ki so vas pred leti nekoč mučili ali* zasmehovali, hočejo danes naenkrat biti vaŠi osvoboditelju Da, osvobodili so vas že precej. Kajpak doslej samo še vaših šivil, vaše živine, vaših dragih svojcev, ki so jih morili, skrunili ali odvedli v gozd. Osvobodili so vas mirnega, urejenega in dostojnega življenja, da bi vam za to prizadeli samo gorje. In gorje je edino, kar vam bodo vedno prinesli. Prezirajte zato njihovo abotno blebetanje, mislite jasno in preudarite, če vas banditi vabijo, ter jim dajte jasen odgovor, da vas ni volja, postati žrtev njihove blaznosti«. A. M. Čiščenje ozadja od soijelskili tolp 54 sovražnih bombnikov pri plašllnlh napadih sestrelfenlh Wehrmacht je dne Oberkommando der 12. junija objavilo; Na vzhodni fronti je včeraj zopet oživelo bojno delovanje. Razen delovanja udarnih čet ob kubanskem mostišču In fronti ob Miusu so se razvili boji v odeeku pri Orlu, v katerih smo pa krvavo odbili Sovjete, ki 80 napadali po močni topniški pripravi. Pri bojevanju proti tolpam v ozadju srednjega frontnega odseka so sile ff In policije očistile prostrana ozemlja v večdnevnih, hudih bojih, ki jih je posebno otežil gkoro neprodiren gozdni in močvirni svet. Zavzele so kljub žilavemu odporu 118 utrjenih vasi In gozdnih taborišč ter razstrelile 162 bunkarjev. Razen številnih mrtvih so tolpe zgubile velike količine orožja In materiala. Italijaneka posadka na Pantellerijl je morala, ker Je zmanjkalo vode, ustaviti od-pdlr proti neprestano vrstečim se sovražnim napadom iz zraka in z morja. \ Včeraj popoldan je priletela skupina amerikanskih letalcev v visoki višini nad sevemonemško obrežje in odvrglo bombe na mesti Wilhelmshaven in Cuxhaven. Prebivalstvo je imelo zgube. V pretekli noči so britanski bombniki napadli zahodnonemško ozemlje, zlasti mesto Dusseldorf. Po bombnih zadetkih v stanovanjskih četrtih BO nastale težke zgube med prebivalstvom in znatne škode na stanovanjskih in javnih poslopjih. Po dosedanjih ugotovitvah je sovražnik pri teh napadih zgubil vsega skupaj 54 večinoma Stirimo-tomih bombnikov. Devet sovražnih ladij s 43.000 brl potopljenih Delovanle Izvldnlšklh In udarnih čet na Vzhodu - 22 sovražnih letal sestrellenlh Wehrmacht je dne Oberkommando der 11. junija objavilo; Od vzhodne fronte javljajo le o delovanju izvidniških in udarnih čet. Ko so močne sovjetske letalske sile poskušale napasti nemška letališča na srednjem odseku vzhodne fronte, so se razvili silni zračni boji, pri katerih je utrpel nasprotnik težke zgube. V noči na 11. junij so težka nemška bojna letala napadla neko sovjetsko oboroževalno tvomico. Na Sredozemlju so nemški in italijanski lovci včeraj sestrelili 22 tovrainih letal. Nemške podmornice bo v teiČkem boju proti zavarovanim konvojem in poeamiS ploveCim vozilom potopile devet ladij # 43.000 brt in e torpedi pogodile dve drugi ladji. V času od 1. do 10. junija so pomorske bojne Bile in pomorsko protiletalsko topništvo potopile deset sovražnih letal. 380 milionov Ijadl za zmago trojnega pakta (Nadaljevanje je sedaj razmerje samo človeške moči, k! . nam je na razpolago, tako popolnoma spre* menilo? V sedanji svetovni vojni razpolaga os s nad okroglo 350 milijoni ljudi, ■ Japonsko in japonskim vplivnim ozemljem nad 500 milijoni ljudi, torej skupno 850 milijoni ljudi, ki so danes silam trojnega pakta na razpolago kot človeški potencial. Nasprotniki osi razpolagajo, če vpoštevarno tudi ie neodprta koloqlglna ozemlja, skup« no z nad 1200 milijoni ljudi. V primeri s prvo svetovno vojno se je premaknilo razmerje v našo korist; danes znaša 9:11. V nadaljnjih izvajanjih Je nato primerjal predavatelj tudi pridobitnike Srednje Evrope in Japonske kot delovni potencial in izjavil, da je v Nemčiji celokupno 56 milijonov pridobitnih oseb, v Italiji pa 10 milijonov. Vplivna področja Nemčije in Italije v celinski Evropi obsegajo okoli 115 milijonov ljudi, škupno torej 190 milijonov pridobitnih ijudi, ki so na razpolago vplivnemu področju osi v Evropi. »Pridobitnih oseb je na Japonskem 30 milijonov«, je na- IVeločljiTOst osoTinske zveze Kalila na obletnico vstopa v volno - Uvaževanle treh delov oborožene sile B i m, 15. junija. Italija je bila v četrtek popolnoma v znamenju četrte obletnice svojega vstopa v vojno, ki je obenem častni dan italijanske vojne mornarice. Mesta so bila okrašena z zastavami in italijansko časopisje se je pečalo skoro izključno s to snovjo. V uvodnikih so ocenili pomen vojne udeležbe Italije in je bila podčrtana ne-ločljivost oso vinske zvese obenem s gotovostjo zmage italijanskega naroda. v inozemskih sporočilih je bil zabeležen odmev, ki ga je bU deležen dogodek vstopa Italije v četrto vojno leto v raznih središčih mednarodne politike. Samo ob sebi umevno so bili nemški glasovi p o -«ebnou7aievanl. Z odkrito srčnim veseljem so zabeležili besede prisrčnega tovarištva in cenitve, ki jih je našlo nemško časopisje ob tej priliki za italijanskega sobojevnika. »Giornale d' Italia« je označil v svojem uvodniku pisanje nemških časopisov za ponovno zavrnitev angleške agitacije in njenih brezuspešnih stremljenj, da saseje nesoglasje med obe osovinski velesili in je poudaril, da ni Italija mrtva teža v vojskovanju osi, kakor bi to rad prikazal sovražnik. Nasprotno vrši dragocen prispevek k skupnemu Vojskovanju z vezavo in obrambo velikih sovražnih bojnih Bil na Sredozemskem morju in a zaprtjem »vobodne pl#vb# za sovražne ladje proti Vihodu. Z obdržanjem vojne na Sredozemskem morju je povrh Italija pripomogla k temu, da je bila postavljena trdnjava Evropa v ono stanje obrambne sposobnosti, ki skoro onemogoča vsak napad na njo. Po štiriletni vojni je obtičal sovražnik ## T m:«!## ItadijAi yejAoieaje, Italijansko kmetijstvo In italijanska industrija krepko sodelujeta v proizvajalni bitki za novo Evropo in ugoden položaj italijanskega kliringa kaže, da nikakor ni Italija pri tem kak zajedavec. V tej drugi svetovni vojni se bojuje Italija na strani svojega junaške-ga, mogočneganemškegazavez-nika za evropski in narodno-italijanskicilj. Italijanski cilji so kot v preteklosti vedno isti: popolna politična vzpostavitev italijanskega naroda v vseh italijanskih ozemljih, varnost na vzhodni in zahodni strani Sredozemskega morja, svoboda na morjih, zagotovitev kolonialnega prostora za nastanitev stalno rastočega presežka prebivalstva, zagotovitev potrebnih surovin in ostalim velesilam odgovarjajoči položaj moči. Italija Stoji sedaj, ob zaključku tretjega vojnega leta, trdno in odločno tu, je veliki južni branik trdnjave Evropa, se bojuje z odločno voljo in z vsemi močmi in je bolj kot k d a k o I i oddaljena od brezpogojne kapitulacije, katero je pričakoval sovražnik od Italije in ki je BikdarktbodoilToL s 1. strani.) daljeval Gauleiter Sauckel, »v japonskem vplivnem področju okoli 160 milijonov, skupaj 190 milijonov. Sile trojnega pakta imajo torej skupni delovni potencial 380 milijonov ljudi, katere naravnost zaposlujejo. • Temu nasproti znaša potencial naših nasprotnikov glede pridobitnih oseb 638 milijonov ljudi. Nikdar pa ne razpolaga nasprotnik b tako zaključenim človeškim rezervoarjem in s tako odličnim delavstvom v ostalem svetu kot ml v Evropi. To knjigovodsko teoretično primerjanje številk pa v resnici ne podaja resnične slike. Lahko smo absolutno prepričani, da je delovni potencial Evrope radi raaličnih razlogov veliko večji, kot se razvidi iz navajanega razmerja. Mi imamo prednost notranje črte, imamo zaključena narodna gospodarstva. Delovne storitve evropskega človeka so v vsem svetu neoporečne In jih ni moči zanikati. Samo primerjajmo; naš nemški šolski obrat, imejmo pred očmi uk nemškega strokovnega delavca, našo nemško izobrazbo, delovni etos, naš nemški zbor podvodij v gospodarstvu, nemške preddelavoe, mojstre, inženirje, nemško gospodarstvo.« Gauleiter Sauokel je nadalje primerjal nekaj Številk Iz sedanjega nemškega vojnega gospodarstva v pogledu dela: »Danes dela samo na ozemlju Velikonemškega Relcha, potem ko so bile od 21. januarja 1943 tudi v največjem obsegu mobilizirane nemške šene, daleko več kot dvakrat toliko ljudi kot v prejšnji svetovni vojni. Na milijone ljudi Je bilo v petih mesecih tega leta na novo pritegnjenih v nemško vojno gospodarstvo. Nove delovne moči se bodo navadile, ko bo to leto prišlo do svojega viška, na prejšnja znanja obratov. Nemške žene se bodo potem v teh mesecih naučile streči strojem in uporabljati orodje in prav nič Ле dvomimo, da ne bodo držale proizvodnje samo na dosedanji višini, temveč jo ponovno povečale. Nemški vojak se bojuje v nemški zgodovini«, tako je zaključil Gauleiter, »prvič pod enim edinim poveljem in enotno simboliko, In tudi nemški delavec gre povsod na svetu na delo z eno edino devizo: n a -šega naci ona 1 s oci a I i s t ičneg a svetovnega nazora. V tem tiči skrivnost delovne zaposlitve v Nemčiji, v tem tiči ^azlog, zakaj bo ostal Relch nepremagljiv.« Prisrčno, dolgotrajno pritrjevanje je bilo zahvala Gauleiterju Sauckelu za njegova izčrpna in poučna Izvajanja. To zahvalo Je prinesel do izraza s toplimi besedami Stellv. Reichsprotektor ff-Obergruppenfiihrer in Generaloberst der Polizel Daluege. S počastitvijo FUhrerja j« zaključil Stellv. Reichs-proieSctor ttkMT 2|Plao prMItev. Izkazal se |e pri 440 poletih proti sovražniku Berlin, 15. junija. Fiihrer Je podelil po predlogu vrhovnega poveljnika zračnega orožja Reichsmarschalla Goringa Ritter« kreuz des Eleernen Kreuzes (viteški križec k železnemu križu), Hauptmannu Roellu, Staffelkapit&nu v nekem oddelku strmo« glavcev. Sihwerter zrnu Eldienlaub za Obersta Gorna Iz Fiihrerhauptquartiera, 10. junija. Fiihrer je podelil dne 8. Junija 1943 das Eichenlaub mit Schwertem zum Ritter« krenz des Eisemen Krenzes Obersta Wal« terja Gomu, poveljnika nekega Panzer« Grenadier-Begimenta, kot 30. vojaka nem« ške oborožene sile. 2e aprila 1941. leta je bil takratni major Gom odlikovan z Rltterkreuz dee Eleer* nen Kreuzes, ko je v balkanski vojni na če^ lu malega oddelka z drznim prijemom zlomeč vsak odpor prodrl v Debar in s ten* ustvaril zvezo z neko italijansko armado. V vojni na Vzhodu je vodil Cberstleut^ nant Gom najprej nek Kradschtitzen-Ba« taillon od uspeha do uspeha. Posebno se je izkazed v težkih bojih obrambne bitke pri Voronežu koncem Julija 1942. Na čelu zvo^ je bojne skupine Je iztrgal boljševikom t težkem boju obvladajočo višinsko pošto-« janko in je nato prodiral po lastni odločitvi dalje, da zapre umikajočemu se sovražniku umik. Dne 17. avgusta 1942 je prejel Oberst Gom dae Eichenlaub zum Rltterkreuz kot vidno priznanje tega drznega dejanja. Decembra 1942 Je držal Panzer-Grena« dier-Regiment, kateremu je» bil med tem imenovan Oberst Gora za poveljnika, pod njegovim hladnokrvnim in preudarnim vodstvom pri Rževu kot ogelni steber nemšk« obrambne fronte važen kraj proti vedno novim mnoštvenim sovjetskim napadom. Začetkom marca 1943 je predrl Oberst Gom s svojo bojno skupino sevemozapadno od Orla globoki bok napadajočih boljševikov, jim prizadejal težke zgube in Je zavzel t trdovratnem boju gozdni greben, katerega je branila njegova bojna skupina sledečih šest dni pred 19 težkimi sovražnimi napadi« ne da bi se le za ped umaknila. (Njegov od-ločilen delei, da uo se razbili aovrainlkovi prodorni poskusi, je bil s tem uvaŽevan„ da mu Je podelil Fiihrer kot 30. vojaku nemške oborožene sile das Eichenlaub mit Schwertem zum Rltterkreuz. Nov političen umor v Bolgarlll Sofija, 15. junija. Morilec poslanca sobranja Kljakoffa, katerega sta 31. maja: zvečer v njegovi domači vasi ustrelila dva moška, je prijela v ponedeljek policija pri Plovdivu In . jih po kratkem streljanju ustrelila. Nek tretji komunist Je padel težko zadet v roke policije. V nedeljo Je ubil v Plodivu krvnika tamošnje kaznllnlce,i Joltekenoffa, mlad mož z dvema streloma iz samokresa. Morilec, Čigar ime Je policiji znano, je pobegnil. NaraSCanle protlžldovskega glbanla v Angim Lizbona, 15. junija, »čim prej bci uničenih teh pet milijonov ži-« d o v, tem lepši bo videti svet«, j# pisal nek pomorščak angleške mornaric# novinarju Hannonu Swafferju, ki je v čw eopisu »The Reader« zagovarjal angleške Žide proti vedno bolj naraščajočemu valu antisemitizma. Pomorščak nadaljuje! »Dvignili bomo sedaj naše ča« šenačaat onegadne, ko bodo овп Stranj eni židje za vedno«. Swaf-fer objavlja nato nadaljnje dopise, ki jih j# prejel glede svojega, Židom prijaznega član# ka. »Dobro Je, da ugotovimo, da britanski narod končno spozna nevarnost od vtraai Židov. Prepričani smo, da bo v tem dalje napredoval«, pravi nek drug dople. Zopet drug dopis pravi; Upam, da protižidoveki pokret povsod narašča. Veliko predolgo ad nas kontrolirali in vplivali na naše življen« nje židovski finančniki. Žlidje so jpoBtali prekletstvo naše države. Nočemo, da bi naša vlada še dalje gradil# azil« za Žide ▼ pregaan#tvu ia dabijimdajafaševečdovoljenj za priselitev<• Nek trgovec Je i*» Javil, da je Swaffer a tem, da je potegnil z Židi, zgubil 50 odstotkov svojih bralcev. Verlae utid Drnok' N8 OaiiverU« and Druoki гЛ KSrnfrn OmbH KUsetifurt. — Verlsgjlciier )::ttwoch, 16. Jual 1943. KARAWANKKN BO* F, Sr'te 3. — Nr. 47. Die deutsche Reichsmoik wird eines Tages auch Weltgeltung haben Rede des Reidiswlrtsdialtsmlnlsters Funk bel der Jabrhnndertfeler der MUndiner Indnstrle- nod Handelskammer Muncfaen, 15. Juni. Die Feicr dct honclcrtjahrlgen Buttheiu der Indtutrfe nod HaBdclsktmmcr IMiindicn, die mit ihrtr UberfOhrung in die GMWirtsdiafukammer Miinchea-Obtrbtveni zusammenflel, TeranUete Rciduwirtschaftsminister Funic, lor deutschen Wlrtsdiafupolitlfc Steilung in nehmen. Der Reldwminiater wiet mnachtt anf die Bedeatung Mttncfaeni •!< Wirtachaftsfaktor hin nnd wandta aidi dana der Neuordnimg dar ^utadica WirtadiaftMrguieation nnd InsbeaoDder« der Erricbtnng der Gan-«irtaduftskanuaer n. Sle diene in enter Lini. der Sidkerunj tiner ein-lieitHdien Rcldiswirtschtftspolltlk. Die blsherlge Or-£Mlsation der jewerbltdien Wirtsditft »ei politi«* meist Indifferent geweaen. Da sich die Bexiriu der Industrie, und Handelikammem ntdit mit Дш Gau-gebieten {edcdt h&tten, war ein politisdber EinfluB aaf die Orjanisation und aof die von ihr erfafite \Vtrt:diaft nur ediver mdjlidi. Ftir die (taatlidie WirtschaftsrUhrung babe dieses bonte Gemlsch oft sclir icieiner organi^atorlscber Gebilde den Naditeil sebabt, daS die lentralen Anordnungen md Richt> linicn in ihret Durdifiibrung nldit mehr gcnau bStten iiberpriift werden konnen. Die Neuordnung adiaffe klare Befebiabcrcidie nnd einen Obersichtlichen orga-sisatorisdien Aufbaa. Ein« Pere8nlidjkeit, der РгИ-(tidcnt der Gauwirtadieftskammer, babe oua die Durdifabnmg der vom Reiduwirtsdiaftimioister «r-gangtnen Weieungen in garantiereo So Ml di* Neuordnimg der Wirtidiaftsorganiiation ein Anidruck der nationaiaozlallstiscben SyDtheM tod Ptrtal, Staat nnd Wirtschaft der Arbeit nad LeUtuog «lnei VoIIui, anf feiten PreUen nnd LBhnen, also auf fester Ktnfkntftjrand-lag« etabllleiert aelen und die nicht vom Vertrauen und der Dkilplln dee Voikes getragen wfirden. selen nidita ale blutleere Konstruktlonen. Alleln die schOpferlsdien Krtfte der Nation selen ftIr die Ge-staltung der Wirtediaft maBgebend, Die feste Wihrung garantlere uns audi den Wert der Sparguthaben des Voikes. Die PrelsstaWlitiit sel dabei eine der wesentlichsten Grnndlagen fOr die Wertbestlndigkelt der Sparguthaben In der Zukunft. Kein Mensdi denke daran die Sparguthaben wegzu-steuem oder mit elner Sonde rs teuer tn belegen; jedermann wlsse, dafi die Sparguthaben steuerllch bevonugt eelen. Aber jeder vemllnftlgc Mensdi werde elnaehtn, daS Steuem die die Krlegsflnanzle-rung and geordnetc Staatsflnanzen sldierten, eben- falls elne Voraussetzung fSr die Erhaltung dM Geld-wertes und damit audi de« Werte* der Spareinlage und der Staatspaplert eelen. Dkbei iKidcn elnmal die (ogenaonten Snbetanzwcrtc, die untw Mieidmrnj dem Geldwertti crworbcn wordeg aelca. fflr d«a Suit fine besonder« erfleblg« Stenerqncll« dar-stellea, Die groBc Chance dct Sptrcn Immer wleder m We nit alien Nadidmd bttoat werden, dafi der gewaJtlge wlrtadiaftlldie nnd t«di-nischa Forudiritt, dea der Krieg anagelStt habc, nn* audi aaf dem Verbraudugdteraektor vSllig neue Er-zeuguogsmdglldikelten eramlleBc, Hledordi werde deo Sparem elne grofie Chance fUr dit Zakuoft gegeben; dcnn sle wllrden besser und bllllge' kanfen кбипев alg beute und auch mehr kaafer кбпаеа *1« тог-dem well ale Uber grdfier* Geldgnthabea Tcrfflften. Der Sachwertkinfer von bent« babe aber die*« Chance nldit. Relchsnlnleter Funk teiilofi lelae Darlegangen mit einem Appell an die Wirtschaft, alle Krilfte v«r«tirkt einzosetten fflr die welter# Lelstaagsatclterunf In unbeugeamem Wlllen mid In fanatladiem Glaabea ma den Sleg. Zleli Sttigening der Leiitsngekraft Dar Sttat werd« sidi In tlleo Filltn, ia d«aeo Sadikcgntnlt, di« Erfahnmg nnd da« bttrlebi> «irtsd)aftlid)« und tedintedi« Kdnncn des Untera«h-ntnt fOr dlc »rfolsrelche Darchfflhrong wirtschaft' ' lidier AnordnuBjen von bMoad«rem W«rt sticn. der \on eelbstverantwortllchen Untemehnum gelelteten Organisation bcdientn. Oberdiet grlffen Ш« staat lldien Lenkungsmafinahmen beute so w«it In die Bc-trlebsfShrang des Untemehmei« «in, daS «s tines riesigcn Verwaltongsapparata bedOrf«, um dies# Re- » ^ . . glementleruni« bU *ur letiten FtrtlgungtiaweUung м 2 j,"*!!")* bombai von etaatilAen Verwaltungsorsanen durchfOhren »u T Wiedei 20 Terror-Bomber abgeschossen Ortlldie Sowletangrllfe nSrdlldi des Knban oHd bel Belew sAelterten - Elitiel-zlele Im Rauin von London und Ostengland angegrlften Venraltungsorganen кбпоеп. Letite# Ziel der Neuordnung der Wirt-ediaftsorganisation und der Bewlrtschaftung in den versdiiedenen Lenkungsbereidien sel die Stelgtrung der Leletungsknft der deutadien Kri(S#wtrt(diaft. Wu in der Wirtediaft durdi verantvortangt-btwufite Arbeit, durdi Entfaltung *00 InitittiT« und ftdilldieffl KSnnen, dnrcfa rlditig« Orgtnl#ition nnd MenidMnflihmng erreidit werden kSnne, d«# htt der stolz* Rediensdiafttberidit de# RtlchaminiiMr# Speer iiber die beispleiloccn Erfolge der dfotechen Ril-»tunuptoduktion der Welt Tor Augcn fefokrt Audi dl# Utxten Zwelfltr wtrdeg топ der UDYtrgklchlldien irnd (tindig welter wadiund^n Kraft uneeres Rli-Biungepotemtlal# abeneugt tein, aber audi erkennen mlkxen, wU tSridit und gefXhrllch und ongeredit die Behaoptnng tel. d«B der Onternehmer 'n der gelenk-tea Wirteaaft nldita mehr notereehme, Brfolg nnr mit deutidien Methodto Dl«en Erfolg habi man nur mit deutadien Men-men und deutedxn Methoden erreidien kSnnen. Dlese gewaltige Wlrtsdia/tskraft «el au# national-notiallttlsdiem Gei#t erwaduen Der Erfolg d#r deutsdMn Rationallalerung beruhe weder auf den be-kenntcn amerlkanltdteg nodh auf den bolidiewUti-sdten Methoden, neln. der b«l*pl(Ho»* Erfolg itl aaudillefilidi dadurdi erreldit worden. daS dl# ge namt# deuttdie RUitungiinduttrle lu elncr tinheit-lidiea Erfahmngi- und Produktlonsgemelnsdiaft lu-eammengudiloMea worden sel, la der all# tedinl-edien Und orfanieatoHtdien Emmg#nadiaftea und Forudirltte lum Gemelngut der gcsemten Produktlon gewordea wtrtn. Dabel wUr# dl# getiinde Struktur der deuttdien Wlrtadiaft erbalten geblleben, da die ftrtlfuag von ElatelttilcB la |rofi«n Scrlen audi von dea mlttlertn und kleltterea Betrlebea durdigefiihrt Werde,/dlese also weltgehend »rhalten and gekriftigt w*rd#a konnten. Mltentsdieldend fiir dleseo Erfolg •el d I# riditlge Organisation gewesen wle sie der unvergessen# Dr, fodt entwidkelt nnd Minister Speer Tollendet hStt#, Je langer der Krieg deuer«, um sc gr86w wllrden aatnrgemaB die Anfordktungen an dl# Lelstungskraft der deutsdiea Wirtsdiaft und dte deutodien Mensdi en Obethaupt, also am sr stirker wtrd# audi die besoadcr# Drnamlk der natlonalsoxialistisdien Krlegswlrtsdiaft wlrktam and di### D*namik #r 'ivacm aus dem G#i#t der nationalsozialistisdien Revolution, Si# werd# getragen Von dea belden Grandpf«ilera Autorltkt und Verantwortung. Sic oestimm# Tempo und Rhfthmus der kriegswirtsdiaft-Il*$n Entwldlung gnd sldier« Ihren Erfolg. Ticft Gcgentitie aef der Ftindscitk H*ldMminist*r Fank kam dana auf d«n englledi-»Ardamerlkankdicn Wiihrungsstrelt %u spredien, der di# tiefgehenden Gegensatx# auf der F*lnds#lt# be-senders drastlsdi demonstriere. Una kSnne der Meinungsstreit ksli lassen. Die deutsdie Reidismsrk im Krieg, Шм Aktlvltit erhaltea. habe deutsdie ,4 "'op*Iedif Geltung und werde eine# Tages Ш9Л Wtltgeitun, w#a. Wahrungeo, dl# nldil auf Drei nene ElicheiilaiiblfSver POhrerbauotqu^,^ 10 ^ P0hr.r verlieh am 8. Junl «• ®jA,nl»ub zum Rltt#f kreu* des Ewernen Kreuzci Oberitleutnant Karl Gobcl Kommandeur elne. Grenadier-Rtgiments, all X>lciet#n, ^ ,0 Friedrich H e h B e, Batelllonskominsndeur in einem JXter-Reglmcat, all ЈЈвЗ. Soldaten nnd OberUutnant Gttnter Klappich, Batallonsfflhrw In Ип#т mot Grenadier-Reglmmtf all Soidatta d«r datiudu« VehrmamL ,, , Ob«rl#utiieBt UapplA bt l» M. Jton«r 1643 « dea Kimpftn am tmt«m Don Auf 440 Feindfliigen bewShrt' , Junl. Der Fllhret verlieh aufVorsd\lag r* , 't'f'hiehabers der Luftwaffe ReichsmarsdinH boring da# Riimkma јм Elaemea Kreuzes an tofftOaphta Ш Фшл ftm- Aa# dem Fflhrerhauptquartlar, 15. Jnal, Dm Ob#r. kommando der WehrmaAt glbt bekannt. NSrdlldi des Kuban una Im Raum voa Belew sdieltcrten 8rtlldie Angrlff# des Felndes. Im S#egebl#t Ton Pantellerla erdelten #diw#r# Kampfflugxeug# Bombentreffer auf siebeu Trans-portsdilffen mittlertr GrSBe. Sdiwsre dsutsdi# bombardlerten in der nrgangenea fon Bone. Bel bewaffneter Aufklaranj Iiber dem Atlintik besdildigten deuMdie Kimpfflngiieuge tet der porta-giesisdien KGste ein Handelssdiiff schwer und ■dioMui Ia Loftkimpfn vltr feindlldi* Flug- MUgf tb. Britlcdie Botuber flogen in dci Tcrgangenea Nadit In wMtđ(ut*din GfUft eta. Dorđi Bembninfftr in Wehnvleritln, di( arheblidie Zcrtt8raa^i nr Folj« hattea, »tlitt TOr allna dit BarSIiumiig d«r Stadt OberhanttB Verlvat*, Bithci ward« dw AW« idinB von 20 Bombtrn (estMCtallt. In der Nadit :um IS. Jonl (riff dl# Loftwaff# EinMifitle io Raum too London end la OM#*i^amđ mit Bomben (diwercn Kalibtn an. Bel dem geiten crfolgten Anfrlff #1вп f#ind< lichen Fllegenrerbandeg aaf einea deotidiea Gelelt« zug haben «idi nadi abidilicBcndcn M«ldaa| bell auf dem Geblet d«i ArbttMOBsatxes nochmali unterstridi. „Im ersten Weltkrieg". aagte Gauleiter Saudtel, „verfllgt« Deutsdilaod mit seintn damtll-gcn VcrbUndeten Uber tin Mentdienreiervoir von 136 Millionen Minidien. Und den Gtgnem tttnd damala in Europa. Atitn, Afrika. Amerika und Auttralleo dagegen tin Menschenrtterve'r in Hake von 1422 Millionen Mensdien xur VcrfUgung Das M e n I dl e n v t r h ii 11 n ii I m Weltkrieg stand alto damali 1 ilO, In dicsem Men-edicnverhlltnle darf Idi Im Vergleidi unseref heutlgen mllltSrisdien Lage sagen, daft nadi brltisdiem Eingestandnie trotz diesem MievcrhSitnls der Zahlen kur* vor der d^tsdien Kapilulatloa audi uneere Gegner milltilrlslh auf einem mehr tiefen Punkt an-gekommen waren und dafi wIr ledlglldi nldit die morallsche Kraft dtt letzten Viertelstunde menr beieaien haben Wir ttanden damals aber nldit am Atlantik, nldit am Kanal, eondem wir hotten vor Peinden zu kiimpfen an der Somme und In Flandem Jabr fOr Jab# von elner Offensive tur nldistcn. immer hundert-tausende beete Soldaten verioren In einem AuimaB. wie et in diesem Kriege nldit ein einxlgesmal der Fall war. Wir batten damals elne sdiledite politlsdie Fiihrung, wir besaScn jamais keIn Kriegszlel und trotzdem tat darnels kein felrdilcher Soidat im Rahmcn von Kflmpfhandlungcn deutschen Boden be-trcten. Ich mochte dabel nur yum Ausdruck brlngen. dafi trotz diesem uncrh6rtcn MiBverhliinis von 1 : 10 die Vdlker unscrer LNnder mllltarisdi wle praktlidi unbeilegt gtblieben liud. Wle lollten wir uns heutt In elner Sorge befln-dra, wenn tldi nan das VerhUtnlt alleln dtr mensdi-jiditn Rrtft, die uns tar Vtrfflgung steht, м voll* kommen gelndert hat? Im fetiigen Weltkrieg verfflgt die Adise In Kontlnental>Europa'liber rund 350 Mil-l."«" Menschen, durdi Japan und den japanlschen F.influehereidi Uber 500 Millionen Menschen. also ^sammen 850 Millionen Men.^dien, die heute den Машеп des Oreierpaktes aU Mensdienpotential zur VtrflgnV itehts. Dit AdumitgBtr wrfOgtu, wwrn m aoA At ntnAloMtM« ЈШПЛакјаМм« KUt, Insgtttnt flber 1200 Nlllioncit Mtnidini. Im VergUlch tnm entni Wtltkricg btt tidi lg*a Devla* an A* Arbeit* unierer nationaleozlalletieA«^ Weltama&amang. Dailn Utgt dee Gthelmnlt de# Artelw*ln#a(zea In Dcttttdbland. darJn U^t d* G rund. weaWb daa Rddi oahemiegbar hielben wird.^ Henlldier, kn# aubalt*iid*r B*if«dl dankt* Gam letter Saddcfl fOr aclne auftdilaSreidicn AnafOhmn* jen. Diciita Dank bradite d«nn der Stellvertretendt Relchsprotcktor ^(-ObergruppenfUhrer und General-ober.^t der Polizci Oaluege mit warmcn Worten zum Aocdrud. Mit dec FUliratehrvne echlofi der DWIftMukl A# Жи# K A R A W Д y K EN BOTE Mlttvoch. ]Relchs-, grenadler-Divlslon Hoch- und Deutschmeister« an die belm Ifeldenkampf von Stalingrad hochstbewiihrte Wiener Division wird auf dae Deutschmelster-Museum In der Roesauer-Ka-serne, die daa berUhmte Wiener Hausregjiment Jahrzehnte hindurch beherbergte, hingewiesen. Dleees klelne, aber ausgezeichnei geordnete Museum zeichnet slch dadurch besonders aus, daS es slch nicht mit der nUchtemen Samm-lung und Anhaufung von Waffen, Uniformen, Geriltechaften uew. begntigt, sondem das pereonliche Erlebnis des > deutschen Soldaten in fast drei bewegten Jahrhunderten der Ge-Bchichte des alten Reiohes und der Habsbur-ger-Monarchie in den Mittelpunkt der An-nchauungsgegenst&nde stelH. Es ist auch keln Zufall, dali dae friedllche Garnisonsleben, Sol-datenfreud' und Soldatenleid und vor allem das Kampfgeschehen mehrerer Jahrhunderte vlelfSJtigen kUnstlerischen Ausdruck gefunden hat und so fUr kommende Geachlechter leben-dlg erhalten wurde, Viele KUnstler, darunter eolčhe mit weltbedeutenden Namen, ddenten alg treue Sohne ihrer Stadt in den Relhen des Hausregiments der Donaustadt, und in engem Zusammenleben mit Kameraden und Vorge-seteten erstand dlese »Galerlec des Deutsch-meister-Museums. Nlcht klndlicher Soldatensplelerei, sondem tradltlonsbewuBtem altesterreichischem Solda-tentum, gepaart mlt uncrmiidlichem Sam-meleifer, ist elne wohlgelungene Reihe von ParadeWldem der Deutschmeister vom 17. bit zum Auegang des 18. Jahrhunderts zu ver-datiken, die von Tausenden kleiner, reizender Zinnsoldaten zu F4iB und zu Pferd in nled-lichen Glaevltrinen dargestellt werden. Dane-ben finden wir kostbare pers6nliche Erinne-rungsetticke, Orden, Degen und Uniformen be-wahrter Offiaiere des Regiments, und elne wohlgeordnete Reihe von Urkunden und Paple-ren, angefangen von dem Dekret Uber die Griindiuig des Hoch- und Deutschmei-iter-Regiments bis zu der in gestochener SchSn-schrift verfaflten, von bochstem FlelB und aullerordentllcher Begabung zeugenden Ge- ZUM LACHEN Schlecht aitsgedrtickt Fre.* Schulze wetat bittere Tr&nen. Sle lit •IffreUchtig. Ihr Mann hat grofte Not, sie zu trdet««. Schiuailch melnt er: »Aber Llebllng, eo ;welne doch nicht mehr. Ich kann doch Im-mer wleder nur beteuern, daU ich mir nichts aua ^httnen Frauen mache, daQ ich nur dlch liebe*. Die Medlzin GroSmutter hatte zum erstenmal in ihrem Lftben Weinbrand gekoetet. Ganz erstaunt blioiet aie sich um. iDoa achmeclft ja genau so wle die Medi-ain, die der Grofivater schoo vieraig Jahre nehmen mufi!« erki&rt si« dann ihren Enkeln. Dieee Fremdworter! In der Reitbahn erkundigte elch der Reit-lehrer bel einem SchUler: »Nun, habe« Sie Ihr PetMum bald dupchgerltten?« >Bis jetzt epUre ich noch nichtsc. Der Unt«r«chled Der Fahrer hatte eiaen Unfaii gehabt. Nun eiand »r vor Gericht imd solite wegen Trun-kenheit am Steuer verurteilt werden. Der Fahrer proteatierte: »Ich war nicht be-trunken — ich war nur angeheitert!« >Das iet natlirllch etwag anderes«, IKchelte dM Ricbter. »Dann verurteile ich Sie nicht zu elneoi Monat, sondem zu dreiSlg Tagen Ge-ffi.ngnte!< schlchte des Regiments von Unterleutnant Wenzel Messenhauer. Dieser f&hlge Offlzier wurde in den unruhigen Tagen des Jahres 1848 faischlicherweise verdSchtigt und er-schossen. Aus den Anfangejahren der Foto-Kunst stammt ein in seinen Umriseen fast verblafl-tes liichtblld des »Vaters Radetzky«, der sich vlelieicht alg einziger deutscher Soldat riihmen kann, 72 Jahre hindurch im aktiven Dienst gestanden zu haben. Eln japanlscher Offlzier, der zur Dienstleistung beim Regiment kom-mandiert war, schcnkte seinen Kameraden als ErinnerungsstUck die kostbare Bronze eines altjapanlschen Samurai, und ein schwedlsoher Offlzier \*'ldmete dem Regiment die Figur eines schwedlschen Soldaten mit Schneeschuh-ausrilstung. Auch die schlichte Uniform des Infanteristen, die Kaiser Franz Joseph beim Eintritt Ins mllitarlsche Leben t rug, let hier im Deutschmeister-Museum zu seben. Am Rahde sei erw&hnt, daB neben Dich-tern und Malern aucli viele Muslker in den Reihen der Deutschmeister dienten, ja sogar bel der weltberUhmten Kapelle des Regiments den Taktstock schwangen, Unter ihnen befan-den sich Karl Michael Ziehrer und Franz Lehar. An Karl Michael Ziehrer erinnern Bilder und andere Gegenat&nde in den Sammlungen des Museums, Bemerkenswert ist endlich, daB dieses Museum zun&chst ohne Hilfe staatlicher Stellen von ehemaligen Kameraden des Hoch-und Deutschmeister-Regiments unter groBten ideellen und materiellen Opfern zusammenge-tragen und geordnet wurde. Bel der Neuord-nung der Sammlungen nach der Helmkehr der Donau- und Alpengaue in das Reich nahm sich die Wehrmacht dieser einzlgartigen Sammlung an, die seitdem vom Heeresmuseum Wien in jeder Hinsicht unterstiitzt, gefordert und be-treut. wird. 1(К) Jahre Papier aus Holz / Zu Beginn des 19. Jahrhunderte stleg mit dem wachsenden Bildungabediirfnis auch der Be-darf an Papier, beeonders an Dj'uckpapier so stark an, daQ die Papierfabriken in Schwie-rlgkeiten gerieten, ihn zu decken. Die Ursa-che lag vor allem in dem immor empfindii-cheren Mangel an dem einzigen dama la zur Papierstellung verwendeten Rohstoff Lumpen. Es wurde auch in der Offentlichkeit darauf hingewiesen, daB es đringend notwendig eel, die Lumpen durch ein anderes wohlfeilea Material zu ersetzen. Gar mancher sann darilber nach und mancher. Versuch wurde uuteraom-men, aber der Erfolg blieb aus, bis eInem un-bekannten Weber aus dem Erzgebirge, Fried-rich Gottlob Keller, der groBe Wurf gelang. Er war als Sohn eines Webers 1816 in Hai-nichen im Erzgeblrge ge boren und erlernte das Handwerk seines Vaters. Auch er hatte eines Tages von den Noten der Papierherstellung gelesen und sanh darilber nach, welcher Stoff wohl fUr die Papierherstellung geeignet sel, um die Lumpen ersetzen zu konnen. Wie oft bei groflen Erfindungen war es auch hier ein unscheinbares Erlebnis, das die genlale Idee auslOste. In Kellers Heimat pflegten die Kinder aus Kirschkemen Ketten zu machen. Die Kirschkerne muBten also, um auf einen Fa den aufgereiht werden zu кбппеп, zwei Locher haben. In kindlichem Spiel wurde das so ge-macht, daB die Kerne in kleine Vertiefungen eines Brettchens eingedrtlckt i^rden, um sie dann beiderseits so lange abzuachleifen, bis jeder Kern zwei LOcher hatte. Bei dieser Arbeit am angefeuchteten Schleifstein Wste sich auch stets etwas von der Holzmaase des Brett-chena, das dann als weifier milchiger Tropfen abfloB. Wenn diese Masse am Boden getrock-net war, lleB sie sich als welBes dUnnes Papier abiesen. Diese Beobachtungen beim Spiel der Kinder brachten Keller auf den Gedan-ken, das Holz in dieser Weise zur Papierherstellung zu bearbeiten. Das war im Jahre 1A40. Nun begann er. eigene Versuche zu machen, die zu immer besseren Erfolgen fUhrten. Noch heute dan glelche Gnindprinzip Mlt seiner Frau schliff er drei Jahre sp&ter auf einem gewOhnlichen Schleifstein zwei Zent-ner Holzstoff und erkannte, daB die unter Zusatz von Waeser abgeschliffene Holzmaase einen fUr die Herstellung von Papier geeigne-ten Stoff glbt. In einer benachbarten Papier-miihle wurde 1843, also vor 100 Jahren, zum erstenmal aus dieser Holzmasse mlt 40% Lumpenmasae Druckpapier hergestellt. Elne epochemachende Erfindung war geglUckt, zum erstenmal war es gelungen. Papier aus Holz zu machen, Damit begann Holz ein wichtiger Rohstoff zu werden — elne ungeahnte Ent-wicklungsmfigllchkeit war erschlossen. Was Das Eriinderschicksal von Fiiediich Gottlob Keller 3843 Frledrich Gottlob Keller erfunden hatte, let heute noch, 100 Jahre epater, die Gnmd-lage des weitaus grOBten Teilee der Papier-heretellung der ganzen Welt. Viele technlsche Verbesserungen aind im Laufe der Zeit erdacht und eingefUhrt worden, aber an dem Prinzlp Kellers hat sich nichts ge&ndert. Das Zeitalter des Paplers begann. Der einfache mittellose Weber aus dem Erz-geblrge konnte seine groQarti^e Erfindung nicht auawerten. Er bemilhte sich um elne Un-tersttitzimg aue Staatsmitteln, wurde aber ab-gewlesen. Nun wandte er slch an Helnrich Volter, den technischen Leiter einer Papier-fabrlk in Bautzen, der mlt Keller einen Ver-trag abschloB und auf die Erfindung ein sach-sisches Patent eintragen lieB. Keller kaufte sich elne kleine Papiermlihle, aber sein Beeitz wurde nach kurzer Zeit durch elne Hochflut zerstort. Er war nun vdllig mlttellos gewor-den, konnte sich seinen Besitz nicht wieder aufbauen und konnte auch das Patent nlcht mehr erneUern. Er verkaufte es an Vblter, der nun die Ausbeute allein Ubernahm. Das Kellereche Verfahren verbreltete »ich ^5unies S^llerlei 900 ЛШИопеп Sterne fotografierbar Vor etwa 100 Jahren gelang zum erstenmal der Versuch, Hlmmelsk6rper wle den Mond auf die fotograflsche Platte zu bannen. Auch die ersten Sterne wurden damals fotografiert. In-zwischen hat die Himmelsfotografie eine Er-welterung erfahren, die nicht vorauszusehen war. W&hrend das bloBe Auge am Hlmmel etwa nur 6000 Sterne wahrzunehmen vermag, werden durch die Femrohre bereits 100 Mil-. lionen Sterne erschlossen. Dlese MilUonenzahl wird jedoch noch welt ilbertroffen, wenn man den fotografischen Film als Hllfsmittel he ran-zleht. Die Anzahl der einzeUien von ihm feet-stellbaren Sterne wird, wenn man dabel die groBten Femrohre benutzt, auf rund 900 Mil-lionen gez&hlt. Das neue Rlesenferarohr, voa dessen Bau In Amerika berichtet wurde. soil sogar die MSglichkeit ergeben, schžltzungs-weise 7 Milliarden Sterne fotografierbar zu machen, nun rasch Uber alle holzreichen Lander der Welt. Alle Papieraot war zu Ende, die Papier-Induatrie nahm einen ungeahnten Aufschwung. Den Mann aber, der es ersonnen hatte, traf das Krfinderschlcksal. Ungenannt und unbe-kannt lebte er in dUrftigen Verhftltnlseen und muBte sehen, wie andere seine Erfindung aus-nutzten und Rlesenvermdgen daran verdlenten^ Einlge deutsche Papierfabrikanten erinnerten sich seiner und bedachten ihn einmal mit el-* nem groBeren Geldgeschenk und erst in seinei* Iptzten Lebensjahren setzten ihm die Papier, fabrlkanten elne Rente aus. Auch seine Vater, stadt ehrte Ihn noch an seinem Lebensabend und emannte ihn zu ihren EhrenbUrger, dcj* K6nig von Sachsen verlieh Ihm einen Orden, darilber hinaus aber blieb er unbekannt, ob« wohl seine Erfindung erst das Zeitalter dee Buches, wie wir es heute kennen, ermttglicht hat. Am 8. September 1895 starb der Erflnde* in Krlppen bel Schandau. Erst epfttere Ge* schlechter haben Keller al^' groBen Erfisdev geehrt. Adolf Meueg Scharlatan an Fiirstenhofeii / aiyjStrtsiw Graf Cagliostro, einer der abgefeimteeten GalgenvSgel, die je die Erde gesehen hat, kam vor 200 Jahren in Palermo zur Welt. Er hiefl eigentlich Giuseppe Balsamo und war von Hauee Balaajnkocher. Als solcher lernte er in jungen Jahren eine Menge Geheimmittel kennen und begab sich dann ale ein leichtmUtiger und tolldrelster Abenteurer auf Reiaen Nach-dem er in Agypten und Vorderasien in den Brutstatten der Spitzbilberei allerlei Kniffe und Pfiffe, Finten und Schliche hinzugelemt hatte, trat er in Mittel- und Weeteuropa als Magnetiseur, Gei^terseher und Alchimist in vornehmster Aufmachung, als Gr^f aus eige-nen Gnarf^n auf . und wuBte slch allenthalben durch sptritistlsđhe Mfttzchen, durch Goldma-cherei und Wunderwasser neue reiche Geld-mittel zu verschaffen. Stets In der Gefahr, als der durchtriebene BetrUger, der er war, entlarvt zu werden, hielt er slch allenthalben nur kurze Zeit auf. In Deutschlands vornehmer Welt gelangen ihm einlge Wunderkuren, die ihm groQes Ansehen verschafften. Mlt einem Jugend- und Lebens-tr&nklein wurde er in der Damenwelt Frank-relchs besonders beliebt, bewundert und um-huldigt. In Kurland gewann er die ■ Baronin Elisa V. d. Recke ftir sich, in Petersburg da-gcgen durchschaute ihn die gescheite Katha-rina II. bald; seine Tr&nklein wirkten dort sehr schnell abfiihrend, d. h, er muBte schleu-nigst, verspottet und verhohnt, dem Zaren-reiche den RUcken kehren. In Warschau, Strafiburg und neuerdings In Paris hatte ep dagegen jahrelang die griiBten Erfolge. De*! franzSsische Kardinal Prinz Rohan war eined seiner elfrlgsten Gl&ubigen. Dann aber t rug sich die hftSiiche Halsband, geschichte am Hofe Marie Antoinettes zu« Cagliostro und die nlcht minder abgefeimt^ SUnderin Gr&fin Lamothe tKuechten Rohan^ der bei der schttnen Konigin in Ungnade ge-falien war, vor, das er sich ihre Gunst durcii ein kostbares Halsband erkaufen kdnne, DaS saubere Spitzbubenparchen aber verkaufte die Diamanten nach England. Als dieser uner-hOit freche Betrug ruchbar wurde, kamen milj dem Prinzen Rohan. auch die belden Gaunet vor Gericht. Doch mit Rohan wurde auch der schlaue Cagliostro freigesproehen, die Grafla dagegen lebensl&nglich eingesperrt. Cagliostro, aus Frankrelch ausgewiesen, durfte sich auch nicht mehr lange der goidened Freihelt erfreuen. Freimaurer war er gewor-den, und als er In seiner italienisfhen Hei-4 mat Maurerlogen zu errlchten slch erktlhnte, wurde er ale Ketzer auf BefehI des Pa,p-. stes zum Tode verurteilt, indes, zu lebens^ langlichem Kerker begnadigt, auf Fort San Iveone bel Urblno gefangengeeetzt. Dort Isfc er nach vier Jahren im Alter von 52 Jahren gestorben. Goethe hat in seiner KomOdie vom: >GroBkophta«, Schiller in seinen »Geister-sehen« Cagliostros Gestalt benutzt und ded Walzerkdnig Johann StrauB hat ihn zum Hei« den einer Operette gemacht. Schach der Konigin / Seit der letzten Station hatte der Zug ein echneldigee Tempo. Offenbar war der Lokomo-tlvftthrer von dem Ehrgeiz besessen, die halbe Stunde Veneptltung bls zur Grenze noch auf-zuholen. Durch den Gang kam schaukelnd eln junger Mann. Ala er d as drltte Abtell des Wa-gen« zwelter Klasse errelcht hatte, wandte er den Kopf und warf einen langen Blick auf die betden Iniaesen. Genauer gesagt: eigentlich betrachtete er nur die Dame! vDa Ist dieser KerI ja schon wieder!« be-m*rkte der Mann und hantierte nervBs an seiner dunkelgefaBten Brllle. >Was starrt er dich eigentlich Immer so an, Ellen? Grundlos tut da« keln Mensch«. »Vermutlich gefalle ich Ihm ...« sagte. die Frau.- Und g&hnte hlnter der grazlos gespreiz-ten Hand. Die junge Dame war auf gestanden. Eln G rund fUr den unbekaonten Verehrer, die Bilhouette aelnes RUckens schleunlgst in die klaren Konturen seines Profils zu verwandeln. Mit wUtenden Augen beobachtete der Mann 1гц Abtell, daB der Fremde mlt sachverst&ndl-gepa Blick die vollkommene Figur der scho-neh Frau musterte. Das Argste; Ellen bemerkte dieee echweigende Bewunderung nicht nur. Bi« qulttierte sie mit einem langen,.nahezu zirt-llchen Blick! >Wlrklich!« sagte sle, aufrelzend hell und Uberzeugt. »Eln ausnehmend hUbscher Junge! Hast du selne Augen geeehen? Uner-hdrt blau! Dazu schwarze Haare. Ganz meln Тур!« >Manchmal blst du besonders geschmack-vciU!« knurrte ihr Beglelter. Die Dame hatte inzwischen gefunden, was •1* iuchte. Den Blick noch immer auf ihren FHrt gerlchtet, stellte sle ein zierliches Schash-brett auf das Fenstertlschchen. »Ich denke, wlr splelen...« meinte sie. t)er Mann nlckte. HaetJg baute er seine Fi-guren auf. Dabel Uim uteht, da® der ^mge Mane ntft unverfroreuer Xeugi#klk auf Von Edith ZObert das Schachbrett starrte. »Fang du an!« sagte der Verargerte, Und dann ziemlich laut, auch drohend; »Klebitze sind mir verhaBt.« Die Dame machte die Grobhelt wett. Sle sandte ein strahlendes, gleichsam vertrautes L&cheln hinaus auf den Gang. Inzwischen hatte slch ihr Gegeniiber entschlossen, selnerselts den ersten Zug zu wagen. Madame schlen nlcht gern zu Uberlegen. Sle packte einen Springer und stUrmte voran. Der junge Mann auf dem Gang bekam erstaunte Augen. Er verlleB das Feneter und stand nun fast unter der TUr des Abtells. Das Spiel der beiden schlen Ihn leb-haft zu Interessieren. »Konzentrlere dich geftllligst!« mahnte der Mann. Und tat einen neuen Schachzug. Das Spiel war In vollem Gang, als Im Ne-benabtell die Kommandostlmnie des Zollbeam-ten ertdnte. »Schon«, sagte die junge Dame. Augenbllckslang starrte sie veraonnen vor slch bin. Dlesmal Uberlegte sle langf, ehe sle aber-mais den Aufmarsch ihrer Flguren verKnderte. Der Zug hatte sein Tempo vermindert. Je langsamer er dahinratterte, desto tempera-mentvoller gestaltete sich das Spiel der belden. Der junge Mann war nun ganz nahe her-beigekommen. »Gn&digste!« meldete er sich pldtzlich und schlen selne blsherlge Scheu v61-lig iiberwunden zu haben. »Ich bin Uberrascht Meines Erachtens spielen Sie nach ganz neuen Regeln?« Die Dame lachelte eitel, »Ich werbe gowln-nen!« meinte sie siegesgewlfl, Der junge Mann hob leicht die Achseln. »Ich glaube--nein!« sagte er. DaB der Beglelter der bezaubernden Frau ihn wUtend ftxierte, Ubersah er. In dic-sem Augenblick erschlenen zwei Zoll^eamte unter der TUr. »Bltte, schauen Sle nur libera 11 nach!« bemerkte die junge Dame bereitwilllg und Ifichelte betOrend. Der Beglelter war so in das Spiel versunken, daB die Um welt offer-bar fUr ihn versunken war. Endllch tat er eincn neuen Zug. »Hoppla!« Unaufgefordert schaltete der junge Marni eleh plfttriich m d«e Schacheplel der belden. Er ergrlff elne Figur von dem Feld des anderen und baute sle, entgegen alien Regeln, ganz elnfach vor der jungen Dame auf. »Schach der Kdnlgln!« Hier bllckte der elne der beiden 2Jollbeam-ten, dannit besch&ftigt, Madames Koffer zu durchsuchen, kopfschUttelnd auf die drei. »Schach der K6nlgln!< echote er spfittlsch. »Horen Sie mal! Das glbt es gar nlcht.« »Genau 80 wenig, wie diese hier etwas vom Schachsplelen verstehen!« bemerkte der Fremde sehr ernst. Und ehe die Frau, die merk-wUrdig verstiirt aussah, Ihn daran hlndern konnte, schraubte er an der zierlichen Figur aus Holz herum. Der Kopf lleB slch loeen. Die Zollbeamten vergaSen Ihre Arbeit. Sle stan-den verdutzt. »Schauen Sie -her!«- meldete slch der junge Mann und schUttelte den Inhalt ^r Figur auf die Handfl&che. Und aisbald sprUhten edle Stelne herrllche Farbengarben. »Schauen Sle nur her! Btlllanten«. Die Beamten batten verstanden. Sie mach-ten slch hastlg darUber her, die anderen Schachflguren zu untersuchen. Alle waren mit den kostbaren Steinen gefUllt. »Schilmm! Schllmm!« sagte der junge Mann und musterte die schone Frau strafend. »Tjnd dumm noch dazu. Zuerst einmal muB man Schach spielen kbnnen, nicht wahr?« »Ich bin vollkommen unschuldlg!« bemerkte die Dame. Ihre Stlmme war grau wle* ihr im Umsehen verfallenes Geslcht. »Das sagen alle!« Der junge Mann deutetc zur TUr, »Darf Ich bitten--« Wenlge Augenbllcke sp&ter hatte der Bahnhof selne Sensation »Zugegebenl« wandte sich der Detektiv an die trotzlg geradeaus starrende Schmugglerln. »Der Trick 1st nlcht schlecht. Aber ungekonnt. In Zukunft.. .< Er tauschte einen versttlndnlsvollen Blick mlt dem Zollbeamten. der die verrftterlschen Schachflguren t rug, »werden wir alien, die knapp vor der Grenzo hastlg Schach zu spielen beglnnen, yer-teufelt auf die Finger sehen«. »Und Sie habe Ich fUr einen Gentleman ge-hf»lt«n!« eiichte die Ertappt«. »TrOaten Sle slch. Madame!« Der Detektiv mchelte lelse, »Und Ich hielt Sle--fast fUr elne Dame. Wir slnd qultt«. Wuflten Sie schon... . . . daB die groBte Glocke im Moika.u«4 Kreml, die im Jahre 1734 gegoesen wurde, nlcht wenlger als 240.000 Kilo wiegt? . . . daB Gllma der Islandiache GUrtelrlng, kampf genannt wird, der slch durch »ehfl schnelle, blitzartlge Bewegimgen auezeichnet ... daB man Konig Helnrich I. von Englan<^ der 1135 starb, anstatt durch^ Xrzte durch ek nen — Fleischer konservleren UeB? Dieser spaltete dem Toten elnfach mlt einem Bei| den Kopf, um das Gehlm herausnehmen 34 kdnnen. •.. daB die Atmung im hOhern Alter durchi zunehmende BewegungselnschrSnkung dee Brustkorbes und vermlnderte Elastlzlt&t de« Lungengewebes den grSBten Tell ihrer Let-, stungsreserven verllert? .. daB noch auf je 80 bis lOO Geburten elomal Zwilllnge entfallen, wtthrend Drilling* nur auf je 4600 und Vlerllnge gar nur auf je 600.000 Geburten treffen? ... daB ein Nachschlagewerk des 18. Jahr« hunderts die Gebirge noch eine »Krankhelts-erscheinung der Erdkruete« nannte, die man tunllchst meiden solle? ... daB das Kalenderjahr bei den altea Mayas auf der Halbinsel yulwtan in Mittel* amerlka In 18 Monate zu Je 20 Tagen eingetellt und darauf mlt 5 Tagen zum Soonenj&hr voa 365 Tagen aufgefUUt wurde? ...elne WUstenechse, die Im Jull IM® beC Marsa Matnik gefangen wurde, den vlen»6-chlgen Transport nach Norddeutachlamd la einem FeldpoetpSckchen ohne jede Nahrunf Uberstanden hat? .. daB die Llebllngenahrung dee Steinadlere da's Murmeltler let? Trotzdem die »Mankets« sehr zahlrelch eind, dauert ee oftmals stun« denlang. bie der Konif der LUfte (Mine Beut# echl&gen kann. Sfeđa. Ifi. Junija 194%. TCXTIA WA'NKli:N BOTE # Pfran 3. — Sfcv. 47. Stellv. Ganleiler \ Radmannsdorin Svečanostni apel - Nagovor Stellv. Gauleiferja In Kreisleiterja Dne 9. junija je obiskal Stellv. Gauleiter Thlmel okrožno mesto Kralnburg in je govoril na svečanoetnem apelu. Ortsgruppenlel-ter Pg. Petutschnig je naprej podal zanimiv pregled o razvoju in delovanju stranke kot tudi o nalogah in delu nemškega prebivalstva sploh. Vidno razveseljen in zadovoljen nad prlzna-njavrednlml storitvami, ki so bile na vsej črti političnega grajenja 1ц tovariške povezanosti, je označil Stellv. Gauleiter v svojem govoru Nemce na Gorenjskem kot prednje straže In pionirje. Poudaril je, da se pričakuje od vseh narodnih rojakov strumno In odločno zadržanje In da to zahtevo izpolnjuje tudi ravno v času večje politične napetosti, kot je ravno zopet sedaj, dejansko vsak posameznik vedno bolj nedvoumno in poudarjeno. Vsak Nemec na Gorenjskem, tako je nadaljeval Stellv. Gauleiter," je lahko ponosen, da je postavljen na majhen frontni odsek velike bojne črte, kjer je treba Izpolniti posebno nalogo, čeprav je to, kar *e godi pri na«, samo pena velikih dogodkov, ki prevevajo evet. Naleta Nemcev v deželi je, da *e nadalje obdrže mir in samozavest. Politično in gospodarsko obnovno delo se bo nemoteno nadaljevalo. Nemško Izpolnjevanje dolžnosti in pripravljenost za službovanje bosta vedno bolj močna. Postavljene naloge in delo so po z vojni združenimi razmerami res prav zelo napeti. Vsak pa se bo na svojem mestu v svestl si dolžnosti pokazal pravega moža. Nikdar In nihče nam ne bo odvzel našega prepričanja o zmagi. Na koncu govora, kot tudi ponovnokrat sredi govora, je bil Stellv. Gauleiter deležen živahnega, navdušenega pritrjevanja. KreJelelter dr. H o c h s t e i n e r se je zahvalil Stellv. Gauleiterju za njegovo obisk, s katerim je, kot že ponovnokrat, pokazal svoje posebno zanimanje za Gorenjsko. Izjavil je, da K Nemci v Radmannsdorfu sedaj zopet do- bili smernice za prihodnji čas. Kreleleiter je h koncu podkrepil voljo vaeh Nemcev, s pogledom na FUhrerja, da store vse za zmago. Po apelu so se zbrali vsi Nemci pri veselem družabnem večeru, na katerem je bil tudi Stellv, Gauleiter. Zborovanje Kreisstaba v Radmannsdorfu Nedavno je sklical Kreisleiter dr. Hoch-s t e i n e r Ortsgruppenleiterje NSDAP, Orts-gruppenleiterje KVB, Kreisamtslelterje in vse oddelkovne vodje na okrožno delovno zborovanje. Po živahnem razgovoru je podal Kreisleiter dr. Hochsteiner nazorno sliko položaja ob posebnem vpoStevanju gorenjskih razmer. Po objavi imenovanja Pg, Ajntmanna M a i e r j a za Kreisamtsleiterja za uradnike v činu Ge-meinschaftsleiterja NSDAiP je izročil Kreisleiter več sodelavcem odlikovanja, katera jim je podelil Ftlhrer v priznanje njihovega zvestega sodelovanja na obnovi Gorenjske. Potem ko je Kreiepropagandalelter Pg. O b e r -d o r f e r zavzel stališče do raznih vprašanj propagande, je podal Kreisbeauftragter za WIHW, Kreieamteleiter NSV Pg. Matschy kratko obračv isko poročilo o 4. vojni zimski pomoči, ki je tudi v Krelsu Radmannsdorfu imela razveseljiv uspeh. Vse je pozval, da pomagajo, da bo predatoječa prva cestna zbirka za Deutsches Rotes Kreuz zadovoljivo uspela. Nato so govoflii Kreisschulrat in Kreiewalter NSLB Pg> K o i n i g, Kreispersonalamtslelter Pg. S e y w a 1 d, Kreisamtsleiter fUr Agrarpo-litlk Pg, May r, Gemelnschaftsleiter Pg. Amt-mann M a i r in Kreisobmann DAF" Pg. Steinacker. Zvečer je bila prisrčna zabava. Drugi dan nadaljevani »pored je obsegal referat Bannm&delfUhrerin Traute E rns t o-v e. Potem ko je Landrat dr. Hinteregger opozoril Se na nekatera narodnostna vprašanja, je ugotovil Kreisleiter, da je delo na Gorenjskem za dobršen del uspelo. Дш dem Kreise Hralnbwg 383.000 RM za Deutscties Rotes Kreuz Tretja zbirka vojne pomoči za Deutsches Rotes Kreuz je znesla v Gauu K&rnten lep začasen uspeh 383.070.23 RM. Napram lanskemu letu se je povečala za 77.489 RM. Odlikovanja in imenovanja Te dni je Izročil Gauleiter v svoji delovni eohi v poslopju Relchstatthalterja vod.1i obrtnega nadzornika v Klagenfurtu Hofratu dipl. Ing. Ovsrornyju v Imenu FUhrerja das 811-berne Treudlenst- Ehrenzelchen za njegovo 25 letno zvesto službovanje. Obenem je izročil dipl. gozdarskemu inženirju Karlu M e y e r j u pri agrarnem okrožnem oblaetvu Vlllach listino imenovanja za Landeskultur-Aseeesorja. Gauleiter se jima je pri tej priliki zahvalil in Izrekel priznanje za njuno doslej izvršeno zaslužno delo in službovanje. Stellvertretender Gauleiter Sdiarizer na Gorenjskem stellv. Gauleiter Wiena, Pg. Scharlzer je obiskal v spremstvu Stellv. Gaulelterja Karntna, Pg. T h i m 1 a, odsekovnega vodje Pg. Schlatteja, pristojnega Landrata in K. Schulrata nedavno celo vrsto kmečkih Sol Kreisa Steln na Gorenjskem, na katerih poučujejo učiteljice iz Wiena. Prlsastvoval je deloma tudi pouku, si ogledal stanovanja In šolska poslopja In se razgovarjal z učiteljicami o njihovih željah in težavah, ki jih imajo pri službovanju. Stellv. Gauleiter se je izra/-eil zelo pohvalno o vidnih uspehih, prav posebno pa je napravilo nanj vtis veselje do službovanja, s katerim delujejo valic težavam pri tej državni nalogi često še mlade učiteljice Iz Wiena. Pg. Scharlzer Je napravil s svojim obl-ckom kulturnim pionirjem v najoddaljenejših vaseh veliko veselje. Nemški tečaji na Gorenjskem Posebni narodnopolltlčnl nalogi Reichegaua K&rnten služi na zopet v Reich se povrnivSem Gorenjskem delo, ki ga opravlja Deutsche# Volksblldungswerk. Že kmalu po povrnitvi julija In avgusta 104il. so bili Izvedeni nemški tečaji 8 prostovoljnim delovanjeno. velikega de. la k&mtnerskih učnih moči. Prvi In po načrtu eo bili Izvedeni poalii.l 1W1. In eo bill uepeSno zaključeni kljub z vojno zvezanimi težkočami. Izvedenih je Mlo skupno 682 tečajev m. začetnike, 43® za srednje in 170 za višje tečajnike s 44.951 udeleženci. Posebno moramo omeniti dejstvo, da so bila vsa učna sredsrtva brezplačno na razpolago. Začetek se lahko tudi številčno ponazori. Samo 211.000 brošur »Deutech fUr Envachsene« je bilo razdeljenih, kot tudi m. dr. 87.000 čitank, besednjakov in raznih učnih sredstev. Lahko ugotovimo, da se udeležuje velik del prebivalstva obratnih kot tUdI javnih tečajev. 4 državna loterija za vojno pomoč 4. državna loterija NSDAP za vojno pomoč, ki se je začela 15. junija, je največja loterija, ki se je doslej Izvedla. Tokrat bo izžrebanih 84 milijonov srečk. Ta loterija nudi s svojimi 14 milijoni Reichsmark veliko dobitkov In premij. Na prermljske srečke, katerih se pogosto zadosti ne uvažuje, bo Izžrebanih pri vlečenju 30. septembra 1943 premij za 224.000 RM. Rodbinska kronika Iz Gorenjske Predassfl. V mesecu maju so bill rojeni: Petra Walentschek, Frelthof, Vida Koschnek, Kokritz, Johann Schenk. Predassel, Magdalene Okorn, Kokritz, Leopold Schenk, Kokritz, Anton Selnlk, Orehoule in Maria Mibl, Predas-eel. — Umrli so: Marija Drempetltsch, Frelthof, Anton Basel, Sucha In Lorenz Skofltz, Ilouk, Rolf Lennar: 4 (U ki KUMORISTICEN ROMAN »Ali si prav za prav Uršulo že poljubil?« Schwabe se mom smehljati. O takih intimnostih ne bi on nikdar govoril. Toda zdaj Де tako rekoč prisiljen k temu. Werner bi sicer mogel misliti, da je res storil kaj takega. Ursula je pač čisto drugačna. Te Werner ne more navajati v isti sapi s svojim »haren^om«. Seveda je še ni poljubil. Saj jo pozna še le pičlih sedem mesecev. >In kolikokrat približno si se ž njo sestajal?« Schwabe preceni. ~~ tridesetkrat«. . * " ,®®^®Mindvaj8etkrat opustil, da bi f To je najmanj, kar je mogla žena zahtevati od tebe« ''Toda Schwabe zopet ugovarja. Werner bi se zaradi tega skoraj razburil: »Ti boš še doživel, da ti bo tvoja Ursula nekega dne kar ušla z drugim. S takim, ki ni tako bedast in jo čisto navadno vzame!« »Ta dobi zaušnico«.' Schwabe je © tem popolnoma prepričan. »Ta dobi zaušnico«. Schwabe je o tem popolnoma prepričan. »Dobro, dobro, dobi zaušnico. In če takšno dekle potem zvečer leži v postelji in sanja '— dekletom se tako rado sanja, če leže v postelji — se ji bo zdelo, da je bil prav za prav lep poljub, ki ga je pobo-T® je morala. To dolžnost J v " nalagali njeni rtarši, nje- a obra vzgoja. Toda prihodnjič ne bo~več Kraimburg. (»Socializem bodočno-eti«.) Na manifestaciji na Goetheplatzu v KrainburgTi je govoril Kreisleiter Pg. Leo K u S o »eoclalizmu bodočnosti«. Opozoril je na po Gorenjskem že v kratkem času napravljene socialne ustanove In blagodati, katerih je bilo deležno prebivalstvo že v veliki meri, in s tem primerjal socializem partizanov, ki se izraža samo v plenjenju in uničevanju domovine. Prepričevalno je poudaril velike socialne probleme, katere si je zastavil Ftlhrer, ki bodo po zmagoslavnem koncu vojne prišli v popolen razmah in uresničenje. Kralnburg. (Obratni apel i.) Na obratne apele, ki jih prireja sedaj Kreisleitung NSDAP Kjainburg, so bili sklicani uslužbenci Arbeitsamta, Gauverlaga in Sozialversiche-rungskasae Itd. Za politično sousmerjenje. V vaeh obratih in pri ualužbenštvu so voditelji pozdravili Krelsschulungsleiterja Pg. Wernerja L i 111 n g a kot govornika, čegar Izvajanja o aktualnih problemih in besede, polne smernic, so vzbudile splošno zanimanje. Kralnburg, (Delovno zborovanje Ortsamtslelterjev.) Nedavno so bili pozvani vsi Ortsamtsleiterji in Ortsbeauftrag-ten za WHW na delovno zborovanje v Kralnburg. Kreisamtsleiter Pg. Kmetitsch je govoril o nalogah Ortsamtsleiterja in je Izjavil, da so vse naprave NSV v njegovem krajevnem področju pod varstvom Ortsgruppenlelterja. Krelsorganisatlonswalter Pg. M o s e r je govoril o oskrbi vojne zimske pomoči kot tudi o dajala nobenih zaušnic. Ampak se ne bo čisto nič ganila. Žene ljubijo zavojevalce. Žene ljubijo romantiko. Nikarte mene učiti poznavanja žensk!« Malo zamišljen je Schwabe le postal pri tej pridigi. »Ti misliš torej, da je treba poljubiti vsako ženo?« »Vsako«. »Brez razlike.« Schwabe premišlja. Saj bi on lahko Uršulo jutri — ne, takrat je hotel vendar Uršuli pripovedovati, kako skuša Kant dokazati bistvo Boga. Tu se ne spodobi prav. Pač pa pozneje. Po izpitu; takrat se bosta tudi večkrat sestajala. »Storil bom to po izpitu«, obljubi Werner ju. »Morda imaš vendarle prav.« »Če le ne bo takrat že prepozno«, prerokuje ta pesimistično. Pogovarjata se potem še o tem in onem. Na Wernerjevem pivskem pokrovu je že šest črt. Schwabe ne pije nikoli večfJco dva. Načeloma ne. Ampak več ko osem jih tudi Werner nikoli ne spije. Tako sta se dogovorila. In doslej je bil še vedno mož beseda. Ko se Werner za hip odstrani, pokliče Schwabe plačilnega natakarja. »Koliko piv ima moj tovariš?« Plačilni pogleda na pivski pokrov, zra-čuni bliskovito šestkrat sedemindvajset in reče: šest piv ena marka dva in šestdeset. Schwabe izvleče pisalo in pristavi še dve črti. Plačilni ne ve, kaj bo iz tega. »Torej osem piv je pil, razumete?« izjavi Schwabe. Plačilni ne razume. izvedbi zbirk za Deutsches Rotee Kreuz in je navduiil Ortsamtsleiterje, da že sedaj pokre-nejo vse priprave za prihodnjo vojno zimsko pomoč, H koncu je govoril NSV.-Krelsschu-lungsbeauftragte Pg. ^chullin o političnem položaju in totalni vojni. Kralnburg. (Apel članov.) Zadnjič se je vršil v strankinem domu ob prisotnosti Kreis-lelterja Pg. K u s s a apel članov. Ortsgruppen-leiter Pg. Ludwig K1 d s c h je govoril o dolžnostih strankinih članov, ki morajo biti vzorno izpolnjene v totalni vojni in poeebno v zasedenem ozemlju. Tekom apela je podal mnogo vzpodbud in je govoril o drugih važnih dnevnih vprašanjih., Enotni atlant za ljudske šole z ozirom na zenačenje celokupnega Šolstva v Reichu je bilo sedaj dano nemški ljudski šoli z nemškim šolskim atlantom tuč" v vsem Reichu enotno učilo. Nemško šolsko zemljevldno knjigo bo izdala Relchsstelle fUr das Schul und Unterrrichtsschrifttum, katere voditelj, Reichs-leiter Phllipp Bouhler, je spisal га atlant uvodno poevetilo. ki v njem ugotavlja, da se je za dobo vojne moral odložiti načrt, da se ustvari za nemško šolo In hemško hišo nemški ljudski atlant. Nasprotno se je pa posrečilo ustvariti atlant za nemško šolo, ki dalekosežno ustre. za političnim zahtevam sedanjega časa. »Osem piv plača moj prijatelj. Plača torej dve marki šestnajst.« »Dve marki šestnajst«, računi plačilni, »čisto prav«. »Od teh dveh ni pil, te plača preveč, in te vrnite sedaj meni.« Plačilni sicer še vedno ne razume, toda on vrne. »štiri in petdeset sem, prosim, vrnil.« »Tako, teh štiriinpetdeset obdržite: To je moj račun.« »Hvala«, reče plačilni in si misli; Bes te plentaj, kaj naj zdaj zopet to pomeni. Smuka se okrog Schwabeja, ko mačka okrog vrele kaše. Ko je Werner vrne, priganja Schwabe kmalu k odhodu. »Plačal bi rad!« Plačilni je že tu. »Osem piv, prosim, dve šestnajst«, reče Wernerju. Schwabe gleda. Osem? se čudi Werner. Tri sto medvedov! Saj je vendar prej štel. Takrat jih je bilo vendar Sest. Toda res, on prešteje, osem črt je. Že je na tem, da bi veroval v svojo zmoto, ko opazi, da ste napravljeni obe zadnji črti s svinčnikom, šest prejšnjih pa je bilo napravljenih s kopimikom. Skrivši se ozre k Schwabe ju. Ne reče pa ničesar. Plača. Sedmo in osmo mu je mogel začrtati skrivaj le Schwabe. Tu mu že zopet enkrat presneto slaba prede z denarjem! Te borne pol marke bi mu bil vendar tudi sicer podaril. Schwabe izhaja pač iz revnih razmer, in njegov priboljšek v denarju je v resnici bedno , pičlo odmerjen. Napram njemu je on, Werner, še mali Krez. (^rcHupuH^t dob žarišču dneva Srankenhaustarifordnung geSndert Tarifna določila bolnišnic spremenjena Die besonderen Anforderungen an die Arzte haben bel den offentlichen Krankenanstalten eine Berichtigung Ihrer EInstufung In die zu-standlgen VergUtungsgruppen gemaR der ge-anderten Tfttlgkeiten erforderlich gemacht, die Gegenstand elngehender Beratung aller betel-ligten Stellen war. Der Reichstreuh&nder fUr den Offentlichen Dlenst hat daher die EInstufung In einer zwelten Tarifordnung zur An-derung der Tarifordnung fUr Gefolgschafts-mltglleder in den Kranken-, Hell- und Pflege-anstalten des Relches, der Relchsgauc, det* Lander, der Gemeinden (GemelndeverbSnde); und der TrSger der Reichsversicherung (Kr. T.) neu geregelt. Die gerechte DurchfUhrung dleser Tarifordnung' wlrcf durch eine Lohnge-staltungsanordnung des Relchstreuhftnders fUr den 6ffentlichen Dlenst vom 3, Mal 1943 si« chergestellt. Die Tarifordnung sowie die An-ordnung slnd In den Amtllchen Mlttellimgen des Relchstreuhanders fUr den offentlichen Dlenst In Nr. 11 vom 1. Juni 1943 verbffent-licht. nauswirtsdiaftlidie LehrverhSItnlsse Odnos: gospodinjskih vajenk Nach einem ErIaB des Generalbevollmachtigten flir den Arbeitscinsatz soli von der Losung vod Lehrverhaltnlssen in der Hauswirtschaft m6g-llđist abgesehen werden. Sofern hauswirtschaft-liche Lehriinge jedoch vom Arbeitsamt freigesetzt werden, ist ihte weitere Ausbildung in einem anderen geeigneten Haushalt sicherzustellen^ Gleichzeitig werden die Grundsatze des Deut-schen Frauenwerkes filr die Auswahl der Haiis-: 'halte und Lchrfrauen bekanntgegeben. Die Lehr^ zcit kann abgeleistet werden entweder In elnent geeigneten Faniiiienhaushalt oder ein Jahr in einem Anstaltshaushalt und das zweite Jahr tn einem ais Lehrhaushalt anerkannten Familien-haushalt oder ein Jahr im elterlichen Haushalt, wenn dieser als Lehrhaushalt anerkannt ist, und das zweite Jahr in einem fremden Lehrhaushalt. Im Lehrhaushalt sollen grundsatzllcii Kinder seln, mindestens ein Kind unter 14 Jah-: ren. Ein Lehrhaushalt ohae Kinder wird nur anerkannt, wenn die Hausfrau besondere Fahig-keiten und Erfahrungen in der Anleitung Jui gendlicher besim. Preskrba čebel Vkljub težkemu položaju preskrbe je Minister fUr Ernahrung und Landwlrtschaft tudt leto« za prihodnjo prezlmovalno periodo 1943/44 dal na razpolago sladkor za čebele Relcha v enaki meri kot lansko leto, Landesfachgruppe je Izdala Ortsfachgruppen potrebna navodila. Na predpisanem obrazcu javi predsednik Ortefachgruppe Število čebe« larjev in Število čebelnlh družin, ki jih je tre. ba prezimltl. Te prijavo morajo priti do 20, junija na Landesfachgruppe v Klagenfurtu, Theatergasee 4. KasnejSih prijav se ne b* upoštevalo. Dodelitev sladkorja za čebelne dru^ žine je zvezano s posebno akcijo za med. Tu* di za to so bile dane smernice Ortefachgrup^ pam. Hrgh Raihnaiiniilorf NeumurktI. (Koncert.) Izbran umetnostni vJitek je nudil naš obratni orkester, ki obstoji iz gospe Strzelbe (klav.), inž. Smol liga (prva violina), ravnatelja Pg. Reinischa (violina), gospoda Smolleta (brač) in Pg, dr. E1 b e r t a (Celo), pred kratkim »Na skalcl« In v telovadnici meščanske Sole. Predvajana so bila dela Schumanna, Mozarta In Cajkovskyja, Obisk na žalost ni bil najboljši. S tem je ta zvijača zanj opravičena, Schwabe vendar ni kdor si bodi, Schwab# je njegov prijatelj. Schwabe se namuzne. Uspelo mu je. pet enkrat je obvaroval Wernerja pred ргем velikim popivanjem. Tokrat s pomočjo pravi genialne bliskovite domislice! Denar mu bo drugo jutro skrivši zopet vtaknil nazaj v denarnico, teh Stiriinpetde-* set pfenigov. Toda on sklepa dalje. Sklepanje epadtf k filozofiji. V filozofiji je doma. Ta spadal k njegovemu študiju. Tam ji pravijo logika« Zaključuje: Nemara bi se ta mala norčijat dala nekajkrat ponoviti Tako bi se dal d04 seči cel6 pedagogičen uspeh. Kajti če j« kdo mnenja, da je spil osem piv, pil jih je pa samo šest, a je prepričan, da je zlil vsebino osem takih vrčev v svojo notranjost —< zakaj neki bi jih potem moral piti osem, če se isti uspeh lahko doseže s šestimi? Videz je često močnejši od resnice, ri misli, in spravi vse bežno v zvezo z Vaihin-gerjevo filozofijo »kakor da bi.« O priliki bo potem odkril Wernerju resnico o temi pivskem prepričanju »kakor da bi«, iit uspeh? Werner jeva najvišja količina pivtf ne bo več znašala osem, ampak Sest. V dveh letih se na tak način, če gresta ne) teden dvakrat v gostilno, prištedi pet iit štirideset mark. To je že za pol obleke. Ali za celo kolo. Za vse življenje, če ga nastavimo z devetdesetimi leti, znaša' to dva-tisoč devet in petdeset mark dvajset. Za to se dobi dvajset dobrih oblek ali okrog petdeset koles. (Dalje prihodnjiž.l Stran в. — Stwr, 47. KARAWANKEN BOTE Prrda, Iff. junija 1943. Krieipbcriditfer E. G. Sdilifer »Treba nam je nove domovine« Beg Iz sovjetskega lažnega sveta - Priznanje sovjetskega prebežnlka PK.-Posebno poročilo. Uskok se je usedel. Hvaležno sprejme cigareto, ki mu jo ponudi zaslišujoči častnik. Najprej odgovarja na splošna vprašanja. Kurincova je 32 let Aar, podčastnik in rojen v neki vasi tukaj iz frontnega okoliša. Zaslišujoči Oberleutnant jo poišče na zemljevidu. Ali je ta človek le prebežal, da bi mogel priti v ožjo domovino in do svojcev? To vprašanje je preskusni kamen za Kurincovo verodostojnost. Oberleutnantov pogled obtiči na tej točki zemljevida. Domač kraj uskoka leži onkraj glavne bojne črte, na sovjetsJto-ruskem ozemlju. Plačilna Imjlga potrjuje njegovo Izpovedbo. , Naenkrat povzame Kurincova besedo, kakor da bi uganil vprašanje nemškega častnika: »Da, da, moja domovina, moja rodbina #o onkraj.« Naglo puha svojo cigareto. Njegove stoične poteze obraza postanejo razgibane in resne. Ličnice mu izstopijo močneje. Bodeče oči so nemirne in se začnejo svetiti. Za izbruhe občui±ov sedaj prav za prav ni nobenega časa. Vsak dan pridejo na divizijski bojni položaj Uskoki in ujetniki, vsak predstavlja človeško usodo. Tukaj se stavijo določna vprašanja, na katera odgovarjajo. Toda splošno zanimanje je zbujeno. Tolmač je edini, ki lahko sledi Kurinco-vim besedam. Druge priče so navezane na prevod. Toda kakor hitro so prevedeni prvi stavki prebežnlka, razumejo tudi oni v zvezi takoj pomen tega, kar je povedal. V-tem ko govori iz njegovih kretenj in njegovega glasu globoka razburjenost, prehajajo misli nehote k» slikam onega sodobnega zgodovinskega prizora, ki smo ga doživeli pred dvema mesecema. Fronto je bilo treba skrajšati. Med večtedenskimi pripravami je vedno prišlo civilno prebivalstvo in prosilo, naj jih ne izročimo boljševikom. Narod se je odločil za nas. Skozi kopneči sneg so korakale pestre, bedne kolone ob robu ceste, korakale večkrat hitreje kot mi. Misel, »le stran, le stran«, jim je omogočila, da so prestali najtrše napore. Tu je bilo nekaj bolnih in slabotnih, ki jih niso mogli prevažati in ki so morali ostati v oskrbi svojcev. Ti so zakopali svoje žito, ki so ga imeli v skednjih in zagrebli krompir. Nato so molili, da bi snežilo in da bi sneg zbrisal sledove njihovega dela. Ko smo prodirali, smo iddeli resnico Toda tu nam pač pripoveduje Kurincova. »Da, tam je moja domovina. Nemci so se umikali. Z navdušenjem sem se udeležil tega boja. Slo je za osvoboditev moje domovine. Vedno znova so nam pripovedovali politruki in častniki, da se borimo za delavce, za svobodo Rusije. Delavec sem. Pred vojno sem delal kot strugar. Rekli so, da v zasedenih ozemljih umirajo naši svojci od lakote, da nekulturni Nemci oskrunjajo na- še žene, more otroke in da postaja naša domovina pustinja. Da, da, verjel sem jim vse to. Tu smo prodirali. Zopet sem videl svojo domovino, svojo vas. Toda tu ni bila nobena puščava, tu ni bilo nobenih posilstev. Polja so bila obdelana, blaginja se je povrnila. Moji domovini se je pri Nemcih očitno godilo bolje nego pod Sovjeti. Naše rodbine so bile dobile živino in so se veselile pridelkov. Videl sem to, tudi moji tovariši so to videli. Hoteli smo pa zdaj slišati kaj o Nemcih. Toda glede tega so bili pogovori z našimi brati skoro nemogoči in zelo nevarni. Predstojniki so preprečevali srečanje z našimi rojaki, kjer so le mogli. Delali so se, kakor da izpraznjujejo, in pognali ljudstvo v bedo. Vsak je bil v strahu, da ga bodo ustrelili kot fašističnega agitatorja. Zato nismo mogli veliko zvedeti iz dobe nemške zasedbe. To pa, kar smo slišali, je potrdilo naše vtise. Pri tem sem spo- znal jaz ш BO цкиааИ drugi, da nam je treba nove domovine, brez boljievikov, M so nas nalagali in varali. Kljub temu sem se Se vedno obotavljal, da bi prebegnil. Zdaj sem vesel, da se mi je posrečilo.« Kurincova se prekine. Znova se pogrezne v svoj stol, v katerem je doslej sedel nagnjen naprej, kakor da govori samemu sebi. Nato se docela dvigne in vpraša po tem in onem, ki je baje ujet ali prestopil, ali je zdrav dospel in ali se bo srečal ž njim. »Težko je za nas, prebegniti k Nemcem«, nadaljuje potem. »Človek ne more nikomur izreči svojih misli, na vsakem kraju vohunijo za teboj. Premestitev v poseben oddelek pomeni smrt In gorje ti, če se ti beg ne posreči. Kako malo naših bratov vidi laž in resnico tako jasno kot mi. Nad eno leto je bilo to ozemlje pri Nemcih. Odrasli smo pod SovjetL Kaj drugega ne poznamo, nas prepriča le to, kar vidimo. Zato se bojujemo, tudi če nas nalažejo.« Zasliševanje se nadaljuje. V naši notranjosti odmeva presunljivo spoznanje človeka, ki je tako dolgo s prepričanjem tvegal svoje življenje proti »sovražniku«, pod čegar zaščito je njegova domovina doživela razmah in procvit. NSKK-Kriegsberlditer Kari Staader Ob južnem braniku Етгоре Črta za bo) pripravljene obrambe - Dejstva Iz železa in betona PK- Posebno poročilo. Smo ob Sredozemskem morju. Toda nismo pozorni na krasno v soncu se kopajočo Cote d' Azur iz mirne dobe, tudi ne na luksuzne hotele in na mehke, peščene morske plaže. Kar vidimo in si do posameznosti ogledamo, na kar samo smo pozorni, je južni branik Evrope, ki stoji nasproti tam preko v Afriki se na-hajajočemu sovražniku v železni, za boj pripravljeni obrambi. Naša vožnja, ki se je ravnokar končala, je veljala obisku obale v prej nezasedeni Franciji, torej progi ob Sredozemskem morju, ki je sorazmerno še malo časa v naši posesti. Kdor pozna to ozemlje še iz predvojne dobe in ga sedaj zopet vidi, je osup-njen nad spremembami, ki so tu nastale v nekaj mesecih in so postale neodmakljiva dejstva iz kamenja, betona in železa. Gotovo je dopustila kakovost obale, ki kljubuje s strmimi pobočji Alp butanju morskih valov, da so se dela koncentrirala na mestih z nizkim obrežjem, tako da so zaščitene od narave nezavarovane točke že sedaj z na globoko posejanimi bojnimi napravami. Toda kljub temu je treba zelo priznati delo, ki se je izvršilo tu do danes na področju grajenja trdnjav in prevoza materiala. V tempu izvedbe in gotovosti hitre odločitve je vredno velikih vzorov in se lahko že sedaj vzporeja z Westwallom leta 1939. in branikom ob Atlantiku. Stalen vtis te vožnje od Pirenejev do italijansko-francoske meje je oni popolne ureditve, ki je pripravljena z naslonitvijo na pogosto zek ugodno obalo na vsak na- pad. Kar tu, na južnem braniku Evrope, že danes stoji, bi že zadostovalo drugim narodom, ki ustrezno svoji posebnosti samo improvizirajo. Slika, ki se nudi, je vse polno vzporednih oklopnih jarkov, bojnih položajev, grozečih topovskih cevi in vrtečih se mešalcev betona »topništva OT«. Hitro se strjujoči beton Naša vOižnja je veljala predvsem obisku mož NSKK, ki urejajo dovoz utrjevalnega materiala. Opirajoč se na praktične skušnje NSKK pri napravi Westwalla in branika ob Atlantiku, je povsod samo peščica mož zbora, ki vodijo zaposlitev velikanske množice domačih voznikov in vozil iii jo stalno vzdržujejo v takem redu, da se ravnotako v redu odvaža izkopana zemlja kot se stalno zaposluje požrešne mešalce betona. Kdor pozna moderno grajenje trdnjav, ve, da se ti s svojim prasketajočim truščem pri odpiranju vedno vrte v zadnjem stadiju grajenja, kajti kar vlivajo v forme, je hitro se strjujoči beton, ki po nekaj urah nato doseže že poslednjo in največjo stopnjo svoje trdote. Na koncu naše vožnje smo stali na visoki gori in gledali preko modro odsevajočega morja v daljavo. Daleč za pomorskim obzorjem, mnogo dalje, kot vidi oko, je ležala Afrika, onstranska meja južnega bra-nikovega jarka trdnjave Evrope. Tam preži sovražnik. Tu pa stoji železna pripravljenost, da ga sprejme in uničujoče porazi. Skrivnost Ohridskega lezera 2iva bitja iz ledene dobe. živali, ki so starejše kot človek 270 kvadratnih kilometrov veliko Ohridsko jezero ima niz ribjih vrst in mehkužcev, ki sicer nikjer drugod na svetu ne žive. Jezero je nastalo že v terciarni dobi in hjegova živa bitja so deloma že iz dobe, preden je nastopil človek. Učenjaki so se bavili 8 tem vprašanjem in že pred vojno je delovala hldro-biolo-ška Staniča v Ohridu, kjer so poleg domačih strokovnjakov vršili raziskovanja tudi švedski in nemški strokovni učenjaki. Ugotovili BO, da je jezero mestoma 230 do 290 metrov globokejše kot Jadransko morje. Voda Ohridskega jezera je cel6 v veliki globini Se zelo prozorna, tako da so lahko a podvodnim fotografičnlm aparatom napravili interesantne posnetke. Berlinski raziskovalec profesor Arndt je prvi odkril v Ohridskem jezeru vrste gob, o katerih se je doslej mislilo, da lahko žive samo v morski vodi. Nemški učenjak je to ^obo natančno preiskal in ji dal naziv »Ochridospongla rotunda«. Goba, ki živi v globini 30 do \40 metrov na kamenju ali kot zajedaveo na neki školjki, je opremljena s izredno razčlenjenimi lovkami. Bistvo te najdbe pa je, da potrjuje mnenje učenjakov, da skriva Ohridsko jezero živa bitja, ki izhajajo še izza ledene dobe pred prvim nastopom človeka. Pred petdesetimi leU #0 odkrili sliiSno vrsto gobe r Bajkal-jMOTi T aibMA Id > tiikntt TriywOs v znanstvenem svetu veliko pozornost. Slično najdbo so medtem javili od Tiberij-skega jezera v Palestini. Iz tega sklepajo, da 80 v ledeni dobi živele istovrstne živali na velikem delu Azije in Evrope. Umetnik pajek: Tkalec, lovec, letalec, telegrafist obenem Nobena živalca ni tako zelo razvpita kot pajek in ga nikjer ne trpimo. Vsi se ga boje in ga zasledujejo. Če se pa postavimo na stališče prijatelja prirode, ne smemo privoščiti tej zaničevani in zasovraženi živalci samo življenje, temveč jo naravnost občudovati. Le malo živali ima toliko zanimivih talentov kot te, ki so obenem tkalci, lovci, letalci, telegrafisti in Se marsikaj drugega. Kako zelo umetniška in lična je mreža-pajčevina, ki jo razprede pajek za lovljenje žuželk. S kakšno pravilnostjo spleta petlje, kako zelo prožna je pajčevina za prepih in vendar tako močna, da jo komaj uniči veter. In take umetnine gradi mala živalica povečini ponoči! Pogosto napne svoje na metre dolge niti preko vode in uganka nam je, kako pride čez njo. Ves gradbeni material nosi gospod pajek s seboj m vse, kar zgradi, je lastno nožno in ročno delo. V eni sami uri je spletel najlepšo pajčevino za lov. Preži v določeni oddaljenosti, zvezan s svojo mrežo s »telegrafskim vodom«. Če se je vjela kaka žuželka v pajčevino, opazi to takoj pajek po zvezni niti če se dotaknemo ■ kakim predmetom da bi ga preslepili, se ne prikaže pajek. Iz načina tresenja spozna takoj, če gre za žuželko ali za kako drugo tresenje. Da so si te male, pametne živalice med seboj sovražne, vemo. Njih medsebojno sovraštvo gre tako daleč, da močnejši pajek požre slabotnejšega, samica pa samca. In čeprav večina ljudi uničuje majhno čudo, kakor hitro ga opazi v svoji hiši, bo zunaj v prirodi vseeno dalje predlo in tkalo in bo povrh še na svoj način koristilo z uničevanjem škodljivih žuželk. LokaMI patriotizem Pred mnogo, mnogo leti, saj točno tega več ne vedo kdaj, so napravili slavonski malomestneži nove vislice za svoje zločince. Vislice so bile postavljene, toda grešnikov ni bilo in tako so stale vislice dolgo vrsto let neuporabljene. Pripetilo pa se je, da je imelo sosednje mesto grešnika, ki je bil obsojen na smrt na vislicah. Mestni očetje niso dovolili nobenih Izdatkov za postavitev vislic in so zato predlagali, da si izposodijo vislice od malomestnežev. Pisarilo se je sem In tja dolgo časa In so odposlali tudi odposlanstvo. Odposlanstvo so malomestneži svečano sprejeli, prijazno povabili medse In ga pogostili. Nato so šli mestni očetje na posvetovanje. In sklenili so; »Vislice, smo postavili zase in za svoje otroke in vnuke in jih ne moremo posoditi. Ce sosednje mesto potrebuje vUliee, maj si jih le tmmo omitlL« ^fjHPTtni tH»roiet)aie€ Pred zakllDčkom nogometnega prvenstva Zadnja tekma odločilna: VUlach ali ABUng? Predzadnja tekma v nogometnem prvenstvu K&mtna, ki sta jo preteklo nedeljo odigral«. VUlach In Luftwaffe v Klagenfurtu, je prinesla uspeh Villachu. Z gladko zmago 4:0 Je VUlach izločil enega od obeh kandidatov za pr> vo mesto In ee vsldral zopet na prvo mesto, šele zadnja tekma, ki se odigra 20. t. m. v Klagenfurtu med Luftwaffe In ASllngom, bo dala letošnjega zmagovalca. Ce se posreči AOlingu zmagati, Ima AQllag radi boljše gol-diference prvo mesto, seveda se pri tem predpostavlja, da bo tekma ж KACRapldom, ki le je kakor znano končala z zmago Afilinga s 9:1, verificirana, kar pa do danes Se ni rešeno. Za primer, da ABling z Luftwaffe remizlra, doseže le drugo mesto. Spodnja polovica tabele Je že zaključena In počiva na četrtem mestu Krainburg z 9 točkami, na petem mestu KAGRapld ■ 7 točkanol ia na repku tabele je Ц Ш & točkami. * V nedeljo Je bU т ABUngu bogat nogometni program. Mladina Iz ABlinga je nastopila proti mladini iz Laaka. Domači so bili fizično in tehnično nadmočnl in so zmagali z 9:0. Laak I. pa je nastopil proti drugemu mo&tvu Iz AQUnga, In sicer v prijateljski tekmi. Laak Je presenetil z dobro igro, dočlm so domači popolnoma odpovedali. Pri gostih ee Je posebno odlikoval vratar, ki je med drugim obdržal tudi dve enajstmetrovki. V glavni tekmi pa Je nastopil ABling I proti gostom iz Trifalla. Gostje so blU tehnično zelo dobri, vendar so imeli v vratarju Sibkoi točko, ki je najbolj prizadet pri velikem porazu. Moštvo ABlinga se je tokrat pokazalo v dobri luči In dokazalo, da upravičeno posega po prvem mestu v Gau-u. 2e v drugi minuti so prišli gostje v vodstvo, ki pa so ga obdržali le par minut. V četrti minuti je ABling zabil še 3 gole in postavil končni rezultat 9:2. Športni drobiž SK Kapfenberg, ki je kot zmagovalec tekmovanja za Tschamrov pokal v štajerskem In k&mtnerskem Gauu »izločU tudi wienerskega Rapida, je bU v nedeljo v Wlenu premagan od FAC-a B 3:0 in s tem izlbčen od nadaljnjega tekmovanja. ABlinŠkl boksar Supan, ki Je nastopil kot zaetopnlk Berelcba Donau-AIpenlanda na državnem prvenstvu v Heidelbergu, je Imel smolo in v prvem kolu nateletel na sedanjega državnega prvaka, kateremu se je moral v drugem kolu radi udarca v trebuh vdati. Prvenstvo Ljubljane v namiznem tenisu si je pred nedavnim osvojil član Korotana Stane Bradeško. Za smeli in zabavo Učitelj pregleduje Jurčkovo domačo nalogo in zdi se mu nekam sumljiva. — Po pisavi sklepam, da je pisal to tvoj oče. Torej ? Jurček se globoko zamisli in končno -odgovori : — Da, to utegne biti res. Pisal sem ж očetovim nalivnim peresom. * — Gospodična, noč in dan sanjam o таж, Ah, zato ste tako zaspani! * Žena pride do velikega odkritja o mladosti svojega moža. — Zdi se mi, da si imd mnogo deklet, preden si se seznanil z menoj, — mu pravi z očitajočlm glasom. _Da, prizna mož mirno: in trdno pro» pričan, da ne bo zgrešil cilja pripomni: — Vedno sani se ravnal po načelu, da je treba mnogo izbirati in obdržati najboljše, — Čuj, dečko, ali ml lahko poveš, kakdl pridem najhitreje na kolodvor? . — Lahko. Tecite. * — Natakar, — pokliče gost 27. v mesecu« — prinesite mi obed, toda namesto juhe ml dajte pivo, namesto močnate jedi pa cigaro« — Prosim, gospod, a namesto glavne jedi izvolite morda eno uro biljarda. — Vaš primer bo izredno obogatil idrav^ niško vedo. ♦ — No, gospod doktor, samo da mi ordt* nacije ne boete predrago zaračunali. — Gospa, ta veliki, temni klobuk lelo dobro pristoja vašemu bledemu obraeu. —« pravi prodajalka. — Ah, ne! Saj drugače nieem bl#d& — Prebledela sem mamo, ko eem videl* e#" no. • • * — Moja žena ima zelo grdo navado. NI" koli ne leže pred jutranjo zarjo po6ivat. Kaj pa počenja ^мкко noi tako dol#*# # K A R A W A N K R V BOTB stran 7. — S(fv. 47. Dr F. JL" LvkM AoMchneiden! Anfbewahren! 40. Феми&ек meikediSjeh and џткШек 183. STUNDE. Was wlr Immer wieder ћбгев Konnen Sie mir fiir ein paar Tage 50 RM leihen? — Ali mi lahko posodite za nekaj dni 50 RM? Ich beglUckwiinsche Sie zu... — Čestitam vam na... Kommen Sie noch rechtzeitig hin? — Ali boste Se pravočasno priili tja? Ein unangenehmer Zwischenfall! — neprijeten dogodek (pripetljaj)! Wie sollen wir jetzt die Zeit totschla-gen ? — Kako naj zdaj prebijemo čas ? Waa ich nicht weiB, maeht mich nicht heifi! — Kar »e vem, me ne vznemirja! (kar te ne peče, ne gasi! pregovor). Ab und zu muC man sich ein bifiehen ausruhen. — Od časa do časa Bi moremo malo odpočiti! Wie lange geht man zu FuB bls — Kako dolgo se gre peš do... Es ware gut, wenn ... — Dobro bi bilo, če... Ich habe in der Zeitung gelesen. — Ci-tal sem v časopisu. Nun aber Schlufl! — Zdaj pa konec! Ich m6chte vor Wut aus der Haut fah-ren! — Od jeze bi skočil iz koše! Sie sollen diese Dinge nicht auf die leichte Schulter nehmen! — Ne jemljite teh reči vse prelahko (premalo resno). Er lobte ihn Uber dea grilnen Klee. — Hvalil ga je na vso moč. Ich sehe schwarz! — Crnogledec (pesimist) sem I Hier sind wir in guten Hltaden! — Tu smo v dobrih rokah! Das ist eine heikle Angeleganheit! — To je kočljiv* sadeva! Das vergess« ich Ihnen nle! — Tega vam nikoli ne pozabim! Ich kenne diese Stadt wie meine StraBe. — Poznam to mesto kakor svojo ulico. Seine Wort# gingeo una lu Herzen. — Njegove besede so nam flegale v srce. 31. Ich habe ea ihm ins Geaicht gesagt. — Povedal sem mu v zobe. Er hat ein Olirfeigengesicht. — Ima obraz, da bi ga človek klofnil. Vor alien Leuten ... — Pred vsemi ljudmi . . . Er stand mit offenem Munde da. — Stal je tu z odprtimi ustL Sie hingen mit Interesse an tfeinen Lippen. — Z zanimanjem so sledili njegovim besedam. Er hat gute Nerven. — Ima dobre živce. Er riO die Augen auf — Debelo je pogledal. Er mustertc mich vod oben bis unten. — Premeril me je od glave do nog. Er wurde fristloe entlassen. — Bil je takoj (brez roka) odpuščen. Es gehSrt eine groBe Frechheit dazu. — Za to je treba pač velike predrznosti. Wir sind xerstritten! — Skregani smo! 1. 2. 3. 5. 6. 7. 8. 9. 30. 31. 12. 13. 14. 15, 16 17. 18. 19. 20. 22 23 24. 25. S6. 2Т. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. Sagen Sie ihm in meinem Namen! — Povejte mu v mojem imenu! Ich bin iiberzeugt, daU Sie rufrieden eein werden! — Prepričan sem, da boste zadovoljni! Ich habe Seitenstechen! — Bode me! Er strotzt vor Geaundheit. — Samo zdravje ga je! Sie Bind iiberanstrengt! — Preveč ste z delom obremenjeni (preveč ste se napenjali) ! Es ist halb so schlimm! — To ni tako hudo, kot izgleda! Eb packte ihn die Wut! — Jeza ga je zgrabila! Er verlor vor Schreck den Kopf. — Od strahu ni vedel, kaj bi počel. 41. 42. 43. 44. 45. 48. 47. 48. 49. 50. Werde ich bald gesund? — Ali bom kmalu ozdravel (okreval) ? Ein hoffnungsloaer Fall! — Obupen (brezupen) primer! Filr wie alt halten Sle mich? — KoUko mislite, da sem star? Er ist noch minderjShrig. — On je še nedoleten. Sie ist schon groBjahrig. — Ona je že polnoletna. Ich bin schon sehr mtide. — Sem še zelo truden. loh leide an Schlafloeigktit. — Muči me nespečnost. Gtthnen Sie nicht! — Ne zehajte! Ich brauche ein Paar Handschuhe! — Potrebujem par rokavic! Schauen Sie her! — Poglejte! Wozu raten Sle mir? — Kaj mi svetujete? Iz vseh Krajev sveta v AmgUjl M bltro Siri analfabctttvQ. Številne mladeniče во morali dosedaj zavrniti od vojalke aluibe, ker niso znali niti brati niti pUati. To dela naravno vojaškim oblastim velike preglavice. Kajti preveč le nočejo zavrniti analfabetov novakov, posebno ker bo počasi spoznali, da se dela mnogo mladenlCev vedoma neumne, da se na ta način odtegnejo vojaški službi. Vojaške oblasti so pa sedaj v toliko spremenile svoje postopanje, da sprejmejo novake, ki se znajo vsaj podpisati. V ostalem so pa uvedli pri vojski posebne tečaje za pouk v branju In pisavi za analfabete. S podkvijo, ki 80 Jo ljudje v prejšnjem času radi nabili na vrata,. Je zvezano staro praznoverje: baje Je zadčlta proti copemlcam in hudobnim duhovom. Predpogoj Je bil vsekakor ta, da Je bila podkev »pravilno« pribita, namreč z odprtino navzgor. Ce Je bila pribita z odprtino navzdol, вб lahko skozi ta vrata neovirano prisil hudobni duhovi v hišo. Neetr«^ *1 je na odru rad privoščil kake domislice, ki so mu prinesle neprijetnosti in Je W1 radi tega cel6 večkrat »na varnem«. Ko so sekaj časa dunajski peki pekli zelo majhne rogljlčlre. se Je pojavil Nestroy nekega večera v fraku na odru, na katerem Je Imel mesto gumbov zelo majhne žemljice. Ko je vprvlč zopet nastopil, Je dovolil, da ga j$ v nekem veselem prizoru vprašal njegov tovariš, če ni morda stradal v zaporu. Na vprašanje Je odgovoril Nestroy z nedolžnim obrazom; Kje neki — brhka hčerka Jetničarja ml Je vendar dajala vedno žemlje skozi ključavnlčno luknjo!« Vojvoda Leopold Avstrijski je padel pri nekem turnirju leta 1190. v Grazu s svojim konjem vred in si je zelo poškodoval nogo. Ker mu Je zdravniška umetnost še nI znala pozdraviti, je vojvoda zahteval, da mu nogo odvzamejo. Toda noben ranocelnlk ni upal tvegati težke in nevarne operacije. Tedaj se Je vojvoda odločil za samopomoč. Na mesto, katero je mislil, da je za amputacijo pravo, je nastavil veliko sekiro in je zapovedal svojemu komornlku, da udari na njo s težkim kladivom. Trikrat je udaril, predno je bila noga odsekana. Rana se Je kAialu prlsadila in vojvoda Je umrl. Kot pripoveduje cerkven! očak Hieronymus je živel v 4. stoletju v Rimu mož, ki je sčasoma poročil 21 žen, od katerih Je baje zadnja dobila v nJem svojega 22. moža. Ve« Rim Je bil radoveden, kateri del tega redkega para bo preživel drugega. Bil je to mož. Med klicanjem prebivalstva Je prisostvoval pogrebu bvo-je 31. žene kot zmagovalec z vencem na glavi In palmovo vejico v roki. Nenavadni naravni pojav >e je pripetil pred nedavnim na Norveškem. V bližini nekega kmečkega dvorca v okolici Dronthelma se je znenada pogreznilo v globino 20.000 kvadratnih metrov najboljše orne zemlje. Namesto nje so našli prebivalci potem osem metrov globlje llasto kašo. Vsa reč Je potekala popolnoma tiho. Samo v morju Je nastalo pod dvorcem, Yara|ie se muh! Ranašalo lalezljive bolezni Muhe prenašajo kali najraenovretnejšlh nalezljivih bolezni in tudi kali najbolj nevarnih kutnih bolezni. Poleti ob veliki vročini včasih pojavijo večje množine muh v splošno nadlego In nevarnost. Najboljša obramba In najučinkovltejle ared-»tvo zoper muhe je najpopolnejša snaga v eta-nwan)u, na dvorišču In vrtu. Greznice In gno-dobro pokrita, atranlšča, hlevi, ^ kumikl naj bodo anafal. V bližini ljudje mečejo raznovrstne od-padke, se muh« zbirajo v veUkem številu. Kjer v^ ^ u« brišejo prahu In redko umivajo tla. kjer pogosto ne menjavajo posteljnega perila, kjer so dvorišča nepoapravlje-na in nepometena, pwebno pa tam, kjer razni odpadki ali celo gnoj leži ob hiSi, ali pa tam, kjer so stranišča zanemarjena in umazana, prav tako pa tudi tam, kjer se svinjaki In hlevi slabo zapirajo In malomarno snažijo, tam immjo polno muh, ki pomenijo največjo nevar-oott za vso okolico. Posebno opozarjamo tudi rejce malih žlvaU, zlasti pa rejce kuncev in kokoši, naj z vso veertnoatjo pazijo, d* ae ne zarede, saj muhe prenašajo tako človeške kakor Uvalske nalezljive bolezni. RaziskavamJa so dognala, da v zanemarjenih krajih noaijo posamezne muhe na sebi ali v svojem črevesju 500 milijonov kali. med temi kalmi pa do 333 milijonov takih, ki se navadno nahajajo v človeškem ali živalskem Po snažnih krajih #o pa ugotovili aamo fo 300.000 km*, a m#d temi kalmi ft bMo вмоо po 100 do 10.000 takih Iz Slvalakegra ali človeškega bkta. Samo z enim poletom lahko рЛпезе posamezna muha nad 300 milijonov za zdravje nevarnih kali. Muha pa lahko leti poldrug kilometer daleč ter iz okužene hifie prenese bolezen tudi v najbolj snažno hišo. Iz ene same muhe se lahko v enem pgletju zare-dl na milijone muh, ki zopet vse prenaSajo črevesne nalezljive bolezni kakor grižo in razne legarje in čreveanl katar, ki poleti pobere precej dojenčkov. Muha je vedno velika nevarnost za naše zdravje In zato nikakor ne smemo trpeti nesnage. Vsi prostori stanovanja marajo biti snažni, seveda pa morajo biti čedne tudi tudi drvarnice In hlevi ter počejena vsa okolica hiSe. Stranišče se mora daH tesno zapreti, gnojne jame in gnojnice pa morajo biti popolnoma pokrite. Okna v shrambah, straniščih in hlevih naj bodo zamrežena z gosto mrežo. Živila po-krlvajmo z mrežico ali s steklenim pokriva-lom, vsaj s prtom, da jih muhe ne morejo okužiti. V kupih gnoja lahko jajčeca ali ličinke muh uničimo m premetavanjem. Zgornji sloj, kjer je zalega, prtde tako v notranjost kupa, kjer vročina pogosto naraste na 80 do 150" C in pokonča zalego. Isto dosežemo, Ce gnoj posipamo z apnenlm praliom ali prstjo. Za pokonCavH-nje muh po stanovanjih Imamo s.'cer poln" najrazličnejših pripomočkov, vendar je pa najcenejše In najbolj učinkovito sredstvo zoper nnibe — maja. čudno bučanje. Domnevajo, da so se po talni vodi raztopile »podnje plasti Ilovice tako, da je nazadnje zgornja zemeljska plast čisto navadno zginila v Ilovnatem svetu. Nekoliko preveč i«*nično je igrala svojo vlogo neka francoska oporna pevka v Bordeauxu, ker bi skoraj postala morilka. Pri predstavi Puccinijeve »Toske« je igralka Florlje na koncu drugega dejanja zasadila svojemu soigralcu pravo bodalo v prsi. Ves krvav se je pevec zgrudil. Občinstvo, ki se je dlvllo realistični Igri, je pobesnelo od odobravanja, šele, ke so morali prekiniti predstavo, so spoznali, da bi ke tukaj na odprtem odru skoraj zgodil umor. Domneva se, da se je gledališki igralki hipno omračll um, V egiptovskem Sudanu ne daleč od oace Chagreh so odkrili velikansko, s travo poraslo površine puščave, ki meri več kvadratnih kilometrov In na kateri ležijo pestro pomešane ogromne količine stekla In steklenih črepln. Znanstveniki, ki so preskušali sestavo stekla, so zdaj Izrekli mnenje, da gre tukaj za oetan» ke ogromnega meteorja, ki je v bližini oaza Chagreh trefrčll na tla. Iz Tokia BO pred nedavnim poročaU, da je nek japonski znanstvenik napravil senzacionalno odkritje, da se po določenem kemičnem pripravljenem postopanju avtomobili lahko vozijo z rudninsko vodo. Proizvodnja novega avtomobilskega goriva Iz japonske slatine baje nI draga. Sedaj prihaja od profesorja Gabri-ela Bertranda z zavoda » De Prace« senzacionalna potrditev, da je pridobivanje uporabljivega avtomobilskega goriva Iz slatine prav lahko mogoče. Seveda bi stala, tako Izjavlja profesor Bertrand, proizvodnja Se toliko, da se ne bi splačala takšna fabrlkaclja. Vsekakor pa po poročilih Iz japonske in Francije nI Izključeno, da ne bi nekega dne slatina v nekem smislu pahnila s prestola bencin In kurilno olje. V Benetke sta prispela te dni novoporoCenca Giovanni Busco In Elena Rlvoll. Najela sta gondolo ter ukazala vozniku, naj ju malo pelje po morju. V bližini mostnega loka pri Rittltu pa sta doživela novoporočenca z voznikom vred nenavadno presenečenje. Z mostu se je ravnokar pripravljal neki kopalec na skok v morje Skočil pa je tako nerodno, da se je zadel ob čoln, nakar se je čoln prekucnil ter sta novoporoCenca padla v vodo, Gondoljer je moral napeti vse sile, da je novoporočenca spravil na suho. Nevesta se je od strahu onesvestila. 4 _ . žldje v Amsterdamu so še v prejšnjem stoletju zlasti trgovali z vloženimi kumarami, kokošjimi tn golobjlml četrtmi. Kisla kumara je stala dva deuta (deut je bil takratni bakreni novec na Nizozemskem in deloma na Severnem Nemškem). Kdor pa ni imel toliko denarja, temu so za pol deuta dali kumaro, da jo je enkrat poUzal. Tako so, za primemo višjo ceno, napraviU s kokošjimi in golobjlml četrtnil. V Vincenzl je umrl Lulgi Vicentlnl, ki je napravil pred svojo smrtjo čudaSko oporoko. Mož je zapustil pol milijona lir ter določil, da . mora ostati glavnico-120 let nedotaknjena, da bo v tem času narasla z obrestmi vred na 130 milijonov lir. Depozit zapuščine se nahaja v neki banki ter je poverjen z njegovo upravo poseben odbor. V Merseburgu je neka krava potrla sedem gosi s perjem vred. Osmo so pa >mesojedkl< iztrgali iz gobca. V tednu pred božičem 1942. je zgubila v tovarni za Živila v^ Valhlngenu a. d. Ens zaposlena delavka svoj poročni prstan, na katerem je bilo vtianjeno njeno dekliško ime. Pred dnevi je dobila delavka pismo neke gospodinje iz Vorarlberga, v katerem je sporoča, da je dobila v juhi njen zakonski prstan. Mlčno ptičjo IdUo opazujejo v neki trgovini v Adenauu (Elfel). Na senčniku si je v veži spletel gnezdo lastovlčji par, v katerem je sedem mladičev. 2e v tretjič si je zbral ta ptičji par isto mesto za svoje gnezdo. Redko zvezo med črnci in krokodili javljajo Iz Cambrona v Afriki, ki leži globoko v pragozdu. Daleč od sveta in ob reki, ki kar mrgoli krokodilov, se nahaja kopališče, pred katerim so prevzeli vlogo plavalnih paznikov za črnce ix sosednje vasi trije veliki krokodili. Pred mogočnim zobovjem treh častitljivih starih krokodilov zbeže vedno ostali krokodili, dočlm se pod varstvom njihovih treh prijateljev črnci neovirano kopljejo. Ti trije krokodili so kot bi bili udomačeni. Dnevno dobe vse kuhinjske odpadke vsega rodu in poleg tega še kaj, kar je za krokodile slaščica. Kraj krmljenja je blizu vasi In na klic pridejo velike pošasti na suho, kjer se tudi nemoteno sončijo. Obstoji nepisana pogodba med tremi povodnimi pošastmi in domaičini. Ix LtondoM zvedo, da M bo glavar čeških emigrantov Benefl v kratkem podal v Moskvo, da razžene živo nezaupanje malih narodov proti Sovjetom zaradi njihovih asplracij v Evropi. Slovaški ministrski predsednik in zunanji minister dr. Tfika je bil v okviru posebnega slavja slovaške univerze v Bratislavi promovi-raa za častnega doktorja pravne fakultete berlinske univerze Frledricha-Wiihelma. Nemška banka aa Vzhodno Azijo, ki jo je novembra 1942. 1. ustanovilo 14 nemških vele-bank v svrho pospešitve nemSko-japonskega trgovskega In plačilnega prometa, je 1. junija otvorila svojo podružnico v Tokiu. Ш FlMerman, bivši vodja »Združbe židovskih prosvetnih občin«, ki je bil zaradi spletk areUran po povelju državnega vodje maršala Antonesca, je bil skupaj s svojo ženo deportiran t neko židovsko delovno taborišče v Transnlstrijl, Sledeč Kgledn grške vlade v pregnanstva, se bosta sedaj, zapustlvSl London, preselili v Kairo, kakor Javljajo od ondot, tudi pregnana poljska in pregnana jugoslovanska vlada. V ашепкапшеш senatu so vladni zastopniki dali senzacionalno sporočilo, da so japonska letala že trikrat napadla zahodno obal Zedi-njenlh držav. Za nacionalnega kandidata za mesto predsednika Zedlnjenlh držav se bo dal postaviti Izdajatelj lista »Chicago Tribune«, polkovnik Robert MacCormlk, ki je oster nasprotnik . Anglije. Načelnik severnoameriškega zračnega orožja general Arnold Je Izjavil pred na novo iz-vežbanlmi vodniki letal, da so armade Osi v Izbomem stanju, najbolje opremljene In sijajne vodene. Njihovi vojaki so neustrašni bojevniki in zato nevarni nasprotniki. Japonce je imenoval Arnold »nasprotnike z železno voljo do vojne«. V severnoameriški reprezentančni zbornici ja bil nedavno z 263 proti 115 glasovi sprejet zakonski predlog o novi dohodarinl. Z veljavnostjo od 1, junija bodo zadržali in odvajali finančnim uradom tedensko 20 odstotkov mezd, plač In drugih dohodkov. V Kanadi so po vladni odredbi s takoMnjo veljavo zasegli vse zaloge premoga. Slišna ukrepe so že izvedli v USA. Dosedanji hrvatski finančni minister dr. Ko« šat je bil razrešen svojega dosedanjega službenega mesta In postavljen za poslanika v Budimpešti. Za novega finančnega ministra ja bil postavljen dosedanji državni tajnik v finančnem ministrstvu dr. Anton Fllipančlč. Ooepodiarekl minister Nedeljkovlč se je роч slovll od skupine srbskih rudarjev, ki odpotujejo, ravnotako kot že več skupin mladih srbskih kmetov v Nemčijo, da se tam seznanijo z nemškimi delovnimi metodami. Po naredbl Poglavnika sc je ustanovilo ministrstvo za poškodovana ozemlja, v Cegar delokrog spadajo začasna namestitev in oskrba, prebivalstva iz poškodovanih ozemelj, zdravstveni ukrepi, popravilo naselij in domov itd. Od dneva vstopa Italije v vojno (10. junija 1940.) do 27. maja 1943. so uničile nemške in Italijanske zračne In suhozemske čete in protiletalsko topništvo skupno nad Sredozemljem; In severnoafriško fronto 5972 sovražnih letala Nad 200,000 čungktnšklh Kitajcev je od Januarja 1943. dalje prestopilo na raznih bojnih frontah na Kitajskem k Japoncem, je objavila uradna agentura Central Press Service. špamaka policija je sedaj zopet zaprla sedem znanih zločincev Iz časa meščanske vojne, med njimi že dolgo Iskana boljše vika Andresa Fer-rera Ramlreza ip Manuela Ruiza Rayesa. Oba imata na vesti številne umore in zločine. Finski odpravnik poslov v Zn;;rebu je poročniku Ante Petračiču Izročil hrabrostno kolajno, a katero ga Je odlikoval maršal Man-nerheim, ker se je kot prostovoljec v finski armadi udeležil zimske vojne 1939—40. Oblaetva so pozvala preMvatetvo Iz okrajev Neveslnje, Stolac, Gacko In Blleča, ki je moralo zapustiti svoje domove, naj se spet pripravi na povratek. Zavezniška In hrvatska vojska sta popolnoma očistili te kraje odmet-i nlkov. Prebivalstvu, ki se bo vrnilo, bodo oblastva nudila vso pomoč, da bo moglo čim prej začeti obdelovati zemljo. Deaet ruskih duhovnikov je bilo v cadnjem času v Sovjetski zvezi zato križanlh, ker sq imeli službe božje v po Nemčiji zasedenih ozemljih in so ostali pri svojih občinah po zopetnl zasedbi po boljševlkih. Med na otoka Cipru nastanjenimi ameriškimi, angleškimi in avstralskimi četami pride Cesto do pretepov, pri katerih pogosto streljajo. V Lamaki in Blmasolu je bilo pri takih pretepih 9 mrtvih in nad 20 ranjenih, kot prvo vseučilišče v Zedlnjenlh državah je uvedlo vseučilišče Ithaca v državi New; York poletni trimester za študij Sovjetske Rusije. V zvezi • Hultlnovo vohunsko zadevo je bU kot poroča »Altonbladet«, zaprt Per Мешм ling. Hultlnova liga je, т kolikor je znano, vohunila v korist Sovjetske zveze. Sedaj zapri tega Meurllnga označuje »Aftonbladet« kot dejavnega sodelavaa komunističnih časopisov. Kakor javljajo Iz Washlngtooa, je Roosevelt naznanil, da bo še pred začetkom poletja zahteval ostrejše davčne zakone. Novi zakoni bodo povišali neposredne In posredne davke in vrh tega vsebovali določila o prisilnem nakupu delnic vojnega posojila. Komunistična načela me po ugotovitvah aa-gle№ega tednika »New Leader« vedno bolj uveljavljajo med angleškimi pomorščaki. Življenjske prilike v vo^ dobi, nevarno delo in druga že več let trajajoče neprikladaoetl ao zaaejala med pomorščaki nemir in jih napravile dostopne bol:PeVlSkemu prišepetavanju. Služlieno sporočajo, da s6 sedaj tudi Japonska, Bolgarija, Ogrska, švedska, Zedinjeno države. Vel, Britanija, Mehiko, Kanada, vs«i južnoameriške države, Kolumbija in Ntkara-gu*, prtaale noro «№gentl«ako уМо, stran s. — ^7. R / RAWANKTIN BOTB Rrfda. 16. ,>tmiia 1943. @в@::ки€ИЕМ KLAGENFURT. DOMGASS£ 16 GROSSTESFACHUNTERNEHMEN DER ALPENLANDER I i e f e r t GROSSKUCHENANLAGEN fOr Heeresbetriebe, NSV.-Heime, Anstalten, Fabriken, KrankenhSuser, GroGbaustellen U8W. in semtlichen Beheizungsarten, GrdBen und AusfUhrungen QroAkUchenmaschinen, Flaischereieinrichtungen HMS MIITZ Offen# Han— L#b*n*miH#lgro%k*n(l#l Klagenfuri, Heydridisl/afse 17 Cagrund«! 1882 - Farnrul 2464 Cro^iegar in Klaganfurl, Villadi, l^uhnsdorf-Traibac^i-Altholan ANTON STEFFE SCHUHFJiBRlK — TOVARKA ČEVLJEV KRAINBURG Anton Gsdliel BEREIFUNGEN UND TECHNISCHE WAR EN Uliladi. RInsmiuergasse il - Ruf 4757 Klagenfurt. Otto-Planetta natz i - Ruf noi KNET11SKA POUEDELSKI STROJI UMETNA GNOJILA APNO ZA GNOJENJE KRMILA . SEMENA SEMENSKI KROMPIR XADRUGA Krainburg, Laak WIr M Demsdiaf«, SMn Halnermeistei Josef Natlasdi Erzeu^l rede Лн O/en und Sf}arkerde Mannsburg Oberkrain ш Al« ©eiA$ ■ ! Slažfta dobi Uslužbenec, trgovsko izobražen dobi postransko zaposlitev. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Sofort" 516-610-1 Sprejmem dva učenca za pečar-sko obrt — vsa [oskrba v hiJi, plača po predpisu. Franz Ko-nieditz Oferner- Kupim stoječo l&ivalni stroj dam mrvo ali deteljo,! za kakršnokoli plačam po dogo-'drugo protivred-voru ali damjnost! Naslov pri drugo protivrcd-|K. B. Krainburg nost. — Ponudbe pod štev. 625-15. na K. B. Krainburg pod „Mrva 1943", 5tev 619-7 Lesel den Mharawanken-Uoie"! Wart, bei Kran-burg. SENF F a b ri k C.Wengar Kla««nfurt Hišna pomočnica, vajena deloma kuhanja, dobi mesto ob O sojskem. jezeru v iKarntnu. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod Udobnost" št. Uče w*rli wcrdan aljjdhritch МИПоп«п g«braucht«r Z@ndk#r%#m to tadellot aiifg«ar> doe ti« wl«d»r vod •imata-fehia find. G«idiull« Fodikraft« WKd YOitildtkh« Anlog«« bvrgan, #o*di-Erz«ugniw*m, fOr Q^maherb»i«. - Oarurai alt« Zumdk*fz«n iamm«ln imd ebli«<«rn b«m ■oHh-OI«M(, Thomas Bohrer Klagenfurt ViHa<^«r Straf,, Nr. 29-31 Iščem starejšo gospo ali gospodično, ki bi prevzela oskrbo pri starejši dami, ki mora ležati postelji. Ne kot izrazita bolničarka. Vpraša se naj pri baronici Forster, Vel-des, vila Mayer, Gorenjsko. Službe Išče StarejSi moč iSJe zaposlitve, vajen vseh poljskih del, košnje itd Dopise pod štev. 042-2 na K. B. Krainburg. Prodam Dobro ohranjen otroški športni voziček in 1 par delavnih čevljev, št. 41 zamenjam kakršnokoli drugo protivrednost. Naslov pri K. B. Krainburg pod 644-15. Krojaški šivalni stroj, še dobro ohranjen, zamenjam za fotoaparat 10X15 na plošče z dobro optiko, Compur za-klop — ali dobro ohranjeno moško kolo. Ponudbe na Gode-sdiitz 22. Laak a.d. 2. 643-15 Dopisi okolica Krain-burga. Cenjene ponudbe s sliko, ki se po želji vrne, na K. Bote Krainburg ppd ,Vedno sam" št. 620-21. lzqol)i|eno v nedeljo, 13. 6. 1043 ie bila zgubljena v Krainburgu od Vogelweidegajs«, preko kokrškega mosta-Sperber-gasse, volnena damska jopa. Po« šten najditelj se prosi, da jo odda proti odgovarjajoči najdeni-ni v oglasnem od delku K. Bote, Krainburg. Zgubila sem Klei-derkarto, glasečo se na ime Maria Put/el, Veldescr-strafie 19, Krainburg. Gg. trgovce opozarjam pred prevzemom, Ločenka s smrtno ranjenim sr- i . _ -ccm in skromnim pi pro- stanovanjem išče karto prijatelja, ki je tudi sam nesre- čen v ljubezni. Dopise n* K. B. Krainburg pod „Src(!a vrni se!" 687-20. Kupim otroški Iportni voziček oa ili dam zanj po»t«ie Bucheim Gospodična iz Goriadl, ki se je v nedeljo 6. junija peljala od drugo protivrednost. Prodam železno Wetheim-bla-gajno in eno dobro ohranjeno kmetsko peč, pisarniško opremo, in kuh. kredenco. Naslov pri K. ! do Radminns-dorfa, pro:! mlad sopotnik za nj«n cenjcni naslov. Gospodična je bila o-blcčena v svetel kostum s križa-sto bluzo z belim ovratnikom vrne na naslov ali na K. Bote, Krainburg pod 624-22. ____ V nedeljo, 23. 4. sem zgubila na poti po bližoici proti Bresiach do gostilne Finsch-gar med 10 in 11 uro dopoldne plažč (trenškot). Najditelja prosim, da g» proti nagradi vrne na Feistritz, Nr. 23 bei Neumarktl. e«8.22 Bote, Krainburg in ie imela rjave pod 640-7-6. ' " " ' '------ Globok otroški voziček kupim. •Ponudbe n« K. Bote, Krainburg pod 636-7. 'Gepelj, dobro o-hranjcn na prodaj. Naslov pri !K. b. Krainburg, j pod 6B0-6, Kupim ESSIG Fabrik C.w«iig«r Klaowfwt Kupim mlatilni-co (Dreschma-sdiine), dobro o-hranjeno v brezhibnem stanju, ročno ali na ge-peljski pogon. — Ponudbe na Franz Pikelz, Paulusberg 28, Dittmannsijerg,-Rann, Unter-I Steiermark. 8338-7 Kupim takoj dobro ohranjen ra-dio-aparat z baterijami ali dober detektorski aparat s slušalkami. Ponudbe z navedbo cene poslati na Stefan Nagrada! Fotoaparat „Voigt- lander 4',2X6 sem zgubil v nedeljo 6. junija čevlje. Pri levemlpri vhodu na očesu ima rdeč znak. Gospodična naj poMjc naslov na K. Bote pod „Simpatiji" 6.S2-20. ženitve Poročiti želim gospodično ali vdovo do 40 let Star sem 33 let. kopaliSče v Vcl-desu. Požten najditelj n»j gi odda proti "aSarlji- vi nagradi na „Delčke, LgW., Krainburg" Številka 631-22., V torek, 8. junija popoldne *em V Kriinbur-gu na cesti od ДеЈпо misleče in-|Pekarne Bohorič teresentinje naj do Adolf-Hitler- Mlacker, Prei- »e javijo na K. chau Gonobit7, Bote ..^"'"Imrg Untersteiermark.lpo" mro „Sta- Meniam 30 letni ključav-iničtr, 153 cm Razno Zamenjam dol^o.ij^,^ želi z«, kravo mlekanco j, „j; za lažjega konja, / petnim, po- u' U aId-Sawe 9, fcbi primer- i Oberkram. i„, 20 do 261 ____5^2ll5jletnim dekletom. Brejo telico za-jki bi bil* dobra 1 menjam z« žre-gospodinja in je 1 bico. Jancher, | vesca deloma Bresiach, PoRoi: e-............ 012-151 nekadilka in jKrainburg 028-23 Platz (lekarna), zgubila več "krušnih kart. (Reise-karten). Najditelja prosim, da karte vrne na K. Bote Krainburg pod Ster. 626-lK. V KrainbnrM najdeno moško kolo M dobi pri Gasser Albinu, FrobelgMs« 4/111, Krainburg. Javiti tudi lahko v trgovini Meiol, »INTEXcc TEXTILINDUSTRIE G.M.B.H. KRAINBURG SPINNEREI, WEISS- UND BUNTWARENWEBEREI, FAR-BEREI, BLEICHEREI, DRUCKEREI, RAUHEREI UND APPRETUR