St. 136. V Ljubljani, soboto 23. novembra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD *6S 1 Izhaja trikrat na tedon, vtorek četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, za avstro ogerske dežele ali v Ljubljani s pošiljanjem na dom , za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za čoflt{ lita 2 gold. 60 kr, Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold. 25 kr., a v. — Za oznanila so plačuje od četiristopne petit-vrsto 6 kr. jib^af Oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsaktkkrat se plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole frank i rat i. — f ^ Rokopisi ae no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani nu celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Cfproništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. - Delniško '-društvo ..Narodna tiskarna'* v Ljubljani. Ker je poslednji obrok za vplačevanje delnic „Narodne tiskarne" minol 16. dan preteklega meseca oktobra, podpisani upravni odbor v drugič opominja tiste gg. delničarje, kateri so zaostali sč svojimi vplačili, naj zadoste svojim dolžnostim i! O koilCf* ti'lioJ'i'Ktl li*t«, ter pristavlja, da po §. H. društvenih pravil „dcl-ničar , kateri je bil od upravnega odbora vsaj trikrat v za to odločenem časniku (§. 8») ali po posebnem dopisu, poslcdnjikrat vsaj štiri tedne pred končnim obrokom za vpla-čanjc delnic, brez uspeha opominjan, izgubi vse svoje iz podpisovanja delnic in vplačanih obrokov izvirajoče pravice, vpla Ca u i obroki pa pripadajo po odračnnjeuih obrestih in stroških reservnemu fondu." Vplačila pošiljajo se blagajniku „Narodne tiskarne", gospodu IN'tl'll im r»i**«fclli - jll T IJiililjtiiii. Upravni odbor delniškega društva „Narodna tiskarna" v Ljubljani dne 14. novembra 1872 lir. Knr.lttg m. p., I>r. Vodnjak m. p., predsednik. tajnik. V*«» Zli (lOlllOVillO. omiko, (Dalje.) Kabeči v sestavku „o narodno-liberalni stran kiu priliko o konjskih kopitih, mislili smo, kar vsak menje omikan Slovenec zna, na vile, ktere kot prekrasne deklice vendar imajo skonec nog konjska kopita, zakrivajoče ja dolgoj oblckoj. Tem smo hoteli naznaniti, ka, akoprem se mnogi školani Slovenci duhovniki in ueduhovniki vnanje nesejo kot našinci, vendar znotraj hranijo skrito grdobo bezznačajnosti in lesičje potajljivosti, in da se te bire ljudje nikakor ne popravljajo niti v prijetnejših okolnostih, katere odkrito dopuščajo naški pisati v vsem društvenem gibanji na Slo venskem, ti pokvečniki itak samo nemščino kvasijo, da si nas zakonito uič ne ovira rabiti svojo krasno besedo. Prehodite vso labodsko vladikovino, potem ljubljansko, tržaško, poreško, goriško, krško, samboteljsko, in če najdete pol kope čisto sloveu škili župnih pisaruie, in le eno viadiško, svobodno na meni drva sekate, dokler bodem živ. Nek do« stojuik crkvene vlade kažoč se narodnjaka, dopisuje uredno samo dvema podrcduikoma slovenski, a vsem drugim po tujem kopitu ; iina ii posla s prostim ljudstvom, uc znajočini tevtonščinc, vendar mu samo bisinarkuje; kn. vi. reduištvo labodsko v opreki s svojimi obečanji odgovarja tudi na naške vloge švabski. Prosili smo vodstvo kn. vi. pisarnice, da blagovoli običnim potem razposlati 400 „slovarčkov \" uiti odgovorilo nij, nego pustilo jih je prek pol leta pri miru, dokler vzpet nijso odonod bili odneseni. More li človek goreč za Brečo, blagost in napredek svojega naroda ostati hladne krvi pri takih in podobnih pojavih? Navedenu pokvečništvo iineiiujcmo brozgo in droži domačega smrada, ki ima vse druge lastnosti, samo nijedne dobre in pohvalne. Lesičje naroduja-štvo nam je ona grožnja veleča, ka nasprotna svojta lehko o volitvah hrbet pokaže narodnjakom: kdor je samo onda narodnjak, kedar ga vse gladi in mu se vse povoljno vrši a v bridkih hipovih zbegavica torbica, bolje ka ni takih klapetašev v narodnem taboru j po vsej pravici je zovemo lisičje in skazljive narodnjake, ali pa narodne lesjakc. Crepkači hreščijo hripav ..vek podoben spokanim kropu jaram in črepnjam , oziroma črepkajo kakor je črepkal g. dr. G. kot obednik roprčki, rekši: najpred je treba „Narod" zatreti, in taki črepkači so inorilni zeleni strup za napredni in zdravi narodni žitek in razvitek, gubijo in zavajajo nevedno prostad na svoje in svojih načelnikov namene; in če bode prosti slovenski narod dalje stopal za mračnjaštvom, kakor je delal 1000 let, v celo kratki dobi je s svojo narodnostjo pri kraju, a prokletstvo se zavali na vse take ugonobitelje. To je vzrok, ka smo jim prisiljeni dajati zaslužene pri deve: pokveke, gadni izvrženci, odeti izdajalci. Zdi nam se tore pošteno in omikano, ako dajamo rečem in osobam imena, katera na drobno in na tenko določujo in opisujo jihove lastnosti, naj se svet več o njih ne moti. Ali bi menda bilo omikano , ako bi narodne skazljivce zvali poštene, iskrene, vse za narodovo korist žrtvujoče razumnike in značajnike, vzorove na posnem naši mla-dezni, narodne zrcalnike o umnosti in rodoljubji, iskrenjake goreče za našo lepšo bodočnost V Kav-rana imenovati slaviča ali hijeno jagne ovaja brez-glavnost. Gundulić opisujoč v 13. pievanji Osmana peklski svet rabi strahovite izraze, hote namreč hudobo in gnjusobo točno označiti; more li se zato sirovosti dolžiti? Vsaka reč na pravem mestu. — Vsakternik podpiran bivši v učilnicah od Slovencev, in je jih rodu, dolžen je posvetiti svoje dušne moči na pravo in resnično korist narodu, kdor pa to zamuja in opušča, jega narod brezkoristno redi, hrani in krmi, imajoči le kvar in zgubo od njega. Taksi časotratniki in lenuhi , kateri samo trosijo a narodu svoje žive dni ne pripravijo za nohet prida, taki žeruhi so troti v ulnjaku, in razgleda si jih lehko vsak znalec naših razmer sam na široko in debelo, in ti stvorovi se le po vnanji obliki ločijo od neme živali in golazni , sicer vol še vozi, krava doji , daja okusno hrano, a . .. ., to so vam troti v ulnjaku. Veste li, kdc so vališča in vzgajališča samo trosilnik trotov V — V sekovski vladikoviui imelo je ined 63imi dekauovinami 10 slovenski cerkveni ukazuik od nemškega redništva, a v labodski, kder je 430000 Slovencev, dobivamo samo nemške okrožnice, dokler vlada posvetna ozir jemlje naJiLuvcuce, in to se sprcjcmljc brez prigovora dotičnih svetnikov ; ne pravi li se to brezobzirno klanjati se Muhamedu V Kdo so oni klanjavci, poglejte si je sami na torišči. — Nedostojno je, ako se pisci nasprotne nam stranke vedno ogrebajo in omatajo širokim, natezljivim iu razne napake zakrivati moraj o čini crkvenim plaščem, to je, ka one vrste kokodakači v vsako najmeujšo preporno tvariuo nedolžno cr-kcv in vero vpletajo, ter tako večkrat svojo nevednost, lokavost, skazljivost iu črt proti napredku crkvi pod pazduhe gnetejo, da udobno morejo za debelim crkvenim zidovjem čepeti. Prva skrb poštenega Slovenca je delati za častni žitek svojih rojakov, v velikih .svetovnih prašanjih mi jako malo odločilno, pokaj torc nepotrebno pričkanje za stvari, katere z nami in brez nas idejo svojim zgodovinskim potem. Uredimo si uajprvljc svoj do- mači hram, vsaj ta namen je jedina pogodba boljšega bitka, za drugo naj se pozvanci skrbe. — (Konec nasl.) l*M'>.4'llli ZltOl'1. Interpelacija dr. Vodnjaka v štajerskem deželnem zboru 20. nov. (Konec.) Tako sta bila prava profesorja državne gimnazije v Mariboru Pajk in S uman z dekt. c. kr. min. naukov od 2«>. in 20. febr. t. 1. iz Maribora, prvi na gimnazijo v Novem mestu na Kranjskem, drugi na spodnjo gimnazijo v trgu Ried na Gornje-avstrijskem, prestavljena, dasi nij nobeden od obeh za prestavljenje prosil, in je njuno oddaljenje uči-lišču očitno škodovalo, ker sta oba profesorja iz klasičnih jezikov in iz slovenščine za celo gimnazijo kvalificirana, torej imata ravno oue lastnosti, katere osnova organizacije za jezikovno mešane gimnazije na slovenskih tleh terja; na drugi strani pa se za takoj v potu konkursa razpisane učiteljske službe razen njih samih nobeden drug tudi v jezikoslovnem obziru sposoben prosilec nij oglasil. Ker sta oba profesorja to naglo prestavljenje kot kaznujoč čin proti njima obrnen smatrati morala, prosila sta c. kr. ministerstvo naukov, naj jima vsaj razloge naznani, ki so mu dali povod k takemu postopanju proti njima, vsekako pa naj pred kaznovanjem disciplinarno preiskavo proti njima naredi, da jima bode dana prilika, svojo poštenost proti mogočemu sumnjičenju na vse strani obelodaniti. Po §. 98 osn. org. namešču-jejo se redni učitelji na državnih gimnazijah od države stalno, iz česar sledi, da se profesorji proti svojej volji in brez svoje prošnje prestavljati ne smojo, razen vsled kake disciplinarne preiskave. Ta §. se je tudi vedno tako razlagal in celo deželna postava od 4. febr. 1870 za uredjenje pravnih razmer učiteljskega stanu znači v §. 41. prestavljenje ljudskih učiteljev kot kazen po opombi in odtegnenji starostne doklade in po §. 45. se sme ena teh kazni samo vsled disciplinarne preiskave naložiti, v kateri se morajo dogodki pismeno določiti in predložiti obdolženemu v opravičevanje. Dasi bi se smelo misliti, da ima gimnazijalni profesor najmanj toliko pravic ko ljudski učitelj na kmetih, vendar se profesorjema prošcua disciplinarna preiskava nij dovolila. Siljen objaviti resnični razlog prcstavljenja, skril se je gospod minister nauka za razlog „službenih obzirov" rekoč, da je treba nemško spodnjo gimnazijo v Hiedu povzdigniti in — poslal je slovenskega jezika zmožnega profesorja iz Maribora na nemško gimnazijo v liied, kjer profesor svoje učne zmožnosti za slovenščino ne more porabiti. Ako so že službeni obziri merodajui bili, misliti bi bilo, da mariborska gimnazija, katera je v vrsti najbolj obiskovauih učilišč dežele druga, obzir iu izvrstne učne moči prej zasluži, nego mali, ravnokar nastali zavod v trgu Hicd na Gornjeavstri jskem. V resnici je sodilo javno mnenje in izrekle so ustno merodajne osobe, da tu ne gre za res nične službene obzire, nego za politi&no proganjanje obeh profesorjev zarad njunega narodnega mišljenja. Minister naukov sam je enemu izmed njih rekel : „Zakaj se ne držite nasproti sedanjemu ministerstvu tako, da bi bili obvarovani podobnih prememb?" Pomišljajoč, da 9« 10« drž. osn. postav vsakemu narodu v Avstriji narodne pravice zagotov-lja, c. kr. vlada pa se ne ozira na upravičene terjatve slovenskega naroda po uvedenji njegovega jezika v srednje šole, c. kr. urade in oblasti, posebno tudi, da je določbam osn. org. za gimnazije protivno, na c. kr. državni gimnaziji v Mariboru in Oelji in na realni gimnaziji v Ptuj i nemščina edini učni jezik j pomišljajoč, da je po piestavljenji Sumana in Pajka, kateri zadnji vsled rodbinskih razmer Maribora zapustiti uij mogel in sc je svojej službi v Novem mestu odpovedati moral ter je svojo plačo izgubil — mariborska gimnazija občutljivo škodo trpela; in končno pomišljajoč, da ste slovenskemu narodu po tej naredbi dve izvrstni učni moči vzete, ki ste v oži domovini za blagor svojih sonarodnjakov in s tem za blagor države lehko najvspešnišc delali, torej c. kr. vlada narodu iz njega samega vzraslc moči jemlje, čutil se je podpisani napoten, vis. c. kr. vlado vprašati: 1. Zakaj ona narodne ravnopravnosti v c. kr. uradih in oblastih na slovenskih tleh, posebno tudi določeb osn. org. za gimnazije (§. 17. 2., §. 32. 1. in 8., in §. 9(j.) ozirom na c. kr. državni gimnaziji v Mariboru in Celji in realne gimnazije v Ptuji do sedaj še nij izvedla? 2. Zakaj je ona profesorja Šumana in Pajka iz mariborske gimnazije odpravila? 3. Kateri postavni zadržek brani podelitev še zmerom prazne učne službe na mariborski gimnaziji popolnem kvalifikacijo imajočemu profesorju Pajku ?" Interpelacij« tir. I.avričH v goriškem deželnem zboru. Visoki vladi! Že lansko leto smo podpisani interpelacijo stavili, in visoko ministerstvo poprašali, ali hoče tudi goriškemu deželnemu zboru predložiti načrt narodnostne postave po bistvenih točkah blizu enak načrtu predloženemu lansko leto deželnemu zboru na Češkem. C. k. ministerstvo je odgovorilo, da nij moglo tega storiti, ker nij na Goriškem nihče take postave terjal. Takega uzroka nij več, glede tedaj na to, in ker je ta postava za našo deželo neobhodno potrebna, da se enakopravnost djansko v javno življenje vpelje, da se temeljito odstranijo krivice, katere slovenski narod vedno tukaj trpi po uradih, šolah in sploh v javnem življenji, da se nedotakljive meje postavijo med pravicami slovenske in italijanske narodnosti; in tako mir sklene; moramo tako postavo terjati tudi letos, tem višje nam je to storiti, ker se je naše slovensko ljudstvo tako zbudilo, in se tako zaveda svojih pravic, da se nesrečno čuti v sadajnem stanu neizvršene enakopravnosti. Vprašamo tedaj visoko vlado, ali hoče našemu deželnemu zboru predložiti načrt omenjene postave, ki bi imel obsegati skoro vse §§. načrta predloženega lansko leto češkemu deželnemu zboru, posebno pa od besede do besede 4 in 5. V Gorici dne IG. novembra 1872. Dr. Lavrič, 1. r. Doljak, 1. r. Fagancl, 1. r. Štajerski deželni zlor. ilzv. dopis.) (8. seja 20. novembra.) Galerije še nijso bile tako napolnenc, kakor pri denašnji seji; med poslušalci mnogo slovenskih dijakov. Predsednik naznanja došle peticije, predlogo itd.; potem daje besedo dr. Vošnjak-u, da bere svojo interpelacijo do vladnega zastopnika. (Vso interpelacijo prinesli smo na drugem mestu.) Dasi je na nekih mestih precej ostra, je vendar mirno poslušala zbornica, kar je sicer navada pri vseh interpelacijah. Ces. namestnik KUbeck obljubi, da bo odgovoril v eni prihodnjih sej. Potem bere bar. H as t svojo interpelacijo zarad odstavljenja prof. Winter-ja, kot deželnega šolskega svetovalca, graja vlado, da protipostavno ravna in da bi se v „Reehtsstaat-n" avstrijskem tega ne bil nadejal. Klibeck koj odgovarja, da ima vlada pravico, uda dež. šolskega sveta odstraniti, ako naravnost proti sklepom tega sveto-valstva ravna, da tedaj prof. Y\'iuter-ja ne bo več pustila v dež. šolski svet. Zdaj pride na vrsto postava o razdeljenji Soških konkurenčnih stroškov, katera seje bila v DOšIeđnjl seji šolskemu odboru vrnila, naj jo popravi. Poslance Seidl iz Maribora še hoče postavo spremenjeno v tem smislu, da konkurenčni stroški za šole se smejo nalagati le onim delom občine, kateri spadajo v dotični šolski okrog, ne pa na vso občino, nasvetujc tedaj prenaredbo do-tičnega i?. Dr. Serncc najde, da Seidl menda nij dobro razumel ta ij. in tudi pozabil, da je v občinski postavi (§. 72) odločno izrečeno, da se taki stroški, kateri zadevajo samo en del ali samo nekatere posestnike ene občine, ne smejo samo tem nalagati. Tedaj bi odveč bilo, to odločbo še enkrat navesti v tej postavi. Po tem razjasne nji Seidl-ov predlog v celi zbornici ne najde niti enega podpornika (njegovega tovariša Frice Brandstc-terja uij bilo v tem trenutku videti). Mož jezen pobere svoja kopita in zapusti hišo. Herman poprime besedo in v imenn konservativne stranke izreče, da konservativci ne marajo za ves ta ,,Schul-Schwindclu, da so apatični pri vseh teh postavah, se ne bodo mešali v debato niti glasovali. Graja liberalce, da delajo toliko novih postav, s katerimi kmetske občine do tega zapeljujejo, da se v dolge zakopajo. Ker so postave nejasno in nepraktično, vedno treba novih, in končno jih bo toliko, da se bodo liberalci sami na njih zadušili. Kaiscrfeld opominja, da bi te stvari spadale v generalno in ne tukaj v specijalno debato, tedaj prosi, da bi se nikdo ne spuščal v splošno debatiranje. Poznejši govorniki ostanejo pri stvari in vsa postava se sprejme. Ilumanitetni odbor predloži svoj načrt o reformi cepstva koz. Odslej dobi vsak zdravnik iz deželnega fonda za vsakega cepljenca 12 kraje, povračila, za pot do mesta pa, kjer se zbirajo cepljenci, do 1 milje 2 gl., od 1 do 2 milj 3 gl. 50 kr., čez 2 milje pa do 6 gl. Za revakcinacijo (to je, ponovljeno cepljenje že cepljenih) po 6 kr. za vsako osobo. Ako mora seboj voziti mater cepljenca, od katerega jemlje cepivo, dobi za mater 2 gl. v srebru. Dozdaj navadna darila za marljive cepivce — zdravnike ponehajo. Finančni odbor* poroča o nekih točkah proračuna za 1. 1873. Za ftla'tino privolijo se stroški v skupnem znesku 71.573 gl. (plače uradnikov 4000 gl., služabnikov itd. 2200 gl., penzije 3616 gl., zdrževanje hiš 3800 gld., režija za steklenice, napolnenje [slatine itd. 28.600 gl., godba 3800 gl., davki in desetck 12.000 gl., donesek za zidanje gledišča 3000 gl.). Dohodki se računajo na 134.000 gl., tedaj hi deželi ostalo Čistega dobička 62.427 gold. Za Dobrno znašajo stroški 14.02!) gold., dohodki 32.100 gold., ostaja čistih 18.071 gld.; za zidanje separatnih kopel privoli se 10.000 gl. , za povckšanje. treterije 15.496 gl. Toplice Topelbad, katere so tudi deželne, kažejo deficit 461 gld.; tedaj so deželnemu odboru naloži, da jih skuša prodati. Prihodnja seja v petek 22. novembra. Goriški deželni z"bor. (lav. por.) 3. seja 15. novembra. Deželni glavar naznani, da je vlada odbila prošnjo političnega društva „Soče" in nekaterih občin za boljše gospodarstvo v trnovskem eraričnem gozdu. — Sprejme sc postava, da učitelji, kateri sc premestijo iz drugih v državnem zboru zastopanih dežel na Goriško, nijso dolžni vnovič plačevati v pokojninsko denarnico te grofije postavnega doneska, ako so v deželi, kjer so prej služili, oni donesek oddajali in ako so v deželi poprejšnje službe tudi enako ravna z učitelji, ki se iz Goriškega presele. Poslanec Gorjup bere poročilo o postavi zastran razdelitve občinskih zemljišč lokavškili. Postava, katera daje posestnikom v Lokavci primerne dele občinskih zemljišč v last, se sprejme. Plače deželnim uradnikom se po predlogu dotičnega odbora vredijo. V političrJ odsek se izvolita poslanca Winkler in dr. Abram. 4. seja 16. novembra. Pagliaruzzi predlaga, naj sc deželnemu odboru naloži, da izdela postavo o razdelitvi občinskih zemljišč in jo predloži zboru v obravnavo. Dež. glavar obljubi ta predlog postaviti na dnevni red ene prihodnjih sej. Dr. LavriČ in tovariši izroče interpelacijo, katera sc bere na drugem mestu denašnjega „Slov. Naroda". Vladni zastopnik obljubi odgovor, kadar dobi od vlade potrebna pojasnila. Dr. Pajer bere odborovo poročilo, ki predlaga prošnjo c. kr. kmetijske družbe v Gorici, naj bi se ustanovile štipendije za take dijake gozdarskih šol in kmetijske šole, kateri se hočejo na kaki gozdarski ali kmetijski akademiji višje izobraziti. Dr. Pajer nasve-ttije, naj se stvari izroče peticijskemu odseku, da on o tem določen predlog napravi. Sprejeto. Po-trdć se nekatere točke deželnega proračuna. Dopisi. I JE €m oi*ic*4» 20. nov. [ Izv. dop. J Naše deželno zborovanje se kaj počasi naprej pomiče. Do zdaj smo imeli še le 4 sejo, 5. bo jutri večer. Tvarine je še mnogo in ne vem, ali bo mogoče, da se vse reši, ako bo le vsake kvatre ena seja in ako so bode tudi pri teh sejah tako razpravljalo , kakor n. pr. 15. t. m. postava zastran razdelitve občinskih zemljišč lokavških. Nekateri so pri istej priliki se svojimi predlogi prav lase cepili. Posebno nadležno pa je bilo to, da so se med razpravo v zbornici pojasnila o tem in onem zahtevala. V ta namen leži referat, kadar gre za predloge postav, 48 ur pred dotično sejo v zborovi pisarnici, da ga vsak poslanec lehko prečita, ter iz njega p oz v o to, kar naj ga vodi pri javnem pretres anj i in glasovanji. Posebno napačno pa se nam zdi to, da se v javni seji nasvetujejo stilistični popravki v slovenskem tekstu; to daje lehko Italijanom, kateri so se itak po hudi borbi udali nekaki ravnopravnosti v zbora, povod, da sc slovenskemu poslovanju posmehu-jejo. Za take popravke je čas pred in po seji. Kedor hoče, da bo njegov glas veljaven in zdaten, naj ga ne povzdiga za vsako malenkost in celo ne, kadar ne ve za podporo, — ampak o pravem času in na pravem mestu, sicer izgubi veljavo in upliv tudi takrat, kadar se o kaki važ-neji stvari oglasi. — Nov vladni predlog zastran prenaredbe §. 34 v postavi o šolskem nadzorništvu nam hoče vriniti v deželno šolsko svetovalstvo še dva uda, to je dva po ministerstvu izvoljena dež. šolska nadzornika. Je pač lehko razumeti, kam pes taco moli. Nocoj je v goriški čitalnici volitev novega odbora. Pravijo , da se je te dni vpisalo mnogo novih udov, skoro sami duhovniki. Za tem grmom tiči tudi nek zajec. 1M TVHtn 10. nov. [Izv. dop. 1 — Tako je lepo in pravo! Bogati trgovec Idone, Italijan, v Trstu si je vzel pred nekim Časom mladega Slovenca, okoličana iz Občin, za trgovinskega učenca. Gospoda Idonc-u nij zadosti, da ume ta mladenič slovenski jezik , ampak moral sc je učiti za nekaj časa na njegove stroške tudi s r b-s k c g a , katerega ume on zdaj že ravno tako, kakor onega. Ta okoličan je že reden služabnik, primerno plačan, in pa zarad svoje posebne pridnosti in pripravnosti za trgovinska opravila gospodarju jako dopadljiv in priljubljen. Sicer tacih mladeničev ima tržaška okolica mnogo , česar pa nek trgovec , ki se ima tukaj za lIltra-Slovenča, čeravno z b r a t o m (!) govori le — italijanski, morda zato, da sc Italijanom no zameri , neče nikakor spoznati. Trgovec gospod Hodnik iz slovenske Bistrice, ki je pa že več let v Trstu, misdi in ravna zastran tega drugače — boljo: po nje- govem mnenji moralo hi se na vso moč skrbeti, da si tukajšnji Slovenci v tem mestu dobro pomagajo, — v mestu, ki je bilo pač nekdaj čisto 11 a v j a ns k o. Ix II rvMftliefpi 80, novembra. |lzv. dop.| Hrvatski narodni pregovor pravi: nemoj sa sestrom spavati , niti sa bratom za no var igrati. Ta pregovor, prenesen na naše politično življenje, bi glasil: nemoj se dati niti s Nemci, niti s Magjari v kakšno državno zaedinstvo zavezati. Po uvedenji duvalizma je sieer borba z Nemci prestala, mesto nje je pa borba z Magjari tem huje buknila. Mi smo s tem to pridobili, da Magjarom vsaj imponujemo, s čem se v borbi nasproti Nemcem nijsmo mogli ravno hvaliti. Naj ogerski časopisi elaborat naše kralj, deputacije šc tako oglojevajo in obrckujcjo, eno vendar ne morejo zatajiti in prikriti, in to je, da jim imponujemo. Poprej so nam Magjari v svojej navihanosti vedno očitovali , da morajo oni iz svojega žepa naš dc-licit pokrivati, sedaj jim je pa naša kr. deputacija s številkami pokazala, da je ravno narobe, da so namreč naše finance aktivne , ter da moramo mi njihov deficit pokrivati. Kcr oni številkinega proti-dokaza doprinesti ne morejo , mečejo jezno fraze okolo sebe in psujejo. Bravo, tako velja! „Fngar. Lojd" piše tako-le: „ Vsaka poedina ustanova elaborata je breme za Ogersko. Neke ustanove so po svojej osornosti celo razžaljive! (Oho!) V svojej celoti pa predstavlja elaborat sliko take prihod-njosti, od katere se mora oko domoljuba z žalostjo proč obrniti. (Oko hrvatskega domoljuba že ne, za magjarske domoljube pa nam nij mar.) Že se kličejo duhovi leta 1848. iz grobov! (Mi bodemo na novo oživljen duh leta 1848. z veseljem pozdravili. Nam ne bo na škodo.) Glasilo avstrijskih fevdalcev pozdravlja hrvatske fundamentalne arti-kule (hvala mu, na tem priznanji), in sicer ne brez razlogov. (Velja, res da ne.) V njih vidi lastavicu predhodnico nove Hohemvartove dobe. (Dobe ministrov poštenjakov!) — „Pešt. Lojd" ne ve drugega našej kr. deputaciji svetovati, kakor to, da naj svoj elaborat prekliče in nazaj potegne. To bi bilo Magjarom, so ve da, najpovolneje. Za volitev naših poslancev v skupni drž. zbor zahteva, naj se v našem saboru po županijah, kot posebnih volilnih kurijah, volijo. Isto tako naj bi tudi velikaši našega sabora za sebe volilno kurijo imeli. Zastopnike za ogersko delegacijo naj pa narod neposredno voli. To bi bila šablona neposrednih volitev, od katerih si cislajtanski ustavoverci zlate gradove obetajo. Vsled pomnoženja dotacije za ogerske pod-družnice dunajske narodne banke, je tudi zagreb-škej poddružnici pripala svota ali da resnico rečem: svotica 100.000 gold. S to svotico se bodeta naša kupčija in naš obrt slabo opomogla. Pazljivo zasledujemo tudi mi razvijanje politične situvacije v Cislajtaniji. Odkar so se Tirolci tako možato vladi uprli, so naše oči zlasti na Ljubljano obrnene. Naša narodna stranka pričakuje, da bo kranjski deželni zbor kaj odločnega storil. Pad Auerspcrgovcga ministerstva bi nam ravno sedaj kaj v prilog prišel, ter nam dihanje olajšal. rolitični razgled. Vladni listi pripovedujejo zdaj, da bodo d c-ž e 1 n i zbori do 10. decembra zborovali. 10. dec. pa bi se začel državni zbor. Važna politična razpravljanja se pričakujejo samo šc od ljubljanskega in 1 v o v s k e g a zbora. Glede potrjen ja Kaltcneggcrjevc volitve se po novinah veliko piše. Čemu? saj naš zbor jo bo — gotovo potrdil. Malo komedije , ali ob pravem času nič eneržije — naša stara slovenska politika. ,,Katoliški" kazino na Dunaji izjavlja, da je ustavoveren, in pnguhlja federalizem.j Urednika olomuškega Časopisa „Pozor" je liberalna vlada zaprla! Poljska adresa gališkega zbora, katero smo zadnjič v izpisku prinesli, je bila v federali- stičnem taborji vseh strank z zadovoljstvom sprejeta. Tembolj pa se hudujejo Nemci, da so Poljaki popustili centralistično polje. Skandal v ogerskem zboru (kjer je poslanec Ccrnatoni ministru Lonvav-u očital, da na škodo države bogati sebe | je velik vtis napravil na Ogerskem in zunaj. Cesar sam je baje jako nevoljen in je odšel iz < »gerskega na Dunaj. Dca-kovci ne vedo, kaj bi storili, da se „čast" Lonvav-eva reši. Včeraj je imel ogerski zbor sejo, v kateri bode terjal Lonyay zadostenja. Telegram poroča, da stranka Dcakova neče zanj v ogenj iti. Najbrž je prišlo včeraj do novega parlamentarnega škandala. — Nemogoče ni. da Lonyay pade. Na Fran C 0 I k cm je vsled rovanja nepoboljšljivih kraljevskih strank proti republiki in republikancem, veliko vrenje. Thicrs je pripravljen vlado odložiti. Poštcncjši, republikanski poslanci ga prosijo, naj ostane. Monarhisti se med soboj ne morejo zediniti, a vendar ne privolijo, da bi se republika določno ustanovila. — Kdini pomoček bi v tem bil, zbornico razpustiti, ker je upati, da potem republikanci večino dobodo. Razne stvari. * (Iz Gradca) 22. nov. |Izv. telegram „Slov. Nar." V denašnji zborovi seji je bil sprejet predlog slov. poslanca dr. Vošnjaka, naj deželni zbor prosi vlado, podvzetnikom železnice Knittel-fcld-Zapresič naložiti, ob enem železnico skozi Skalsko, Savinjsko dolino, Celje, Šentjur, Šmarje in Brežice zidati. * (V. seja kr anj s k cga de ž c ln cga zb o-ra) včeraj 22. nov. nij imela nobene posebne zanimljivosti. Več poročil finančnega odseka se je brez debate sprejelo. Graškcmu društvu za podporo slovanskih dijakov se je dovolilo 100 gl. Slovenščino sta strašno maltretirala poročevalca Irkič in Poklukar. Poslanec narodne stranke II o rak pak je stavil nek nasvet glede obrtnijsko-podpornih društev — v licsiiMkciii jeziku! Več prihodnjič. * (G. Avg. Veste r) suplent na realki v Ljubljani, je imenovan za profesorja na gimnaziji v P a n č e v u. * (V Kranj i) je za župana izvoljen dežel, poslanec J u g o v ec. ki * (Nemška gimnazija v Kočevji), kjer je za direktorja imenovan prof. Knapp, ima Vjreem 17 učencev. * (Osma slovenska predstava) dram. društva v deželnem gledališči bo jutri nedeljo 24. novembra. Predstavljala se bode prvikrat burka „Ncpravi a vendar pravi" v 2 dejanjih, po llocke-ju poslovenil Andrcjčkov Jože, v katerej ima priljubljeni komik g. Kaj zel precej veliko in hvaležno nalogo. Potem pride na oder prijetna Gumbert-Mlillerjcva opereta „Skrivnost ljubezni" v katerej nastopi prvikrat v letošnji saisoni g.Mcdcn. Ostali dve pevski partiji operete pojeta gospica Ko s s a in g. No 11 i. Opereta je znana kot ena najprijetniših, kar jih ima slovenski repertoir in v lanskej saisoni nij bila predstavljana. * (G o s p. A. p 1. Kapu s) iz Kamne Gorice na Gorenjskem piše v nam protiven Ijubljansk list, da nij le 011 pri požaru pomagal, temuč tudi drugi gospodje (Jan. Toman, Teod. Toman, dva Šustcr-šiča, kaplan Brlič, Silv. Pesjak, Jakob Varclj, Jan. Sebat itd.). S tem torej svoj greh popravljamo. Precej bi ga bili, ako je hud, popravili, če bi nam bil spoštovani gospod Kapus sam pisal. Ako pa očita on, da uredništvo dopisa „nekoga" gospoda nij hotelo tiskati, povemo, da se omenjeni (jako (slabi dopis nij tako glasil, kakor ta popravek, da v našem za vse Slovence namenjenem listu ne dajemo lehko prostora O eni in isti lokalni stvari dvakrat, ako se prvi dopis ne popravlja, kar g. Sp. nij storil, ('isto napačno pak je spoštovani g. Kapus podnČen, če se mu je reklo, da nijsmo hoteli dopisa „za plačo" natisniti. Naše opravništvo tiska vso iuserate za plačo. Za to se uredništvo nič ne briga. A nij bila opravništvu niti uredništvu n ob en a taka ponudba stavljena. Uredništvo hi bilo pa gotovo v svoj predal dopis vzelo, ako bi ga bil g. K. poslal in želel. Ccmn potem sumničenjc v takem listu, kakor so proti nam „Noviee" ? • (Iz Trsta) nam prihajajo vprašanja, na katera nič odgovoriti ne moremo : „Kako je to, da[g. Cegnar, sedanji poslanec za slovensko oko-lico, nič ne govori in ne dela ;za narodne in druge pravice Slovencev v okolici tržaški. Cc hočo on sam pojasniti to, prostor mu odprt. Sicer pa Daj svoje častno mesto odloži." • (O i s t e r s k e m deželnem zboru) piše „Naša Sloga" takole: „Iz Poreča nam dolaze žalostni glasi. Talijanska tamošnja stranka radi i postupa, kao da u Istri, mjesto dvic trećine, ncima ni jednoga Slavena. Ona već ima svoju talijansku u Kopru gimnaziju, pa sad išče in drugu u l'a-zinu. Državna pazinska niža gimnazija njemačka po njezinoj bi se volji imala pretvoriti u pokrajinsku nižu gimnaziju talijansku. Tu gimnaziju do sad vlada izdržuje, a odsad bi koštala nas 7000 for. na godinu. Na sadašnjoj se pazinskoj gimnaziji uči barem i naš jezik , a na toj novoj , osnovati se imajueoj neće ni da čuju za njega. Zato mi zaklinjcmo visoku vladu, ako se niža gimnazija pazinska nemože već sad pretvoriti u slavensku, neka dotle ostane ovakova , kakova je sada , to jest njemačka. Jer naša djetca iz italijanske gimnazije nebi mogla nego u Italiju na nauke, a mi toga nećemo. Iz njemačkih će se visokih školah vratiti vjerna svojemu rodu in domovini, a iz talijanskih nebi. Nam je narodnost isto onako sveta kao i nauka, pa gdje možemo narodnost očuvati i nauku crpiti, tu hoćemo da kapnemo. Neka se nečudo ovoj izjavi uasi susjedi Talijani, jer valjda i oni znaju, da sila kola lomi, a nas evo sila goni 1 * (Predavanja za gospe) so osnovali hrvatski domoljubi, kakor prejšnja leta tako tudi letos, v več mestih na Hrvatskem. Čas bi bil, da I bi tudi Slovenci v tej stvari prišli dalje ko do samega medsobojnega „spodbujevanja" in grajanja in — nihilizma, „saj nič ne pomaga." * (Češka literatura za gospe.) Praški knjigokupec Fr. Urbanek je začel izdavati „Žensky svet," zbirko poučnih in zabavnih spisov za rodoljubne dame. Prvi zvezek je prinesel spis od urednice imenovane zbirke Venceslave Lužicke ped naslovom „Žena ve svem povolani" (Žena v svojem poklicu), kateri postaje jako priljubljen med češkim občinstvom. V založbi Fr. A. Urbanka v Pragi bode tudi ob novem letu začel izhajati časopis „Ženske listy", katere bode tudi uredovala sloveča pisateljica Venceslava Lužicka. „Ženske listy" bodo organ vseh ženskih društev med Čehi. Tržne eene, V Ljubljani 21. nov. Pšenica G gl. 20 kr., rž 3 gl. 70 kr., ječmen 2 gl. 80 kr., oves 2 gld., soršica 4 gld. 60 kr., ajda 8 gld., proso 8 gl., vagan krompirja 1 gl. 70 kr., leča 6 gl. 40 kr., grah5gl. 50 kr., fižol 4 gl. (JO kr., maslo 6$ kr., seno 1 gld. 25 kr., slama 1 gl., drva (22'0 4 gl. 70 kr. — (> gld. 70 kr. V Novem mestu. Pšenica 5 gld. 80 kr., rž 4 gld. 10 kr., ječmen 3 gl. 80 kr., oves 1 gl. 70 kr., soržica 5 gl., ajda 8 gl. 60 kr., proso 4 gl., turšica 8 gld. 30 kr., vagan krompirja 1 gld. 50 kr., iižol H gld. 40 kr., maslo f)0 kr., seno 2 gl., slama 00 kr. V Trstu 21. nov. Pšenica 7 gld. 20 kr., rž 5 gld., turšica4 gld. 40 kr., ječmen I gld. 16 kr., Iižol (! gl., bob 6 gl. 85 kr., leča 8 gld., slive 8 gld. 75 kr., loj 27 gl. 25 kr., maslo 51 gl. 50 kr., vinski kamen 20 gl., cunje 11 gl. 7.'» kr., knoper II gl. 25 kr. V Mariboru. Pšenica kr., ajda 3 gld. 10 kr. V Cel j i. Pšenica •! gld. f>o kr., rž 4 gld. 20 kr., ječmen 3 gld, 50 kr., oves 2 gld., turšica I gld., ajda I gld., proso :; gld.60kr. Dunajska borsa 2 1. novembra. 1860 dri. posojilo.....10o n 2."> n Akotje narodno banke . . . J*7S n — Napol..........8 „ (>»'• „ C. k. cekini.......5 m 90 „ Srebro........ 107 — Naprephčanjeutemeljeniizreki nepristranskih osobnosti. Gospoda dvornega zalagarja «ltlii4»zu llofl-.i centralna zaloga IHinuj. liol4»vi'iili'in^ :i. Križevci, l'.V sopteinhra l*7-\ Prosim da ni i pošljete za dv.i goldinarja sladovega čokoladnega prahu za dojence. Dr. Viktor Struppi, županijski hVik. Cseke, 19. julija 1872. Prosim Vas s toni, da mi vsled zdravnikove naredbe blagovoljno pošljete en funt sladove zdravilne čokolado II. sorto in tunta prsnih sladovih bonbonov za poštni povzetek. Janez Tragor, župnik. Dunaj, 1. julija 1879. Na nasvet mojega zdravnika dajem okolo enega leta sem svojej 'J1/., letni hčerki Vaše sladoizlečno zdravilno pivo piti. Deklica, ki je več mesecev za hudo drisko bolehala in katere oslabela konstitucija krepkega redečega živeža nij »trpela, seje posebno z uživanjem sladoizlečnega zdravilnega piva, katerega jo vsak dan skoro celo steklenico vzela, redila in krepčala, vspeh, ki me napotnjo kljubu dobremu zdravju, v katerem se moja hčerka sedaj nahaja, ne odtegniti jej sladoizlečno zdravilno pivo, tako da ga smatram in rabim še zmerom za bistveni živež. S temi resničnimi besedami nečem, da bi bil govoril v Vašo korist, nego povedal sem moje notranje in dobljeno prepričanje. (218—2) * N. Kohn, mesto, Tuchlnuben Nr. 10. Zaloga v Ljubljani pri gosp. Martinu Golobu. — V lpavi pri gosp. Ant. Deperis - u. Jaz Vilhelmina Rix zadnjih in let m I s tem javno izrekam, da sem kot vdova raju. «lr. A. Hln in edina pripravljalka prave in ■■«> po |»» <-«»■■•* originalne paste Pompadour, ker samo jaz skrivnost pripravljanja poznam. Zato s tem oznanjam, da se omenjena pasta Pompadour od zdaj naprej samo v mojem stanovanji, IIiiiimJ. grosse Mohren-gasse Nr. 14, 1. Stiege, Thlir 62, prsta dobi, in hvsHui pred kupovanjem pri VHnkem drugam, ker sedaj niti zaloge, niti podružnico no vzdržujem in ker sem vso poprejšnje zaloge zarad ^storjenega |Mi|is velikih paketov čaja in <» steklenic balzama in ostajam Vašemu blagorodju mnogo zahvale dolžni Wildalpe, 8. avgusta 1872. ▼lili. *C'llil«k«»lililMkr. sen. posestnik. Gospodoma P e z o 1 d & S U s s na Duuaji! Ker mi je moj doktor v mojem hudem pro-tiuu in bolečinah v sklepih resno nasvetoval, ua brž sloveči 11. Mavr-jev vesoljni čaj za putiko in čiščenje krvi in balzam za ude rabim, prošeni ste uljudno, da mi pošljete imenovanega čaja 2 velika paketa in 8 steklenice balzama za poštni povzetek kar najhitreje mogoče — gotovo pa še v tem tednu. Judenau, 2. julija 1872. (223—2) •I ti n. Wctzcl. župnik. Glavna zaloga in razpošiljatev za oba predmeta pri Richard-u Mayr-ji, lekarnićarju v Gleichsdorf-u pri Gradcu. Zaloga za Maribor: J. \V. Kiiiiig, lekarničar v TogetthofV-ovih ulicah, in Hankalari's Erben; Celje: liaumbach-ova lekarnica; Gradec: liratjo Oberranznievor Drog. in J. Pnrg-eitner, lekarn. „Pri Jelenu" \ Dunaj: Pezold & SUss; Celovec: A. Beinitz, lekarna na starem trgu, in Frc. Erwein, le k ar; Ptuj: Gosp. Karagvcna, lekar; Ljubljana: M. Golob, kupćevalec z medic, zelišči, čaji in dišavami. i brez zdravila Na prsih in plučah buhinl sc |n> niu-Hvurni potu tudi v obupnih in od zdravnikov zu neozdravljivo rnzgliucnih slučajih radikalno ozdrarljajo brez zdravila. Po natančnem popisu bolezni povo pismeno več Dir, J. ii. Fickcrt, Berlin. Wall-Strasse No. 23. Honorar .", gld. a. v., ki so naj pismu priloži. (102—23) brez zdravila 3 I RAZGLAS zarad stipendije v korist dijakom višjih tehničnih učilišč. Od 4 štipendij, ki jih je društvo tukajšne hranilnice ustanovilo v korist na Kranjskem rojenim dijakom višjih tehničnih učilišč, je od šolskega leta 1872/73 dalje — ena z letnim dohodkom 157 gld. 5U kr. a. v. izpraznjena. Prošnje za podelitev te štipendije, s priloženim rojstnim in krstnim listom, s šolskimi spričali in z dokazom potrebnosti in lepega vedenja naj se oddajo do 2MF~ w. fiw*<*iiii»i*u t. l. TPC ravnateljstvu hranilnice. Ravnateljstvo hranilnice v Ljubljani, 20. novembra 1872. (237—1) I" > Ol I I I I I I I 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I i ip ■ su*- Odpiranje Šole za ples. Vdano podpisani si dovoljuje naznaniti čestitomu p. t. občinstvu, da bode v soboto 23, t. m. v JFlSClier-jevem salonu, v zvezdi, hišna štev. 81, L nadstropje *olo Zli |»I<»K odprl. Poduk obsega najbolj moderne plese, med drugimi : Quadrille a la Cour, les Lancicrs, a la Menuet, francoski cotillon in dr. Karte naj se blagovole dobivati pri gospodu A. Illirn'll»rcl-ll. Stari trg 168, 1. nadstropje, vsak dan od i), do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Prav obilnemu udeleženju se priporoča spoštljivo Karel Loeh, učitelj picsa. 1111111 11 i 111111 1111111116 (236—2) Nakup m prodaj kakor menjavanje vseli obstoječih državnih papirjev, prioritetnih obligacij, sreček, zelozničnih, banknih in obrtniških akcij. Reševanje kuponov, \i«ro