Dolenjske Novico izhajajo vsak potek; a : : jo ta dan praznili, dan poprej. :
ako
Cena jim jo za celo leto (od a])rila do aprila) K, za pol leta l',">0 K, Naroi^nina Ka Neničijo, Bosno in druge cvro[>sko države znaša îi'fiO K, za Ameriko K, Ijist in o^liiííi se plačujejo naprej.
Vso dopise, iiiiročnitio in oznanila sprejema tiskarna J. Krajce nasi.
Še en pozdrav belokranjski železnici.
Pozili'iivljeiui gospoda slavna! To, kar žíílcli snio izdaviia se diuies vendar izpolnjuje, ko glas železnico sc Čiije. Slovenska domovina naša sc s kraji krasnimi ponaša, rj'oinct po liinoĚíili mestih že živahno bujno nam cvetc. 1 ta Dolenjske zali dol od/.daj sc više ho povspel Kot biser skrit je bil doslej, a sveht hode znan poslej. Naj tujci scni se pripeljajo, da zemljo naŠo bolj spoznajo.
Tozdravljen vlak žele/.ni bodi, danes prvič sled te semkaj vodi ! Prinašaj nam prosveto plod, kadar privede k nam te pot! Nič slabega s teboj ne pridi, le to naj naše ljudstvo vidi, ■ kar širni svet spozna za pravo, kar je telesu, duîni zdravo! i^eleznica le daljo hiti, saj danes hočeš dalet"; priti! Tja v karlovsko trdnjavo gvcš. In kadar tjakaj dol dosiieš, pozdravi srčiio nani Hrvate, preljube naŠc rodne brate.
A Vam, deželo poglavai', ki Vam Ic blagor naš je mar presrfna hvala naj Vatii bo, ki naklonili ste nam to! Pož)'tVovaliH)st 13og naj plača, skrb z blagoslovom Vam povraČa. O liog, obi'ani mnoga leta deželi skrluiega otxta!
Delegacije.
(Nadaljevanje.)
V svrho obravtiavanja in sklepanja skupnih zadev, katei'ih torej ne more nobena državJia polovica satiia zase obravnavati in sklepati, odpošlje vsaka polovica takozvane delegacije, bodisi v Budapest, bodisi na Dunaj. l.)elcgacijo štejejo vsaka
po fiO članov. XaŠ državni zbor jih določi na ta luičiti, da izvoli gosposka zbornica 20 članov z nad])olovično veČino, poslanska zbornica pa izvoli 40 članov tako, da izvolijo ])o.slanc! posameznih dežel določeno število delegatov, n. jir. Kranjska 1, Štajerska 2 itd. Uazven tega izvoli vsaka zbornica tudi namestnike in sicer gosposka 10, poslanska 20. Volitve se vrse vsako leto.
Delegacije, t. j. avstrijsko in ogersko, skliče vsako leto cesar, ki določi tudi kraj zborovanja. Ta sc določi vedno tako, da se menjaje Duiuij iti Budapest. Vsaka delegacija zboruje sama zase in izvoli svoje lastno i>redscdstvo ozir. vodstvo sploh. V področje delegacije spadajo samo skiipne zadeve.
Da sklep velja, je potrebno soglasje obeh delegacij in ccsarjeva sankcija t. j, potrjenje. Vsaka delegacija naznani svoj sklep pismeno drugi delegaciji i)ot.oni predsedstva, in sicer avstrijska v nemškem, ogei'ska v ogerskem jeziku. Vsaka delegacija lia lahko tudi predlaga skupno sejo obeii delegacij, ki sc šele tedaj uresniči, ako ga druga delegacija sprejme. Sprejeti ga pa mora takrat, ako ste si že trikrat pismeno naznanili svoje sklepe o eni in isti zadevi, a kljub teuui ne morejo priti do soglasnega sklepa. Pri taki skupni seji predsedujeta ogerski in avstrijski dele-gacijski predsednik po vrsti. Skleiii pa so v tem slučaju veljavni, tiko ste navzoči vsaj dve tretjini Članov vsake delegacije, kljub teimt pa od vsake delegacije jednako število, in je oddana nadpolovična večina glasov.
])a so posamezne delegacije same zase sklepčne, je potrebna navzočnost HO članov; sklepi pa so veljavni pri nadpoloviční veČini glasov. Ivakor so poslanci ininii, t. j. v gotovih ozirili neodgovorni, so tudi delegati. Istotako so tudi seje javne.
Omenjamo naj še, da imajo tudi delegacije pravico klicati skupne ministre na odgovor. Osobito ijiiajo delegacije pravico staviti ministre na zatožno klop vsled morebitnili nepravilnosti. Vsaka dclegacija laliko zase stavi tak jjvedlog, ki pa šele obvelja, ako ga sprejme tudi druga dele-
gacija. V tozadevno sodišče pa voli vsaka delegacija po 24 pravavcščih mož iz svoje državne polovice, ki pa ne smejo biti člani delegacij. Vsaka delegacija ima pa pi-avico 12 od druge delegacije izvoljenih soiliii-kov odkloniti.
Gospodarstvo.
Vspehi naše živinoreje.
v živinoreji lezemo počasi naprej. To Jiani je pokazalo tudi zadnje prenio-vanje in Hcenciranjc bikov, ki se je vršilo v Kandiji. Merodajna za nadaljni razvoj naše živinoreje je na vsak način reja liikov in ta reja je še zmeraj jiomanj-kljiva, pomanjkljiva kar se tiče števila in kar se tiče kakovosti živali. Da je dandanes težko dobiti gospodarja, ki bi se hotel pečati z rejo bika, to je resnica; zaraditega se da prav lahko opravičiti pomanjkanje bikov, zlasti ker se zakon v tem oziru nič ne izvaja, Ali da redimo pri nas še zmeraj vsakovrstne živali in da se liccncirajo po tolikih letih zakona tudi živali, ki se kraju in domači živini nič ne prilegajo, to je žalostno. Li-eencijska komisija ima težavno stališče, ker se mora na vse okolnosti ozirati, vendar se mora tudi ona držati gotovih načel, siccr ti'iù vsa reja in ves trud tistih Člni-teljev, ki (ielujejo za siiioterni napredek naše reje. Pri nas se imajo rediti le biki enobarvnega plemena. Tako zaiitcva tudi zakon. Na to bi se moralo pri licen-ciranju strožje gledati, kakor se gleda. Kaj pa naj dobrega zraste po črnolisastih bikili, ki so čisto pomešane krvi ? Če hočemo sjuotrno jjospeševati našo živinorejo in podpirati težnjo živinorejske zadruge, ne smemo takih živali dopuščati!
V tem oziru je treba zavednosti pred vsem tudi našim živinorejcem. Kdor hoće bika doma zrediti, naj ve, kako žival mu je privezati za tako rejo. (Jlovek se mora za glavo prijeti, če vidi, kako lepi junčki se prodajajo v mesnico in kake živali se po drugi strani odločijo in rede za bike. Tako ne smemo
delati ! Vsak bikorejec mora vedeti, zakaj se gre in kaka teleta naj se pnščajo za pleme. Drugače ne pridemo naprej !
Nekatere živali, ki so bile postavljene na ogled, so prav živo pokazale, da so iz kraja, kjer je pomanjkanje krme doma, pa tudi pomanjkanje strežbe, To je velika napaka. Brez zadostne krme in strežbe ni misliti na vspešno rejo živine.
Poudarjati je slednjič pa tudi to, da niso pripeljali vsi itokticani živinorejci svoje bike na ogled. Izgovor, da niso vedeli za licenciranje, ne more veljati, ker so županstva gotovo skrbela za to, da se je vsa stvar zadostno razglasila. Rohrman.
Naši zakladi leže v zemlji.
Drevesa no rasto do neba in tudi naši pridelki se ne dajo poljubno zvišati. Vsaka stvar ima svoje meje. To je vsem dobro znano. Vendar pa ne smemo misliti, da smo pri nas dosegli že to mejo z našimi pridelki in da se ne da nič veČ doseči pri našem poljedelstvu.
Le poglejmo naše pridelke in dajmo jih primeijali s piidelki (irngiii krajev in dežel. Pa bomo našli, da so naši pridelki slabši, da se pri nas manj pridela in da so naši pridelki tudi sami na sebi manj vredni.
Ali je temu kriva naša zemlja? Ali podnebje? Ne eno, ne drugo. Res je sicer, da se pridelki onračajo po letinah in da te niso zmeraj dobre, ali da so naši pridelki v obče bolj jiomanjkljivi, temu smo tudi sami krivi, temu je kriv naŠ nezadosten napredek v obdelovanju, gnojenju in izboljšavanjn zemlje.
Le poglejmo na naše njive! Kako pomanjkljivo, plitvo in površno se še ob-deljujojo, kako slabo in nezadostno se gnoje! In koliko kamnitih prostorov Se čaka čiščenja in zboljševanja! Le poglejmo na naše travnike! Kako lačni so in kako potrebni in hvaležni bi bili dobrega gnojenja in obdelovanja! In koliko več bi se lahko dobilo s pomočjo osuševanja!
Naša zemlja ima še vsepovsod bogate zaklade v sebi. Treba jih je le poiskati! Naši njivski in travniški pridelki se dajo
LISTEK.
Je li spadala kdaj inokronoška župnija po pravu pod kostanje-viški samostan?
Sjiisn) [irof. Stckla8a.
V novomeškem kapiteljskem arliivii sem našel med neurejiinimi listinami Ituli tole zanimivo pismo') kostanjeviškega opata Jurja Zagosena'^) ter ga priobčiijeni tukaj v celoti v slovenskem prevodu: „Obleko Kristusovo kanijo meščani (oppidani) Dolenjega Mokronoga (inferioris NaťsenťueCs) podeliti, ko se trudijo, da od telesa župnije nesmotreno odtrgajo taniosrijo kapelo (vi-karijatno). Vzrok pa je ta, ker nisem izročil župnije M. Voletu z ol)zirom na iieke zapreke od moje strani pa tudi od strani nekih dnigih ; zato so za osveto
') l'ismo i>od sÍKiiEihira tj Nro. 2 je jjisano ua potariiKi iioli ivrstuga iiupirja (or doltro o t ran j «no.
Opat Jiiri Zaso^on (.tliU—IfiGOl jo liil jnko podjotcii ter je skrbd zii blugostaujo svojega saiiioťtati!» ^CK tas tivojega prodstojuL^lva k veduo enako vnemo, l^il jo posiebno izvrslcu fijidjar.
nered provzročili: to mesto pa spada v duhovnih stvareh s polnim pravom pod meni iioverjeni samostan. Zato prosim od-t,ločno prečastnost našo, da odbijete, kolikor se more, privolitev njihovih n(;dopušČenih zahtev, jaz bodem v kratkem zahteval svoje i)ravo, kakor se spodobi. Priporočam se vaši jtrečastnosti t(;r želim, da se dobro počutite. Dano v samostanu Zdeiiec Marije (Fontis Mariae) 29. aprila l(j4G, Prečast-nosti vaši udani sluga .Turi opat."
Na drugi strani pisma nad naslovom proštu novomeškemu Francu Mravu (1039 do IGTjO) stoji napisano: „Ugovor gosjioda opata iz Kostanjevice glede vikarijata Dolenjega ;Mokronoga, ki pa nima podloge radi raznih jiravic, ki so temu jirotivne." Pj'ošt Franc Mrav je tedaj dobro vedel, da kostanjeviški opat nima pravice prisvajati si jiatronat nad vikarijatom mo-kronoškim ter mu je tudi bržkone v tem ziiiislu o[lgovoril na njegov ugovor.
A kako, da si je kostanjeviska opatija prisvajala patronat nad mokronoškini vikarijatom ? To prisvajanje stoji v zvezi s patronatom, ki ga je imela kostanjeviška
opatija nad ti-ebeljsko župnijo. Patronatsko pravo nad trebeljsko župnijo je podelil koroški vojvoda Oton opatu Ivanu (1321 do 1333), katerega je imenoval tudi za svojega kapelana, 3. aprila leta 1331. V darovni listini (izvirnik se nahaja v deželnem muzeju kranjskem) stoji zajiisano, da je podelil to pravo vojvoda Oton v sporazumu s svojim bratom Albertom, vojvodom avstrijskim in Štajerskim, cerkvi sv. Petra v Mokronogu (ius patro-natus eeclesic beati Petri in Nazzenfuz). To je pa župnijska cerkev na Trebelnem. Župnija trebeljska spada med starejše župnije na Kranjskem. Že leta 1249 se imenuje trebeljski žiipnik Oto (plebanus Otto de Naziienfuz), a verjetno je, da je bila tukaj župnija ali vikarijat že mnogo poprej. Izločena pa je bila ta cerkev najbrž iz veležupnije Belacerkev. Nemško ime Nazzenfuz, kakor se navaja v listini vojvode Otona, pomeni brez dvoma Trebehio, ker le tamkaj je bila župnijska cerkev, posvečena sv. Petru, a v bližini je stal grad mokronoSkih vitezov (Nazzenfuz), poznatih že v 12. veku, pa je dobilo Tre-
behio po teli vitezih tudi nemško ime. Kesneje se je zvalo Trebelno v nemškem jeziku Obernassenfiiss (Gorenji Mokronog) kakor pravi Valva.sor (XL 425) le za razliko od i)ravega Mokronoga (Nassen Fuss, Madipedium), Za razliko so pisali kesneje po uradili tudi Dolenji Mokronog (IJnter Nassenfuss). Ljudstvo pozna jia le Trehelno in Mokronog ter trebeljsko in niokronoško župnijo. Poprejšnja trebeljska župnijska cerkev sv. Petra je od 1. 1803 podružnica, ker je l)ila tega leta dogotovljena nova sedanja Župnijska cerkev sv. Križa.
Kostanjeviški opat se tedaj ni mogel pozivati radi imena župnije trebeljske (Nassenfuss), nad katero je imel po že omenjeni listini od vojvode Otona neomejeno patronatsko pravo, tudi na tako pravo nad vikarijatno cerkvijo v Dolenjem j\Io-kronogu (inferioris Nalsenfufs), kakor ga nazivlje v svojem pismu, nego le na tem predsodku, da je spadala vikarijatna cerkev v Mokronogu pod trebeljsko žu\inijo, kakor zares sam trdi v svojem omenjenem ugovoru, ki ga je |)isal novomeškemu |)roStu.
(Dalje elcdi.)
še povsod povzdigniti. Saj sc o tem tudi lahko s a tli i in d o tii a prtpi ííiiiiio. Zakaj lia imajo nt;katt;ri naši gospodarji in sosedje bolj skrbno obdelana zcmiljišfa in boljšo pridiilkii? Iv. enostavnega vzroka, ker so boljši poljcííeld in ker znajo svojo zemljo / bolj ski-bnim obdelovanjem in gnojenjem pripraviti do večje i'odovilosti ! Kakor imamo imid nami !)oijše Živinorejec, ki imajo iioine hleve lepo rejeiie in boljše živine, tako imamo med nami tudi boljše poljedelce, ki sc laliko ponašajo z boljšimi l)ritlelki. l'a tndi tem je Še pot odprta /.a daljnji napredek!
Misel, ki se tn jia tam sliši, da se ne da v poljcdelstvn Jiii več doseíi, je cisto naj)ai;iia in brez vsake podlage. Kdo (Inig pa naj daje potrebni kruh za potrebe življenja, ki sc nam od dne do dne množe, kakor naša zemlja? Povsod v zemlji se nahajajo Se zakladi, ki so ski'iti in katei'c je treba dvigati z dobrim obdelovanjem in dobrim gnojenjem.	Rohrman.
Gospodarske drobtine.
Preskušnja škropilnic. Novomeška podrnžnica je priredila v pondeljek 11. maja preskiišnjo sadnih in trtnih škropilnic. Razstavljenih je bilo 24 škrojiiliiic. Si>lošna sodba je bila ngodna. Kot najbolj prikladne za naše vinogradnike in deloma tudi z ozirom na ceno najbolj priporočljive so se označile sledeče Skroi)iliiiee ; „Austria" tvrdke Nechvile na Dunaju (vsebina 131, cena	„Pirchova škropilnica" tvi'dke
Pircli v Mai'iboru (vsebina 20 liti'ov cena r>4 Iv); „Hydrolina" tvrdke Nechvile (vsebina 15 1, cena K 50 v); „Danubia" tvrdke Heller na Dunaju (vsebitsa IG 1, cena 40 K); kot izvrstna škropilnica se je tudi spoznala „Švicarska škropilnica" tvrdke ilellcr, katera je zelo podobna 1'irchovi škropilnici, le njena cena je višja ((>(d K). Vse te Škrojiihiice imajo močan pritisk in razpršijo galico prav na dj'obno. 'Tudi druge škropilnice so bile dobre, zaostajale so pa vsled i-azmerno višje cene ali pa vsled manj pripravjie ureditve, jidor bi pa hotel imeli prav po ceni škropilnico, za tega bi bilo primei'iio podobno izdelani „Konkurenčna škropilnica" tvrdke Nechvile (vsebina 17 1, cena 22 K) in Jessei'niggova škropilnica iz Stockeraua (vsebina 17 1J. Za škropljenje sadja bi bile i)rikhidne vse imenovane škropilnice, })oselmo pa „Hydrolina" in „Pirchova škropilnica". Ako se doda škropilnici 3 do 4 m dolg bambusov drog, skozi katerega, gre cev z razpršil-nikom, moremo poškropiti tudi najvišja drevesa, ne da nam je treba stopiti na iestvo, (4 m dolg drog stane 10 K.) V prvi vrsti bi pa bilo jii'iporoiati za sadno drevje one vrste škropilnice, katere se napolnijo s tlakom, to je s posebnimi pumpami. Ker stoji v takih škropilincah tekočina pod močnim pritiskom, razpi'ši tudi zadnjo kapljico galice, bj'cz da hi bilo treba kakega pum}>anja med škro])ljenjeni. Posebno pri-jiravno je to, da imamo pri teh škro-[liinicah obe roki prosti za dj'og. Najbolj je ugajala izmed teh Škropilnic „Auto-ma(a" tvrdke Nechvile (vsebina 14 1, cena 43 K in pumjta za polnjenje K posebej), (-enejše bi bile „Auto-IIydrolitie" (za 81 35 kron, za 3 1 pa 29 kron). J'ri „Auto-Hydrohnah" sicer ni treba posebne pumpc za polnjenje, toda vsakokratno polnjenje je dosti bolj zamudno kot pi'i Automati. Za majhne razmere, če nam je treba poškropiti samo ])ar dreves, je izvrstna škro-l)ilnira „Flora" tvrdke Nechvile (za 2 I Ifi K, za 1 1 14 1\). Ako podaljšamo cev, je mogoče poškropiti tudi najvišje drevo s to nialo škropilnico. Seveda zahteva vsakokj'atno polnjenje precej Časa.
Za posestnike večjih sadovnjakov je ])a najpripi'avnejša ški'o]iilnica „ťnikum". Pritisk je tako močan, da škropita lahko istočasno 2 delavca vsak s svojim drogom tudi najvišje drevje, (lena, ki je odvisna od opreme škropilnice, znaša od 5(i do 13G kron. Končno bodi še omenjeno, da
je razstavila tvrdka Heller celo vrsto škropilnic, le „Uorone" ne, katera sc pri nas Se vedno na vseh vogalih ])on[tja.
II. Zdolšek.
Vinogradniški tečaji. Kakor vsakoletno, priredi c. kr. vinarski nadzornik za Kj'anjsko, li. Skalický, tekom meseca junija jioletne vinogradnisli.e tečaje na prostem v vinogradih, kjer bode praktično jiod-učeval v zelcjietii cejiljcnju trt, zatiranju trtnih škodljivcev, kakor tudi o raznih vinogradniških delih in zadevah. Tak pouk se vrši: V pondeljek, dne H. junija ol> 2. jiop. na Tičnici, obe. Št. .Ternej; v torek, dne it. junija ob 2. pop. v „Gradišču", obČ. Trebnje; v sredo, dne 10. junija ob 1. pop. v „Zadi'agi" obČ. Št. lluperf.; v petek, dne 12, junija ob 2. jtop. v gori Ljuben pri Uršniii Selih, vse na l)ole]ijskem. — V nedeljo, dne 14. jmiija ob 3. pop. na Ijok-vici; v pondeljek, dne 15. junija ob 8. zjutraj v Ciepljah-Podgori, [lop. ob 3. nri v Starem trgu; v torek, dne 16, junija ob 8. zjutraj v Dolu; v sredo, dne 17. junija ob 8. uri zjutraj v Uadencah, ob 2. po]), na Sinjem Vrliu; v četrtek, dne 18. junija ob 8. zjutraj na Vinici v lielikrajini. ~ V i)ondeljek, dne 22. junija ob 2. pop. v Sv. Ki'ižu; v torek, dne 23. junija ob 8. zjut]'aj na PolšJiiku, okraj Litija, pop. ob
4.	v Št. Jurjii pod Kumom, okraj Radeče na Dolenjskem.
Živinorejska zadruga za novomeško okolico v Kandiji ima svoj občni zbor v pondeljek, 15. junija t. 1. ob 9. dopoludtie v prostorili gostilne g. župana v Kasuliji s sledečim sporedom: 1. Čitanje i]i odobrenje zajHsnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo naČelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji zadruge.
5.	Potrjenje i'aćunskega zaključka za 1.1ÍI13 in (j. Predlogi za delovanje zadi'uge 1. 1 914. Vabimo vse ]). n. člane, da se občnega zbora polnoŠtevilno ndeleže.
Preskušnja kosilnih strojev na Grmu. To nedeljo 7. junija ob 3. popolndne se jjriredi na kmetijski šoli na Grnui preskušnja kosilnih strojev „Deei-ing", „('or-mick", „Automata" in „Meba". Kdor se zanima za košnjo s stroji, si lahko v nedeljo ogleda, kako so ti stroji sestavljeni in kako delajo,
Preskušnja škropilnic in žveplaini-
kov se bode ponovila v nedeljo dne 7. t. m. Kdor se zanima za razne škrojiilnice in žveplalnike, naj pride ta dan ob 3. nri jtopoludne na Orin.
Politični pregled.
Prometno konvencijo sta sklenili Avstro-Ogerska in Jiulgai'ija; dogovor ima namen izogniti se Srbije in ustvariti direktno prometno zvezo med obema državama.
Seja vodstva S. L. S. za Kranjsko se je vršila djie 2. t, m. v Ljubljani. Jled di'ugim se je sklenilo i'azširiti izvršilni odbor s tem, da sc je pritegnilo par članov iz bolj oddaljenih krajev.
Albanci proti Italiji. V Skadru je raz|)oloženje tiiuslimanskega in katoliškega prebivalstva proti Italijanom zelo neugodno. Po inestu širijo plakate proti obisku italijanske šole.
V delegaciji je opozarjal v armadnem odseku poslanec dr. Koi'ošec na dejstvo, da se vporabljajo v tržaški ladjedelnici večinoma italijanskega kraljestva podaniki, slovanski in primorski laški delavci pa ne dobe dotiia dela in pozival vlado, da v tem napj'avi red. Dr. Krek pa je obširno govoril med drugim o pomenu Posne za Avstrijo in -lugoslovane.
Neumestna konkurenca.
Letošnja letina, livala liogn, dobro kaže tudi po Dolenjskem; le vreme žalibog zadnji čas zelo Jiagaja. Zato je jiomanj-kanje kmečkih moči, ki že itak občutno tare Jiasega kmeta, ob tem neugodnem vremenu Se hujSe; osobito se pritožujejo naši belokranjski gosiiodaiji. Po nekod že
plačujejo zadnji čas vinogradniškim delavcem po 3 do 4 Iv na dan s hrano in pijačo vred. Da se potem kmetijstvo veČ ne izplača, je Čisto naravno; iti mora neizogibno v propadi
Tako visoke mezde pa niso samo posledica pomanjkanja delavskih moči, am-jiak morda še veliko bolj pomanjkanja organizacije. Nasi gospodarji, osobito pa gosiiodinje,^ so v tem oziru sami največ zagrešili. Čisto brez potrebe so mezde zvi-ševidi in zviševali, samo da so dobili delavce za oni dan, za katerega so sc odloČili. In vendar s povišanjem niso jiomagali sebi morda več kakor enkrat. Za drugi ali tretji dan je ponudil žc morda njegov sosed ravno toliko, čc ne celo veČ, in jiritegnil je delavca na-sc. Oba pa imata vsled tega trajno škodo, ker je odslej zahteval vsak tamošnji delavec tako visoko mezdo. Taka konkurenca je škodljiva in naravnost nesniisebia.
Več delavcev, kakor jih vas ima, s takim povišanjem še nikjer niso nstvarili, še manj pa privabili od drugod. Kolikor delavskih moči vas ima, so itak na razpolago, če ne danes, pa jutri; na en dan pa itak vsi gospodarji ncf morejo vsega opraviti. Taka konkurenca med gospodarji je torej Čisto nepotrebna, da, naravnost umazana. To naj naši gospodarji dobro premislijo in naj ne kopljejo s takim umazanim povišanjem mezd samemu sebi groba.
Visoke mezde in predrago hrano pa je zakrivila v veliki meri tudi neka ne-\ujiestna bahavost. Posebno naše gospodinje inuijo veliko na vesti glede delavske hrane in pijače. Kolikokrat so gospodinje iz same baliavosti začele delavcem ponujati mesto koruznega kruba, bel kruh, mesto jabolčnega mošta, vino in nazadnje celo mesto navadne kmečke hj'ane, meso! Posledica tega je bila, da so se dclavci temu privadili in nazadtijc sami to zahtevali. Sedaj naše gospodinje tožijo, kako težko je pre-živiti "delavca, a istočasno zopet naprej greše in obetajo delavcem se boljšo hrano.
Gospodarji in gospodinje naj vendar premislijo, da je tako bi'ezmisehio zviševanje delavskih mezd le posojilo na visoke obresti, ki bo moralo nujno nase kmetije pognati na boben. Naj se spametujejo tudi razni mestni in trški gospodje, ki imajo zunaj posestva, da ne bodo brez potrebe zviševali mezd in oškodovali same sebe, šc bolj pa našega kmeta.
Ta žalostJia konkurenca nas pa zopet potrjuje v prepričanju, da bo treba čimprej 01'gatiizirati i kmeta i njegovega delavca, da se potom organizacij ustvarijo zdrave razmere. Saj so že povsod organizirani delavci in delodajalci, zakaj bi pa pri ktiictijstvu ne bili ! Ako druge podobne organizacije določujejo sporazumno meje med delodajalci in delojemalci, zakaj bi jih pri kmetijstvu iie! Tudi na kmetih bo treba potoni podobnih organizacij sporazumno določiti „normaltarif" za mezdo in bi'ano, sicer bosta propadla oba, kmet in delavec.
Kip sv. Urbana na Trški gori.
(Konec.)
Cerkvica Matere Božje na Trški gori slovi 1)0 vsem Dolenjskem kot najlepša podružnica. S prisrčnim zaupanjem prihajajo od vseh strani pobožni romarji večkrat v letu v to milostno cerkvico, v kateri je pi-ejelože ticšteto ljudi dušnih in tudi telesnih dobrot po pri]ii'ošnji ilarije. Tako se je zbralo tudi na biidioŠtni pondeljek vkljnb slabemu vremenu veliko ljudstva na tem prijaznem hribu, katerega diČi prav letos v izi'cdni le]ioti nadepolna trta s svojimi bogato obloženimi grozdički. Toda letos nisop]'iŠlÍ3'omarji samo na običajni binkoštni shod, počastit iiebeško Kraljico, ampak lirivabil jih je še drug praznik. Vršilo sc je namreč slovesno blagoslovljenjc novega kipa sv. Urbana, varuha vinogradov, kakor
sem pisal v dveh preteklih Številkah „Dolenjskih Novic. —
V četrtek, 28. maja, so pripeljali na Trško goro ključar Zupančič in njegov sin iz Lešiince ter Kastelic iz Mackovca soho sv. Urbana ob potrkavanju zvonov in streljanju topičev. iled potjo je sicer nagajal nekoliko dež, toda škode ni napravil in nam tudi ne kalil veselja. — Na sredini pota, pi'i zidanici g. -Marenčiča, pa je prijazno postregel s pristno kaplji(;o občeznani posestnik .Tanez liučar starejši. — Ključarju in možem, ki so radevolje in brezplačno [U'ipeljali kip na goro in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri postavljanju kipa, kličem: Bog jim poplačaj stoterokrat!
Potrkavanje zvonov in gromeči topiči na obeh hinkoŠtnih jiraziiikih pa so radostno naznanjali, da se ima goditi na Trški gori nekaj nenavadnega. Na binkoštni pondeljek ob K), uri je milostljivi gospod prošt dr. Seb. Elbert slovesno blagoslovil kip sv. turbana z asistenco prečast, gg.: župnika Fr. Vovko in frančiškana P. Akvina. — Pred blagoslovljenjcm je pa opisal mil. g. proSt na leci v iioljudncm govoru življenje sv. Urbana ter ga priporočal posebno vinogradnikom v češčenje. Nadalje je naslikal z jedrnato besedo pomen prihoda sv. Duha in razvoj sv. cerkve ter vJienuil in vspodbujal verne poslušalec k neustrašenemu in vstraj-ncmu krščanskemu življenju. — Na to je daroval slovesno peto sveto nmšo domači g. župnik, pri kateii so donuiči pevci in šentpeterske pevke častno izvršili svojo îialogo ter tako zelo povzdignili vso pobožnost. —■ Mil. g, proštu, preč, g. župniku in preč. g. o. frančiškanu poklanjam na tem mestu najprisrčnej.šo zahvalo za ves trud in požrtvovalnost. —
Z udano hvaležnostjo naj tu tudi omenim znano gostoljubnost velespoŠtova-nega g. .los. Bergmanna iz Novega mesta, ki je po cerkvenem opravilu Ijubeznjivo postrtigel mil. g. proštu in drugim povabljenim 7. okusnim kosilotii v svoji prijazni gorski hiši. — Pa tudi v Jiiični vili gosp. lirelseta iz Ljubljane .so našli povatiljeni gostje lu'eprijazen sprejem.
Pri tej slovesnosti smo imeli priliko občudovati naše dolenjsko in ])osebno šent-petersko ljudstvo. Ono je zares dobro in globoko verno ter udano sv. cerkvi in vsled čednostnega nravnega življenja zdrave, Čvrste, krepke in prijetne zuiuinjosti. — A'se se je veselilo in radovalo nad kipom sv. Urbana, ki naj bode v ponos in kras trškogorski cerkvici in vsej Župniji šcnt-peterski. Prenatlačena cerkev je bila zoi)et očiteji dokaz, da je naše Jiiilo slovensko ljudstvo vsikdar vneto za vse nove in blage naju'ave in da sc ne ustraši ne slabega vremena, ne ti'uda in tudi ne stroškov. Če gre odzvati se povabilom in željam svojih dušnih pastirjev. In taksno Ijiulstvo je vse hvale vredno. Zato bo ])a prosil sv. ['rban, da bi liog i v liodoče bogato razlival svoj blagoslov Tia vinske gorice in vinogradnike ter nam vsem naklonil Časno in večno srečo.
Ne upaiii si sicer nadlegovati cenjene bralce s svojimi prošnjami za podporo, saj se dandanes že itak miU)go prosi za različne namene in vem, da ljubega denarja povsod primanjkuje, a vendar ponižno pripomnim, če bi bil koiiui sv. Urban posebno pri sr<;u in v dobrem spomiini in bi bil vsled tega voljan tudi kaj darovati za ta kip, da se vsak najmanjši dai'ćek hvaležno sprejme, bodisi v farovžu v Št, Petru ali pa v tiskarni J. Ivrajec nasi. Dosedanje in poznejše velikodušne dai-ovalce bodem svoj čas objavil v našem listu.
Končam s ])r i srčno željo: Naj bi Častil na vse čase rod za rodom na Trški gori ne samo iMarijo Devico, ampak tudi svetega Urbana! Naj bi vse čase rodile vinske gorice obilo sladkega grozdja in zdravega vinčka v gmotni blagor, v srčno razvese-Ijevanje, v razvedrilo in tolažbo, ob enem pa tudi v dušno srečo in zadovoljnost na-Šenm dobremu dolenjskemu Ijiulstvu!
Urlau Horvat,
DomaČe in tuje novice.
Gospodom dopisnikom! Kor se luini ■ je žii parki-at prijielilo, (iíi so "íiiii dopijí-nik-î ]ioslalÍ naznanila, in'opo/iio, in nam je bilojiupuliioma iictuo^'oi*: objaviti jilij^^ilasî jc! šlo /a inijnti stvari, kakor slioil(í, predavanja in podohno, jirosinio v intertïsn stvari sanic^ da se nain take zadeve pravočasno naznanijo. Kdor pa pošlje prepozno, naj ne zameri, če nni točno ne nstrcžemo.
Pri provinoijalnem kapitelju nsmilje-]iili bratOY v Gradcn je bil izvoljen m prijorja v Kandiji vnovič P. Polykarp \'avpotič. 1'restavljeni so bili pa iz Kandije: Fr. Otokar Arniiš v Tantur (Palestina), Fr. Ksaverij Zaman, Fr. Albert .lakliíí, Fr. Dominik Kastelic in Fr. (-irande liratnša v Gradec; Fr. Kari Tniek v Št. Vid na (llini; v Kandijo so pa piišli: Fr. Vilibald lielec iz Palestine, Fr. Ladislav Os\valditsd] in Fr. Kilián Jakop iz Gradca.
f Pater Salezij Vodošek, frančiškan, jc umrl dne 3U. maja v bolnišnici i:snn-Ijenili bratov v Kamliji. Velilco je deloval v dnsneiii pastirstvn, iia ljudskih niiaijonib, in trndil se je s posebno vnemo za dijaštvo. Veliko nadebudnih jnladeniČev ohranil je na poti čednosti, ki zdaj zavzenuijo že visoke službe. Imel je lep pogreb ter je bil pokopan na šinihelskem pokopališču. Bodi UHi blag spomin !
Zahvala. Poročali smo že, da je 30. aprila 1,1. uničil požar 14. posestnikom v Podhosti hiše z gospodarskimi poslopji. Danes pa spolnujenio veselo .dolžnost nasproti svojim dobrotnikom. G. dež. glavar nam je poslal iz svojega zdatno i)odporo. Na lieu mesta, na pogorišču samem so nas tolažili prvo nedeljo po nesreči naši gg. poslanci Lampe, .Tare, Zurc in okrajni glavar, nam zagotovili in tudi že izjjlačali veliko podporo 5050 kron (ne 5500). Dekanijski župni ui'adi in razni drugi dobrotniki so nam naklonili precejšno svoto. Knez Auersperg, domačini Poljančani so pa darovali mnogo lesa. Marsikatera solza veselja se nam je utrnila pri tolikili dobrotah. Arseni omenjenim dobrotnikom zagotavljamo svojo udanost iii hvaležnost. Hog jim bodi plačnik! Andrej Turk — Jože Řercelj — -lernej Poglajen — Alojz Htrajnar ■— Janez Zupančič, pogorelci. — Podhosta pri Toplicah, 1. junija 1914.
Cerkveni tat se je pojavil v sredo, t. m. okrog 1. ure popoldne v kapiteljski cerkvi v Novem Jiiestu. Leseno skri-]ijico pri velikem oltarju, ki je navadno prazna, je popolnoma razbil. Ono pri misijonskem križu je poskušal odtrgati, pa se mu ni posrečilo. Pn ^Iwli oatuWh je okrnSil zid in kameniti oltar, odnesel pa le nekaj vinarjev, ki jih je iz lu'vc skrinjice dvignil z limanico. Po opisu osebe, ki ga je v cerkvi zalotila, je imel tat obnošeno salonsko suknjo, rujav kloliuk in l)od pazduho belo culo. Najprej se jc skril v zvonik, v času pa, ko je šla omenjena oseba klicat eerkvenika, je odšel urnili korakov proti pokopališču. Boditi po sledovih, je „nepridiprav" nevaren in pro-fesijonelen cerkveni tat.
Salezijanzki gojenci v Novem mestu. Na binkoštni pondeljek so obiskali našo mesto salczijanski gojenci iz Rakovnika pri Ljubljani pod vodstvom svojiii vzgojiteljev. Okoli poldneva se je pomikala cela vrsta mladih fantov na novomeški glavni trg z godlto na čelu. Tukaj so fantje čez eno uro delali prav dobro telovadne vaje med igranjem svoje godbe. Popoldne so se podali mimo Šniihela na íírm, kjer so bili gostoljubno sprejeti in so si ogledali zanimivosti grmske šole. Ijjudje so kar trumoma stali ob poti in pričakovali salezijansko mladino; posebno so občudovali res dobro izurjenost, s katero so večinonui Še mladi fantje proizvajali težke komade. Z večernim vlakoni ii« se odpeljali mladi i/letniki nazaj ; ljud-
stvo jim je prirejalo navdušene pozdrave. Marsikdo se ni mogel načudif.i spretnosti in požrtvovalnosti gg. Salczijancev, ki so tako marsikaterega postopača i)relcvili v dobrega fanta. Tako delo je res vredno večjega zanimanja iii zasluži pač izdatnejše podpore od strani občinstva.
Javno [^brezplačno cepljenje koz v
novojtieSkem okraju se vrši letos nastopne dni točno ob napovedanem Času. Pregledovanje bo ravno ob tednu iste ure:
«
OT S
cS • =
a
C
C >ryj
g 'S
r" fti « a E
^ I
-ë 'ft ^ ' ° ^ >5 ft ^ .s à
o s
3 ts o
^ ^ g - ft ^ "-s ®
^ ce ^
x)
I—t
eu	o
N	^
a	o
s	N
cd
iSJ
O ft
cđ
ft
ai Q
p 'n*
o e
2 'o ft o
«
C T3
« ^ ra
» s-" o ^ "
o ft o
íD C
rt Ti
'o P ft O
N p«
C 'a s 'o ft o ft

o
ts .p—,
'c
3
ic I- CO œ X' 05 cri oi d d d d 6 d
—IT—IT—li-H,—I p^ I—
Û)
CKtsírrrrrríií:;
rt
« ň	—
p	>«
R p	(D
. r-	ft
C
til
cn rt

-- . ^ _ s "rt 'S o -r"	« s
g Ï ^ -d s. ii 2 a "S " ^ - = ^
K- rs o
■a >g & "S. Šb s ^ ^ ^ al
.bi	o'^'r	a ^
^^	fiH CO PH ffl o pq Q
rt rt
Namen in pomen cepljenja je znan. Otroci, ki se imajo cepili, naj bodo oblečeni za cepljenje v sveža bela spodnja oblačilca (ne nova!) Bolni otroci in otroci stari nuinje od dveh mescev se ite bodo cepili. Treba pa je priti otroke, katere se bo vsled bobiziii odtegnilo cepljenju, na cepilno postajo opravičit.
Naredba c. kr. ministerstva za notranje zadeve z dne 29. nuija 1012 m odlok c. kr. dež. vlade za Kranjsko z dne 5. jun. 191ií, št. 14.421, opozarja, da se imajo dati osebe, ki so okužbam posebjio izpostavljene, kakor strežaji in strežnice javnih iik privatnih bolniških zavodov, babice, zasebne strežnice bolnikov, nu'liški ogledniki itd., večkrat cepiti; zadošča vsakih 10 let enkrat in i)ri nastopu službe. Kdor teh se bo dal tedaj zopet cepiti, naj se zglasi v ta namen na eni izmed navedenih cepilnth postaj.
Uudolfovo-Kandija, meseca maja 1914.
Dr. Jos, Buli, okrožni zdravnik.
Mestna hranilnica v Novem mestu.
V mesecu maju 1914 je 272 strank vložilo 12(3.499 K 2ii v, 200 strank vzdignilo 142.310 K 98 v. 3 strankam se je izplačalo hi])otečnih posojil 4400 K. Stanje vlog 3,591.722 K Hi; v. Denarni promet (3(18.015 K 22 v. Vseh strank bilo je 1178.
V roko pravice je došel pred par dnevi pobegli suliorski poštar, ki je poneveril večje svote zaupanega denarja in izginil v Tolmin.
Prečna. Na binkoštno nedeljo je predstavljalo „Slov. kat. izobraževalno društvo" v Prečni zgodovinsko igro ; Don Ferdinando, strah Avstrije. V nedeljo, 7. junija po nauku se bo igra pojiovila. Na programu je tudi pet.je. Vstopnina je 30 v stojišča, (iO vin. sedeži. Vabimo prav vljudno vse domače in tudi pi-ijatelje iz sosednjih občin.
Nezgoda na novi progi. Na binkoštno nedeljo sta v Ùrnomljn dva voza tovornega vlaka skočila iz tira, osebni vlak, ki prihaja ob (j'05 zvečer v Novo mesto, je imel vsled tega 1 tri četrt ure zamude.
Nesreče. Lcojtold Kastelic, posestnikov sin iz Oble Gorice, župnije Primskovo,
si je zlomil desno roko v podlehtju. — Matija Sanisa, posestnik na Gori pri So-dražici, si Je jiri drvarenju v gozdu zlomil levo nogo v goleni. — lirata, Janez in Franc Kozlevčar, posestnikova sinova iz Tlake v litijskem okraju, sta se mudila v Tihaboju še iionoči v gostilni jn'i Zidarju. Ko sta Sla iz gostilne, so ju iia napadli štirje jn-etepači in jima zadali tako hude jioškodbe na glavah, da sta oba nezavestna obležala. Vsi ti ponesre-ČeJici se zdravijo v kandijski itolnišnici.
Deželni odbor je sklenil izdelati zakonsko predlogo za deželni zbor, ker ni bilo doseči pritiiernih cen za odkup sveta liri semiški cesti. (Jlede korekture Zbure-Šinarjeta se je sporazum dosegel in se ])riredi čimpreje razpis zgradbe. Ogled trase za preložitev cesie Poljanska-dolina-Tančagora-Črnomelj bo v kratkem razpisan; povabljene bodo vse prizadete občine.
Strašna nesreča na morju. Dne
28. maja je vozil parnik „Kujpress of Ireland" v zelo gosti megli po reki sv. Lovrenca navzdol. Vsled hudega viharja in goste megle je vozil parnik počasneje. Pred 2, uro po noči se je jel parniku približevati z veliko hitrostjo nek drugi parnik, ki je v trenutku zavozil z velikansko silo v prvega. „Empress" jc dobil take poškodke, da se je v 10. minutah potopil. Takoj so spustili v vodo rešiltie Čolne in pričel se je divji hoj za vstop. Častniki so morali z revolverji v roki odganjati potnike iz prenapolnjenih Čolnov, da se niso potopili. Nektcri potniki so skušali v obupnem boju za življenje reko preplavati, a so večinoma obnemogli. — Šele zjutraj sta došla dva rešilna parnika in ponesrečence, v kolikor se'niso potopili, sprejela na krov. Vsled prehitrega potapljanja je namreč prehitro odpovedal brezžični brzojav, tako da brzojavi niso mogli dospeti na več strani. — Po zadnjih poročilili je bilo na paruiku 1372 potnikov in 2(30 juož ladijske posadke; rešilo pa se jih je kotiiaj 337, torej je mrtvih okoli 1300 Pred uradi paroplovnega podjetja „Canadian Pacilic Railway", kojega last je potopljeni parnik, se zbira na tisoče ljudstva, ki razburjeno pričakuje podrobnih poročil. Parnik, ki je zadel v „Bmiiress", se baje ni potopil, ampak veliko oseb rešil.
Šolski tečaj na podkovski šoli c. kr.
kmet. družbe kranjske se prične ], julija 1914 in bo trajal do konca decemljra 1914. Poleg podkovstva se učenci iwdkovske šole uČe tudi ogledovanja klavne živine iji mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter naj ji priloži: 1. krstni list; 2. domovinski list; 3. šolsko spričevalo; 4. uČno s])riČevalo v dokaz, da se je ]iodkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru; 5. nravstveno spričevalo, l'božni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih stroških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti po 100 K podpore pri kmetijski družbi. Prosilec za podporo pa jaora svoji prošnji poleg navedenih prilog priložiti še: 6. ubožni list in 7. potrdilo, da je že najnuanj dve leti bil za kovaškega pomočnika. Prošnje za sprejem v podkovsko šoio naj se do 15. junija t. 1. pošljejo ravnateljstvu pod-kovske šole v Ljubljani. Kdor dobro prestane skušnjo, more po postavi iz 1. 1873, dobiti patent podkovskega mojstra; brez skušnje pa ne more nihče postati podkovski mojster. Pouk v Šoli je brezplačen, «čenči morajo skrbeti le za hrano ter za i)otrebne učne knjige. Stanovanje imajo učenci v zavodu. Učenci naj se zglase en dan pred šolskim pričetkom v podkovski Šoli na Poljanski cesti. Ker je v slovenskih deželah še vedno prenmlo v podkovstvn izučenih kovačev, ki bi mogli zdraviti tudi kopitne bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živine in mesa, naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača ter živinskega ia mesov-nega oglednika.
Dopisii
Iz Mirne peči, Demoliranje stare cerkve je skoro končano; nesreče pri podiranju do sedaj ni bilo nobene. Zidovje, posebno v nižavi, je bilo jako trdno, zidano iz samega kamna z niočno malto. Obok v cerkvi in kor je bd narejen iz same opeke, katera se je li'jio osnažila in se bo ])ri novi stavbi porabita kakor tndi kamenje. V zidu se je dobilo več lahkega kamenja, zlasti pri vogaUh in oknih, ki so bila svoj Čas v gotskem slogu zidana. Vreme za podiranje je bilo, lahko rečemo, ugodno, Četudi je semtertje dež nagajal, kar je bilo za delavce dobro, ker vsled vlažnega vreinena ni bilo treba prahu požirati. Ta teden začel se je na nekatei'ih mestih temelj kopati; kakšna bo prst v globini, se bo kmalu pokazalo. G. Ogrin, stavbeni podjetnik, je preskrbel dovolj in pridnih delavcev, ker so v dobrih 14. dneh ])odrli skoro celo staro cerkev; inua pa za to tudi jako pridnega in izvežbanega polirja, ki med delavci ne trpi nobenega šiiopsarja. Bog daj lepo, stanovitno vreme, da bi zidai-ji liitro napredovali.
Iz Doberniča. Dne 20. maja je bil vojaški nabor v sodnem oki'aju Trebnje; fantov je bilo precej potrjenih, pa pri nas samo štirje. Pobrali so pa kakor nalašč z goi'njega dela župnijo tri fante, za katerimi se ne bomo jokali. — Vreme je dosedaj bilo zelo slabo; vedno dež nagaja, tako da ne morejo ljudje detelje pospravljati. — Poročil se je dne 27. maja g. učitelj .Josip ZakrajŠek z gpdč. Josipino Vei'ce iz Korit pri Doberniču. Poročil ju je brat nevestin Josip Verce na Brezjah. Mladima lioročencenia obilo sreče in blagoslova! — Umrl je dne 30. maja Antiîii Kic, i)0 domače Črvan iz A'rliov pri Doberniču. Ker sta se s sinom večkrat hudo lu'epirala, se sumi, da je njegova smrt s tem v zvezi. Nesrečni alkohol Jiiu jc torej vzel posestvo, nazadnje pa še življenje,
Iz Pulja smo prejeli sledeči dopis: Óital sem v „Dol. Novicah" od otvoritve belokranjske Železnice 25. maja t. L; mene in mojo družino je to v srce razveselilo. Pokazal sem tudi prijateljem in znancem otvoritveno številko Novic, ki so z veseljem segali ))o njih in jih čitali. Želiino vsi skupaj, da bi Bog dal celi naši krasni belokranjski deželici si'ečo. Novicam pa čim več naročnikov. Ivan Stravs.
Iz CerkelJ na Dolenjskem. Dne 24. maja 1914 je imela kmet. podi'užnica svoj občni zbor. Dosedaj so imeli podružnico v rokah nas[>rotniki. Pa so tako imenitno vodili in gospodarili, da je kmet, družba v Ljubljani pooblastila preč, g. župnika Antona Uabrica s prošnjo, da bi najiravil red. Zadnjo nedeljo je izpolnil željo kmet. družbi. Na občnem zboru je bil izvoljen za načelnika g. Jože Račečič iz Dol. Skopic, v odbor pa gg. Martin Pleterski, trg. v Cerkljah, Al. Marinček, Janez Žibert, pos. istotain, Janez IvšiČ, pos. v Krškivasi in Dragotin Roštoliar, nadučitelj v Cerkljah. — Vsi so naši možje, razen g. Al Marinček, ki se pa razlikuje od drugih nasprotnikov v tem, da je ziuičajen mož in da ima smisel za skuptio gospodarsko delo. Upamo, da bo kmet. jHidružnica po delovanju novega odbora j)opravila, kar je zagrešil prejšnji odbor. — Cerkljanski občinski odbor je napravil zelo pameten sklep, da ne da nobenemu gostilničarju licence za godbo in ptes. Vsi pošteni možje so pozdravili z veseljem ta sklep, ker dobro vedo, da rodi ravno ples večkrat največje pretepe in duševna zla. Nasprotniki seveda niso zadovoljni, i)osebno se je jezil gostiln. Vahčič, ki je imel ples vkljub ju'epovedi obč. odbora. Okr. glavarstvo v Krškem ga je pa podučilo, da je županstvo več kakor razni linjskači in mu dalo malenkostno kazen — 100 kron.
Prečna. Že v 2. številki „Dol. Novic", se je pisalo da se je pričelo v naŠi fari novo društveno življenje. Imamo Marijino družbo in izobi-aževaluo društvo, gasilno
dništvo, Marijin vrtec iii pevsko (.Iruštvo, namerava se ustanoviti tiKÎi dniŠtvo „Bogomila". Prav i/vrstno sc izkažejo naši fantje v pevsivcin di'iištvu. Pi'av tako! Fatitje le korajžno najirej! Ne ])o-slušajte onih ziiicdeiieev, ki vas in vaše starše po svojih časopisih zmerjajo in oljrekujejo, ter vas odvrai^ajo od jioštenih društev. Ne ])OsluŠajte jih, ako pravijo, da vseh teh društev ni ni6 treba: „Poprej, v starih časih smo samo z motiko in krampom delali, ])a smo pošteno živeli!" Je žc res, kramp in motika sta jjotrebna za obdelavanje polja, dj'ustvo pa za izobrazbo našo mladine. Pomislite, koliko ju'etepov in pobojev se je iulo pred K), leti. Odkar se nstana\'ljajo razna društva, pa I»ostiija mladina vse bolj resna in pametna. Prevdarite, kaka nedoslednost gospoduje v liberalnih družinah: O Božiéniii praznikih sc je pralo în čcdiio v liiši, vsa pajičevina jo izgijiila, ves prah je moral iz stanovanja. V tako ěedno stanovanje se jc postavilo jaslice, zraven jaslic pa svetilke. Toda tam na omari je bil siiu'ad, strup zii celo družino — bil jo namreč list, ki prihaja vsak teden v to liiso, list, ki najgrse najjada ravno Onega, ' kateremu se je luč pri jaslicah prižgala, ter zasra-muje njegove namestnike in vse, kar je z Njim v zvezi. IHŠni gospodar luoli! „Zgodi se Tvoja volja . . ." toda časnik na omari pobija teden za tednom njegovo molitev. — Trdi se, da jc mož znacajen! Da, znacajen v zmedi! — Torej ne tako! Ampak združeni v poštenih društvih pojdimo naprej v. društvenimi močmi po poti i'csnićnc krščanske napi'cdnosti !
Prečna. Čujemo, da se na Straži nekaj nijc proti gasilnemu društvu, da se celo namerava ustanoviti liheralno gasilno društvo. Za enkrat rečemo: Zapomnite si vsi tisti, ki delate zgago, da je podirati lahko, zidati težko.
Št. Peter. Važen sestanek se je vršil 17. m. m. v ňt. Petru v zadevi nameravanega bi'odu. Poleg interesentov tn domačih obč. odbornikov so sc iwmenka udeležili tudi trije deželni poslanci, namreč gg.: Jarc, grof Margheri in Zurc. Po končanem razgovoru na licu mesta se je vršila obdnska seja. Sklenili so; šentpeterska občina napravi brod z dovozno potjo kot občinski. A poki'iti morajo biti vsaj stroški za Iirod od strani interesentov, oziroma dobljenih jKidpor. — Pri nas jc prijetno, da je v celi župniji samo pet gostiln, Še bolj ])rijetno bi bilo, ko bi sc vsi gostil-nifai'ji di'žali policijske ui'e, kar je njihova dolžnost, Županstvo bo gotovo poskrbelo, da ]ie bodo gostilničarji svojevoljno kršili tozadevnega reda, Z iioviin zakonom o občinskih taksah bo še lažje krotiti uporne gostilničarje.
Iz AdleŠIČ 2(;. maja. Kako smo se veselili liciokranjci otvoritve belokranjske Železnice in se pripravljali na ta veseli in za nas zgodovinski dan, da ga proslavimo, kar je mogoče, lepo in slovesno! Žalibog pa, da nam je neugodno vreme vse skazilo, kar smo nameravali prirediti v 0,ast visokim gostom, da pokažemo naše stare običaje, kolikor se jih je še ohranilo, in vso našo lepo, tako raznolično in zanhiiivo narodno našo. T'oiskali smo vse naše-nekdanje narodne noše, kolikor jili je bib še mogoče dobiti. Adlešičani smo i)n51i v Ornotiielj žc ob 9. uri, kmalo za nami Preločani in za temi Dobljicani s svatbo, za temi pa so sc jtripeljali na tj'ch vozeh Viničani s zastavami. Že ta dohod v (Jrnoitielj bil je l)rav zanimiv, žal, da ni bilo nikogar, ki : bi bil fotografiral te lepe jirizore. IJila je prilika, kakršne najl)i'ž ne bo več. In kako hip vs]>ored smo imeli in-ii)ravljen za popoldan! Zal, da nam je dež vse uničil. Mi.sli!i stiio lU'ii'tïditJ „zelenega Juija", naše „prélicc" (iiredice) bi bile i)okazale, kako še dandanes jtrcdejo v zimskih večerih na skuimetn „preln" in si jiripovednjejo pi'i tem povesti ali zapopevajo naše narodne pesmi. Ravno to skupno „prelo" nam je ohranilo najveC „starinskih po])cvk", ka-
tere sem priobčil v „Bisernicah". A danes so tudi te že i)ozabljenc. S starimi ženicami so legle v grob. Jv sreči smo jih še o pi'avem času, pred 20—^5 leti, zapisali. Za pi'e-dicami bi bile nastopile „kresnico", naše in viniške, ki bi bile „kresovalc", ene po „starinskem" napcvii, drugo po novejšem.
V	skupili! AdleŠičanov bi bila tudi ženin in nevesta, zadnja s prav zanimivim vencem na glavi, podobnem kroni, iji s parto ter nápletom. Tudi viniška skujiiiia je iinela žejiiiui in nevesto, ki je bila zopet nekoliko drugače oblečena iji napletena in je imela tudi „parto". Pose,bno zanimiva je bila tudi 3ioša viniškega ženina. Nastopili bi bili tudi liojančani v svoji vrlo zanimivi noši in nazadnje dobljiška svatba s zastavo in godbo ter črnomaljska skupina, ňe nekaj zanimivega smo hoteli pokazati: kakoiiišejo.vdlcšičanke „pisanice" (velikon. piruhc). Začele so že s svojim delom in pisanjem, pa'je ploha vse pregnala.
Belokranjski " vestnik. -
Umri je Janez Krašovcc, orožniški stražmojster v Gradacu v 44. letu svoje starosti, i'okopali so ga iiri Treli Farah pri Metliki. Groij je blagoslovil č. g. župnik Rome iz Podzemlja. Nagrobni govor je imel g. ritmojster llartwig; končal je z ginljivinii slovenskimi besedami: „Bodi Ti zemljica lahka! Na svidenje!" in vrgel peščico prsti na krsto. Kajni je žrtev svojega poklica in zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke.
Vinica. Zadnji semenj 25. maja je bil kljub otvoritvi belokranjske železnice Še dosti dobro obiskan. Pi'odalo se jo luijveČ pitane živine v Reko. Cena živini je zelo padla — a nasproti je cena mesa pri mesarjih ista kakor v največji draginji. Tudi ]jri nas se dobe taki inidobneži, ki jiosestnikom sedaj poškodujejo trte in previ jače. Nekemu itoscslniku je bilo poloJii-Ijenili nad 30 previjačev. 1'ritožbe sc pa cujejo od več strani. Gorje tistemu, kdor to dela! Enkrat bo sigurno zasačen! — Za()ustilnasje sredi maja vodja tukajšnjega boletnega urada g. Slabe. Bil je vesten in marljiv uradnik. Na njegovo mesto jc prišel g. Samsa iz Idi-ije. Upamo, da sc bo novi gospod kmalu jirivadil Belokranjcev.
Slovo stare belokranjske pošte. V torek, line 2(i. maja so zadnjič pri[)eljali v Črnomelj stai'i poštni vozovi. Vso vozno pošto ob progi je z drugim dnem prevzela železnica. Odslej bo vozila stara pošta le še v K'očevje in na Vinico. Kakor nalašč za slovo, 1'avno zadnji dan stare pošte v Črnomlju niso dobili nikake pošte. Črnomaljski žakelj so poiiiotoma obdržali v Giiidacu, svojega pa poslali v Črnomelj, črnomaljski g. poštar jc sicer takoj, še isti dan gj-adaški žakelj rcturniral, a gi-a-daški poštar niti popoldan ni Črnomaljske liošte vrnil. T'ako so v Črnomlju bili celi dan brez časopisov, Tpamo, da bo odslej tudi konec raznih nerednostij; naj bi bila ta nerednost res zadnja!
Ameriški novičar.
v AVashingtonu jc bila 7. maja ])0-ročena hči predsednika Združeiiib držav V. Wilsona z zakladniskim tajnikom Viljemom Gibbs Mc Adoo. — V Jolietu je umi l -lanez Řaiier, rojen v Avstriji. Poročen je bil šeie tri mesece s Slovenko Antonijo Papež. Pri vzdigovanjn sc je pretcgnil in vsled ponesrečene operacije nmrl. '— Dne 10. maja j(! ondi umrl Matija Kloliiičar iz Rockdala. — V Bridgepoi'tu O. so íiiiqIí Slovenci od 22. do 20. aprila mal misijon, ki ga je vodil č. o. Zakrajšck iz New Yoi ka. Ljudje so se čutili kakor v stai'i domovini, lepi govori, slovensko petje, šc drugorodci so jih občudovali. — V Brockwayu Min. jc umrl 'i'omaž Petnici, rojen na Dovjem. —
V	Forest City Pa. se jc 30, aprila ponesrečil Jos, (licrČman. 1'last kamenja se je
utrgala nad njim ter ga do smrti pobila. Rojen je bil v faii ViŠnjagora jiri Zatičini.— Dne 7. maja je bil v (liicagu bivši senatoi' Liu'inu'r ki'Ščen, ker je prcsto])il v i-imsko-katoliško cerkev. On je sin pj'L'sbiterijan-skega pastorja. „ Več nego 1") let sem proučeval vse knjige, ki sem jih mogel dobiti o cerkvi. Nazadnje sem spoznal, da moram postali katoličan", je dejal ob tej priliki.
V Lorainu O. je bil v slovenski c,erkvi dne 7. maja poročen Josip ňetina, doma iz Bučnevasi. — V AVidcn W. Va. je nek pijani Anglež obstrelil rojaka Franca Tur-šič v nogo ter ga težko poškodoval. —
V	Abbeville Pa. je bil izročen Alojzij Benčina z Antonijo Košmcrlj, oba doma iz Loškega potoka na Dolenjskem. — V Bridgeport-Lansinyu O. sta sc poročila Franc Potnik s Frančiško Kozina in Janez Selak z Marijo Kajn. Selak je rodom iz fare Bučka jia Dolenjskem.
Loterijske številke. Trst, 3. junija 14 64 5 74 S9
Posredovanje dela,
Kiihiirico, post am nog il iiaetirja in več jioljsltili delHveev sprejme takoj Josip Dular, ijoscstnik it) itilitini v Vavti Vftsi pil Straži.
.Stalno kinoèko dolo isSe b 15. jiinijetii t. 1. TBa-oepa kineikcga dela vciè, liîvài zaprisežen p^o/.dni Suvaj, seditj viuo(;radnili .Jakob Baje pri ě. g, župniku Illaduiku T Trcbeluoiii pri Gornjem Mokronogn.
Listnica upravništva:
Gosp. Bodono .A.ntonio, Alfftito Ourityba, Brnsilicti. Denar smo prejeli iti tudi vjiiaali in sicer je do koner» leta 1915. plaian list popolnoma. Pozdravi
Veliko tovarniško podjetje z zalosjo v Novem mestu, išče /a takojšnji v.stop
zanesljivega in pridnega okrajnega zastopnika ktUeri bi bil tudi z inkaso poverjen.
Ponudbe poti „zastopnik" na upravo tega
lista.	42-3-1
•••••••••••••
• KEIL^I LAK«
^ najboljši liik za tla iz mehkega lesa. ®
9 Kcil-ova bela prevlaka (glamira) tw ntnivulue V
• mize 1)0 v.	A
Keil-ova pasta /a ěevljc 30 v.	W
A Keil-ov lak za iilatctijo okvirjev 40 v.	A
^ Keil-ovo Icšiilo za ]ióde 1)0 v.	*
^ Kcil-ov liik za klobuke v la/lirnili barvali ima ^ »	veduo v zalogi tvrdka;	^
2 J. Picek, Novo mesto. J
w Črnomelj: Atiloii Zurc.	w
• Idrija: Vgil. Lajiajno.	A
• Kaiutiik: \ i'elek.	»
Kočevje: Franz Loy.	^
^ Krati]: Frane Dolcnti.	^
V	Ljubljana; Lcfikovee & Meden.	V
• Shofja Loka; Al. ^Igon.	A
Zagorje; Rib. li, Mibelíií.	^
0 Ratlovljica: Otto Hoinan.	21-G-5 0
VINO
domačega jiridelka, jako dobro, se proda v vsaki množini od 57 1 nnprej, liter 40 do 48 vinarjev — v graščini Bajnof pri Rudoltovem.	gB.3-2
Nekdanji postni hlev
v Rudolfovem, se takoj odda kot za hlev, klet, skladišče, ali karkoli. 43-2-1 Več se izve pri g. jil. Ficbtenaii.
J. Krajec nasi.
—i Novo mesto —
najtopleje priporoča svojo podjetje naklonjenosti prečastitc duhovščine in slavnega občinstva, posebno na Dolenjskem.
^Ficlr^ivn*! izvrSnjc točno in lično XinnailKA vsa v tiskarsko stroko
sjiadfljoifl dela. — V zalogi ima vedno cerkvene, šolske, občinske in vsakovrstne di'iiire tiskovine.
Knjigoveznica i«;
iti sprejema v vezavo vsakovrstne knjigo, molitvenike, zapisnike itti., ter rabi v to le najboljše bla^^'o. šolske knjižnice, izobraževalna društva in sploh naročila v večji množini dobijo jirinieren lío^nst.
J\.IIJlJ^aiHtl ^^alogo, kakor tudi veliko izbiro le])os!ovnib, ])Otii;nih in zabavnih knjig ter iiiolitvenikov. Zalof,'a šolskili knjif,'.	30-3
založena z vsa.. kovrstiiini : : papirjem, pisarniškimi in solskimi jWtrDb-Ěúinaini ter z najraziÍÍ;nGjšíiiiÍ preilmeti kot iiriiiicrna darila oh vsaki priliki.
Prodajalnah^
Važno naznanilo.
Zaradi prevelike zaloge
KLOIIUKOV
najnovejše oblike in vra>;ličnib barvali
sem ziiižiil cene takó, da
odilajeni klobuke, ki so veljali lKi|M'ej rJ'— kron sedaj za 10*— kron
—	J, .)	,,
3?	ÍJ
1)	« !!	4'— ,,
-, 4* —	M	rt ji' — w
,, 't'—	?) Î)	-i M ____1 .
') "	.r»	3Î ^ J)
Namesto slaniiiikov za
moške prodajam tudi prav lahke klobuke po 1'iiO kron do liJO kron.
Sklonil som delati z najmanjšim dobičkom zraven svojih »irugili ohrti. Tudi se ne bodem več vozaril s kloljuki po sejinovih, ker so blago vse pokvari ter hodem iahko žc zaraditega i)0strcg0l
vsacemn edino-le z dobrim in nepokvarjenim blagom in tako po ceni, da cenejše ne more niiiče prodajati. O tem se lahko vsak prepriča ia bodo tudi vsak gotovo zadovoljen.	5-1^4 Odi. spoštovanjem se priporocnjeiu LEOPOLD KOPAČ,
domača in že veliko let obstoječa prodajalna klobukov v Novem mestu (Glavni trg).
PopQ.lnomii varno naložen denar.
za Kandijo in okolico, reg. zudr. z neom. zavezo = v lastnem donui v Kandiji =
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je iirjen ud ali ne, ter obrestuje po
4®
O
1-0-9
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.