/ COiOvfn* vm IX, ««. 189 L|ublfana, Četrtek 9. avgusta 1928 Cena 2 — iK—j« 4» «)wtm). —11 Stane mesečno Din »$•—; h Din «or— Bcubvuao. Ogiaai po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knalkrra ulica Ster. 5/L T«*efon St. so/a in s&h, ponoči tudi te. «034. Rskopitl ae n« vrsiaja. S«. - Telefon k. aojb. ____ _ ____i Ljubljana, oHca it. 4. — Telefon te. «4gf Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Podralald: Maribor, Aleksandrov« te. 13 — CeQe, Aleksandrova ceatr Ra£*n pri poituea Ctk> zavodu * Lfab* tana te. il.S*a - Praha Oslo 78.1*0 Wien,Nr. 105.841. - UM m BtivflLm Snoči ob B.55 je v Žagi Ljubljana. 8. avgusta Stjepan Radič je umrl. Njegovo srce ni moglo vzdržati posledic strašne rane. ki mu jo je morilčeva krogla prizadejala, opešalo je. Opešalo je veliko srce. To je bila ena najplemenitejših in najlepših potez v značaju voditelja hrvatskega naroda: njegova neizčrpna ljubezen do naroda, s katerim je bilo spojeno vse njegovo bitje. Vsak njegov utrip je bil odjek utripa narodove duše, njegova prva in zadnja misel je bila narod, ljudstvo, kmečki narod. Bilo je to zlato srce, široko slovansko srce in nič ni karakte-rističnejšega kakor to, da je politik in državnik tako pregnantno hrvatskega kova kakor je bil Radič, istočasno imel najgloblje jugoslovensko občutje. Kadar je govoril najbolj hrvatsko, je vedno mislil globoko jugoslovensko. Njegovo srce je bilo široko odprto za slovansko misel in njegovo ime ni zaman znano po vsem slovanskem svetu kot ime vnetega zagovornika novega konstruktivnega slovanskega sožitja. Genij naroda je nesporno obsenčil čudoviti intelekt preprostega kmečkega sina. Njegovi politični koncepti so bili včasi presenetljivi, izzivali so mnogokrat kritiko, zadeli na odpor, a nikdo jim ni mogel odrekati grandijoznosti. In z rastočimi nalogami, ki jih je prevzemaj, je rastla njegova modrost in se je vzpenjala linija njegove državniške delavnosti vedno višje. Nič ne more Radiča kot državnika in patrijota lepše in karakterističnejše označiti, kakor njegove besede neposredno potem, ko je bila po atentatu izvršena na njem težka operacija in ko je, nahajajoč se med smrtjo in življenjem, mesto o maščevanju in ogorčenju, govoril o potrebi, da vsi z združenimi močmi čuvamo državo. Izguba, ki jo je utrpel bratski hrvat-siki narod, je strašna. Morda v ni-enem narodu Evrope ni bilo take ne-osporne avtoritete, kakršna je bila Ra-dičeva. Njegovi besedi je sledil ves narod in odkar se je združilo v KDK vse, kar na Hrvatskem politično misli, je v Radiču bila obeležena vsa sila in volja samozavednega naroda, odločenega, da si izvojuje svoje pravice v skupni domovini. V Radiču je videl narod poosebljeno svoje hotenje, svojo dušo in tako je razumeti neomejeno ljubezen in zaupanje, ki ga je izkazoval zlasti hrvatski kmet svojemu voditelju. Sijajne voditeljske lastnosti, plemenita lojalnost, ljubeznive osebne vrline so Stjepanu Radiču tudi v mogočni formaciji KDK. ki je plod njegovega državniškega duha, zasigurale od vsega početka obče spoštovanje in ogromno avtoriteto. Tudi Slovenci in Srbi so se naučili ceniti in ljubiti moža, ko so spoznali poštenost njegovih misli, odkritost njegovega dela, ljubezen za skupno veliko stvar. In tako je Radičeva smrt za nas vse prebridka izguba in tudi naše srce se krči v boli. Bili smo mu hudi nasprotniki, a postali smo njegovi spoštovatelji in resnično je, da je tudi nam naprednim Slovencem umrl naš človek. Jugoslavija tuguje nad Radičevim grobom. Država je v najtežjih trenutkih izgubila velikega sina. državnika, katerega avtoriteta ji ni bila nikdar potrebnejša nego sedaj. Radič svojega naroda, svojih sobojevnikov ni ostavil samih. Njegov politični testament nas opominja k složno-sti in bratski ljuba vi, njegova smrt nas je pogreznila v žalost, a .ie le še ojačala naše sile in našo voljo, da za spas ^naroda in države trezno in energično, vedno imajoč pred očmi odgovornost v svoji vili na Pantovčaku umri Stepan Radič, predsednik HSS in KDK, - Zadela ga je srčna kai), žalostna noč v Zagrebu Zagreb, 8. avgusta, opolnoči n. Truplo Stepana Radiča leži v njegovi bomiski sobi pokrito z belim prtom. Ob mrtvaški postelji sta nar. posl. dr. Maček in industrijalec Milan Prpič. Ob 11. zvečer so prišli v vilo skoraj vsi člani oblastnega odbora, ki se nahajajo v Zagrebu. Zbrala se je tudi velika množica ljudi, ki polni vso okolico in potrta motri lazsvetljena okna, za katerimi leži veliki hrvatski vodja. Policija je odredila po mestu obširne varnostne ukrepe. Neprestano krožijo po ulicah policijske potrulje na bicikljih in konjih. Vsa policija in orožništvo sta v pripravljenosti, po mestu pa je v pozni noči vse mirno; samo posamezne skupine ljudi stoje na vogalih ulic in razpravljajo o usodnem dogodku. Po 11. zvečer so izšle posebne izdaje zagrebških listov. Na mnogih hišah so že izobesili črne zastave. O polnoči so pričeli zvoniti po vseh zagrebških cerkvah. Najprej so se oglasili zvonovi v zagrebški katedrali, nato pa v vseh ostalih cerkvah. Na ta način so izvedeli za Radičevo smrt vsi ljudje. Ulice so na mah oživele. Vse je drvelo proti redakcijam in proti Radičevi vili, da se na licu mesta podrobneje informira. Pred Radičevo vilo na Pantovčaku se je pozno ponoči zbralo več tisoč ljudi. Svetozar Pribičevič, ki je z večernim vlakom prispel z Bleda, se je takoj podal v Radičevo vilo. Zadnji dan v življenju Stepana Radiča Podnevi se je počutil bolnik razmeroma dobro. - Proti večeru mu je postalo slabo in ob 7. je padel v agonijo Zagreb, 8. avgusta č. Predsednik KDK Stepan Radič je umrl ob 8.55 zvečer. Vest o njegovi smrti se ie naglo razširila Po mestu. Kakor hitro se ie izvedelo o njegovi smrti, so takoj pričeli zapirati vse javne lokale, s posameznih hiš pa razobešati črne zastave. Po mestu je vse mirno, samo posamezne skupine pasantov komentirajo na ulicah smrt Stepana Radiča. »Jutranji Ust« ie povodom smrti Stepana Radiča izdal posebno Izdajo. Zagreb, 8. avgusta, r. Preteklo noč je Stepan Radič spal precej mirno, tako da je davi mogel presedeti kake pol ure v fotelju. Hrano je zaužival s primeroma dobrim tekom. Subjektivno se je počutil dobro. Ob 11. dopoldne so ga pregledali dr. Wenckebach, dr. Radoničič in dr. Ivančevič. ki so izdali naslednji bulletin: «Respiracija 38, temperatura 37.4, bitje žile 104 in nekoliko iregular-no, sladkor 0.6, vsega 4.8 g.» Danes opoldne je dospel ponovno v Zagreb prof. dr. Emil Singer, osebni zdravnik avstrijskega kanceiarja doktorja Seipla. Alonakovski specijalist za srčne bolezni dr. Rhomberg je sinoči odpotoval. Tudi popoldne je bi'o Radiču razmeroma dobro. Z ljudmi, ki so bili okoli njega, se je še šalil. Sedel je v fotelju. Popoldne je bil pozvan iz Beograda profesor dr. Kostič, ki je zdravil Radiča v Beogradu. pred historijo, nadaljujemo in zmagovito končamo veliko borbo za boljšo bodočnost Jugoslavije. Blagoslovljeno bodi Radičevo ime. Večna slava bodi njegovemu spominu! Nekoliko pred 7. uro zvečer pa je Radiču nenadoma postalo zelo slabo. Takoj so bili pozvani k njemu zdravniki proi. dr. Wenckebach, prof. dr. Radoničič in dr. Ivančevič. Ko so prišli ob 7. zvečer v vilo, je Radič že težal v agoniji. Zdravniki so mu začeli dajati infekcije, bilo pa je vse zaman. Umrl je deset minut pred 9. uro zvečer. Na vest, da je Stepan Radič umrl, so odhiteli omladinci .ki so stražili okoli njegove vile. po mestu ter obvestili občinstvo. Ob pol II. so pričeli zapirati po vsem mestu javne lokale; prekinili so tudi predstave v kinematografih. Po ulicah, zlasti pred uredništvi zagrebških listov so se pričele zbirati množice občinstva, ki potrte razpravljio o smrti predsednika KDK Stepana Radiča. Porazen vtis v Beogradu Beograd, 8. avgusta, p. Vest o smrti Stepana Radiča je napravila v Beogradu silno porazen vtis. Vest se je bliskovito razširila po vsem mestu. Poedine redakcije so takoj izdale letake. Pred redakcijami so se zbirale velike množice, ki so živahno komentirale tragično vest in pričakova'e novih poročil. Zvečer se je v političnih krogih zatrjevalo, da se bo morda vlada še tekom noči sestala k seji, da sklepa o eventualnih ukrepih. Jutrišnja seja Narodne skupščine bo proglašena za žalno sejo. V beograjskih političnih krogih izražajo bojazen, da bi Radičeva smrt izzvala na Hrvatskem nemire. Vest o Radičevi smrti v Ljubljani Proti 10. uri se je sinoči bliskoma razširila po Ljubljani vest, da je Radič umrl. Ljudje sprva niso hoteli verjeti, a redakcija «Jutra» je na številna vprašanja le mogla potrditi žalostno resnico, ki je izzvala povsod najgloblji vtis. V tajništvu SDS se je ravno vršila konferenca odbornikov političnih organizacij SDS za mesto Ljubljano. Bilo je navzočih nad 100 strankinih funkcionarjev, ki so z odobravanjem vzeli na znanje poročilo posl. dr. Kramerja. Sredi živahne diskusije je prispela vest o Radičevi smrti. Sprejeta je bila z izrazi globoke žalosti in navzoči so stoje poslušali pretresljivo posmrtnico. ki jo je govoril posl. dr. Kramer umrlemu voditelju bratskega hrvatskega naroda in predsedniku KDK. katerega spominu so klicali Slava. V znak žalosti je bila seja takoj zaključena. Godbe, ki so sviraie na vrtu restavracije in kavarne Zvezde, so utihnile, povsod je občinstvo potreseno razpravljalo o nesreči, ki je zadela ne le Hrvate, temveč tudi vse poštene Slovence in Srbe. 2e tekom noči so bile na nekaterih poslopjih razobešene črne zastave in vsa narodna Ljubljana bo danes dala izraza svoji žalosti. Se pozno v noč so se pred redakcijo «Jutra» zbirale gruče ljudi, ki so živahno komentirale žalostni dogodek in njega pos'edice. Enodušna je bila želja vseh. da bi dobri duh Jugoslavije čuval našo drago domovino v teh bridkih in težkih dneh. Seja poslovnega odbora KDK Zagreb, 8. avgusta, r. Jutri ob 10. dopoldne se bo vršila redna seja poslovnega odbora KDK Svetozar Pribičevič se je nocoj vrnil z Bleda v Zagreb. mm. .; tVV-* v,,, v- m&i Radičevo življenje Veliki vodja hrvatskega naroda Stepam Radič, se je rodil 11 iulija L 1871. v vasi Trebarjevo pri Sisku kot sin siromašnih kmečkih starišev Osnovno Šolo je obiskoval v domači vasi ta Je že kot deček poka-zal nenavadno razboritost ln irkaželjnost kar je starše napotilo, da so ca dali v gimnazijo v Zagreb Tu je dovršil pet razredov iz Šestega )e moral izstopiti zaradi udeležbe na demonstracijah proti tedanjemu madžarskemu nasilniku banu Khuen-Heder-varyja. Že kot študenta so ga preganjali Za nadarjenega dijaka se Je zavzela narodna javnost io srbski pravoslavni metro-polit Mihajlo je s svojimi priporočili omogočil mlademu dijaku potovanje v Rusijo Nastanil se le v Kijevu, kjer pa ni mogel dolgo zdržati Vrnil se je v Zagreb da nadaljuje gimnazijske študije, a bil ]e zaradi svojega gorečega slovanofilstva v sedmem razredu izključen, postavljen pod policijsko nadzorstvo in odgonskim potom poslan v domovinsko občino. Tu se ie Radič privatno pripravljal na maturo, ki jo ie dovršil 1 1891. Istega leta se je vpisal na zagrebško pravoslovno fakulteto Dve led na to je kot zastopnik akademske mladine na proslavi 300 letnice bitke pri Sisku protestiral proti pozdravu sisaškega župana banu Khu-enu-Hedervaryju. katerega je v svojem govoru Imenoval madžarskega huzarja Sodišče v Petrinji je obsodilo Radiča zaradi tega na štiri mesece ječe. obenem pa ga je tudi univerza izkliučila. Na Češkem in t Rusiji Radič se je v par tednih naučil češčine ter se ie vpisal na univerzo v Pragi Toda tudi tu ni dolgo ostal, ker je bil I. 1895 ob-sojen na šest mesecev Ječe kot vodja hrvatskih omladincev, ki so istega leta o priliki obiska cesarja Franca Jožefa v Zagrebu Javno zažgali madžarsko zastavo. Naslednje leto je Radič drugič odpotoval v Rusijo. Bival Je pet mesecev v Moskvi in Je dobil dovoljenje ruskega prosvetnega ministrstva, da študira na moskovski univerzi Študij v Avstro-Ogrski mu je bil onemogočen popolnoma, ker je bil zaradi svojih zapornih kazni relegiran že z zagrebške, bu-dimpeštanske in praške univerze Mladega bojevnika pa je zopet mikala domovina, tako da se ni poslužil dovoljenja ruskega ministrstva prosvete. ampak se je tajno vrnil v Prago kjer je s hrvatskimi in srbskimi dijaki osnoval in izdajal list »Hrvatska Mi-sao«. V Parizu in zopet v Pragi Januarja L 1897 najdemo ukaže!jnega mladeniča v Parizu kot dijaka pariške Ccole des sciences po!itiques (Visoke šole političnih ved), ki Jo Je dovršil z odliko Diplomo je dobil za svojo izvrstno študijo- Današnja Hrvatska in Jugosloveni L 1899 ie že Ž6-pet v Pragi, kjer sodeluje kot temperamenten novinar in publicist v čeških novinah in reviiah. dokler ga policija ni izgnala iz Prage. Nato se je naselil v Zemunu kot dopisnik raznih čeških francoskih in ruskih listov Pisal je v te novine o balkanskih zadevah in je kot tak prišel v ozke stike z mnogimi tedanjimi odličnimi srbskimi politiki V uglednem »Srpskem Književnem Glasniku« je objavil članka »Hrvati in Madžari od 1. 1848. do danes« in »Nemško prodiranje na Balkan« (1901) Članka sta s svojo temeljitostjo, obširnim znanjem in temperamentom vzbudila v tedanjih političnih krogih silno pozornost. Ustvarjanje hrvatskega kmečkega pokreta L. 1902. se je Radič preselil v Zagreb in prevzel tajništvo ujedinjene hrvatske opozicije. Obenem ie začel izdajati mesečnik »Hrvatska Misao«. kjer je polagoma v seriji člankov formuliral program hrvatske seljač-ke stranke, ki jo je začel organizirati skupaj s svojim bratom Antonom. Program je v končni formulaciji izšel v posebni knjigi ! 1904 Radič je z njemu lastno veliko sugestivnostjo in agitatorično sposobnostjo v nekoliko letih tako razširil svoie ideje med ljudstvo, da Je njegova stranka že 1 1910 dosegla devet mandatov v hrvatskem saboru, čeprav je bila volilna pravica takrat omejena še samo na imovi-tejše sloje V časih poostrenega madžarskega asilja pod komisarjem Čuvajem (1911.) je bil Radič zopet obsojen na zapor in Je oresedel v ieči skoro celo leto. Radič v Jugoslaviji Voino je preživel Radič v Zagrebu. Po prevratu je vodil ogorčeno borbo proti takratni resni nevarnosti boljševizma. obenem pa se sam s svojo stranko postavil na republikansko in samuhrvatsk« stališče To ga ie dovedlo do dosledne negativne politike napram Beogradu, tako da so se on in njegovi poslanci abstinirab iz vseh naših prvih parlamentov do L 1925. ko so se radičevci odločili za popolno pre-orijentacijo svoje politike in za pozitivno delo v državi Radič sam takrat še ni prišel v parlament ker Je bil njegov mandat že poprej razveljavljen, pač pa je postal v Pašičevi radikalsko-radičevski vladi minister prosvete. Pri lanskih volitvah je bil zopet izvoljen in je takrat, prvič prišel v Narodno skup ščino kot poslanec. 1 novembra je bila osnovana Kmečko-demokratska koalicija katere predsednik je bil Stjepan Radič skupno s Svertozarjem Pribičevičem. 20. junija ie streljal Puniša Račič Na posledicah takrat dobljenih ran je Stjepan Radič snoči izdihnil. Vohunstvo sovjetske delegacije na Švedskem 8toekholm. 8 avgusta (be.) Tekom preiskave Blede delovanja ruske trgovinske de iegaoije je član te delegacije Mitkelič pri jsnal da je skušal dobiti informacije o 5ved sko angleških političnih odnošajih in o sta iišču Svpdske v primeru angleško - ruskega konflikta. Vsej narodni javnosti v Sloveniji! Umrl je veliki voditelj v borbi za enakopravnost Slovencev, Hrvatov in Srbov, predsednik KDK, največji sin hrvatskega naroda Stepan Radič. Narodni Slovenci! Dajte izraza svoji žalosti, razobesite žalne zastave. Naj ne bo kraja sirom naše ožje domovine, ki bi ne manifestiral svojo bol nad prebridko izgubo, ki nas je vse zadela v srce. Proslavite spomin Stsoana Radiča! Pokažite, da smo eno z bratskim hrvatskim narodom v njegovi žalosti b tugL Poslovni odbor KDK. Toma Popoviča in Jovanoviča-Lime nočejo iz- v*,« l*vv I rocib sodiscu! Viharna seja iimmit<»*i®ea odbora. - Vladna večina ie odklonila zahtevo sodišča po izročitvi obeh osumljenih poslancev — Beograd, 8. avgusta. Danes dopoldne ob 9. se ie sestal k svoji seji imunitetni odbor da sklepa o izročitvi radikala Toma Popoviča in demokrata lovanoviča - I.une koiih izročitev zahteva preiskovalni sodnik v zvezi z zločinom v Narodni skupščini 30 junija. V radikalskih in nekaterih demokratskih krogih se je že od vsega začetka govorilo, da bodo pristaši se-'aniega režima napeli vse sile. da presrečno njuno t7roč<-*-<" li tika ln zlasti gnienie železnic v tako brezupnem onlnžaiu da so nuine reparaciie ne obhodno potrebne Predlagatelja zahtevata nai se suspendiralo vsi strokovn: referenti in eksperti bivšega prometnega ministra eenerala Milosavlieviča Seia ie pričela «We ob 10 30 Po spre-ietiu zapisnika ie predsednik sporočil da so bili predloženi Narodn' skupščin' zakonski načrti o dobrav-"licih o p^biianiii korupcije in o razd -lžitv1 kmetov Zadnii oredlos ie stavil demokrat Timotiievič ki ie zahteval nuinnst na kar ie dr Korošec oris*al Zemljoradnik Voia Lazič ie dokazoval da ie ta »akonsk< predlog samo pesek v oči in da narod od tesra ne bo ime' nikdar korist? Nato ie pričela debata o resoluciji posl Vujiča in posl Peteiana glede nekorektno« sti v prometnem ministrstvu Posl Vuiič ie v obširnem govoru navajal razne nepra* vilnosti t>ri od^ii? ^et za zprrdbo nnv'h nroe ter s števHkanr doknzal d5 'e bila or em država ne samo iši-ndovan-* za visoke sote. temveč da ie naša celot urina pro> netna politika popolnoma zavožena Bivši minister ' 'fHn ^avljevii1 je renlipfral na r»M«fhn i" rntrie val. da so in^nrmaciie nos'•»!»»•« VnUfa <•!<» ie velikih nerednosti nri gradnn novi^ fo 'ezntc ter o neredu in po^—^Oruvtih v mi listretvn sanbrafaiV rv^reane Minister prosvete Grol je v imenu vlade "Iklonil nuinost nre^To^a. nakar je večina vdobrila postopek vlade. Ob 14 ie bila dopoldanska seja preki- •tiena. Na popoldanski seji se je nartalievala raz-rava o vladni deklaraciji Demokratski poslanec Kosta Timntijevič je ostro nanadal KDK. ki da ie kriva vse nesreče, v katero ■imo zašli Zemljoradnik Voja Lazič ie v svojih obzirnih in temeljitih izvajanjih dokazoval, da «dada e Korošra ni nova vlada Večina Ko--oščevih ministrov je bila že v V"Vijt«.vi*pvi ladi Sam predsednik vlade dr TTornšpe je bil minister notranjih del v pmšli vladi, ra-ien tega sloni sedania vlada na taisti če fvnrni koalifiii iz katere ie bila sestavlie ia prošla Zauonira taki vladi hi nnm»nn* *ntrdit*»v ln razrešnjco zn vse nlene lose-'anjp grphe Po str*»*,o""prn dnrr^^v,, 00 "'in bi bil* morala priti nov« vl»d« W na iti ^ova noH nofr*mn nnlitfM To lavVo ttore «nio novi Hndie in novp Ali s« njo- Toče pričakovati od lindi. ki so v držav? uvedli režim nasilia in n»*r.»Von?tn«t?. da bodo uvaiali red in zakonitost, kakor to naznanja vladina deklaracija? Ali morejo oni, ki so državo porinili v težko '»o-soodarsko in finančno krizo nastopati kot rešitelji iz tega •ežkesa pol^žiia? S nocobnim novd-rkon ie poslaner Lazič naglašal. da režim dr Korošca od?ovoren za zločin od.20. junija dt»"vnrnpi5ih članov bivše vlade. Poslaner Vesenjak ie polemiziral t Vsvn janji posl dr Krefta Po niegoven> tovori' je bila seja zaključena Pri^odnia 8e vrši jutri dopoldne ob 9. Za razoravo o vladn' deklaraciji je priiavljenib še devet govor nikov Glasovanje o zaupnici bo najbrž jutr zvečer. PocT^I) Vlfli^p Beograd. 8. avgusta č. Danes ob 16 se ie vršil pogreb v Zagrebu umorjenega UTed< nika fjpdinstva* Vlade Ri«tovi6i Pogreb' ■e prisostvovalo mnogo občinstva Po cer kvenpm opravilu v Vazne^enski cerkvi je sprevod krenil na pokopališče. Govorilo je »*ečie Število govornikov, od katerih so ne kateri vebementno napadali Svetozarja Pri bičeviča Z ozirom na vesti, da je osobje državnih železnic na progi od Zagreba do Beograda zavlačevalo in povzročilo zamudo prevoz-" krstp pokojnega Ristoviča. ie danes minMr ■stvo saobračaia izdalo komunike, v katerem •igotavlia. da na zamudi ne zadene osobjp nobena krivda Komunike opisuje nato po edine faze prevoza ter ugotavlia. da je neredni prevoz naštal po krivdi pogrebnega zavoda, ki je prevoz naročil ne kot brzo-vozni. nego izročil krsto železnici za prevoz. c tovornimi vlaki Važna transakcija v bosanski lesni industriji Sarajevo, 8. avgusta n V krogih lastnikov lesne industrije vlada veliko zanimanje u Jutrišnjo glavno skupščino »Varde d d.«, na kater se bo skleoailo o prenosu poslov tega največjega domačega podjetja na bivše Steimbeissovo. sedanje diržavno podjetje Dobrttn-Drvar Po predlogu. ki ima biti sprej&t in na katerega Je pristala banka, ki ima polovico delnic »Varde d d.«, b podjetje Dobrlin-Drvar prevzelo vodstvo poslov •Varde« ta plačilo 700 000 Din na leto Na ta način W bila vsa ta ogromna podjetja trpravljana tz tete centrale V poučenih krogih smatrajo, da ima ta ladeva politično ozadje ln da bo država zopet enkrat utrpela ogromno škodo Zato le dosedanji predsednik družbe inž čekro odpotoval v Beograd, da opozori merodajne čitritelje na to stvar. Velik požar Sineapore. 8 avgusta (lo.) Velik požar je popolnoma uničil velikansko skladišče Smrtnih žrtev ni, vendar pa je materijelna škoda velikanska in se ceni na veS stotisoč dolarjev. Nove aretacije Slovencev v Italiji V zvezi z umorom v Divači so bili aretirani še nadaljnji Slovenci, ki pa ne vedo ničesar o umoru Trst, 8. avgusta, o. V zvezi z umorom | so ga pridržali. Domačim sta dve dekli- lAincl/Orro I^mrorto orlr\ronil/'o 17 Hitro a? IrS r> A «>t« »M n PO^I rA*i t/Acilrv občinskega čuvarja Cerkvenika v Divači so bili aretirani: V Bazovici so bi!i včeraj aretirani trije mladeniči, med njimi tudi brat pred kratkim obsojenega učitelja Grgiča. Policijski agenti so preiskali stanovanja aretirancev ter so imenovane z avtomobilom odpeljali na tržaško policijsko ravnateljstvo in nato v zapore pri Jezuitih. V Trstu je bil danes dopoldne okrog 10.30 aretiran 28 letni Ivan Vatovac. zasebni uradnik pri družbi Maggazzini Generali Bil je te dni na dopustu in se je mudil v Postojni. V ponedeljek na vse zgodaj so policijski agenti preiskali njegovo stanovanje in zaplenili eno dopisnico in eno knjigo Na stanovanju so se zglasili tudi včeraj, toda Vatovca še ni bilo doma Bil je brzojavno pozvan v Trst in ko se je danes vrnil, je takoj s kolodvora odšel na policijsko ravnateljstvo, ker ni vedel, za kaj gre. Tam pa ci, ki nosita drugim aretirancem kosilo, povedali, da je bil Vatovac aretiran. Ivan Vatovac je bil deloven član St Jakobske Čitalnice. Na policijskem ravnateljstvu se jo moral davi ob 9. zglasiti tudi gospodarski urednik «Edinosti» Franjo Sosič. Službujoči uradnik ga je izpraševal o visokošolcu Romanu Pahorju in indi-rektno tudi o atentatu v Divači. Sosič pa mu ni mogel povedati ničesar. Roman Pahor je bil včeraj popoldne prepeljan iz zapora na policijsko ravnateljstvo, kjer so ga zasliševali od 16. do 21. Zdi se, da bo nocoj ali tekom jutrišnjega dne izpuščen. V Kozini so bili pred dnevi aretirani Slovenci Race in Šiško-vič in še trije drugi. Sinoči pa so jih vse zaporedoma izpustili, keT se je izkazalo, da niso bili v zvezi z umorom Cerkvenika. Polet letalcev Male antante V Varšavo je orisoel prvi Čehoslovak. — Polet v Bukarešto Praga, 8. avgusta g. Davi med 3. io 4. nro |e starfraJo 23 letaj k poletu skozi države Male antante in skoz; Poljsko Prva etapa gre iz Prage preko Krakova. Varšave. Jassyia in Bukarešte, "camor dospejo letalci zvečer ob 22 uri. Varšava, 8 avgusta t Po kratkem pristanku v Krakovu Je 23 letal, ki absolvbrajo polet skozi države Male antante in skozi Poljsko, prispelo tekom dopoldneva v Varšavo ter je pristalo na vojaškem letališča Prvi ie prispel ob 8. tiri 7 minut češkoslovaški štabni kapetan Kalla. drugi češkoslovaški pilot Novak, tret* poiJsU mak« Mahovski, četrta pa dva Jugoslovenska pilota. Češkoslovaški nadponočnik Skak Je mocal pet Sydlovicab oa progi Krakov—Varšav« pristati, ker mu Je zmanjkalo goriva Iz Varšave m )* prišlo na pomoč poljsko letalo, na katerem }e Ul češkoslovaški mehanik Skak m Je nato zooet dvignil ter Je srečno prispel v Varšavo. V Lwr je ko«ny obe nogi ter je njegovo stanje iek> resno. Ferrarin Je bil ranjen na glavi in drugod. Tudi mehanik Cock Je bil prepeljan v bolnico. Pariz, 8. avgusta o. Bombno letalo k prt Ne-versu padlo na tla. 4 letalci 90 bili obiti. Pariz, 8. avgusta s Agence Havas javlja it Alžira, da le pri Setifn padlo na tla goreče vojaško letalo. Letalca, dva podčastnika, »ta bila ubita. Ovledo, S. avgusta o. Tovorni avtouioMf m le zvrnil v 30 m globok prepad. Šofer in ena noseča ženska sta bila ubita, šest drugih žensk pa ie bilo težko ranjenih. — V tukajšnjem rudnika se le zrušil majhen predor Dva rudarja sta bila Ubita, pet pa fih Je bilo ranjenih. — V Oviedu 1 t* 4500 radarje"* bcccpoMUh. •JUTRO. It. 185 CefrteE 9. Vili. T92S: Naši Kraji in Na pomoč pogorelcem Gornjega Jezera! Strašen požar Je upepelil cvetočo vas Gornje Jezero na obrežju znamenitega Cerkniškega jezera. Nad 220 ljudi je ostalo v nekaj urah brez strehe, stanovanja, brez hrane in potrebne obleke. Ognjeni •ublji so objeli vso vas z vehementno naglico, tako da je bila vsaka pomoč zaman. Ob gorišču so se odigravali žalostni prizori. Najtrše srce je moralo biti presunjeno ob pogledu na jokajoče otročiče, stokajoče in onemogle starčke in starke ter na obupno ječanje ponesrečencev, ki so s težkimi opeklinami jedva utekli smrti. Požar je uničil 23 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji in vsemd pridelki Živina, kolikor je ni poginilo v plamenih, je istotako brez krova in krme. Škoda je ogromna, zavarovalnina pa Uprav neznatna in siromaki obupno prosijo pomočil Prosimo vso slovensko javnost, naj sočustvuje z nesrečneži in naj jim pomaga s čimer pač more, tako da bomo s skupno pomočjo kolikor mogoče ublažili obupno stanje pogorelcev. Apeliramo tudi na državno oblast 'n na ljubljansko oblastno skupščino, da z denarnimi podporami omogoči do nadaljnjega eksistenco obupanim. V imenu poslovnega odbora za pomoč po-gorekem: Mihael šega, Fran Zabukovec. Alojzij Krašovec, Fran Remžgar. (Prispevke sprejema tudi direkcija »Ju-ira«, Ljubljana, Knaflova 5/II.) I * Veliki župan ljubljanske oblasti poziva prebivalstvo na pomoč z naslednjo prošnjo: »Obračam se na blaga srca prebivalstva ljubljanske oblasti z iskreno prošnjo, da priskočijo ponesrečencem na pomoč z do-brovoljnami darovi. Vsak, tudi najmanjši prispevek se bo hvaležno sprejel. Prebivalstvo sosednjih občim in vasi se zlasti naproša, da nudi pogorelcem podporo v naravi: živila, obleko, krmo, stavbni les, orodje itd. Pobožni odbor, sestavljen iz ■Aelavnib in nesebičnih mož, bo skrbel za •bo, da se bodo nabrani darovi v denarju jin naravi racijonalno uporabljali v pomoč vsem prizadetim. Darove sprejema v Ljubljani veliki župan in mestni magistrat ljubljanski, na deželi pa vsi sreski poglavarji in pa uradi, ki jih bodo oni določili.« Znamenite zgodovinske najdbe v Stobih Beograjski arheolog vseuč. profesor dr. VI. Peikovič, o čigar raziskavanju staro-, davnega mesta Stobi v Južni Srbiji smo že nekajkrat poročali, neumorno nadaljuje, svoje raziskavarie in navzlic pomanjkanju sredstev in podpor od strani vlade preseneča znanstveni svet z vedno novimi najdbami. Letos ie odkopavanje v Stobih trajalo samo 25 dni in vendar je prof. Petko-vič v tem kratkem razdobju dosegel nenavadno lep uspeh. Odkopani predmeti predstavljajo veliko arheološko in materi-jalno vrednost ter bi lahko služili na čast vsakemu evropskemu muzeju. Antična stavba, v kateri so bili najdeni dragoceni objekti, je bržčas bila kopališče. Najdragocenejši, letos odkriti arheološki objekt, ie nedvomno velik marmorni kip boga Bakha Vsi deli so modelirani v izredni plastiki. Kip je sicer prelomljen v tri dele. ki pa so tako dobro ohranjeni, da se da celota lepo rekonstruirati. Ne dosti manj ceni prof. Petkovič na.idbo velikega satirja. Tudi ta kip predstavlja veliko umetniško in zgodovinsko vrednost. Nadalje je bil najden izredno fin relijef, ki predstavlja bakanalije. ter veličasten marmorni torzo boginie Venere. Značilno je. da so vsi odkopani objekti v zvezi z bogom Bak-ham, ki ie posebno na relijefih nekaka centralna figura. Vrednost vseh letos odkopanih predmetov ceni prof. Petkovič daleč nad milijon dinarjev, a še večji je njihov arheološki pomen. Vse najdenine bo prof Petkovič izroči! beograjskemu Narodnemu muzeju, kjer bodo gotovo vzbujali izredno pozornost in morda končno !e pripomogli k temu, da bo vlada podprla akcijo s primernim kreditom, da odkopavanje starinskega mesta Stobija ne bo trajalo sto let. Dijaški dom in Mladika v Ptuju IzoopobHtev obeh zavodov in razpis služb. Ptuj, 8. avgusta. Javnositi Je vse premalo znamo, da se v Ptuju nahajata 2 vzgojevalna zavoda, ki pa svojih prostorih in notranjem ustroju lahko tekmujeta z vsakim zavodom te vrste. To je Dijaški dom, ki služi kot internat za dijake ptujskih šol in ki ima prostora za 100 gojencev, ter dekliški zavod Mladika, v katerem se bo letos uvedla poleg internata tudi meščansko - gospodinjska in kmečko-gospodimjska šola in ki ima prostora za 80 gojenk. Dijaški dom obstoja še od leta 1900. ter stoji ves čas svojega delovanja na vrhuncu. V zavodu imajo gojenci popolno oskrbo, zadostno in dobro hrano, nadzorstvo in pomoč pri učenju ter imajo ob enem priliko se izobraževati v glasbi in drugih veščinah. Gojencem je na razpolago velik gledališki oder, zavodov orkester, obsežna knjižnica, popolna radio-postaja. biljard, obsežno lastno igrišče ob Dravi in drugo. V minulem šolskem letu se ie nahajalo v zavodu 75 gojencev, od teh jih ie posečalo realno gimnazijo 57, meščansko šolo pa 18. Gimnazijci so. izvzemši dveh. vsi povoljno zaključili šolsko leta Znižanje hranarine je uživalo 18 godencev. Hranarina se bo tudi letos pridnim gojencem, posebno v višjih razredih. izdatno zmižala. Radi spopolnitve vodstva zavoda za prihodnje šolsko leto so razpisana naslednja mesta: Služba višjega prefekta, za katero je potrebna akademska naobrazba in nekajletno praktično delovanje v sličnem zavodu: nadalje so razpisana tri mesta pre-fektov, za katera se zahteva srednješolska matura in po možnosti poznanje ustroja in-teraatnega življenja ter splošna sposobnost za vzgojno službo. Tudi mesto oskrbnice, za ka/tero se zahteva splošna sposobnost za vodstvo celega gospodinjstva, posebno oskrbovanja zavodove kuhinje in možnost vodenja gospodinjskih računov. Prednost imajo prosilke, ki so v sličnšh zavodih že sodelovale in Je od niih pričakovati, da bo vodstvo gospodinjstva v vsakem pogledu vzorno. Nekolkovane, z dokazili usposobljenosti opremljene prošnje ie z navedbo referenc predložiti kuratoriju Dijaškega doma v Ptuju najkasneje do 15. t. m. Od maja dalje obstoje zelo ugodne železniške zveze, tako da lahko stariši svoje otroke tudi iz oddaljenejših občin pošiljajo v ptujsko gimnazijo. Za te dijake bo s prihodnjim šolskim letom dana možnost, da dobijo v Dijaškem domu opoldne hrano ter da se iim da prilika učenja pod nadzorstvom do odhoda popoldanskega vlaka. Internat Mladika, ki se nahaja v krasnih, modernih prostorih prevzamejo s prihodnjim šolskim letom šolske sestre iz Maribora. V zavodu bo kmetijska in meščanska gospodinjska šola za deklice nad 14 let stare in internat za goienke obeh gospodinjskih šol. kakor tudi za učenke, ki obiskujejo mestne šole (meščansko šolo. gimnazijo) Zavod, ki ie opremljen popolnoma moderno z vsem inventarjem, bo tudi nudil priliko za učenje ročnih del. glasbe in tujih iezikov. Velik požar v ljubljanski poštni garaži Požrtvovalen nastop reševalcev, ki so rešili mnogo dragega materijala Ljubljana, 8. avgusta. Včeraj popoldne okrog 4. ure sta o pozo rila ljubljansko prebivalstvo dva topovska strela z Gradu, da je v neposredni bližini mesta izbruhnil požar. Gorela je avtomo= bilska garaža poštnega ravnateljstva, ki je nameščena v 4 objektih v Robini ulici za satrim pokopališčem pri Sv. Krištofu. O nastanku in poteku požara smo izvedeli na= slednje podrobnosti: V novi Robini ulici poleg Linhartove ce* ste za starim pokopališčem pri Sv Krišto* fu je nastanjena v štirih poslopjih avtomo--bilska garaža poštne direkcije v Ljubljani Prvo poslopje, v katerem se nahaja pisar* na in pa nekaj uradniških stanovanj, je zi* dano. Za to stavbo se nahajat na obšir* nem dvorišču dve moderni baraki, zgrajen; iz valovite pločevine, ki jo je prejela naša država iz Nemčije na račun reparacij. V prvi baraki je bilo spravljenih ob času po* žara 6 avtomobilov, eden popolnoma nov V drugi pločevinasti baraki pa je bila na* gromadena velika množina brzojavnega m telefonskega materijala. Za omenjenima objektoma je stal še IV. objekt, popolnoma nova lesena baraka, v kateri so se nahaja; le kovaška in ličarska delavnica ter skla= dišče lesa. N še nepojasnjen način je nekaj minut pred 16. uro izbruhnil v tej zadnji baraki požar, ki je postal kmalu na daleč viden. Visoko so švigali plameni. Prvi je opazil ogenj slučajno mimoidoči vajenec Franca Kristana, lastnika avtogaraže in mehanične delavnice ob Dunajski cesti. Odhitel je v delavnico k svojemu mojstru, kateremu je v kratkih besedah naznanil nesrečo. Go* spod Kristan je nemudoma odhitel h gore'; čemu poslopju, kjer je naletel v tem stanu* jočo soprogo nekega poštnega uradnika. Gospa je takoj odhitela v bližnjo Ravni* harjevo žago, od koder so telefonično ob* vestili mestni gasilski urad. Med tem časom je g. Kristan poiskal na Za prospeh kmetijskega šolstva Konferenca učiteljev kmetiiskih nadaljevalnih šol. Dne 4. in 5 avgusta se ie vršila v Ljubljani konferenca učiteljev kmetijskih nadaljevalnih šo! ljubljanske oblasti, ki jo ie priredil odsek za nadaljevalno šolstvo pri poverjeništvu UJU. Med slovenskim učiteijstvom opažamo zadnja leta resno stremljenje da podeželsko šolstvo približa potrebam kmetskega ljudstva. Odtod izhaja tudi vnema, s katero se ie lotilo vprašanja kmetiiskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol. Največja ovira za razmah tega šolstva ie bilo nerešeno vprašanje njegovega vzdrževanja. Pridržano ie oblastni samoupravi, da to vprašanje ugodno reši. Saj si ne moremo predstavljati res uspešnega in programatičnega delovanja kmetijske pospeševalne službe, organizirane pri oblastnih odborih, brez razvitega kmetijskega nadaljevalnega šolstva. ker mora ona v vsakem kraju računati z nekim kadrom dovzetnih, za strokovno izobrazbo vnetih mladih ljudi. Le to šolstvo bo zaneslo v zadnjo gorsko vas nekaj one poklicne izobrazbe, brez katere ni mogoč gospodarski dvig širokih plasti kmetskega ljudstva. Konferenco je vodil poverjenik Andrej Skulj. Udeležili so se je tudi zastopniki oblastnega odbora, prosvetnega oddelka in oblastnega šolskega odbora. Predsednik Skulj ie poročal o ogromnem delu odseka v pretečenem letu. v katerem ie izdelal učne načrte in pravilnike za daljše in krajše učiteljske tečaje in priredil celo vrsto sestankov in anket. Referent Mencini je v kratkih obrisih očrta! vso problematiko tega šolstva in s povdarkom opozoril na njegove vzgojne naloge in na važnost vprašanja učiteljske izobrazbe, ki ga moramo v pogledu na to šolstvo v Sloveniji samostojno rešiti. Prvi dan konference ie bil v glavnem posvečen poročilom posameznih voditeljev kmetijskih nadaljevalnih šol. V celoti so podali prav živo in Dlastično sliko svojega dela. ki se vrši pod najrazličnejšimi pogoji in izključuje vsako šabloniziranje učnega postopka in učnega načrta. Originalno je bilo poročilo zlasti učitelja Jurančiča, ki je trudilo globok pogled v socijalne in pospo-darske razmere hribovskega ljudstva njegovega okraja. Sledil ie referat o učilih in najtrajnefše, zato najcenejši dvorišču sekiro, ker drugega pripravnega orodja ni bilo pri roki in je z njo, z naj= večjim naporom po daljšem razbijanju trde pločevine, odprl prvo ogroženo barako, v kateri so se nahajali avtomobili. V tem je prihitelo iz bližnje orožniške šole blizu 30 orožnikov, ki so pomagali g. Kristanu izvleči avtomobile vi barake na dvoršče in iih tako rešiti neizogibnega uničenja. Nato so odprli še drugo barako, v kateri so se nahajali telefonski in brzojavni kabli. Tu^ di to barako so popolnoma izpraznili in re-šili ves inventar. Koncem te barake se na^ haja hišnikovo stanovanje, ki pa je bilo tudi zaklenjeno. Reševalci so morali vdret: v sobo iz katere so iznosili vse pohištvo Med reSenim materijalom se je nahajalo fudi več telefonskih celic, dalje več lesenih poštnih vozičkov, ki služijo za prevoz po* šte iz vlaka na kolodvorski poštni urad in nekaj poštne uprave. V poštni garaži in njenih delavnicah delajo nameščenci le od 7. zjutraj do 15. ure popoldne, nakar se delavnice zapro. Kmalu nato ie prihetlo na pomoč voja* štvo 16. art. polka in neposredno za njim tudi mesnto poklicno gasilstvo z motorno brizgalno in trenskim vozom. Gasilci so takoj stopili v akcijo in že v nekaj minu* tah so pričeli trije mogočni vodeni curki gasiti požar. Kmalu nato ie prispelo na iice mesta tudi prostovoljno gasilno društvo, ki je svojim poklicnim tovarišem spretno pomagalo pri gašenju. Vročina je bila stra* sna. vendar je uspelo požar že okrog 17. iokalizirati in kmalu nato pogasiti. Škoda je znatna, vendar se ima poštna uprava zahvaliti požrtvovalnim reševalcem, da je bil dragoceni materijal, ki pomeni ogrom* no vrednost, pravočasno in nepoškodovan spravljen na varno. Gasilci so zapustili z motorno brizgalno pogorišče ob 19.30 uri, nekaj gasilcev pa je pogrišče stražilo še vso noč. pomožnih knjigah. V izčrpni diskusiji je bilo sestavljenih in sprejetih več predlogov. Posebno čitanko za kmetijske nadaljevalne šole je večina odklonila, z motivacijo, da se nam nud: vsepovsod aktualneiše čtivo. zlasti v strokovnih listih. Drugi dan konference je zavzela največ časa obravnava pravilnika, ki ga je sestavil odsek. Popolno soglasje je vladalo v tem Dogledu, da se mora odvzeti krajevnim činiteljem breme personalnih izdatkov za kmetijsko nadaljevalno šolstvo. Računati se more tu edinole na oblastno samoupravo. Obširnega programa žaliboe ni bilo mogoče izčrpati, vendar je imela konferenca prav lep uspeh in ie dala udeležencem mnogo pobud za nadaljnjo delo. Odkritje spomenika v Zagorju Zagorje, 7. avgusta. Pričetek žalne proslave sov v soboto ob 12. naznanili zvonovi in streli topičev ter se je spomenik zakril v žalno tkanino. Zvečer ob 20. se ie ob veliki udeiežbi občinstva vprizorila žaloigra »Kalvarija«, ki je napraviia na občinstvo globok utis. Pri igri je sodelovala rudniška godba iz Zagorja. V nedeljo zjutraj ob 9. so izpred rudniške restavracije odkorakali z rudn:ško godbo na čelu tukajšnji rezervni oficirji, bivši vojaki, vo.ini invalidi in bivši vojnki - rudarji so svojo zastavo k sprejemu došlih go stov na kolodvor. Po prihodu vlaka se je formiral skupni sprevod po glavni cesti pred spomenik. V sprevodu za rudniško godbo so bili gasilci Zagorja. Izlak m Litije, Sokol, Orel, vojni invalidi Zagorja in Trbovelj, rezervni oficirji, odborniki za postavitev spomenika in drugi, gostje Ob 10 je v župni cerkvi daroval mašo-zadušnico vojni kurat Bonač. Po maši so vsa društva odšla iz cerkve v sprevodu z rudniško godbo, ki je igrala žalno koračnico, d.) spomenika. kjer iih ie pričakovalo več tisoč zbranega občinstva. Predsednik odb:>ra za postavitev spomenika ie lepo pozdravil vse občinstvo, predvsem zastopnika oblastev ter ra.zmih društev in korporacij. Med govorom namestnika predsednika ZSV ie padla zavesa in združeni pevski zbori so zapeli narodno nagrobmeo »Pomladi se veseli«. Po blagoslovitvi spomenika pa so pevci še posebno lepo podali žalostinko »Vigred se povrne«, nakar ie izpregovoril bivši vojni kurat g. Bonač, ki je po nekaterih lepih uvodnih besedah začel povdar-jati: »Danes se širijo vesti, da smo bili mi (duhovniki) tisti, ki smo blagoslavljali mo-rilno orožje. Na tem mestu izjavljam, da to ni resnica, kajti katoliška vera je proti vsaki moritvi in obsoja vse moritve. Mi smo blagoslavljali samo vojake, pa naj so bili naši. Italijani ali Francozi, nikakor pa orožja. Ako je kdo od nas storil kaj takega, je izvržek duhovniškega poklica.« Občinstvo so te besede ne malo presenetile, ker je vendar znano vsem, da so svoječasno po vseh cerkvah molili za »zmago orožja« in da je v Ljubljani ob napovedi vojne morala monštranca na uli-oo... Končno Je govoril še predsednik Udruženja vojnih invalidov iz Ljubljane, ki je protestiral. da invalidi niti ob 10-letnici obstoja države še nimaio svojih pravic. Nato je bil spomenik izročen v varstvo zastopniku občine in začelo se ie polaganje vencev v spomin padlim žrtvam. Popoldne ob 14- ie bil koncert na trgu pred cerkvijo in ob 15- in negovani kjerkoli se nahajate! Kot dihljaj tanka plast ELIDA pudra Vam vsaki čas napravi čudežno, baršunasto mehko kožo, ki Vam podeli milino in 1-jubkost. Eli DA PUDER istotam zborovanje Zveze slovenskih vojakov, nakar se je vprizorila igra »Kalvarija«. Vsa slavnost se le izvršila v najlepšem redu. Da ni bilo neprijetnih besed kurata g. Bonača. bi odnesli vsi navzoči najlepše uitise s prireditve. Tako pa je malo dišalo po politični reklami. Narednik iz maščevanja usmrtil kapetana Beograd, 8. avgusta V ponedeljek malo pred dvanajsto uro dopoldne se ie zgodil v vojašnici drugega pehotnega polka v Beogradu strašen zločin. ki je razburil vse beograjsko prebivalstvo. Narednik Živko Belanovič. star 22 let. rodom iz sremske vasi Petrovčičev. je bil v preiskavi zaradi nekih nerednosti. ki jih je zakrivil v svoji lahkomiselnosti Zaradi tega ie bil oremeščen iz pisarne k četi. kar ga ie silno užalilo. Belanovič se je udal pijani in je v nedeljo zvečer popival po raznih gostilnah, tako da se ie še!e ob 2 uri ponoči vrnil v vojašnico. Podal se ie v svojo sobe in začel jokati Bdel je do jutra, nakar ie šel v pisarno adiutanta polkovnega komandanta kapetana Miloja Dodiča. pri katerem se ie v tistem času nahajal narednik Aleksander Stojanovič. Belanovič ie kazal znake velike razburjenosti in ie rekel kapetanu: »Gospod kapetan. pismo imam za vas!« Namesto pisma pa ie Belanovič izvlekel iz žepa revolver ter naglo dvakrat ustrelil kapetana Dodiča v prsi. Ena krogla ie zadela Dodiča v srce, tako da se ie Dodič brez glasu zgrudil mrtev na tla. Prisotni narednik Stoianovifi je hotel prijet5 Belanoviča. a ta je nameri! na njega revolver in mu zagrozil, da bo ustrelil tudi njega. Potem je zbežal na dvorišče in se skril. V vojašnici ie nastala velika panika in lov za zločincem. Dežurni oficir podporočnik Sava flič ter narednika Aleksander Stojanovič in Dušan Stefanovič so začeli iskati Belanoviča. dokler ga niso našli skritega med dvema zidovoma ter ga pozvali, naj se uda. Belanovič pa ie znova potegnil revolver in brez besed dvakrat ustrelil proti naredniku Stefanoviču. nato pa zbežal v svojo pisarno in se ustrelil v levo sence. Ostal ie na mestu mrtev. Razburljivi dogodek je vznemiril vso vojašnico. Kakor se da sklepati, je nesrečni Belanovič smatral kapetana Dodiča za glav nega krivca svojega premeščenja in za povzročitelja 15dnevnega zapora. Onasno ranjenega Stefanoviča so prepeljali v bolnico. kier se bori z življenjem. Dopisi VRHNIKA. V nedeljo 12. t. m. bo na Vrhniki prosiava 50-letnice obstoja vrhniškega gasilnega društva, združena s pokrairnskkn z letom Jugoslovenske gasilske zveze. Na predvečer bo sestanek bližnjih gasilnih društev, sprevod ia ba klada po trgu ter podoknica najstarejšemu članu tov. Antonu Igliču. V nedeljo ob 5. bud-nrica, potem sprejem gostov oa obeh kolodvorih (Vrhnika in Verd), sv. maša pri Sv. Trojici ob 9.30, poklonitev domačih gasitoev na pokopališču spominu ustanoviteljev društva ter drugih umrlih članov, kjer bo zapel tudi doma« zbor pod vodstvom g. Gruma, koncert na križpotu. Popoldne ogled izvirkov Ljubljanice, MofifluHca »td. Ob 3. popoldne se bo priredila velika ljudska veselica z najrazličnejšim sporedom. Pri prireditvi boeU sodelovala Vrhniško godbeoo dra- Dveurne predstave! Oba dela v enem sporedu! Francoski dvor v XIII. stol. Za časa kralja Ludovika X. in zloglasne kraljice Margarete v grandijoznem ve-leiilmu Buridan (Doživljaji slavnega študenta pariške Sorbone.) Vitezi, intrige in vpliv zločinske kamarile na dvoru. Lokavost orgije ter strastna grešna ljubezen, čarovnice in niih neštevilne žrtve Predstave ob 4„ K10. Telefonirajte takoj po vstopnice na štev. 2124. ELITNI KINO MATICA. štvo in jazz-band Iz Ljubljane. Železniške zveze so tako na progi Ljubljana—Vrhnika kakor tudi na progi Ljubljana—Verd ali Rakek—Verd zelo ugodne. Vabimo gasilna društva in cenjeno občinstvo k mnotfoibrojni udeležbi. Dovoljenje za polovično vožnjo še ni došlo; upamo pa na pravočasno rešitev. Vrhniško prebivalstvo se pripravlja na svečam sprejem dragih nam gostov. 1412 Prostovoljno gasilno društvo Vrhnika. BRE2ICE. Prostovoljno gasilno društvo v Brežicah priredi dne 12. avgusta t L vrtno veselico, ki se vrši v tukajšnjem Narodnem domu. Po gasilni vaji se bo vršila prosta zabava na vrtu. Svirala bosta dve godbi; za zabavo je vsestransko preskrbljeno. Atrakcija bo kegljanje na dobitke za gospode in dame ločeno. Dobitki (srebrne ure, cigaretne doze, servisi in drugo pohištvo) so razstavljeni v tukajšnji trgovini Bibič in Verstovšek. Kdor se hoče dobro zabavati, naj oe zamudi te lepe prilike. — Brežiški dijaki in dijakinje ter ostali stalni igralci vprizoriijo dne 18. t. m. Moličrevo komedijo »Skopuh«. Opozarjamo občinstvo že sedaj na to zanimivo igro I — Primarij Javne bolnice dr. Josip Cbo4ewa Je odšel s svojo rodbino na zaslužen oddih v Savinjske planine; upamo, da se tam nasrka čistega zraka in se vrne svež in čil ter prevzame potem zopet težko in odgovorno svojo službo. 1416 TREBNJE. Sokol v Trebnjem bo proslavil 15. t. m. 20 - letnico svojega obstoja, združeno z okrožnim z letom novomeške sokolske ž upe. Pri telovadbi in veliki ljudski veselici na vrtu brata Alojzija Pavlina bo svirala godba Novomeškega godbenega društva. Polovična vožnja za člane vseh društev dolenjske župe Je dovoljena. Bratje in sestre, pritoitite m podprite našega Sokola moralno in gmotno s čim nroogobrojnejšo udeležbo! 1414 LJUTOMER. Ob 254e*nioi Sokola bodo nastopili tudi naši vrfi kmetski Jezdeci v povorki na svojih priznano lepita konjih in v slikovitih narodnih nošah. Kdor se torej zanima za lepe konje znane ljutomerske reje in se hoče obenem udeležiti sokolske slavnosti, naj ne zamudi te prilike ter naj pobiti ta dan v Ljutomer. Pri telovadbi bo nastopila najbrž tudi četa vojske Iz Murske Sobote z učinkovitimi vajami. Dovoljena Je polovična vožnja. Pri od hodni postaji vzameš ceio karto, ki Je z legitimacijo, dobljeno pri slavoosti v Ljutomeru, veljavna za prost povratek. ti. T85 Četrteic 9. Vin. 192«: Domače vesti Najnovejša številka »Življenja io sveta" 'ki bo te dol dostavljena naročnikom in na razpolago v trafikah, vsebuje zopet prav zanimivo štfvo: Mladi pisatelj Bratko Kreft se je oglasil s tPovestj« • konju>, ki nas mimogrede se' tnanja • konjskimi dirkami na Murskem po-Jju in s ondotnimi konjerejci. O priljubljenem sotrudniku <2ivljenja in »veta* univ. prof. dr. M. Hirtzu razpravlja poljudno spisani članek «Hrratski prirodo-pise« Miroslav Hirti*. Posebno opozarjamo na to, kako pisec obravnava problem elike in prirodosnanstva. Kako pišejo velike nemške revije o ju-goelovenskih pokrajinah, pričuje prevod članka nemškega pisatelja Kasimira Ed schmida , ki jo je spisal Miroslav Hirts. Dr. P. Strmžek je opisal nekaj svojih vtl-■kov e Dunaja v članku «Kako skrbi dunajska občina sa mladino*. Zlasti ženske čitateljlce bo ranima! naslednji članek: «Vsakdanje življenje v danar šnji moskovski hiši>. Tu se kramljajoče pripoveduje o gospodinjstvu pod boljševiškim režimom: intimna slika nove, nam neznane Rusije. Astronomskega značaja Je članek cKonee •veta>, ki nas seznanja z vpraSanjem i se ne rroeii več imoštevati. razen iz Javnih ozirov. Vsem interesentom so v pogled točni podatki in načrti pri gradbenem in vodopravnem referentu na mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored, Kresija II., v nrpdnih tirih od 9 do 13. ure. Najboljši kis 3 za viagan e kumare dob'te v drogeriji A. KANC sinova, UU3UANA, Židovska ul. 1 Za solnčenje najboljša ,,Šolan creme" v tubah. Dobi se v drogeriji A. Kane sinova, židovska ul. * Razstava posnetkov fotogralov-amater- jev. Kakor smo že poročali, se bo dne 2. septembra letos otvoriia v Sarajevu (v slavnostni dvorani mestne občine) razstava uspelih posnetkov fotografov-amaterjev, za katero vlada tudi v Sloveniji veliko zanimanje. Eventualna pojasnila o udeležbi na tej razstavi daje odbor Društva fotografov-amaterjev v Sarajevu. Mesto ribjega olja prijeten prašek JEMALT je tudi v vroči poletni dobi prava slaščica. * Sprejem go]enk v kmetijsko gospodinjsko šolo Kmetijske družbe v Ljubljani S 1. oktobrom se bo otvoril 27. tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu pod vodstvom sester iz reda sv. Frančiška. Dovršiti morajo 16. leto: znati morajo citati, pisati in računati (zadnje šolsko izpričevalo); predložiti morajo zdravniško spričevalo, da so zdrave; navesti kakšnega stanu so starši; predložiti obvezno pismo staršev ali vani-ha, dia zanje plačaio vse stroške šolanja; zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo ravnale po hišnem redu. S temi podatki ln potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se pošljejo vsaj do 1. septembra t. I. Kmetijski družbi v Ljubljano. * Nove Miklavževe, božične In novoletne razglednice. Jugoslovenska Matica opozarja vse naše trgovce in trafikante, da bo izdala začetkom septembra serijo desetih razgled- njene za Miklavža, Božič in Nov leto. Trgovce prosimo, da ne naročajo tujega blaga temveč Izvirno slovensko umetniško delo, ki bo Po svoji izvedbi daleko presegalo vse importirane razglednice. Jugoslovenska Matica bo razposlala prve dni septembra vsem interesirancem vzorce teh razglednic In pro si, da se ji že sedaj prijavijo na naslov: Ju goslovenska Matica, Šelenburgova ulica 7-II Ljubljana. VUek kl urclje! Vlrtuoz z umetno roko! Or dira roke D i a m a no giasovit*m romanu M. Ransrda V gl vlogi COKRAD VEIDT Železniška nesr«ča. Uspela operacija z unutno roko. Uspelo! Zanimivo 1 Predstave ob 4, pol 8 In llt 10. Najnižje cene! KINO IDEAL * Železniška nezgoda v Bakru. V pone deljefc dopoldne se je na postaji Bakar pripetila železniška nezgoda, ki pa le zaradi srečnega naključja ni zahtevala človeških žrtev. Stroj za manevriranje je naletel na potniški vlak. Sunek je bil tako močan, da so popokale šipe na oknih vagonov in je prtljaga popadala na potnike, od katerih so bili mnogi ranjeni. Ranjena je bila tudi soproga velikega župana Kučiča. Vlak Je z znatno zamudo krenil proti Zagrebu. * Državni upokojenec izvršil samomor. V Reisnerjevi ulici v Osijeku je našla policija v nedeljo obešenega, že mrtvega upokojenega državnega uradnika Mijo Sajka, starega 62 let. Pokojnik je že dvakrat skušal izvršiti samomor: pred dvema mesecema se je hotel obesiti, pred tremi tedni pa si je prereza! žile na vratu, a je hčerka še pravočasno hitela po zdravnika, ki mu je rešil življenje. Vzrok nesrečnega čina je velika beda. * Bachov patent. V Skradinu pri šibeniku je prošlo nedeljo manjša skupina omladin-cev priredila demonstracije proti današnjemu režimu vzklikajoč St. Radiču in proti dr. Korošcu. Štirinajst mladih ljudi je bilo kaznovanih po Bachovem patentu na 14 dni, dva na 20 dni, eden pa na 8 dni zapora. * Samomor nesrečne žene. V Zeljeznici pri Sarajevu je skočila v vodo In utonila Zorka šaroba, žena železničarja in mati treh otrok. Zorka je že nekaj časa Izjavljala da si bo končala življenje, čes da ne more več prenašati svoje nesreče. To namero Je prošli ponedeljek izvršila. Kopalci so njeno truplo pojegnili iz vode. * Ureditev Plitvičkih iezer. Člani Društva za ureditev Plitvičkih jezer s sedežem v Zagrebu so se sestali te dni na konferenco, na kateri je bil sprejet predlog, da se proslavi 35 letnica delovanja tega društva in se v ta namen koncem tekočega meseca vrši svečana seja na Plitvičkih jezerih. Pri tej priliki bo društvo izadio jubiiarni »Vodnik za Plitvička jezera« z najnovejšim načrtom novih potov in razgledov. V nedeljo, 12. avgusta vsi v KOČEVJE too kivsi mM nic slovenskih originalov v fcrobarvnem tisku. Razglednice so izredno lepe in name- stek s pripomnjo, da gre zaradi bolezni pro. Pozdrav na kolodvoru pri dopoldanskem vlaku, scene iz kočevskega narodnega življenja. n 7j Ljudska veselica, narodni plesi itd. * H katastrofi italijanske podmornice F 14. Včeraj se je v našem uredništvu oglasil neki gospod iz Ljubljane, ki je svojčas služboval na vojni ladji. Povedal je, da se že dolgo bavi z Izumom, ki bi v slučaju potopitve podmornice, kakor se je to zgodilo pred nekaj dnevi v bližini Brionskih otokov lahko pomagal dovajati posadki zrak in hra no Podmornica bi se lahko dvignila brez potapljačev. Če se kdo zanima za pojasnila o tej zadevi, naj vpraša v uredništvu »Jutra« za naslov I. V. Gozdni požar. V Kraljeviči Je predvčerajšnjim zjutraj nastal požar v šumi nasproti Frankopanskemu gradu. Ker se je požar naglo širil je bila pozvana na pomoč četa 3 bataljona 37. pešpolka, pa tudi gasilno društvo na Sušaku. Požar je bil v par urah pogašen. Zgorelo je, tritisoč kvadratnih metrov borove šume. Domneva se, da je nekdo v bližini pušil In zapalil suho travo. * V Zadrn divja legar. Kakor pripovedujejo potniki, ki so dospel! Iz Zadra. se v Za-dru in njegovi okolici strahovito širi legar, tako da ie obolelo že več sto oseb na tej nevarni bolezni. Tekom zadnjega tedna je za legarjem umrlo 30 vojakov. Legar se je pojavil na dveh italijanskih torpiljarkah v zadrskem pristanišču. Zaradi tega so ostale edinice vojne mornarice odplovile iz Zadra. Vojaštvo, ki je bilo nastanjeno v okoliških vaseh, je premeščeno deloma v Pulj, deloma pa v Trst. ITO — zobna pasta najboljša! * Naplavljeno truplo. Pri sv. Marku v ptujski okolici je Drava naplavila na obrežje truplo neznanega moškega, k! Je močno razpadlo. Identiteta neznanca se doslej ni megla ugotoviti, * Tragična smrt poštne uradnice. Na železniški prog! med Koprivnico in Drnjem so našli v ponedeljek zjutraj truplo neznane ženske, ki jI Je vlak odtrgal glavo, ki Je ležala v travi ob progi, šele v torek se je ugotovilo, da je to truplo poštne uradnice Milke Torek, ki je v nedeljo ponoči prostovoljno šla v smrt. Milka Terek je službovala že osetn let na koprivniški pošti in vedno vestno opravljala svojo službo V zadnjem času je živčno obolela. Ni si pa upala prositi za bolniški dopust, ker se je bala redukcije. V tem težkem položaju je v nedeljo zvečer šla na progo in se vlegla na tir. V njenem stanovanju so našli 700 Din in li- stovolino v smrt. Z denarjem naj se poravna njen dolg za stanovanje in hrano. To je bila njena edina poslednja želja. * Velika nevihta v Sremu. Nad gornjim Sremom je v nedeljo ponoči divjala silna ne vihta. V selu Ivošu je strela udarila v hišo Sime Periča. ki je pogorela do tal. Pri Ra-kovcu je šinila strela v hlev Pere Mandiča ter ubila dva vola in enega konja. Padala Je tudi debela toča, ki je zlasd v vinogradih napravila ogromno škodo. * Avtopodjetniki se opozarjajo na dražbo za oddajo prevoza pošte na progi Kočevje - Brod na Kupi, ki se bo vršila dne 17. avgusta ob 11. dopoldne pri županstvu občine Kočevje. Pogoji so na vpogled pri občinah in poštah ob poštni progi in v poštnem odseku poštnega ravnateljstva v Ljubljani. • Darilo. Udnrženie Jugoslovenskih veterinarjev, sekcija v Ljubljani, je darovala Podpornemu društvu slepih 300 Din na čast spominu blagopokojnega kolege Mihaela Knafliča, štabnega veterinarja v pokoju. — Najlepša hvala! 1411 * Črevesne bolečine, prenapolnjen želodec, omotica, neenakomerno utripanje srca, težko dihanje vam takoj odstrani uporaba »Franz Josef« - grenčice. Zdravniki priporočajo posebno ljudem, ki mnogo sedijo, redno uporabo hovni sodnik: savezni delegat, sodniki: poi= kovnik B!eiweis, dr. Praunseis, Miloš Ry baf, ravnatelj Debelak Vmdiš Josip, star* ter: Savo Sancin, voditelja zapisnika: Sak* sida in Ček, časomerilci: mag. pharm. Leu= stek, dr. ing Kramaršič, Siamič Vekoslav, Sancin Danilo, Šketelj Karlo, namestnik Brumat, sodniki za skoke: dr Fran Kan* dare, ing. Mencinger, inšpektor Dekleva. dr. Albin Kandare. Bašin Alojz. Water> polo sodniki: glavni sodnik savezni delegat dalje ing. Debelak in ing. Kramaršič, sto= par: eden izmed časomerilcev golsodnika: po en član tekmujočih klubov. — Seja ju* ryje se vrši v četrtek 9 L m. ob 21 v dam* skem salonu kavarne «Emona» ter se vsi navedeni gospodje vljudno naprošajo, da se je izvolijo udeležiti Razen teh naj seji prisostvuje tudi po en opolnomočeni dele: gat vsakega kluba. Tajnik I. Plavalne tekme za prvenstvo Slovenije V soboto ob 15. in v nedeljo ob 9. ter ob 15. uri se vršijo na Ljubljanici ob prostoru Ljubljanskega športnega kluba plavalne tekme za prvenstvi Slovenije, katerih st udeležijo klubi Primorje. LSK in Ilirija Prijavljenih je preko 100 plavačev in plavalk Hud boj za točke in prvenstvo se bo bil med dosedanjim prvakom Primorjem in Ilirijo, ki je prijavila najštevilnejšo eki* po svojih plavačev Za zmago v vaterpoh* pa ima največ izgledov LSK. To bo letos edina in po dolgih letih tudi največja pla< valna prireditev v Sloveniji. Vstopnina zna* ša 5, 8 in 10 Din. Poljakinja Konopacka, U Je na olimpijadi v meta diska z 39.62 postavila nov svetovni rekord. Vremenske ooroč«8o Meteorološki savnrt 8. avgusta 1928. Višina Mrometra 308 8 m Kraj čas Barom l e u u. 13 » « >mei vetra in brzina • metrih a o •o — "i X 'L s*. Padavine V . V , fco Ljubljana, plač. pri prejemu blaga, stara po 520 — 525. nova po 455 — 465. NoTo«adska blagovna bona (8. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet; 25 vagonov pšenice. 2 vagona ječmena. 19 vagonov turščice in 14 vagonov moke. Pšenica: baška. 79/80 242.5 — 245; bsška potijska 247.5 — 250; banaška 235 — 237.5. Oves: baški. sremski in slavonski, novi 2175 do 222.5. Ječmen: baški. sremski in banaški, novi 225 — 230 Turščica: baška. sremska in banaška 297.5 — 302.5. Moka: baška <0g» in <0gg> 375 — 385; c2> 355 do 365; <5-» 3® — 345: c6> 295 — 305 : Dunajska borza ta kmetijske produkte (7. t m.) Na ameriških tertninskih borzah je razpoloženje mirnejše, dočim so se teča:i na budimpeštanski borzi deloma okrepili. Na dunajski borzi je bilo razpoloženje neenotno. V plenici je bil promet glede ra vedno jasnejšo sliko o rekordni svetovni letini slab. Ponudbe v madžarski rži so nekoliko nižje, vendar ni prišlo do več joga promet«. Tudi v turščici in ovsu ?e bila kupčija slaba. Za podonavsko turščico ni zanimanja. ker so ponudbe za argentinsko blago nižje. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina: pšenica: domača 39.5 — 40.5, madžarska Tisa 42 — 43. jugoslovenska 40—40.5; rž: marchfeldska 38.75 Dunajski svinjski sejem (7. t m.) Dotron 16.493 komadov, od tega 1129 iz Jugoslavije. 12.380 iz Poljske in 2140 iz Romunije. Promet je bil v početku živahnejši, pozneie pa ie popustil. Pitane svinje so se nocerile za 5 grošev. mesne pa za 5—10 grošev Za kg žive teže notirajo: pitane svinie I 2.30 do 2 40. angleške križane 2.10 — 2.40. kmotske 2.20 — 2.40, stare 2.15 — 2.25, mesne 170 do 2.40. 6 i četrtek 9. Vin. 1928 r JUTRO® St. 185 Iz življenja in 31 mornarjev na mrtvaškem odru Tragična usoda posadke »F 14« pri Brionih. — Podmornica je po prvih rešilnih poskusih padla na konico v morje, nakar so jo potegnili z železnimi vrvmi drugič iz vode. — Vsa posadka je mrtva. — Žrtve bodo pokopali v Pulju Strašna tragedija potopljene italijanske podmornice «F 14» * pri Brionskih otokih je končana. Ladjo so potegnili iz vode, a mesto žive posadke so našli v njej — 31 mrličev. Že v torek zjutraj so se pripravile k reševalnim delom vojne ladje «Brin-disi», «Aquila», «Acerbi», «Nievo», «Sir-tori», remorkerji za odprto morje: Pa-renzo, Marittimo in Volosca, dva polagalca min in podmornica «F 15». Sestavili so dva pontonska mosta, s katerih so se vodila reševalna dela. Potapljači so privezali podmornico z železnimi vrvmi, ki so jih začeli navijati na vitlje. Do tega časa je posadka v podmornici dajala od sebe znake življenja. Posebno radiotelegrafist ponesrečene ladje je bil ves čas vztrajno na delu in je vzdrževal zvezo s svetom. Dela za dvig podmornice so se začela že v ranih urah. Reševalci so imeli vtis, da se jim bo posrečilo dvigniti podmornico v redu z dna — ko pa je bila ladja že nekaj metrov od tal, so železne vrvi popustile in ladja je padla nazaj v globočino. Zapičila se je v mulj kakor ogromna igla in se je pozibavala z morskim tokom. V tem trenutku so tudi bile pretrgane zveze med ponesrečenci in reševalci. Slednjih se je polastila slutnja, da je usoda posadke s padcem zapečatena. Tako je tudi bilo. Nič ni pomagalo trkanje potapljačev po obodu podmornice s kladivi po Morsejevi abecedi. Oglasil se ni nihče. Inženjerji, ki so vodili reševalno akcijo, so bili takoj mnenja, da je morala voda vdreti v oddelek za akumulatorje in da je zaradi tega iz rezervoarjev brizgnil plin. ki je gotovo usmrtil posadko. Vendar so se reševalna dela nadaljevala z vso naglico. Privezali so podmornico z močnejšimi vrvmi in so jih začeli počasi navijati, da ne bi jim se utrgale še vdru-gič. «Nobenega glasu.» Mornarji, ki so točno vršili povelja, so se ves čas plaho spogledovali. Na vsako vprašanje od zgoraj, če se posadka oglaša, so dali potapljači stereotipen odgovor: «Nobenega glasu». Ta strašna tišina je trajala polnih šest .ur^ Potem so začeli iznova delovati vitlji. Po- lagoma, počasi se je začela podmornica dvigati kvišku. Slednjič se je prikazala tako nizko pod vodo, da so jo razločili s prostim očesom. Še eno povelje, še en skrajno previden napor — podmornica je bila zunaj. Po 33 urah. Bilo je v torek ob 18.30, 33 ut po potopitvi. S tresočo roko je stopil mornariški zdravnik Guerrini k podmornici. Na obrazu je imel masko proti plinom. Napravil je nekaj korakov in že je padel vznak. Posrečilo se mu je priti v dotik z enim truplom, katerega so izvlekli iz ogromne rakve, a sopuh strupenega plina, ki mu je udaril v obraz, je bil tako silen, da je omedlel. Morali so ga odnesti v zdravniško sobo, kjer so ga obudili k življenju. Spoznavši strašen vzrok smrti 31 nesrečnikov, je velel poveljujoči admiral takoj hermetično zapreti vrata podmornice in odpeljati vse kakor je v Pulj, kjer bodo mornarji pokopani v skupnem grobu. Med mrtvimi sta dva domačina iz Istre — Trolis in Ujcich Imen drugih ponesrečencev doslej niso ugotovili, ali pa jih nočejo izdati, izvzemši ime poveljnika ladje, korvetnega rtapetana Wiela iz Padove. V vseh istrskih obmorskih krajih je izzvala vest o smrti posadke največje sočutje z žrtvami Italijanske vojne ladje so prekinile manevre in so izvesile žaine zastave na pol droga. «Izgubljeni!» Najžalostnejše je pač obvestilo, ki so ga iz podmornice sporočili potem, ko se je «F 14» izmuznila iz vrvi in se je zapičila s konico v morsko dno Radiotelegrafist ladje je brzo;avil rešilnim ladjam besede «Izgub!jeni smo». Potem je prenehal slednji kontakt s potapljači in z ladjami na morju Smrt posadke je nastopila menda trenutno. Oče Trolisa m mati Ujcicha sta se prišla nreverit o smrti njunih sinov na pristaniško poveljstvo v Pulj. Ko so jima povedali, da sta sinova mrtva, se je Ujcicheva mati onesvestila, Troiis )v oče pa je bridko zaplakal. Oba sinov.-) nesrečnih staršev sta bila edina opora očeta, oziroma matere... Papež blagoslavlja in odlikuje Nobila Jezuitski pater, ki je spremljal eksoedicijo na nesrečnem poletu, sporoča Nobiiu papeževe pozdrave in mu izroča zlato kolajno Kakor poroča «Popo!o di Roma«, to* rej list, ki mu ni mogoče osporavati verodostojnosti, je papež Pij pozval predvse Nobilovega spremljevalca na Spitzberge, jezuitskega patra Gianfran* ceschija. Pater je fungiral pri ekspedi* ciji kot kaplan in je bral dve uri traja; jočo mašo pred katastrofalnim pole* tom. Zmešnjava, ki je nastala tedaj ra* di maše, je imela zelo neprijetne posle* aice za potek ekspedicije: meteorolo* ške predmete je namreč moštvo «Ita* lie» založilo in Malmgreen je moral svoje kompase in druge reči iskati več ur, preden jih je zopet našel in posta* vil na pravo mesto. Pater Gianfranceschi je počakal na ladji «Gitta di Milano». Ko so 24. in 25. maja začela prihajati vznemirjajo* ča poročila, ga je zanimalo samo to, če je in kako je vrgel Nobile papežev križ na severni tečaj. Nobile je brzo* javil, da je izpolnil obljubo, ki jo je bil dal papežu, vendar pa da ni mogel za* pičiti križa z roko v led, ker ni bilo mogoče izkrcati nikogar izmed posad* ke. 24. maja opolnoči, ko je general od* ljubil, da bo izvršil papežev ukaz, je stopil Gianfranceschi iz svoje kabine in se ozrl proti tečaju. Pokleknil je in molil. Potem se je vrnil na ležišče. Nje* gova misija je bila končana. Pozneje, ko so prišla prva poročila o usodi zrakoplova, se je začel pater mešati v stvari, ki se niso posebno ti* kale niega. Radi tega je postalo mo* štvo na oporiščni ladji nejevoljno in slišali so se glasovi, da se je zahtevala celo njegovo odstranitev. Komandam Romagna pa je v-del, da sta si Musso lini in papež razdelila vloge na eks' pediciji in je držal patra na ladji do povratka vseh rešencev Nobilove po= sadke. Tako se je pater Gianfranceschi, k' je v ostalem predsednik gregorijanske-ga zavoda v Vatikanu, po enomesečni odsotnosti zopet sešel z generalom in nekaj tednov pozneje še z ostalimi čla> ni ekspedicije. V Narvvicku so se vsi skupaj izkrcali in sedli v vagon brze* ga vlaka, ki jih je nesel kot burja proti Italiji. Člani ekspedicije se niso vozili sku* paj niti do Rima. Nekateri, ki so imeli svojce v severnejših delih države, so kar tam prekinili vožnjo in so se po* zneje pripeljali v prestolnico. Nobile in pater Gianfrancoschi pa sta ostala ves čas skupaj in sta se šele na postaji v Rimu prijazno razšla. Očividci pri* povedujejo, da sta si nad vse prisrčno stisnila roke. Zakaj, ni težko uganiti. Pater Gian* francesehi, ki je na ekspediciji zasto* Cene: Naznanjam zaroko Devetdeset rekrutov sem dobil v četo. S podvitimi nogami so sedeli na svojih rdečih, rmenih in modrih »san-dukih«, ko sem stopil prednje, da jih prozo vem in pregledam, če je pošiljka prištinskega okrožja dospela v redu. Začel sem: »Nezir Bafti, Redžep Omera, Bečir Bekteš, Raman Imera, Emin Sali, Si-nam Kamera. Fejzula Idriz . . .« do tri in trideset. Vsak je odgovoril: »Šiptar.« Zato sem radovedno in prijazno iskal lastnika imena: Milan Maksimovič, ko se mi je v razkošni cirilici polkovnega pisarja zableščalo pred očmi, pripovedujoč m'i. da je bilo dano Srbu. Vsak Srb namreč že ob prihodu k vojakom zna toliko srbski, da pomeni glede uče-nia nekakšno olajšanje med Aruavti, ki jih je treba naučiti i jezika i predpisane tvarine. Od vsega začetka ie> kazalo, da bo Milan dober vojak: Komis je pojedel brez težave, pri kotlu je vedno moledoval, naj mu kuhar še nekoliko dolije, skorai vselej ie imel črevlja obuta vsakega na pravi nogi in redkokdaj je po- zabil oviti ovojke, brez puške je pa prav res samo dvakrat v prvem tednu prišel v vrsto, potem jo je pa vselej imel. To sem opazil mimogrede, zakaj osnovne pojme o vojni umetnosti vcepljajo novincem kaplarji. Zato pa za novince nekaj časa ni višjega čina od kaplarskega. Saj je znana anekdota o rekrufoi, ki je bil po kaplarjevj kazni požarni in o dežurnem oficirju, ki je prišel pregledovat sobe. Na oficirjevo vprašanje, kje je četni dežurni, da ga oo spremljal po sobah, je novinec samo pokazal, v kateri sobi je. »Ali si mutast. da ne govoriš? — in .mirno' stoj!« je nekoliko glasneje dejal oficir. Vojak pa je prestrašeno šepnil: »Ne larmaj! Jerbo znaš. ako se probudi kaolar, propali smo ti i ja!« To sem povedal, da boste umeli Milana. ki je drugo nedeljo svojega službovanja prišel v pisarno s pismom v roki in mi rekel: »Gospodine. primio sam. list te molim, da mi ga nrontaš!« (Vikal je tedaj še samo kaplar je Z božjeropno pisavo je opančar Stevo Lenardič za dvajset dinarjev napi- pal Vatikan, je imel papežu poročati o tem, kako je Nobile izvršil nalogo s križem. Poročal jt v ugodnem zmislu, opisal je generalove težave in smelost poleta, ki je bil izvršen na dan 24. ma« j a zaradi proslave vstopa Italije v sve» tovno vojno. Papež je poročilo poslu« šal in ga je vzel z zadovoljstvom na znanje. Nato je velel sporočiti po je« zuitskem patru Nobiiu svoj poseben blagoslov in mu izročiti zlato kolajno za zasluge, ki si jih je stekel s tem, da je vrgel križ v ledeno puščavo. * Nobilovo komedijo je sedaj začel proslavljati še Vatikan. Ali ne bi bilo umestnejše vprašati, kdo bo plačal stroške, ki so jih imeli zavoljo kome« dije s 24. majem Norveška in Švedska, Rusija, Francija, Finska in drugi? Kongres socijalistične delavske internacijonale V Delavskem domu v Bruslju se je otvoril ta teden kongres Socijalistične delavske internacijonale pod predsed* stvom bivšega ang!eškega notranjega ministra Arturja Ht nderFona. V otvo« rtvenem govoru je poudarjal Hender* son, da se bo internacijonala postavila z vso silo za splošno ratifikacijo wa* Fritz Adler, glavni ta]n!k Socijalistične delavske internacijonale. vodja belgijskega delavstva, ki Je nastopil na kongresu Socijalistične delavske Internaciionale za izpraznitev zasedenega Porenja ln za splošno razorožitev. >hingtonske pogodbe o osemumem de* ;avniku, da bo posvečala v bodoče več skrbi kolonijalnim vprašanjem, da se bo borila proti vsaki diktaturi v drža* vah in za obnovo demokratičnih načel tudi v zunanjepolitičnem področju, da bo razvila še večjo protivojno propa* gando in pritiskala na Društvo naro* dov, da bo sprejelo končno določne sklepe v razorožitvenem vprašanju. Emil Vandervelde, bivši notranji mi* nister in voditelj belgijskega socijali* stičnega delavstva, je vzbujal viharno odobravanje s svojimi napadi na ma* džarski in laški fašizem, s svojo zahte* vo po izpraznitvi porenskega ozemlja s strani zasedbenih čet in z zavrača* njem komunistične taktike. Nato so se pričela zasedanja posameznih komi* sij, ki pripravljajo podrobne resoluci* je o raznih vprašanjih kakor o razoro* žitvi, kolonijalnih zadevah, o stališču internacijonale do fašizma in boljše« sal Milanovemu očetu na celo polo — in zadnji stavek je bil že močno stisnjen — takšnole pismo za sina: Dragi Milane! Prvo te pozdravljam ja, Stojan, otac tvoj i te pozdravlja majka i te pozdravlja Rada i Kata i Dragana i Mla-den i Jovan i cela naša kuča i te pozdravlja komšija naš Ibro i žena mu Jelisava i Ljuba i Čedomir i cela njihova kuča i te pozdravlja Velja Nena-dovič i žena mu Mara i Svetka i Rast-ko i Petar i cela njihova kuča i te pozdravlja Velizar Protič i žena mu Stana i Joca i Stanoje i Marko i Lazo i i Mirko i Cvetana i cela njihova kuča i - te pozdravlja Dimitrije Naumovič i žena mu Vlasta i Nikola i Rade i Ruža i cela njihova kuča i te jx>zd'ravljam ja, Stevo Lenardič, koji sam list napisao i celo naše selo Čurlina. Drugo nema nista novo. Da si zdravo! M;,q" mi je z žarečim obrazom j>o-magal. če nisem mogel hitro prebrati kakega imena zakai poznal je vse. in mi je med branjem zaupal, da bo Pro-tičeva Cvetana njegova, če ne bo ostal pri vojakih, kar se bo zeodilo. če do-stane kaplar. vizma, o Kellogovem paktu, kitajskem, porenskem in manjšinskem vprašanju. Na čast delegatom, ki jih je okoli 500, je priredilo bruseljsko delavstvo ob» enem s številnimi skupinami delavskih mladinskih organizacij iz drugih dežel pester sprevod, ki je obsegal nad 100 tisoč ljudi, več sto godb in nešteto za« stav. Kongres bo sprejel svoje sklepe ob koncu tega tedna, ko bodo oprav« ljeni vsi referati, ki so na dnevnem re« du. Maratonski stolp prt vhodu na olimpijski stadljon v Amsterdamu z veliko žrtveno posodo na vrba, v kateri zagori ogenj pred pričetkom vsake tekme. Tat, ki je zaspal na zofi Rekord glede mirne vesti gotovo pri« teče nekemu berlinskemu vlomilcu, ki je te dni v berlinskem predmestju vlo* mil v neko vilo katere prebivalci se nahajajo baš sedaj na prijetnem dopu* stu. V hišo je zlezel skozi okno, na ka* terega je prislonil lestvo. Potem je pre* brskal stanovanje, pobral iz omar in predalov kar se mu je zdelo vredno in — zaspal. Morda je menil, da bo le malo zadre* mal. Najbrže pa je imel za seboj zelo burne noči in tako se mu je spanec sam od sebe podaljšal tja do drugega ju* tra. Noč ima svofo moč, dan pa tudi. Ponoči ni nihče videl lestev, ki so bile prislonjene k oknu, podnevi pa so po* stali ljudje nanje pozorni in so pokli* cali policijo. Stražniki so splezali po lestvah navzgor in so res našli v spal* niči na zofi spečega tatu. Poleg njega je ležala cula z nakradenimi predmeti. Seveda so ga povabili na policijo in so mu odmerili dokler ne pride pred sodnike, ležišče v preiskovalnem za* poru. _ Mačke in pivo Ne mislite, da vam bomo postregli 7 učenimi številkami, koliko «štefanov» ga premore ta koristna, večinoma pa nepotrebna domača žival na dan, te* den, mesec ali leto; in tudi ne bomo poročali, kakšne učinke povzroča «dvo* marčno® na mačje črevesje, posebno pa na možgane. Stvar je veliko bolj preprosta, čeprav ji ne manjka neko* liko nijans tragičnosti: V birminghamskem predmestju Al* tonu imajo pivovarno in v pivovarni so imeli radovednega mačka. Maček je cele noči lazil po pivovarni in stikal za mišmi, mogoče pa tudi za kakšnimi drugimi avanturami. Isto tako ni iz* ključeno, da je včasih na skrivaj kak* šen vrček zvrnil — seveda polnega in ne na tla Kajti kako bi s* mogel člo* vek drugače razlagati, da se je neke noči približal ogromnemu skladišču, kjer je čakalo 30.000 I novega piva, da ga pretočijo v sode in steklenice, vtak* nil nos v morje prekuhanega hmelja, padel v morje, utonil in — do tukaj je bila stvar v redu. Toda čez nekaj dni so ga našli že vsega razkrojenega in so morali na intervencijo zdravstvene ob* lasti vseh 30.000 I piva izliti v cestni »Fala ti!« je dejal in odropota! iz pisarne. Prepričan sem bil, da me ni vikal samo zato, ker jim kaplar še ni bil povedal, da se to mora. Milan je namreč jx)velja izvrševal doslovno. Evo zgleda z vežbališča: Milan se je bil pri prestrojevanju desetine nekoliko zakasnil in kaplar ga je zato kaznoval rekoč: »Teci do ti-stele koruze!« Ker je bilo precej daleč, so vežbali dalje in kaplar ni opazil, da se Milan ni vrnil. Ko so čez eno uro imeli odmor, ie pa nekdo opomnil, da Milana še ni nazaj. Kaplar je poslal tri, da ga poiščejo, in res so ga kmalu privedli. »Kje si bil?« »Kaplare. spavao sam u kukuruzu.« »Tako! Spal si? Zakaj se pa nisi vrnil?« »Kaplare, zatpovedali mi ste samo, neka trčim do kukuruza, a da treba, da se vratim. niste kazali!« Z bataljonom takih vojakov prema-erate svet! Po treh mesec'h je Milan postal ka-plarski pripravnik in v četrtem je pisal domov prvo pismo. Ker je baje popisal dve poli. ie skoraj gotovo sporočil pozdrave vseh 116 tovarišev in od- jarek. Lahko si mislimo kakšne obra« ze so delali lastniki pivovarne. Mora« la: Ne bodi radoveden. Ali vsaj: Ne padi v pijanosti v pivo. Hrup na olimpijadi Človek bi mislil, da je olimpijada tako delikatna ustanova, da se bodo vsaj pri javnih nastopih tekmeci obnašali mirno in dostojno, a ni tako. V ponedeljek, ko je šlo za tekme v vodi, se je pokazalo, da imajo tekmovalci vročo kri v žilah. Do prepira je prišlo radi nekega sodnika, ki je že lani v Bologni dal povod za vznemirjenje. Zaradi tega sodnika so se športni olimpijci sprli. Gledalci so se jim deloma pridružili, deloma so bili stvari nasprotni in tako se je po olimpijskem igrišču začel razlegati tak vrišč, da jo je celo častni predsednik olimpijade, nizozemski princ Henrik, urnih krač pobrisal domov. Radio Izvleček iz večernih programom SERUM 1484 m 4 kw). PRaNKFIjRI (4£& m « k«) LANGENBERG (468 m M kw>, STUTTOAR1 (379 m 4 kw), PRAOA (349 m 5 kwX LONDON (DAVENTRV 1604 m 25 *w>. ZAOREB (310 m 0.1 kw). BRNO (441 m 3 kw). RIM (450 o 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw), OAVENTRY (492 m. 12 kw) VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw). Četrtek, 9. VIIL BERLIN 20.30: Odlomki u berlinskih opore*. (Sopran, tenor ia orkester. — FRANKFURT 20.15 Bjornsoraova drama »O moči«. Nato koncert vojaške godbe. — LANGENBERG 18 Razvoj sonate za čelo od 17. do 20. stoletja. — 20.15: Gorske im dolinske pesmi. (Sopran, bariton, harfa, kvartet rogov in ženski zbor). — STUTTGART 20.15: Labichova veseloigra »Pesek v oči«. Nato prenos koncerta iz Monakova. — ZAGREB 20-3?: Odlomki iz komičnih oper. — BRNO 19: Koncert orkestra balaiajk m ruskega pevskega zbora. — 21.05: Prenos koncerta iz brnske razstave. — BUDIMPEŠTA 12.05: Klavirski kon-cert. — 17.45: Koncert ciganske godbe. — 20.25: Večerni koncert orkestra in solistov. LONDON 19.15: Dvoruikovi klavirski duetd. Nato mešan večer. — 20: Pesmi s spremlijevanjem harfe. — 20.30: Klavirski koncert. — PRAGA 17: Orkestralen koncert. 19.15: Koncert x>dbe na pihala. 20.10: Pevski koncert. 21: Koncert orkestra io solistov. — RIM 21: Lehlrjeva opereta »Grof Luksemburški«. — DUNAJ 16.15: Popoldanski koncert kvarteta. — 20.15: Zborov koncert društva dunajskih vokalnih solistov. — 21: Orkestralen koncert — KomzžLkove io Ziehrerjeve skladbe. — VARŠAVA 20.15: Koncert skladb Čajkovskega. — 1. Peta simfonija. — 2. Violinski koncert. — 3. »Mozartina«. — STOCKHOLM« 20: Koncert orkestra in solistov. Petek, 10. VIIL BERLIN 20.30: Odlomki iz poezij Alfreda D5-blrna. — 21.30: Fantazije iz popularnih oper — FRANKFURT 20.15: Koncert harmonijskega orkestra. (koračnice). 21.15: »NenaviiCna piSTna«. Nato koncert lahke godbe. — LANGENBERG 18-. Prenos simfoničnega koncerta z razstave »Pr-es-sa«. — 20.10: Zabaven večer. — STUTTGART 20: Poljuden koncert filharmomičnega orkestra. — 21: Koncert delavskega pevskega društva »Prijateljstvo«. — ZAGREB 20.35: Koncert solistov. (Skladbe za violo in klavir). 22: Koncert ciganske godbe. — BRNO 18.10: Pevski koncert. — 19: Koncert nordijske glasbe. (Sibelius, Muel-Frederiksen, Grieg, Jensen, Urbach, Derksen). 20: Prenos koncerta iz Prage. Nato prenos z razstave. — BUDIMPEŠTA 12: Koncert komorne glasbe. — 18: Madžarske pesmi s klavirjem. Nato koncert tria. — 20.15: Orkestralen koncert. — LONDON 19.15: Dvorakovi klavirski dueti. — 21.35: Koncert komorne glasbe. — PRAGA 17: Koncert Dvofaikovih komornih skladb — 19.30: Koncert lahke glasbe Nato zborov koncert. — RIM 21: Vokalen in Instrumentalen koncert. — DUNAJ 16.15: Popoldanski koncert orkestra. — 20.05: Veseloigra »Pri belem konjičku«. Nato koncert lanke glasbe. — VARŠAVA 18: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Simfonični koncert. (Weber, Bos si. Puccini, Cajkovskrj). — STOCKHOLM 20: Koncert vojaškega orkestra. Sobota, II. VIIL BERLIN 20.30: Prenos iz berlinske državne opere. Nato koncert lahke godbe. — FRANKFURT 20.30: Prenos programa iz Berlina. — LANGENBERG 18: Večer in koncert orkestra. — 20.30: Prenos programa iz Berlina. — STUTTGART 20.30: Prenos programa iz Berlina. — ZAGREB: »Poletni večer.« - BRNO 18.10: Pevski koncert. — 19.30: Orkestralen koncert. — 20.30: Koncert moškega tria. Nato prenos t razstave. — BUDIMPEŠTA 17.45: Orkestralen koncert. — 20.30: Skladbe za klavir. — 21: Simfoničen koncert. — LONDON 19.15: Dvofa-kovi klavirski dueti. — 19.35: Mešan večer. — 20: Promenadni koncert orkestra m solistov. — PRAGA 19.30: Prenos programa iz Brna. — RIM 21: Leoncavallova opera »Glumači«. — DUNAJ 16: Popoldanski koncei. orkestra. — 17.50: Glasbena akademija. — 19.45: H6nyijeva opereta »Suzi«. Nato večerni koncert lahke glasbe. — VARŠAVA 20.15: Orkestralen koncert. — STOCKHOLM 20.15: Večerni koncert orkestra. govoril na vse pozdrave, ki jih je bil prejel. Ko je postal kaplar, je prišel oče peš devet ur daleč in mi s solznimi očmi povedal, da mi najlepšo hčer, ki je izpod deset tisoč ne bi bil dal nikomur, da za sedem tisoč dinarjev. Tam ženini štejejo doto. ker je moških več, kar se vidi tudi iz imen v Milanovem pismu. Doslej sem bil neranljiv tudi za na-padalke z doto. Ta velikodušna ponudba in zavest, da bo tako pridobljena žena res moja. sta me pa nagnili, da sem obljubil priti in izbrati. Za petsto ali mogoče za celo hiljardko bom poizkusil znižati ceno in prepričal bom čičo Stoiana. da je sistem na obroke narprikladnejši. Bog ljubezni si je najbrže omislil na-mesto puščice novo, modernejše orožje, ker na devet ur peš daleč je s puščico nemogoče zadeti, čeprav je človek bog. Ker iz Čurline redkokdaj gre pošta obiavljam kar iz Mitrovice: Jaz in Rada ali Kata ali Dragana Maksimovič zaročena. Kosovska Mitrovica — Curlina. Amor je namreč zadel v črno I —* •JUTRO» St. 385 — 7 Četrtek 9. VIII. 1928 Naroala u\* vsa. dopisa.. ti&oUrjt, malih* oglasov, jt, poslab., na. Oglasru,oxL■ cUUk Jutra', hub^aria, rr*stnunjaf. J*L it- 2*q2 V j t. ortstojbut4. jt, vpoAa/ ti obtMm. z naročilom,, si. Cerne — juvelit ujubljaoa. Wo!fova ollc* * 2 ogledali z brivskimi mizami in visoko omaro, pripravno za jedilnico prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 25374 Kredenco črno, lepe in fino izdelano, za jedilnico, kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*. 25397 Pohištvo popolnoma novo, belo — kompletno kuhinjo, moderno spalno in jedilno sobo iz politiranega trdega lesa in pisalno mizo z omaro za knjige prodam vsled preselitve. — Prijazne ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod (Srez Prevalje*. 25406 Pohištvo spalno in drugo, skoraj novo, naprodaj v Šiški, Slovenska cesta 36. 25422 Otroški voziček športni, dobro ohranjen, kupim. Naslov t oglasnem oddelku (Jutra*. 25368 Družabnika brei sodelovanja, • kapi-talomlOO—150.000 Din iščem Sigurnost zajamčena. Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod značko (Konfekcija 1885*. 25214 Kapitalisti 700.000 Din lahko obrestujete sigurno po 20 %, pa tudi več Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro (Sigurna ugodnost*. 23202 Prodam hišo a 8 stanovanji in velikim vrtom. Naslov v oglwnem oddelka (Jutra*. 25340 S 50.000 Din telim vstopiti v podjetje, i lastnini sodelovanjem. Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod šifro »Bančni uradnik 1928». 25291 Trboveljski cement travenc, Uredna lepenka, okovje m stavbe in pohištvo, cevi, pumpe, kopalne banje, kloeeti, vedno najceneje pri Fr. Stnpicl v Ljubljani. Gosposvetska 1 24897 Dvoje vrat z oboji, t dobrem stanju in rabljen Štedilnik prodam. — Naslov ▼ oglasnem oddelku (Jutra*. 25383 IX Stanovanje In gostilno dobi takoj tisti, ki kupi pol hiše. — Pojasnila daje Anton Maver, Ahacljeva c. št. 5. 25367 Posestvo v bližini mesta, dobro zidani hrami, hlevi, dosti njiv. travnikov, gozd ln pašniki, naprodaj. Naslov v oglas, oddelka »Jutra*. 25379 Hišo (vilo) obsegajočo 2—3 sobe, kopalnico, pritikline in vrt, vzamerm v najem Prednost v smeri Bežigrad—Dunajska cesta. Ponudbe z natančnim opisom in navedbo najemnine na oglasni oddelek Jutra pod šifro (Vrt*. 25384 Hišo v Ljubljani nove ali dobro ohranjeno, kupim v cenj do 100.000 Din Cenjene ponudbe pod šifro (Denar takoj 115* na oglas, oddelek (Jutra*. 25401 Vilo s 4 sobami in verand«, ▼ Rožni dolini prodam ca 150.000 Din. — Dopise na poštni predal 128, Ljubljana. 25372 £ehaU Lokal trgovski, oalr. pisarniški takoj oddam na najbolj piometni cesti v mestu. — Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*. 25190 Brlvnlco krasu«, 8 postreib ■ vodovodi, 6 pomočnikov. ▼ een-tru Zagreba prodam u Din 70.000. — (Unaon*, Zagreb. Ilica 101 Druiabnižtvo mogoče. 24965 Lokal na aajprometaejll glavni cesti, pripraven za različne prodajalne ali obrt, oddam takoj v najem. Poizve se na Celovški cesti št. 50 — v pisarni (Moslavina*. 23260 Lokal i Izložbenim oknom, posebno priporočljiv aa urarja, ker ni v celi daljni okolici nobenega, oddam ■ 1 septembrom sa 400 Din mesečno. A. Kajfež, Florijau-ska 4. 25244 Brlvnlco zamenjam, oziroma prodam na najboljšem centru mesta — En mesec na poskušnjo. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*. 25376 Pisarno za souporabo pri kakšni agenturi v Ljubljani išč^m s 16. avgustom. Ponndbe z navedbo mesečne najemnine pod »Pisarna* na oglas, oddelek (Jutra*. 25345 Brivnico dobro jdočo, prodam radi bolezni. Naslov pove oglas, oddelek (Jutra*. 24138 fttmemmja Stanovanje > sob In pritiklin 1 i < • m za september. Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod (Mirna stranka*. 25215 Sobo ln kuhinjo •U sobo s štedilnikom — event. večjo prazno sobo iščeta mirna zakonca brez otrok, sa takoj ali pozneje Ponudbe na oglas, oddelek (Jutra* pod (Ce« dan odsotna*. 25179 Večje stanovanje 3 sob. sobice kopalnic« tn pritiklin oddam s 1 septembrom t. L na Karlovski cesti št. t. 24951 2 mirna dijaka aH dijakinji sprejmem v tn owcrbo. Klavir na ras-polago. Naslov t oglasnem oddelku (Jutra*. 25332 Dijakinjo aH dijaka mlajšega, mrejme ▼ vso oskrbo Wjla rodbina na Miklošiievi cesti. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*. 25366 Dva dijaka sprejme na stanovanje i vso oskrbo profesor. Daj« tudi domači pouk. Naslov v oglasnem oddelka (Jutra*. 25406 2 dijaka ali (fijakhrf sprejmem ▼ popolno oskrbo. Dobro nadzorstvo, pomoč pri učenju, eeptrum mesta. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*. 25412 Stanovanje 4 sob, kabineta, kopalnic« in vseb pritiklin, pnmerno tudi za urad, oddam takoj v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*. 25260 Mirna stranka išč« štirisobno stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami, za 1. november 1928. Cenj. ponudbe i navedbo najemnine na oglasni oddelek (Jutra* pod šifro (Mirna stranka 50*. £5263 Več stanovanj več-JIh ln boljših odda Rs-alitetns pisarna ▼ Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 14. 25362 Stanovanje moderno ln solnčno, s t velikimi sobami, kopalnico ln predsobo oddam onemu, ki plača za 8 leta naprei. Naslov pove oglasni oadelpk (Jutra*. 25381 Večjo sobo s kuhinjo iščem. Plačam ta eno leto naprej. Pismene ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod (Za eno leto naprej*. 23393 Stanovanja KOMFORTNO, 8 sobe, kabinet, takoj prosto. Mirje TRISOBNO s kabinetom — lepo. takoj prosto, Beil-grad; STIRISOBNO, kabinet, kopalnica, velik komfort — poleg glavne pošte, takoj prosto; OPREMLJENO sobo ln kuhinjo pod Rožnikom, prosto s 1. septembrom. INFORMACIJE daje Priv-šek. Dunajska cesta St. 7. 25420 Čevljar, delavnico s kompletnim orodjem oddam v najem v industrijskem kraju. Naslov v ogl. oddelku (Jutra*. 25239 Gostilno kjerkoli na prometnem kraju vzamem v najem ali na račun. Imam svojo osebno pravico Ponudbe na oglas, oddelek (Jutra* pod šifro (Gostilna 17*. 25363 Za mladega dijaka in dijakinjo iščem stanovanje s hrano pri boljši družini Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod šifro (Mlad dijak in dijakinja*. 25148 Dva dijaka is boljše hiS® sprejme u6i-teljska družina v Celju na stanovanje in brano Do-nra hrana in dostojno nad jorstvo Naslov pri podružnici (Jutra* v Celju pod (Dijaka* 27646 Dve dijakinji sprejme v sredini mesta učiteljica. Nemščina, klavir Dopise na oglasni oddelek (Jutra* pod »Učiteljica*. 25375 OBD !)©US0snojšim življenskim smernicam. — Vdove brez otrok niso Izključene. — Tajnost častna zadeva. Zaželjena slika in nekoliko opisa it preteklosti. Cenjene dopise na ogl. oddelek (Jutra* pod Šifro (Podjeten inozemec*. 25361 Gospod t Inteligentnim poklicem, v mestu, tdruženim z lepo pokojnino, t Industrijo velike bodočnesti, a velikim lepim posestvom, samec, blagega značaja »e teli poročiti s simpatično in dobrosrčno go-spoditno t večjim premoženjem. ki si teli vsestranske srečepolno livljenj«. — Ponudbe je poslati na oglasni oddelek (Jutra* pod značko (Avtomobilist*. Tajnost se varuje. 25388 Prost, gasil, društvo Barje priredi 11. avgusta veliko vrtno veselico na vrtu gosp. Vrbinca na novici, t običajnim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen ta kritje stroškov nove motorne brizgalne — vljudno vabi odbor. 23369 Prometni odsek mesta Škofje Loke ima na razpolago za mesec avgust š« nekaj sob po 10 Din za posteljo. Celodnevna hrana od 80—25 Din. 25350 Vljoline gitar«t eitre, strun« in potrebščin« kupite najbolje pri M. Mušič-u. paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte se. 171 Cello zelo dober inštrument prodam. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*. 25410 Lep pav poceni naprodaj. Pismena vprašanja na oglasni oddelek (Jutra* pod »P^v*. 25346 Psico dobrmanslke pasme, 1 leto staro, radi selitve ugodne prodam. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra* pod značko (Čistokrvna*. 25415 IzguMjsnv Libro Espanol Berlitz, Metoula Sprachl. — zgubljeno v vlaku Ljubljana —Celje 7. avgusta. Proti nagradi javiti na oglasni oddelek (Jutra* pod šifro »Espanol*. 25380 Zaponka s sliko zlata, se je izgubila v ponedeljek od 5.-6. ure na Dunajski cesti, Prešernovi in Stritarjevi ulici, proti Poljanski cesti. Pošten najditelj naj jo vrne proti do-\>ri nagradi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25387 Mlatilnice damoreznice. čistilniki za žito, kotli ta tganjekuho in krmo vedno najceneje jil Fr Stupici v Ljubljani iosposvetsk« 1. 2489« 2 pletilna stroja Pop 8/70—7/50 in šivalni stroj Singer, malo rabljen, predam po telo ugodni ceni radi selitve. Naslov v ogl. oddelku (Jutra*. 25217 Cfrrt Za ga maše izdelujem po nizki cen! spone in ploščice. — Naslov v oglasnem oddelku (Jutra« 25382 Zamenjava pesodbene pošte v bliiini Ptuja HI/1 Din 1000 mesečno. z drugo enako pošto — Ponudbe na upravo (Jutra* v Mariboru pod šifro (Radi druiins-kib razmer*. 25419 Fotoaparat 13 X 18, z itvrstno lečo, zamenjam za harmoniko ali kolo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro (Anastigmat 400*. 25400 Vabilo na OBČNI ZBOR Kmečko-obrtne hranilnice in posojilnice Dravograd kateri m vrih 12. avgusta 1928 ob poldrugi uri popoldan v gostilni (Domaingo* v Dravograda. DNEVNI RED: 1. Cltanj« In odobritev ta-pisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva ln nadzorstva. 8. Odobritev računskega zaključka ta leto 1927. 4. Volitev dveh članov načelstva 5. Volitev nadzorstva. 6. Določitev obrestne mere ta vloge ns odpoved. 7. Slučajnosti. V slučaju, da občni tbor ob določeni uri n« bi bil sklepčen, se vrši uro pozneje drog občni zbor, kateri bo sklepal ob vsakem številu članov. NACELSTVO 25351 »Zacherlin« v originalnih steklenicah bi škatljiuab j« najuspešnejše sredstvo zoper vsakovrstni mrčes Zahtevajte ga samo s napisom »Zacherlin* Dobiva se po vseh špecerijah drogerijah in lekarnah. — Glavno zastopstvo: Droge-rija Gregorič, Ljubljana — Prešernova ulica. 24949 Vreče nov« ia rabljene vseb vrst ter juto za embalažo ima v • d a o v talogi Mirko Mlakar t-jubljana Slomškova 11 SELITVE « mesta a m dežele (trokovno in aajcenejšt potom Sloveola Transport Ljubljana, Mikloličeva sesta 86 lel»fos St «718 80 Pazite na obleke k« ri veliko, veliko lahko prihranit«. 8« Jo isste listi ti in barvati v kemično pralnico ANTON BOC Ljubljana, selenbnrgova ulica C/) — tovarnat Vlč-Gllnc» 8-jet le »ena najnižji, in najbolj solidna po-trežba Milino KopoMie MEDIJA - IZLAKE Od 1. avgusta 1928 odprto. 30 sob za letoviščarje, izvrstna kuhinja, velik plavalni bazen, zaprta družinska kopelj. — Informacije daje 9626 ravn3te'fe*vo Kopališča. Prima flor nogavice traja en par deli kakor več parov drugih Pazite na znamko in zahtevajte povsod le /a flor noaavice znamke .Mravlja". MAKULATURNEGA PAPIRJA Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo kg 4 Din v« v« večja množina na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. LTBttf ubifa stenice, Dolhe, muhe ščurke, mravlje, molje rer v opče vso golazen v hiši. koi v poliedelstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu, pri živini itd. Pojasnila da;e brezplačno: PiretrSn d.»! Zagreb, B-ctsta 35 •Aa T Tužnim srcem javljamo, da Je naša mama, stara mama, teta in sestra, gospa Alojzija Haiešek vdova sprevodnika bivše jnš. žel. dne 7. avgusta 1928 ob 14.30 preminula. Pogreb drage pokojnice se vrsi r četrtek ob 14. iz hiralnice Sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, 8. avgusta 1928. ŽALUJOČI OSTALI. Stanley Weyman: 88 Rdeča kokarda Roman. »Kdo bi si bil mislil, dragi! c sem vzkliknil in se naklonil. »Prav tebe iščem v Nimesu — in evo, našel sem te!« Ko me je zagledal, je izprva kar okamenel od presenečenja; nato me je burno prijel za roko, podržal jo med dlanmi in se zagledal vame z dolgim pogledom, v katerem je odsevala vsa nekdanja ljubezen. »Adrien! Adrien!« je izpregovoril ves ganjen. »AH je mogoče?« »Da, moj dobri Louis. Kako srečen sem, da te vidim!« »Ti — tukaj!« »Da, tukaj.« Tedaj je v moje začudenje počasi Izpustil mojo roko; njegovo vedenje in njegov obraz sta se mahoma izpremenila, kakor se iz-premeni lice hiše, ako ji zapreš oknice. >Žal mi je,« je rekel z mrkim glasom in šele po dolgem pre-molku. Nato je Izbruhnil z neutajljivo jezo: »Tako vam Boga, gospod! Zakaj ste priSli?« »Zakaj sem prišel?« »Da, zakaj?« je trpko ponovil. »Zakaj ste nas prišli motit? VI ne veste, koliko zla ste nam s tem povzročili! Sami ne veste!« »Zato pam vem, koliko dobrega iščem,« sem odvrnil, ves osupel nad tem nenadnim, nerazumljivim napadom. »Tega nisem nikoli skrival In ne skrivam niti zdaj. Z nikomer še ni vaša rodbina slabše ravnala, nego je z menoj. Vaše vedenje v tem trenutku me sili, da vam to povem. Toda ko bom jutri govoril z gospo markizo, ji bom umel povedati, da si je premalo prizadejala, če me je mislila s tem izneveriti mojim čuvstvom. Povedal ji bom . . .« »Če boste govorili z njo! ... A govorili ne boste!« je rekel on. »Pač, bom govoril!« »Pravim vam, da ne!« Gospa Catinotova je stopila med naju. »Oh, prestanita!« je vzkliknila z glasom polnim srčne tesnobe. »Mislila sem, da sta prijatelja. In evo . . . komaj sta se spet srečala . . .« O Bog, da se ne bi bila!« je zavpil Louis in brezupno pobesil roke. Kakor iz umia je stopil nekajkrat po sobi sem ter tja. Domačica ga je pazno pogledala. »Ne pomnim, da bi bili že kdaj tako govorili z menoj, gospod,« je rekla z oeitajočim glasom. Če sem zaslužila ... ali bolje,« je nadaljevala z iskrečimi se očmi, »če to, da ste me našli v razgovoru z gospodom vikontom, po vašem mnenju opravičuje nezaslišane misli z vaše strani, tedaj obsojate samega sebe, ne glede na to, da okrutno žalite mene in svojega prijatelja.« »Nebo mi je priča, da se motite!« je vzkliknil on. Toda ona se ni dala ustaviti. »To mi je premalo,« je povzela s trdim in smelim glasom. »Ves bodoči teden je ta hiša še moja, gospod Louis. Šele nato boste tu doma. In šele tedaj,« je dodala in glas se ji je zlomil od bolečine, »šele tedaj bom morda pozabila vaše nocojšnje vedenje. Šele tedaj bo mogla nežna beseda iz vaših ust izbrisati surove besede, ki sem jih pravkar slišala.« Njeni togi ni bil kos. Vrgel se je pred njo na kolena in jo prijel za roke. »O, Katarina, prijateljica draga!« je vzkliknil ognjevito, poljub-Ijaje ji drobne prste, ne da bi se menil za mojo prisotnost. »Odpustite mi! Odipustite nevrednežu! Vi ste mi vsa opora in vsa tolažba. Odkar sem ga zagledal, ne vem več, kaj govorim. Odpustite mi!« »Odpuščam vam!« je rekla usmiljeno. »Vstanite, gospod!« Kradoma si je otrla solzo in se nato ozrla name, vsa rožnata od sreče. »Odpuščam vam,« je ponovila, »čeprav vas ne razumem. Ni še dolgo tega, kar ste tako ljubeče govorili o gospodu de Saux in — oprostite — tudi o svoji sestri; nocoj pa, ko stoji gospod de Saux živ pred vami, ste vsi nesrečni.« »Kakor da nimam vzroka!« je dejal Louis in prepadeno vrgel oči po meni. Skomignil sem z rameni. »Naj bo,« sem rekel rezko. »A to, da sem izgubil vaše prijateljstvo. gospod, še ni razlog, da bi moral izgubiti tudi zaročenko. Prišel sem v Nimes, da poprosim za roko gospodične de Saint-Alais; in povem vam, da ne odpotujem, dokler je ne dobim.« »To je blaznost!« je vzdihnil. »Blaznost! Zakaj?« »Zato, ker hočete nekaj, kar ni mogoče. Gospodične de Saint-Alais ni več v Nimesu . . . vsaj za vas je ni.« »Jaz pa vem, da je.« »Najdite jo.« Lisičje, polhove kože ln tu druge od dlrjaSme kupuj« in laneeljiTO dobro pla&» P Zdravič, Ljublja na, Florijanska ulica St 9 47 ~ Trlciklje ■ skrinjic« ln napisom trrd ke, (a prevažanje blaga pripravne ta trgovce, pekarne ln mesarije, lidelujf »Tribuna* F B L.. Liuiv Ijana. Karlovska eesta 4 46 Ofomone v različnih noreli po 65' 6 kazano že desetlet« ja vodilna kot naj* starejša in dokaz^ Uivo tudi najza nesliivHša 130 Obratovodjo, verziranega v vseh delih parnega ln elek-rčnega obrata, dobrega in agilnega orga aizatoija, Išče večje industrijsko podjet e Jbšlrne p nudbe z navedbo doseda jega delovanja na Publcitas, Zagreb, Gunduli-ceva 11, p d Za — 16986 (Wienermesse) 9552 2. — 8. SEPTEMBER 1928 (v rotundi do 9. sept.) POSEBNE PRIREDITVE: Tehnične novosti In Iznajdbe. — Mednarodna pristaniška razstava. — Reklamna razstava. — Dunajski modni salon za ko-žuhovino. — Razstava živil In naslad. — Vzorčna razstava poljedelstva in gozdarstva. Prvi avstrijski živinski sejem (4. — 6. sept. 1928) Razstava plemenske živine. — Razstava klavne živine. — Razstava konj. Brez vizuma! S sejemsko izkaznico in potnim listom prost prehod čez avstrijsko mejo. Ogrski prehodni v iz mm se dobi proti predložitvi sejemskih izkaznic na meji. Znatno znižane vozni ne na vseh Jugosl., avstr. ta ogrsk. železnicah, na Donavi, Jadranskem morju in zračnih progah. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejemske izkaznice (po 40 Dm) se dobe pri WIENER MESSE — A. G, Wien VI1„ kakor tudi — dokler trada lipski Jesenska sejem — pri informacijski pisarni v Leipzigu, Osterr. Messhaus in vseh častnih zastopništvih: v LJubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trt štev. 4. v Ljubljani: Zveza za tujski promet za Slovenijo. Aleksandrova 8. v Ljubliani: Josip Zidar, Dunajska c. 31. NE kupuje ; Lovro Sebenik, Ljubljana Snezova ulica rnz>»,<»ftno co 05 Razpis. Razpisuje se do 15. avgusta t. 1. služba s*uge za meščansko šolo. Prednost imajo prosilci z izkušnjo za centralno Kurjavo. Krovni šol ki odbor v TrUovljah, dne 5. avgusta lu28. Objava. s Uprava Državnih Monopola održače na dan 3. septembra 1928. g. III. ofertalnu Licitaciju za nabavku fabrikacionih mašina t. j. tri pržonika, tri mašine z.a hladjenje, sejanje i mešanje duvana i tri elevatora za Fabrike Duvana u Našu, Sarajevu i Mostaru. Uslovi. planovi kao i sva ostala obaveštenja mogu se dobiti svakog radnog dana u kancelariji Industrijskog Odelje-nja Uprave Držav. Monopola I. M. Br. 10965 od 3.-VIII. 1928. god. ic Davorin Ki»ljeti 1 zrlo ja zc Konzorcij »Jutru AdoU tOr>niK»x. Z.a f\a.roUnc ciaKarnc a a fcoi usnarti tu ja trnu*. Jezctšck. I* m&efatm dei j«oij&ui iJreiu