naša luč
1987
oktober
8
©3(^^oa8fisi
Moja dežela.
Kozjansko in črni revir
Ko se obrne Savinja pri Celju v pravem kotu na jug proti Zidanemu mostu, prereže tisti gričevnati svet na dvoje: na črni revir in na Kozjansko.
Kozjansko. To je vzhodno od Savinje razprostirajoči se svet zaokroženih slemen in skromnih goric, v katerega se zajedajo tesne, vijugaste dolinice brez večjih ravnic. Le sem in tja se iz svoje okolice povzpnejo v zrak višji hrbti in konice. Po prisojnih legah se širijo vinogradi, po osojnih pa listnati gozdovi, zlasti kostanjevi. Osrednje pogorje Bohor je vse zagrnjeno v temne gozdove. Na robovih tega kosa Slovenije prihajajo iz globin na dan mineralni vrelci: Rimske in Laške to-lice, atomske v Podčetrtku in ateške.
X
ZEMLJA TE JE POJILA
Zemlja te je pojila, sonce te je sladilo v času zorenja.
Kri si človeku pilo, srce z drožjem polnilo v času vrenja.
Jemljem te kot zdravilo, jemljem te kot mamilo v bolečinah življenja.
Tone Kuntner
v___________________ J
Tu stoji vrsta gradov — v Podsredi, Olimju, na Bizeljskem, v Brežicah — čeprav je Kozjansko še danes pojem slovenske revščine, nerazvitosti in pozabljenosti. Značilna kozjanska hiša je največkrat prislonjena v breg, krita s slamo in ima majhna okna. Sredi hiše je veža, okrog nje pa izba, kamra, črna kuhinja pa še dvoje manjših prostorov. Ob hiši stoji gospodarsko poslopje, nedaleč od domačije pa preprost križ s Križanim.
Od Zidanega mostu navzdol se do tedaj ozka dolina Save večkrat odpre v široka, terasasta korita, marsikje se pojavi polje. Pri Krškem, nad Vidmom in Brestanico pokrivajo prisojne bregove vinogradi, dosti je pa tudi drugega sadja. Brežiška ravan je mnogokje porasla z vrbami, po sredi ravnine se širi hrastov gozd. V bližnjih zaselkih pridelujejo poleg vina še jabolka in koruzo, gojijo pa tudi prašiče, kokoši, gosi in race.
Štore blizu Celja so znane po železarni, Laško po toplicah in pivu, Sevnica po starem gradu in „Lutrovi kleti“, Senovo po rudarskem naselju, Brežice po gradu z znamenitimi freskami.
Črni revir. Zahodno od Savinje se vleče zasavsko hribovje v več slemenih od zahoda proti vzhodu. Ta svet skriva v sebi bogate sklade premoga. Trbovlje, Zagorje, Hrastnik — to je
naš črni revir, slovensko proletarsko središče.
Ta svet je nerodoviten in neprijazen. Sava se v tem predelu tako zažira med visoke, divje skale, da ob njej ni prostora za zaselke. Ti so se umaknili v odročne višje kraje. Potoki, ki so si utirali pot k Savi, so svet razkosali v več kotlastih dolin, med seboj ločenih z višjimi pragovi.
Podčetrtek
Prek teh hribov so potegnili zasavski planinci posavsko transverzalo, ki se začenja na hrvaški meji, obrede vse posavske gorske postojanke in se izteče na Kumu.
Značaj naših knapov je na zunaj glasan, trd in mrk, na znotraj pa odprt, mehak in dober. Takö ga je izoblikovalo težko delo v podzemskih rovih. Zanimivo je, kako radi gojijo ljudsko prosveto, posebno glasba jim je pri srcu.
Trbovlje so zanimive kot rudarsko mesto, v Zagorju je zanimivo staro mestno jedro s cerkvijo, v Hrastniku cerkev sv. Miklavža z „zlatimi“ oltarji in skrilasto streho.
NASLOVNA FOTOGRAFIJA: Sv. Ana v Drašičih v Beli krajini, šest kilometrov vzhodno od Metlike.
naša luč
družina — zibelka narodne zavesti
Kakor Je družina zibelka življenja, tako Je tudi zibelka sleherne narodne zavesti. Človek, ki ni dobil ljubezni do svojega naroda v družini, Je ne bo dobil nikjer.
Otrok čeblja prve besede, kot Jih Je slišal od svoje matere. A ni samo to: svojo mater doživlja z vsemi čuti In z vsem svojim bitjem kot osebo s takšnimi In takšnimi lastnostmi, ki Jih Je podedovala od svojih staršev, pa sl prisvojila tudi od svoje širše okolice, od svojega naroda.
Po psihologu Trstenjaku so značilne slovenske lastnosti poštenost In pridnost, odgovornost In zanesljivost, vestnost In natančnost. Te duševne vrednote naj bi dajala skupaj z materinščino In narodno zavestjo slovenska družina svojim otrokom tudi v tujini. Pravzaprav še posebno v tujini, ker le-ta ponuja svoje poteze, ki pogosto zaostajajo za slovenskimi. Prizanesla pa naj bi jim — če je mogoče — z našimi značilnimi slabostmi, kot so zavrtost, malodušnost, prepirljivost, vtapljanje v druge narode.
Celotni slog življenja naše družine na tujem naj bi bil slovenski. Sem spadajo slovenski časniki In revije, ki naj bi bili redni gostje družin, družinska knjižnica, slovensko sveto pismo In molitvenik, pesmarica s slovenskimi pesmimi In zvočne kasete, videokasete z utripi življenja v Sloveniji ali slovenskimi tilml. Koliko prelepega In zanimivega, pa tudi oblikovno odličnega verskega branja za mladino Je Izdalo sami koprsko Ognjišče! Seveda naj bi bili pri zbiranju družinske knjižnice Izbirčni: nobene plaže, ne vsebinske ne Ideološke!
Stara slovenska navada Je bila, da se Je družina dobivala skupaj ob večerih. Pozimi so bili ti večeri zaradi zgodnje teme daljši. In tedaj se Je družina pogovarjala, potem ko Je zmolila rožni venec. Danes Je novi slog življenja, zlasti pa televizija to družinsko romantiko uničila. In Je velika škoda! Vsekakor bi bila za sleherno družino velika korist, ko bi vsaj nekaj tega še Imela: če več ne, vsaj ob koncih tedna, pa za velike praznike, kot sta božič In velika noč.
Brez nič ni nič. To Je staro pravilo. Tudi pri ohranjanju slovenstva v tujini Je to železni zakon. Da bo kaj, Je pač treba tudi kaj storiti.
br
f

KOKLJA in RAČKE
Naša mladina . . . Naše upanje, naš ponos, naša skrb in bolečina ... V teh dneh je naša mladina spet vzela v roke šolske torbe. Dan za dnem bo srkala modrost sodobnega sveta In se pripravljala na življenjsko poslanstvo v tretjem tisočletju.
Naša mladina . . . Šola, dobra šola je božji dar za mladino, vendar pa imamo prebujeni izseljenci in zdomci dovolj razlogov tudi za zaskrbljenost. Počutimo se kot koklja, ki je Izvalila račke. Ko račke prvič opazijo vodo, veselo zaplavajo, koklja pa obupano kokodajsa na bregu in žalostno ugotavlja, da so račke nekaj drugega . . .
Naša mladina . . . Družba omogoča naši mladini splošno vzgojo in poklicno izobrazbo, večinoma odlično. Vendar ta družba ne upošteva naših posebnosti. Tuje so ji naše korenine, naša zgodovina, kultura, naši problemi in naše težnje. In ni čudno, da naša mladina v teh okoliščinah izgublja svojo Identiteto ter postaja nekaj drugega . . . Naša mladina, naš ponos in upanje, postaja naša bolečina...
Koklja in račke . . . Kar se je nekoč razvijalo In se dogajalo skozi stoletja, za to potrebujemo danes le nekaj let. Živimo silno hitro. Zato ima mladina v glavi seveda vse kaj drugega kot starši. Starši In otroci živijo v različnih svetovih.
Koklja in račke . . . Naš izseljenski svet je slej ko prej zapleten. Dobro ga moramo skušati razumeti In iskati veljavnih rešitev. Ko gre za našo posebnost, za naše korenine, našo zgodovino in kulturo, moramo plavati proti toku in braniti svojo identiteto. Tujina nam pač ne bo nikoli zapovedala, da moramo ostati zvesti svoji materinščini, zgodovini In kulturi; kaj takega mora priti od nas. Po drugi strani pa se moramo z dušo In telesom odpreti pridobitvam, problemom In težnjam, ki spremljajo našo drugo domovino v tretje tisočletje. Povečati moramo svoje zmogljivosti in razširiti svoje obzorje. Nemogoče nam mora postati mogoče.
Koklja In račke . . . Jasno je, da vse to terja od staršev in mladine veliko mero osebnosti, trdnosti, solidnosti, bi-strovldnosti. Iskrenosti, odprtosti, zvestobe, Iznajdljivosti, medsebojne povezanosti, požrtvovalnosti, poguma In ljubezni.
Ml pa smo tako slabotni, kratkovidni, vase zaverovani, nezvesti, okosteneli In sebični ... Kje naj iščemo oporo za svoje življenjsko poslanstvo?
Kje? Kje drugje kot pri Tistem, ki je rekel o sebi: „Jaz sem POT, RESNICA in ŽIVLJENJE!“ Poizkusimo, sestre in brat-' je, pa bomo videli, česa vsega smo sposobni!
Koklja in račke.
V
y
Lojze Šuštar
Kaj pomei
„Nobenega čuta odgovornosti nimajo, popolnoma neodgovorno se odločajo in delajo.“ Take in podobne tožbe je slišati na etičnem področju. S tem je mišljena lahkomiselnost in brezskrbnost, v kateri se človek komaj ali nič ne ozira na posledice svoje odločitve, bodisi zase ali za druge. Kdor tako ravna, lahko sebi in drugim silno škoduje. Zato ljudje pričakujejo in zahtevajo odgovornost predvsem od tistih, ki odločajo ne samo o samem sebi, ampak tudi — ali predvsem — za druge in za družbo. Zavest odgovornosti in vprašanje, kako buditi, poglobiti in utrditi to zavest in človeka tako vzgojiti, da bi bil dovolj zrel in močan za prevzem odgovornosti, je postala ena glavnih tem v današnjem času. Da je odgovornost v zakonski skupnosti in družini, ko gre vedno tudi za druge in za prihodnost, posebno važna, je jasno.
Odgovornost pomeni, da se človek zaveda, da mora nekomu polagati račun in dajati odgovor o svojem odločanju. Račun in odgovor pa je mogoče pričakovati le od nekoga, ki se zaveda, kaj dela, ali bi se tega vsaj moral zavedati, ki more in mora presoditi posledice svojih dejanj. Odgovoren v pravem smislu more biti le zrel človek. Odgovornost otrök ali v svojer spoznanju in svobodnem odločanju omejenih ljudi je sorazmerno majhna. Kdor pa je na
Zgovornost
„odgovornem" mestu, mora biti zmožen odgovornost tudi prevzeti in se je zavedati.
človek je odgovoren najprej Pmd samim seboj, pred svojo vestjo. Ta notranja osebna zavest odgovornosti je temeljnega Pomena. Ne sme obstajati le v izgovarjanju na druge, kakor da bi bili ti vsega krivi, tudi ne le v zagovarjanju in opravičevanju samega sebe. Brezpogojna in Popolna odkritosrčnost je edina resnična oblika prave odgovornosti.
Ker je človek družbeno bitje 'n imajo njegove odločitve takč ali drugače vedno tudi posledi-Ce za druge, včasih celo izredno velike in dolgotrajne, se mora zavedati tudi odgovornosti pred bružbo in pred javnostjo. Tiste, **' imajo javne službe, družba na različne načine kliče na odgo-v°r- Ali more družba do zadnje-9a ugotavljati njihovo osebno ^oralno odgovornost in pravil-n° presoditi zasluge ali krivdo, 16 drugo vprašanje. Kdor se ne bptl najprej v svoji vesti odgo-v°rnega, ampak mu je vse to le družbena zadeva, najde veliko 'z9ovorov, da zvrne svojo odgo-v°rnost na druge.
Kristjan pa se zaveda, da ni Odgovoren le pred lastno vestjo 'n Pred družbo, ampak končno Pred Bogom. Čeprav Bog ne de-a računov vsako soboto in več-^rat dolgo čaka, preden pokliče loveka na odgovor, pred njim
nič ne zastari ali se izgubi v pozabo. Zavest odgovornosti pred Bogom daje človeškemu življenju tisto zadnjo resnost, ki odločanje v dobrem in slabem pokaže v vse drugačni luči. Kjer se ljudje ne zavedajo svoje odgovornosti pred Bogom, sčasoma kaj lahko pozabijo tudi na svojo odgovornost pred lastno vestjo in pred družbo.
Nihče pa ni odgovoren samo zase, ampak vedno hkrati tudi za druge, čim bolj je kdo z drugimi povezan v življenjski skupnosti — in kje je ta večja kot v zakonu in družini! — tem večja je njegova soodgovornost za druge.
Zaradi povezanosti med ljudmi in zaradi medsebojne soodgovornosti drug za drugega pa nihče ni odgovoren osamljeno
Tone Kralj. ŽANJCI jedKanica. iz cikla Zemlja,
in le sam, ampak vedno skupaj z drugimi. Taka soodgovornost pa ne pomeni, da bi se človek mogel izgovarjati z neko kolektivno ali množično odgovornostjo in se sam tako rekoč anonimno izmuzniti. Odgovornost ostane tudi v obliki skupne soodgovornosti čisto osebna zadeva. Kako je soodgovornost natančno porazdeljena, koliko pomeni razbremenitev tega in obremenitev onega, ljudje sploh ne morejo natančno ugotoviti. To je stvar vsevednega Boga.
Zavest odgovornosti in soodgovornosti zase in za druge je znamenje zrelega človeka in zrelega kristjana. Ker smo vsi le na poti k tej zrelosti, smo tudi v tem drug za drugega odgovorni — kje bolj kot v zakonu in dru-
-m1, (po NOVI MLADIKI 1978) 1932-1934
Čuden začetek. Celo nekam znan se zdi. Vsaj tistim, ki še znajo moliti rožni venec.
Niste se zmotili, res gre za uvodne besede, ko molimo rožni venec.
Maševal sem za ožji domači krog, samo petero nas je bilo. Najmlajšemu udeležencu, ljubljenčku zakonskega para, je bilo šele tri leta. Maša zanj res ni mogla biti posebno privlačna, saj je živel še v svojem otroškem svetu. V cerkvi ponavadi zamotijo otroke z raznimi igračami, od ključev (da je potem le še večji nemir) do medvedkov in punčk. Njemu vse te igrače niso nič pomenile. Hotel je dobiti tetin rožni venec, za katerega je vedel, da ga ima le-ta v torbici. Seveda je dosegel svoje. Ovil si je jagode okrog prstov, križ pa si je postavil predse in se ves srečen nasmehnil. Kdaj že smo mi nazadnje s takim veseljem in zadovoljstvom vzeli v roke rožni venec!?
Lani je v družini mojih znancev zaradi rožnega venca pošteno zaropotalo. Na vse svete je oče po stari navadi zvečer molil rožni venec, vse tri dele, kot je na ta dan krščanski običaj. A duh časa je tudi semkaj zanesel vprašanje, „ta mladi“ so to lepo navado sprejeli drugače in so se že pri prvem delu dolgočasili . . . Oče, globoko veren mož, je to seveda opazil, in čeprav je bil prizadet v dno srca, je zaradi ljubega miru zmolil samo žalostni del. Starejši hčeri, ki je bila ravno takrat doma na obisku, pa to ni hotelo biti všeč in je začela moliti ter tudi zmolila še častitljivi del. Med molitvijo je bila deležna ostrih bratovih in začudenih pogledov „ta mlade“, vendar je vztrajala do konca. Ko je odmolila, je završalo ostro razpravljanje, češ ali je bilo to potrebno ali ne. Seveda je prišlo pri tem tudi do raznih bolečih očitkov.
Kaj pravite, kako bi ravnali vi v tem primeru? Bi molili? Ali pa bi zaradi ljubega miru odnehali?
Le zakaj se spotikam ob teh doživetjih in jih vlačim
na dan? Čemu neki spet začenjam z molitvijo in rožnim vencem? Kdo na svetu ga pa danes sploh še moli? Res si za časom, ljubi stari don Kamilo, prav nesodoben si — kot je nekdo slovesno ugotovil, ko smo razpravljali, ali nam Cerkev danes lahko še kaj pove in da. Modernemu človeku ničesar, je pribil sogovornik. Jaz pa bi bil tako nerad zastarel! Želim si biti resnično moderen in napreden. Napreden tudi zdajle, ko vam piham na dušo, da bi v oktobru spet začeli moliti rožni venec . . .
Se mi je res že čisto zmešalo?
Ne vem, vendar upam, da ne. Morda bi tistim, ki mi potihem (ali pa kar na glas) očitajo, češ da sem nesodoben, ko molim rožni venec", celo pritrdil, ko . . . Ja, ko ne bi bil priča tolikim tragedijam. Vsak dan sproti ugotavljam, da postaja naše življenje vse težje in težje, da si vsak dan nalagamo težja in večja bremena. Če pomislim samo na tiste, ki so po petnajst-, dvajsetletnem skupnem življenju nenadoma doživeli brodolom in si razbili družino . . . Delali, garali so noč in dan, nikoli ni bilo časa za drugega, zmeraj samo delo in načrti pa skrbi, kaj vse še manjka. Ko pa je bilo končno spravljeno vse skupaj, sta nenadoma ugotovila, da sta si medtem postala popolna tujca, da nimata nobene skupne točke več, nobene misli, nobene besede. Vem, rekli boste, češ da je to nemogoče. Pa je. Saj brez skupnih vezi ne more obstati noben zakon. In rožni venec, ta tako „nemoderna“ molitev, je v resnici skupna vez, ki povezuje družino, da spet lahko spregovori v enotnem jeziku.
To ni samo enolično, dolgočasno ponavljanje angelskega pozdrava Mariji, ampak je veliko več. Je spremljanje učlovečenja, trpljenja in odrešenja Kristusa za nas, povezava z živim Bogom, ki je zaradi nas in naših grehov prišel na svet, da nas odreši in nam ponudi življenje.
Molitev nas dvigne iz naše zaverovanosti vase v resnični svet. Pokaže nam, da je naše življenje dosti Več kot pa tistih nekaj dobrin, ki si jih lahko pridobijo in privoščimo v naši dobi na tem svetu. Kako strahotno malo bi bilo, ko bi bilo vse naše življenje [es samo to, kar si lahko pridobimo in prislužimo z Ustnimi rokami!
_ Vsak dan se srečujemo z občutkom, da nas kaj te-zi' da ni vse tako, kot bi radi. Le kako more biti tak, sß sprašujemo, ko nas kdo, ki ga imamo radi, razočara in preseneti s sebičnostjo; kako da mu moje de-Pa če se še tako zelo trudim, nenadoma nič več ne Pomeni! Kako naj dopovem ljudem, da sem že prirasel (odrasla), ko pa me nihče noče razumeti! — Lat>ko bi naše križe in težave naštevali v nedogled.
In kaj se bo spremenilo, če bom molil rožni venec aH Pa če ga ne bom več molil? Ali ne bo vse prav ta-1(0 kot doslej? Seveda se človek ne bo kar čez noč spremenil v drugega človeka. Tudi zase vem z goto-v°stjo, da se ne bom. Spremenil pa se bo naš odnos d° problemov. Do vseh. Počasi bomo začeli spoznavati. da v življenju nismo sami, ampak da živimo v skupnosti. Ne le v družinski. Skupnost, ki jo imam v kislih, je še veliko večja in dosti bolj pomembna od družinske. To je skupnost v Bogu. Bog sam nas kredi. da zmoremo nositi svoj križ. Naročilo, da naj vza-rnemo vsak dan svoj križ na svoje rame in hodimo za m'rn, lahko uresničimo samo, če smo povezani z ^ilj- In rožni venec nas povezuje prav v to skupnost.
,Ne spremljamo zgolj Marije pri njenem doživljanju ^siovečenja, rojstva in darovanja, ampak včlenjujemo 'o dogajanje tudi naše življenje, tudi začetek naše-®a življenja, tudi naše rojstvo, pa tudi naše iskanje ki se nam „izgubljajo“ in jih moramo nenehoma žalostjo in bolečino iskati. Ne, ne najdemo jih mor-a že tretji dan, včasih pretečejo leta in desetletja; ,k°li pa se ne morejo zares izgubiti, če jih bomo is-H 1 z Marijino pomočjo: na koncu nam jih bo pripe-]a,a nazaj.
a tudi naše trpljenje nenadoma ni več nesmisel in umnost, ampak postane odrešujoče in polno moči; konec, ampak je začetek. Trpljenje, povezano s stusovlm trpljenjem, je vedno odrešujoče. Kristus ^ obljublja, da bomo — tako kot On — vstali tudi
mi, da bomo dosegli poveličanje. Te resnice pa ne moremo doumeti in doživeti, če ne molimo, če se ne srečujemo s Kristusom.
Apostol Pavel nam zagotavlja, da bomo dosegli neminljiv venec zmage, če bomo vztrajali do konca. A brez povezave, brez rožnega venca, bomo ta resni, zadnji cilj našega življenja težko dosegli.
Zato mislim, da sem vendarle moderen kristjan, saj imam pred očmi končni, večni cilj. In vi boste moderni z menoj. Vendar samo, če boste z menoj tudi molili. Vsaj eno desetko vsak večer. Ne bo vam žal!
n	Vaš moderni don Kamilo
IVERI IN BRUNA
Zrcalce, zrcalce ...
Kdor nima rad sam sebe, tudi bližnjega ne zna prav ljubiti.
Nekoč pa je bilo v resnici skorajda razpoznavno znamenje krščanstva, da so se njegovi pripadniki peklili v napačnem samozaničeva-nju.
Dandanes je čisto drugače. In kot kristjan se spet lahko pogledaš v ogledalo in si rečeš: „Kar v redu si videti, stari!“ Skrajnosti se pač pogosto sprevračajo v nasprotja.
Ljubezen do samega sebe, brez katere mi ni mogoče živeti, pa je seveda še povsem nekaj drugega kot zgolj samoljubno tolčenje po prsih, ki ga srečujemo tako pogosto. Saj človek sam iz sebe in sam po sebi menda res ni kako posebno ljubezni vredno bitje, in to mora vsakdo, ki je količkaj pošten do sebe, tudi priznati.
Pa vendarle sem vreden ljubezni, in sicer kratko malo zategadelj, ker me ljubi Bog. Kako bi mogel sam sebe odkloniti, ko pa me sprejema Bog! In prav zato moramo imeti radi sami sebe, močno in brez predsodkov. Potem bo stala tudi naša ljubezen do Boga in do bližnjega na trdnih temeljih.
Predaj se Bogu, pa boš imel spet sam sebe. Zdaj te imajo drugi, mučijo te in te pestijo ter te gonijo iz stiske v stisko. pater A Delp
Sleherni človek je enkratna, čisto posebna in nenavadna točka, v kateri se križajo pojavi tega sveta samo enkrat in potem nikdar več.
Hermann Hesse
Vera mora znova najti pot do oblik, ki jo bodo izražale in podpirale. In pri tem so zelo pomembne krščanske šege in navade, vendar pa le-te lahko poženejo samo Iz žive vere, nikoli pa ne Iz golega vzdrževanja običajev, ki sl prizadeva, da bi konservlralo tisto, kar je že zdavnaj odmrlo.
J. A. Jungmann
Bog je ustvaril svet za ljudi.
Dialog med Cerkvijo in svetom bo uspešen šele takrat, ko se bo utrdil v sami Cerkvi.
To pa nikakor ne pomeni, da bi se morala Cerkev izenačiti s svetom. Približati se mu se pravi ostati tudi znamenje nasprotovanja.
Naše bivanje na zemlji je pot k Bogu, toda z vzponi in padci.
V prihodnjih letih bo mir, ki nam je potreben za molitev, vse bolj ogrožen. Če bomo torej hoteli zaznati in najti Boga. ga bomo morali srečati v soljudeh.
Svojega življenja nočemo obremenjevati z revščino, trpljenjem in nesrečo drugih. Naš bližnji je postal le še številka, le senca; gledamo ga, ne da bi ga opazili. Če pa se zanj že zanimamo, potem pogosto samo zato, ker bi nam utegnil koristiti. Verjetno ste opazili,. da rišem precej mračno sliko medčloveških odnosov. A na žalost so v resnici taki in se pojavljajo vse pogosteje. Pa še pogosteje se bodo, če bodo ljudje še naprej izgubljali smisel za duhovne vrednote.
kardinal Franz König
Otrokova večerna molitev
Dobri Bog, temno in tiho je že in jaz sem zdaj pri Tebi ter mislim na to, kako me imaš rad. Ves dan si bil z menoj, ko sem vstal pa pri jedi, pri igri in ko sem bil priden in ko sem nagajal .... ves čas si bil pri meni. Oprosti mi za vse, kar se je po moji krivdi zgodilo na svetu slabega. Pomagaj mi, prosim, da bom vedno boljši človek. Ko pa bom zdaj zaspal, mi daj, da bom varno spravljen v Tebi. Svoje prijatelje in starše — vse, ki jih imam rad — izročam Tebi; Ti veš, kaj je zanje najboljše. Ostani, dobri Bog, moj prijatelj vse dni mojega življenja. Amen.
med
vrsticami
Z izrezki iz slovenskih in tujih listov skušamo prikazati resnično podobo sedanjega slovenskega trenutka, čeprav smo pri izboru za resnico nadvse natančni, odgovarjajo končno za utemeljenost poročil njih pisci oziroma uredništva zadevnih listov.
TELEKS:
Demokratizacija
te e^anska revolucija, odnosno del njene misleče eli-’ Se 1® zavedal deviacij oblasti. Zato je vgradil v svoj itični sistem takšne mehanizme, ki bi postavili proti-la nrayi oblasti. Tako je meščanska revolucija vgradi-so-V SV°^ P°m^n' sistem demokratične elemente, kot k^trola volilnega telesa nad Izvršno oblastjo z oznostjQ odpoklica, svoboda tiska, svoboda misli, nein llsno n°vinarstvo, ločitev sodstva od izvršne oblasti a|. °nkurenčnost v sferi materialne proizvodnje. Z več n ' manJ uspešnosti je meščanska demokracija uspeš-pr Parirala ekstremne oblike obnašanja Izvršne oblasti, zah VS6m v9rajenim demokratičnim elementom se Ima ja, °Pna civilizacija zahvaliti za ogromni razvoj proizva-nih sil. To pa je tudi edini kriterij za uspešnost družbi sistema.
. y na5 samoupravni politični sistem nismo vgradili ti-'h demokratičnih elementov, ki bi parirali deviacije , astL le-te pa so: neposredna odgovornost izvršne lasti volilnemu telesu, svoboda mnenj, tiska in idej ®n 133), konkurenčnost programov kandidatov in Svoboditev združenega dela od vmešavanja politično-,r°kratskega aparata v sfero materialne proizvodnje, ra*ka demokratizacija.
vo^ trenu,l<u' ko j® oblast nedotakljiva, je tudi neodgo-nj/na za svoje učinke na razvoj družbe. Razkroj moral-y Vr®dno« zaznavamo v naslednjih manifestacijah: za-kui 6Vanie Preko sposobnosti vračanja ali celo s špe-je aC'J0 nevraPania- megalomanski apetiti za investici-0d(S tU*° akumulaciJ°. neomejeni apetiti birokracije za l^6 ,ui®vanje presežka vrednosti, skorumpiranost politi-titi'n Izvršne oblasti na vseh ravneh, v neomejenih ape-bre Za ,rošenie neustvarjene vrednosti, okoriščanje Do Z vloženih proizvodnih naporov, izkoriščanje regije ga republike po republiki, dalje zlorabe službene-cij.a ' družbenega položaja z namenom osebnega oko-Ze^?nia’ uzurpacija družbene imovlne in družbene 6rr"ie in še in še .. .
jl^P°sledice so škandali in afere na tekočem traku, ki (Proizvaja navedeni sistem brez kaznovanja akterjev snayadi odidejo še na višji položaj), rhatram, da je sprememba ustave zadnja priložnost
za odpravo usodnih sistemskih defektov ter s tem ustvarjanje pogojev za postopno obvladovanje krize. Z demokratizacijo sistema bi se nam povrnilo zaupanje. TELEKS, Ljubljana, 13. avg. 87/4 in 48.
MLADINA:
ZA SVOBODO TISKA
Zaplembe časopisov in knjig so slabo spričevalo za oblast, ker s tem odklanja enakopraven politični dialog. (V Mariboru je bila zaplenjena Katedra, v Ljubljani Mladina — op. N L).
Prvi razlog, ki običajno nastopa ob zaplembah, je vznemirjanje javnosti. Vznemirjanje javnosti je čisto politični konstrukt, javnost se ne vznemirja, tisti, ki se vznemirja, so politiki.
Drugi razlog, ki se pojavlja v sodobnih zaplembah, je sramotenje predstavnikov političnih organov. Take sramotitve so običajno korelat (odgovor) manjšim ali večjim političnim škandalom, ki so jih zakrivili določeni politiki, pa zaradi tega niso odstopili. Ilustrirajmo to s temle zgledom:
Delo, 7. avgusta 1987: Ker ZIS ni sprejel skupnih elementov za določanje cen v naftnem gospodarstvu, se nafta doma še ne bo podražila.
Delo, 8. avgusta 1987: Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji sprejel tudi sklep o 22-odstotni podražitvi surove nafte .. .
Ko bi ob tem neki novinar zapisal, da je ZIS lažnivec, bi bila to žalitev, to bi objektivno pomenilo sramotitev ZIS oziroma enega najvišjih organov SFRJ.
Javni tožlvec brani predstavnike političnih in državnih organov pred žalitvami državljanov, toda ali javni toživec brani tudi državne organe, kadar jih njihovi predstavniki s svojim ravnanjem spravljajo ob dobro Ime?
MLADINA, Ljubljana, 14. avg. 87/1
TELEKS:
SLOVENIJA, MOJA DEŽELA, KAM GREŠ?
Kakšna velikanska energija se je sproščala v množicah (v Sloveniji po vojni) pod geslom „Delu čast In oblast“ ter za „Boljšo bodočnost nas In naših potom-
cev“. In domovina je cvetela tako kot nikdar. Bill smo ponosni in srečni hkrati, da smo Slovenci, Jugoslovani.
Potem se je nekega dne naenkrat vse to porušilo. Umrl je Tito. Začele so prihajati na dan čudne stvari, kakor da bi izza Titove sence lezli na plan sami saboterji. Standard je zdrknil v prosti pad. Zmanjkalo je mleka, zdaj plina, mesa, limon, nazadnje tudi kreme Solea in toaletnega papirja. Izvedeli smo za prve sramežljive številke o astronomskih dolgovih ...
Čedalje manj denarja za zdravstvo, ki je že doseglo zavidljivo raven. Manj denarja za šolstvo, za kulturo, za obči standard in čedalje več dela, več pritiskov na storilnost, na disciplino. Skratka na vse tisto, kar nas je kot samoupravljavce ločevalo od mezdnega delavca — vse ž istim in edinim namenom, da se pridno in ubogljivo zbirajo sredstva za odplačevanje krvavih obresti, kajti za odplačevanje glavnice vse to ni zadoščalo. Teoretično lahko tako stanje traja tudi 100 let.
Toda vse to je le en del našega „rožnega venca“. Drugi del je še bolj žalosten. In vtis imam, da svoje domovine naenkrat ne spoznam več. Kakor da se mi pred očmi podira celotna dosedanja predstava o njej.
Danes moram uporabljati računalnik, da zvem, kdo je v tej državi moj predsednik. Tisto vsakoletno presedanje v krogu s stolčka na stolček, kakor na ruleti, je naravnost smešno. Pripravljamo 6 mesecev stabilizacijski program. Zamislite si samo napore za tako obsežno delo, potem ga nihče ne izvaja. Govorimo o tem, da je treba omejiti inflacijo in v isti sapi inflacija poraste od 50 na 100%. Potem ko je Inflacija dosegla 100, leze krepko čez, ponovno trdimo, vsej ironiji v brk, da moramo inflacijo znižati.
Posledice gospodarskega životarjenja zadnjih 10 let in način prelivanja sredstev se meni zdijo za mojo domovino Slovenijo KATASTROFALNE. Ob čedalje večjem tiskanju denarja je tega čedalje manj, ne samo za standard, ampak tudi za javna dela. Zato so naše ceste nekje na ravni stanja evropskih cest med dvema vojnama. Hkrati bivamo na severozahodnih vratih razvitega zahoda. Ali je sploh kdo od naših (saj veste, koga mislim) zadnja leta potoval po Srednji Evropi ali pa vsaj po naši bližnji okolici, npr. v Celovec, Gradec, Dunaj, Trst, Gorico, Videm, Benetke, Milano, Trbiž — po avtocesti? Jaz sem. Potoval sem tudi prejšnji teden po cesti z Bleda v Kranjsko goro in doživel malodane živčni zlom. Cesta mokra, kolona zadaj, kolona spredaj. Vozim 70 km na uro, kar se mi je zdelo glede na stanje ceste kriminalno. Toda pritisk v hrbet je bil neznosen. Čim sem zmanjšal hitrost, je tisti za menoj tvegal prehitevanje na ozki cesti in kljub nepretrgani nasproti vozeči koloni. Tedaj sem na pol zatisnil oči In čakal, kdaj bo treščilo. Čim je bilo mogoče, sem zavil s ceste, ustavil vozilo in pustil kolono naprej. Ko se je nekoliko pomirilo, sem zopet švignil na traso, pa se je stanje čez nekaj minut vselej ponovilo. Danes vam lahko povem od srca: po gorenjski cesti v glavni sezoni lahko normalno voziš SAMO PIJAN!
Hkrati poslušamo zaskrbljena poročila, ali bomo sploh pokasirali tisto piškavo poldrugo milijardo dolar-
jev od turizma na najlepši in tudi najbolj zanimivi morski obali Evrope — verjemite meni. To je cela Dalmacija z otoki in Istro vred. Medtem, ko si sosedje manejo roke ob 18 tisoč milijardah lir. Pa je naš delavec le investiral v turistične objekte na Jadranu. Potoval sem lansko leto iz radovednosti tudi po Bosni. Vozil sem v glavni sezoni, brez težav 100 km na uro. Bosanci so naprednejši od nas!
Poznam refren — ni denarja. Denarja pa ni, ker smo ga neodgovorno zapravili za celo stoletje vnaprej.
V Jugoslaviji nas je 20 milijonov. Slovencev nas je 2 milijona ali 10%. Vemo, da je slovenski izvoz realiziral po nekaterih podatkih 20, po drugh 25 in po tretjih celo 30 odstotkov konvertibilnega deviznega priliva. Obenem pošteno prispevamo v solidarnostni sklad za sanacijo nerazvitih.
Po kakšni logiki nam že nekaj desetletij zmanjkuje denarja za posodabljanje vipavske, kraške, štajerske, gorenjske in vse druge ceste — Bosancem pa ne? Ali ni morda razlog v tem, da je naše vladno vodstvo v Ljubljani ves čas po vojni podvrženo prevelikemu centralizmu in premajhni demokraciji? Pri vsem tem se še najde nekdo na severu dežele, ki naravnost ponori ob poetskem izrazu „Bog" in zaloputne mladini vrata pred nosom. Da bi pa udaril moško po mizi tam, kjer je treba, mu pa še na misel ne pride.
Posledica tega je, da smo Slovenci leta 1987 gospodarsko, infrastrukturno in komunikacijsko povsem asimilirani, kaj še, smo podasimilirani v balkanski prostor. Preostaja nam le še jezikovna asimilacija.
Tudi pri tem smo na „dobri“ poti. Natakarica, ki mi streže v bohinjskem hotelu, ne zna niti besedice slovensko, tudi razume ne vseh mojih naročil, ker mi večkrat prinese narobe. Za primer naj povem, da sem.na dan vstaje slovenskega naroda poslušal do 11. zvečer „Laku, laku noč“. Ne spominjam se, da bi cel večer slišal eno slovensko, kakor da sem nekje na žlahtnem jugu, ne pa v Prešernovem raju pod Triglavom. Balkan na Savici, Soči in Dravi je nekaj takega, za kar slovenski narod nikoli ni bil in tudi ne bo zainteresiran.
TELEKS, Ljubljana, 20. avg. 87/4 in 48.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG:
JUGOSLAVIJO PRETRESA OGROMEN FINANČNI ŠKANDAL
Kmetijski kombinat Agrokomerc je pahnil skoraj vse jugoslovanske banke v največji finančni škandal po vojni: denarni zavodi so vsoto nepokritih menic Agroko-merca ocenili na 192 milijard din (slabih 500 milijonov mark). Točna zadolžitev podjetja bo ugotovljena šele, ko bo 30 nadzornikov, ki tačas mrzlično delajo, pregledalo vse knjige v podjetju: časniki pišejo, da so Izgube ocenjene že na čez 400 ali celo 800 milijard din.
Da bi stečajnemu kombinatu v vasi Velika Kladuša (okrog 50 km južno od Zagreba) pomagale na noge, so
(dalje na strani 13)
r
N
Slovenija
Moja dežela
C
na sploh
j
SLOVENSKI pisatelji zborovali
^tiriindvajsetič so se v prvih dneh septembra v Slovenski Bistrici sešli slovenski pisatelji in njihovi 9°sti, da bi na gradu Štatenberg eelovno preživeli nekaj dni v okvi-ru letošnjega srečanja pisateljev. 0 ,a.ml „Literatura kot področje etičnega“ se je zvrstilo več preda-Vani, svoje pa je k razsvetlitvi teh vPrašanj prispevala zelo živahna Oprava. Predsednik mariborske Podružnice društva slovenskih pi-sateljev, ki je glavna organizatorka tega vsakoletnega literarnega sho-°a. pisatelj Janez Švajncer je opi-Sal dolžnost pisateljev danes: «Naloga pisateljev je danes odgo-^0rna in zahtevna. Živimo v času, morajo tudi pisatelji povzdigniti ^v°i glas, ker ljudje temu glasu esnično zaupajo. Slovenski pisa-!e|ji so dokazali, da jim ni vseeno, ;je živijo, in sprejeli vlogo, ki bi jo j!°^ali prevzeti izvoljeni predstavili- Zato moramo pisatelji svojo ’lQgo širiti ne glede na — še ved-0	— siv odnos političnih
struktur." Iznajdljivi in skrbni člani odbora za Štatenberg pri kulturni skupnosti slovenskobistriške občine so ob tej priložnosti pripravili ponatis knjige domačina Lovra Stepišnika „Ženitbine in svatbene pesmi", ki je prvič izšla 1883; z njo so obdarili tudi udeležence srečanja.
CENE SO POSKOČILE
kakor še nikoli po vojni. V Sloveniji so bile avgusta letos cene na drobno za 131 odstotkov višje kakor avgusta lani. Podražilo se je vse z izjemo skromnih sezonskih znižanj pri sadju. Zlasti pa se je podražil zemljiški prispevek, nadalje žitni izdelki, meso, poštne storitve, elektrika, ribje konzerve itd. Slovenski statistični zavod v Ljubljani je objavil, da se je zemljiški prispevek podražil kar za 259 odstotka, stanarina se je podražila za 202 odstotka, meso za 201, kulturne storitve za 197, osebne storitve za 184, žitni izdelki za 180, zelenjava za 179, zdravila za 176, obrtne storitve za 172, sadje za 167, časopisi za 157, tekstilni izdelki za 155, komunalne storitve za 146, ribe za 137, tekoča goriva
Zgodovinsko dejstvo je, da samoupravljanje ni projekt ljudskih množic, ampak je projekt partije. Najhujše, kar se pri nas lahko zgodi,
Je to, da se nekaj zgodi spontano, nepredvideno, neorganizirano.
TELEKS, Ljubljana, 30. Jul. 87/8
X________________________________/
in maziva za 133, vozila za 130, prometne storitve za 130, elektrika za gospodinjstva za 129, pohištvo za 132, kurjava za 128, obutev za 126, gospodinjski električni stroji za 122, šolske potrebščine za 119, čistila za 105, gradbeni material za 101. Le predelano meso, mleko, poštne storitve, jajca in maščobe so se podražila za manj kot sto odstotkov. V ZR Nemčiji so se v istem obdobju cene zmanjšale za povprečno en odstotek.
POHOD TREH DEŽEL
na tromejo nad Ratečami je tudi letos zelo dobro uspel. Več tisoč ljudi iz Slovenije, Italije in Avstrije se je povzpelo na 1500 metrov visoko Peč. „Tu je srce Evrope. Edi-
LANIŠČE blizu Javora pri Ljubljani.
Nova cerkev sv. Cirila in Metoda v RADENCIH.
na točka, kjer se srečujejo Romani, Slovani in Germani, kjer prijateljstvo ni le beseda, temveč resničnost. S tem srečanjem Evropi dokazujemo, da ljudje ob meji lahko žive v prijateljstvu, kljub različnim ureditvam.“ Tako je dejal na letošnjem osmem planinsko-turističnem pohodu treh dežel na tromejo nad Ratečami Gianni Mas-sarutto, član pripravljalnega odbora, ki so ga sestavljali predstavniki telovadnega društva Podklošter in turističnih društev Trbiž, Rateče in Kranjska gora. Iz Italije je prišlo okoli 3000 ljudi, med njimi veliko turistov iz Trbiža. Izredno veliko je bilo tudi ljudi iz Avstrije. Samo iz daljnega Gradca na Štajerskem je prišlo več kot šeststo ljudi. Tudi Slovenci so bili dobro zastopani. Slišati je bilo številna slovenska narečja, veliko je bilo seveda Rate-čanov, med njimi 82-letni Maks Juvan in 77-letni France Kunstelj, ki je rekel: „Prihajam, ker me veseli, da vse sorte ljudi vidim.“ Prireditelji so poskrbeli tudi za muziko in dobro gostinsko ponudbo, pri čemer se je dalo povsod plačati z vsem mogočim denarjem. Av-
strijci so prodajali golaž, Italijani pasta šuto in pico, Slovenci pa klobase in „slovensko“ jed čevapčiče. „To je najlaže pripraviti in najbolj gre,“ se je opravičeval zaradi omenjene jedi z juga Jože Brudar iz Rateč.
^ od tu in tam J
DIVAČA
Lovska družina Timav Vremski Britof je 6. septembra proslavila 40-letnico svojega delovanja. Na slovesnosti v lovskem domu v Framljah je nastopil moški pevski zbor iz Divače. Najzaslužnejšim članom lovskega društva so podelili odlikovanja in priznanja.
DOBRNA
Deveti slikarski ex tempore na Dobrni je pritegnil petnajst slovenskih slikarjev. Nastalo je več kot trideset slik v različnih tehnikah. Nagradni izbor najboljših
Z	N
Prevladujoča ocena ljudi (v Sloveniji) Je, da na napredovanje pri delu znanje In ustvarjalnost vse manj vplivata, pač pa petkrat več protekclje In članstvo v ZK.
TELEKS, Ljubljana, 13. avg. 87/28
v_____________________________y
stvaritev je opravil dr. Mirko Ju-teršek. Tako udeleženci kakor tudi organizatorji so se strinjali, da je bila slikarska kolonija privlačen kulturni dogodek, ki ga kaže prirejati tudi v prihodnje.
KOPER
Kljub padavinam v začetku septembra je bila na Obali preskrba z vodo v prvi polovici meseca še vedno kritična, tako da so veljali vsi varčevalni ukrepi in omejitve uporabe vode. Malija, Dvori, Beli Križ, višji predeli Semedele, Šmarij in še nekateri drugi kraji so zelo občutili pomanjkanje, ki je trajalo pol dneva ali pa celo ves dan. Vsem šolam so vozili vodo s cisternami.
LENDAVA
V podjetju INA Nafte, kjer so se morali dokončno sprijazniti s slovensko odločitvijo, da pač v Lendavi ne bo zgrajena sicer načrtovana nova rafinerija nafte (oprema je bila prodana Kitajcem), sedaj trdijo, da bi sedanjo proizvodnjo in celoten razvoj prilagodili stvarnim možnostim in seveda potrebam domačega in tujega trga. Gre seveda za velike spremembe, ki pa bi jih podjetje dosti hitreje speljalo, če bi lahko poslovalo po tržnih zakonitostih, torej prodajalo svoje izdelke vsaj po takšni ceni, kot so stroški njihove izdelave. Trenutno ima največje težave obrat Petrokemija, kjer se je letos nabralo že za tri in pol milijarde dinarjev izgub.
Ljubečna
%b dežju, ki je motilo zaključno ^'reditev letošnje „Zlate harmoni-K®. Ljubečna 1987“, je več sto piskovalcev toplo pozdravilo na-prppajoče. Bilo jih je 29, ki so jih 2t)rali na podobni prireditvi v rankolovem, kjer je teden dni Prei godlo kar 58 tekmovalcev. rPagovalec letošnje Zlate harmonh ie Zoran Lupin, medtem ko je pa9rado občinstva — majoliko — P.r.ejel Toni Pajk iz Metlike, ki je P s svojimi devetimi leti najmlajši Prmonikar na tej vedno bolj pri-IPPljeni prireditvi. Organizatorji so 08 pripravili tudi doslej največjo pzstavo diatoničnih harmonik v , °yeniji. Posveta o igranju na dia-n'čno harmoniko se je udeležilo edemdeset obiskovalcev.
Mirna
^ mirenski Dani so zadovoljni z le-•°5pjo poletno sezono, saj so od prsja do avgusta prodali za tretjino Več Pijače kakor lani, v skladu s Pnčakovanji pa najbolj narašča Povpraševanje po sadnih sirupih, *er so sadni sokovi očitno že prežgi za žep povprečnega potroš-P||(3. Temu primerni bodo tudi Poslovni rezultati, ki bi bili še veli-Ko boljši, če ne bi imeli kar 90 dni ‘Smrznjene cene, ker so prekorači1 mejo podražitev, ki jo je dolo-la beograjska vlada. Tako so pi-lač° v juniju, ko je bil zanje zače-
Prl odnosu preblvavstva do vprašanja, kdo mora zasesti vodilne funkcije, Predvsem misli, da morajo biti na vodilnih funkcijah Pošteni ljudje, ne pa toliko strokovnjaki. To kaže, da Prevladuje med ljudmi prepričanje, da so vodilni z njimi manipulirali.
TELEKS, Ljubljana, 13. avg. 87/29
Bika zgrabimo za roge, ne pa, da ga samo dražimo z rdečo barvo! Si kdaj prežvekoval ves ta slovenski ričet, vso zamotanost te doline šentflorjanske ter njenih veljakov, do konca smešnih in donkihotskih? Si šel kdaj z njimi na ceste in vpil zoper vse družbeno zlo? Če imate pravico ploskati, imate tudi pravico žvižgati.
Z množično kulturo je pojen človek te naše dežele pod Triglavom: s šundom, kičem, plažo, diletantizmom, pozerstvom, ble-fom. Naše kulturno življenje se omejuje na obiskovanje kinoma-tografov, družabno življenje pa na sobotni ples in popivanje. Plehka in cenena je literatura. V pomladnih revolucionarnih sedemdesetih letih je v Jugoslaviji izšlo 380 milijonov izvodov šund literature ter dva in pol milijona beletristike.
Šolski učbeniki predstavljajo otrokom našo družbo na robu popolnosti, sredstva javnega obveščanja dirigirano podpirajo porabništvo, malomeščansko, vrtičkarsko slovensko provincialno miselnost, v kateri se napajajo šovinistične, tehnokratske in separatistične zasnove. Vseobvladujoč je le birokratski stroj, ki uspava ljudi, ustvarja častne neodgovorneže in zbirokratizirane politikante ter plišaste medvedke.
Jože Zadravec, To je torej tisto življenje, Družina 87/25.
tek visoke sezone, prodajali tako-rekoč zastonj. Na srečo so v juliju in avgustu prodali toliko, da so razliko izravnali. Skupni prihodek bo ob koncu leta znašal 10 milijard dinarjev, kar je v skladu z načrti.
MOZIRJE
Gasilci iz Mozirja so v začetku septembra praznovali 100-letnico obstoja in delovanja. V soboto, 5. septembra, je bila v kulturnem domu svečana proslava tega jubileja, v nedeljo pa so po sv. maši svečano odprli obnovljeni gasilski dom. Na zboru gasilcev v Savinjskem gaju so podelili zaslužnim članom odlikovanja Gasilske zveze Slovenije in občine Mozirje.
MURSKA SOBOTA
V Doljnih Slavečah na Goričkem so 12. septembra odkrili spominsko ploščo Miklošu Kuzmiču, katoliškemu duhovniku, sicer pa prvemu piscu sedmih verskih in šolskih knjig v prekmurskem dialektu. Ob njegovi 250-letnici rojstva je murskosoboška pokrajinska in študijska knjižnica pripravila razstavo njegovih del in tudi življenjske po-
ti, predvsem tistega dela, ko se je najbolj prizadeval za uveljavitev materinščine v Prekmurju.
NOVO MESTO
V obeh dvoranah Dolenjske galerije so bile septembra razstavljene slike, risbe in plastike Erike Marije Bajuk. Na otvoritveni slovesnosti je o življenju in delu te v Celju rojene Slovenke, ki se je udomila in uveljavila v Združenih državah Amerike, v njeni navzočnosti spregovoril umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič, kustos Dolenjske galerije, ki je to razstavo pripravil v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico v Ljubljani. V kulturnem programu se je z enim od plesov iz svojega bogatega repertoarja predstavila novomeška folklorna skupina Kres. Razstavo sestavljata dva cikla: Med stopinjami in Potepanje po žilah. Slednjega sestavljajo tudi plastike, premični sestavljale! ter kompozicije iz keramike, lesa in železa.
PLISKOVICA
Krajevna skupnost Pliskovica, ki združuje 560 prebivalcev v vaseh Kregolišče, Pliskovica, Tublje pri
Na JEŽICO pri Ljubljani so prišle sestre m. Terezije, ki skrbi za najbolj uboge v Indiji.
Komnu in Veliki dol, je v soboto, 5. septembra, dobila novo telefonsko omrežje. Ob tem so pripravili tudi kulturni program, najzaslužnejšim občanom pa so podelili priznanja in pohvale. V Pliskovici je Kulturno-umetniško društvo Klasje iz Štanjela uprizorilo gledališko igro Vozel.
RADOVLJICA
V Sivčevi hiši v Radovljici so odprli retrospektivno razstavo del akademskega kiparja medaljerja Staneta Dremlja, ki že več let živi v tem gorenjskem mestu. S tem so počastili umetnikovo 80-letnico
C
Prisluhniti morate pripovedim delavcev Iz velikih tovarn (v Sloveniji), kako težko Je biti Slovenec v okoljih, kjer se že skoraj polovica ne more sporazumevati v slovenščini.
TELEKS, Ljubljana, 13. avg. 87/28_____________________
rojstva. Razstava, ki je ob otvoritvi vzbudila izjemno zanimanje, saj je bila Sivčeva hiša povsem natrpana, je prikaz desetletja dolge (od 1934 do 1987) ustvarjalnosti umetnika. Razstavo, ob kateri je izšel tudi katalog, sta pripravila kulturna skupnost in muzeji radovljiške občine.
RIBNICA
Tekmovanje, ki ga je pripravilo Delo v sodelovanju s Kompasom, se je končalo z zmago ekipe Inlesa pred mladimi zadružniki, Rikom in mladinci iz Dolenjih Lazov. Tekmovali so v izdelovanju grabelj in viter ter v sestavljanju oken, škafov in suhorobarskih krošenj. Okoli 300 gledalcem so predstavili vse značilnosti Ribničanov: delavnost, zagnanost, iznajdljivost in zanimanje za materialne dobrine. Ribniški župan pa je ob tej priložnosti dokazal, da je pravi Ribničan: še opoldne je obljubil, da bo slovesno odprl igre, pa ga ni bilo blizu. Ribniški pregovor namreč pravi: če sem obljubil, še nisem dal.
SLOVENSKA BISTRICA
Viteška dvorana bistriškega gradu je bila v soboto, 5. septembra, kot nalašč za oživitev pridig, ki jih je na prelomu iz sedemnajstega v osemnajsto stoletje na skoraj tri tisoč straneh zapisal kapucinski pater in sloveč pridigar Janez Sveto-kriški iz Vipave. Seveda vseh zapisanih pridig ni bilo mogoče obuditi v življenje, zato je za enourni izbor poskrbel Tone Partljič, režijsko pa je predstavo vodil režiser Branko Gombač, „pridigal“ pa Marko Cvahte, član dramske skupine bistriške Svobode.
STRUNJAN
Tradicionalni, letos že deveti čet-veroboj kegljaških reprezentanc Bavarske, Dunaja, Szegeda in Slovenije se je končal s prepričljivima zmagama moške in ženske repre-zentace Slovenije. Na preurejenem kegljišču Izole je še zadnjič v slovenski reprezentanci nastopil bivši svetovni prvak Miro Steržaj, ki je ob slovesu zatrdil, da bo svoje bogato znanje prenesel na mlade slovenske rodove. Najboljša posameznika na tekmovanju sta bila Slovenec Bojan Pihler in Bavarka Blanz.
TRŽIČ
Napor organizatorjev 19. šuštarske nedelje je letos uničilo močno neurje. Prvič je tako etnografsko obarvana Šuštarska nedelja doživela polom. Toda kljub temu so bile dopoldne nekatere od kar 170 stojnic zasedene, na tržiškem trgu je bilo tudi precej ljudi, vendar je bila to slaba podoba tržiške prireditve, ki jo običajno obišče več deset tisoč ljudi. Tako so lahko pripravili v petek, 4. septembra, vsakoletno „oprostitev“ vajencev v tržiškem Peku, odprli razstave in v soboto pripravili modno revijo in odprli razstavo modne obutve.
med vrsticami
MLADINA:
KORIST OD AGROKOMERCA
(nadaljevanje z 8. strani)
banke spremenile nepokrite menice v posojilo. Ali pa bo moglo podjetje s 13.000 zaposlenimi plačati v treh letih, kot je določeno, glavnico z obrestmi — 600 milijard din (okrog 1,5 milijarde mark) — je več kot vprašljivo. Medtem odkrivajo časniki dnevno nove podrobnosti o vzrokih afere. Po njih naj bi bila kriva za propad nekdanjega zglednega podjetja: ogromna napačna vlaga-hja, gospodarjenje sorodnikov in sla krajevnih funkcionarjev po sijaju.
Direktor Fikret Abdič je smel počitnikovati v neki službeni vili na obali štiri mesece na leto — skupaj s 'ajnico in mercedesom z vozačem. Vodstvo podjetja je Potovalo k pogovorom s šefom s podjetniškim avtobusom, opremljenim z barom In luksuzno mizo za kartanje. Agrokomerc je gradil ceste do sleherne gojilnice Piščancev; po teh cestah peljeta pogosto le dva do trije avti na dan. Za goste podjetja je bilo zgrajeno razkošno prenočišče, sosednji občini pa podarjen plavalni bazen olimpijskih mer. Da so vsa ta dobra dela posredovali svetu, je morala končno za drag denar sem tudi oddajna postaja „Radio — TV Velika Kladuša“!
Pokrajino sta obvladovali dve družini. „Najprej Bog, Potem pa Fikret Abdič," so radi govorili uslužbenci In Prebivavci o vsemogočnem šefu. Ta je spravil h koritu Prav tako dobro svojo družino. Trije njegovi bratje in brata njegove žene zavzemajo v podjetju ali na občini vodi!na mesta. Druga „oblastna“ družina Je rod Pozde-rac, iz katerega izhaja tudi član državnega predsedstva Hamdlja. Po časniških poročilih je brat Makija, stari Zaslužni funkcionar, Igral prvo violino v svojem rojstnem kraju. Tudi on je pripeljal svoje sorodnike k stolčkom pri gospodarstvu in na občini.
Sla funkcionarjev in menežerjev po sijaju je prišla na dan predvsem vsakega 1. maja. Tedaj so bili vsi uslužbenci In prebivavci dolžni se udeležiti „predstave uspehov". Krajevni velikaš! so odredili, da so se mimo njih Pomikala vsa vozila, skupaj s tehničnimi stroji in uslužbenci v novih delovnih oblekah. „Tovariš predsednik! dovolite, da začnemo!“ je moral vprašati voditelj zrna-Goslavnega sprevoda. „Lahko začnete!“ je dal potem ukaz šef podjetja.
Tudi postavitev pralnice na veliko roko, z zmožnostjo Za 20 ton perila, meče luč na posebno ljubezen oblastnikov za veliko: ta bi lahko prala umazano perilo vsega okoliša do več kot 100 km.
Družbena občila v Jugoslaviji silijo vedno močneje, naj pridejo na dan imena odgovornih za to enkratno afero. A doslej se večina pristojnih oblastnikov In politikov obdaja z molkom. V molk se odevajo tudi uslužbenci v Veliki Kladuši, če Jih poročevavcl sprašujejo o Podrobnostih gospodarskega poloma. Njihov šef jim je *at>ičal, naj molčijo; talci „boga Fikreta" so, kot pišejo 'ečern/e Novosti. Kritike ni nobena od obeh vplivnih družin še nikoli trpela.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 27. avg. 87/26.
Predsedstvo države deli pravne nauke, CK daje finančne nasvete, Izvršni svet Izraža svetovnonazorske sen-tence. Jugoslovanski vladajoči razred je na najboljši poti, da svoj poraz spet enkrat spremeni v poraz državljanov. Z običajno taktiko: Izogibajoč se temu, da bi zares storili, kar je na njihovem področju njihova dolžnost, nas oblastna In politična telesa spet enkrat pitajo s peskom praznih obrazcev: „Kdor je kazensko odgovoren, naj kazensko odgovarja, banke naj delajo po bančniško, na trgu naj vlada trg ..." A ml jim vračamo z drugimi samoumevnostmi: politiki naj odstopijo, državljani naj odločajo, podjetja naj delajo profit...
Peščico najbolj neposredno odgovornih so obtožili za „kontrarevolucijo“: spet bomo imeli politični proces, zato da ne bi prišlo do političnega obračuna z razredom, ki je uničil In ponižal deželo.
Sive eminence in nadrejeni so že povedali, da niso nič vedeli; pričakujemo še, da bodo male ribe zajavkale, da so samo izpolnjevale ukaze, pa bo slika popolna. Žal tudi znana. Če so vedeli, so kolaborlrall; če niso vedeli, niso izpolnjevali svojih dolžnosti; v obeh primerih morajo s svojih položajev.
Očitna je težnja, da bi odgovornost omejili na najožji krog. A celo maksimalna razširitev odgovornosti zdaj ni več zadosti: zdaj gre za to, da z oblasti odide sedanji vladajoči razred.
V Jugoslaviji vlada koalicija lokalnih veljakov. Ta razred, ki vlada na način Agrokomerca ali mariborskega mračnjaštva, nam trenutno piše ustavo; republike Je treba uničiti zato, da se vzpostavi menjava med lokalnimi vojvodi in centralno vladavino, ki Jo tl mogotci plačujejo v zameno za vojaško, policijsko In „zakonsko“ varstvo svojega gospostva.
Od Agrokomerca in Maribora in ljubljanske zaplembe bo kaj koristi, če bodo:
1.	pripeljali do ustavitve sedanjega spreminjanja ustave;
2.	pripeljali do odprave opor, ki si jih je sedanji režim postavil v zakonih (ekonomski zakoni od deviznih do bančnih; zakon o javnem obveščanju; uzakonjeno denarno in vsebinsko uničevanje šolstva, znanosti, kulture, telesne kulture; člen 133; Itn.).
3.	pripeljali do uvedbe neposrednih volitev in do uzakonitve neodvisnosti sodstva.
Itn.: sprememba režima v vojašnicah In zaporih, podreditev vojske demokratični politiki, ugovor vesti, dejanski nadzor državljanov nad porabo davčnega denarja ...
Za demokratične In razsvetljene sile v vladajoči politiki je alternativa jasna: ali bodo v Imenu nacionalizma še naprej trpele „domače" lokalne mogotce in v imenu solidarnosti med oblastniki še naprej financirale vladavino zgodovinsko povoženega razreda — In se tudi same pustile povoziti zgodovini; ali pa se bodo končno
(dalje na strani 33)
josip Jurčič

deseti brat
Ko je slišal graščak Piškav, da njegov sin umira, je sprva kakor okame-nel. Potem je pa hitro odločil, kaj naj' naredijo. Kmalu zatem so odšli on, stric Dolet in oskrbnik Krivec po Marijana. Ko so ga proti jutru prinesli zavitega v rjuho popolnoma brez zavesti, je botra Krivčevka sko- -raj ponorela.
Lahko si je misliti, da je botra Krivčevka kot poštena katoličanka gospodu najprvo nasvetovala, naj pošlje po duhovnega gospoda, da pride s sv. poslednjim oljem in obhajilom.
A stari gospod ji je z ostro besedo tako prepovedal v hišo klicati živega človeka, da si ni upala nobene več ziniti. Tudi o zdravniku ni hotel ničesar slišati, temveč je sam spiral rano in sam obvezoval sinovo glavo in se je pri tej reči obnašal tako izvedeno, da je pozneje Krivčevka možu dopovedovala, da ga ne bi trije gospodje Venclji tako obvezali.
In ko je videla, da se ni od sinove postelje sko-ro nič odmaknil, ampak vedno pazil na vsak dih-
Bajtarskl sin Lovre Kvas se Je odločil, da gre po gimnaziji za domačega učitelja na grad Slemenlce. Tu živi graščak z ženo, triindvajsetletno hčerko Manico In devetletnim sinom Balčkom. Tu Je tudi študirani stric Dolet.
V vasi Obrhek spozna Kvas nekaj vaških mož, med njimi desetega brata Martina Spaka, posebneža Krjavlja, bližnjega graščaka Plškčva In njegovega sina Marijana.
Kvas se zagleda v Manico In ta ga Je pripravljena čakati, da konča študij. Ta ljubezen silno potare Marijana, ker sl Je obetal Manico za ženo.
Po lovu, ki ga Je pripravil graščak, v gozdu Marijan od Lovreta zahteva, da zgine s Slemenic. Ko Lovre odide, se pred Marijanom prikaže deseti brat. Med njima pride do pretepa: deseti brat po nerodnosti sproži Marijanovo puško proti sebi, a z zadnjo silo še razbije s kopitom Marijanu lobanjo. Mimo pride stric Dolet In takoj obvesti o dogodku na Polesku.
y
Ijaj, tipal, kako bije žila in koliko ima glava vročine, je sama sebi pritegnila, da ima vendar še nekaj očetovskega srca, dä, več srca kot njen mož, ki se še jokati noče, kadar ona veka. Ko bi le še za njegovo dušico malo skrbel in ga dal prevideti, pa bi človek htel zanj moliti kakšen očenaš, je mislila.
Večkrat jo je obhajala skušnjava, da bi šla kar sama natihoma po fajmoštra, da bi ranjenca vsaj spovedal, a se je bala, da bi zaradi svoje nepokorščine ne zgubila službe, zato je naredila jokaje obljubo, da bo pri prvi spovedi povedala kot glavni greh opuščenje svoje svete dolžnosti.
ŠESTNAJSTO POGLAVJE
Bolan leži, milo leči.
Narodna pesem
Stric Dolet je koj potem, ko je zapustil Polesek, začutil vsakdanjo potrebo, da bi ne bilo namreč napačno malo zaspati. In ker mož ni bil vajen svo-
jemu telesu odrekati, kar mu je lahko privoščil, se je ulegel doma pod lopo na voz in je spal vse jutro do trdega dne. Tako ni utegnil Slemeničanom zgodaj praviti, kaj je danes to noč skusil in videl.
Lovre je bil vstal zarana in je po svoji navadi sedčl na klopi pod grajskim orehom. Včerajšnjih skrbi mu ni bilo mar, tako da se je prav z veselem in pridom pečal s svojo knjigo.
Zdajci je zaslišal krevsanje nerodne stopinje po Peščenem potu proti gradu in, obrnivši se, je videl znano podobo Krjavlja, ki je sopihal naravnost proti njemu.
„Ali ste vi tisti, ki zna učiti gosposke otroke in ki ga kregajo za Kvasa?“ vpraša Krjavelj, ustopiv-5i se predenj.
„Jaz sem tisti, ki ga imate v mislih,“ odgovori Lovre in se zasmeje.
To pa Krjavlju ni bilo pogodu in je dejal: „Slišite m e, vi, zakaj se mi rigate in smejete? Jaz sem bil na vojski, na morski vojski, pa se mi niso smejali, to vam povem! In pri fajmoštru sem bil, pa se mi hišo smejali, glejte! Samo enkrat so se mi smejali, Pa so bili še tačas bolj neumen mož kot jaz, čeravno znajo točo ustaviti. To je bilo tačas — da boste tudi vi vedeli to reč in se je naučili — tačas, ko smo hodili za velikonočno spoved na izpraševanje krščanskega nauka. Pa so gospod mislili, da hie bodo prav ujeli, in me vprašajo: .Krjavelj,' Pravijo, .koliko je Bogov?' — .Nič več kot eden,' Pravim jaz. Kaj nisem dobro povedal?“
„Prav dobro.“
„Nu,“ pripoveduje Krjavelj dalje, „potlej natlačijo v nos malo tobaka in se obrišejo s tisto majoli-kasto ruto in me še vprašajo: .Krjavelj,' pravijo,
■ kje pa je Bog?' — Jaz pravim: .Povsod.' — Oni rne vprašajo: .Tedaj,' pravijo, ,če je povsod, ali je tudi v tvoji hiši?' — .Tudi,' pravim. — .Ali je v tvojem hlevu?' — ,Tudi.‘ — .Ali je v tvoji kleti?' vprašajo. Jaz pa pravim: .Gospod, ne bodite hudi hame, v moji kleti ni Boga; nobenega Boga ne najdete v moji kleti, če ga tudi s prižgano trsko iščete; in hudiča ne najdete v njej, čeprav primete v roko mrtvaške bukve.' — Tako sem jim bil povedal in so šobo malo napeli in dejali: ,Krjavelj,‘ Pravijo, ,Krajvelj, zakaj ni Boga v tvoji kleti? Po-Prej si prav povedal, da je povsod, zakaj bi ga ne bilo v tvoji kleti?' — Jaz pravim: .Zato ni Boga v Ploji kleti, ker nobene nimam.' — Tačas so se mi smejali.“
„Zato, ker si jim dobro povedal.“
„Kajneda? Pa skoraj bi bil pozabil, da me je po Vas poslal deseti brat Martinek,“ pravi Krjavelj.
„Kaj bi mi pa rad?“ vpraša Lovre.
„Veste, kaj bo najbrž? Martinek je zbolel, leži,
pri kraju je kot buča v zelniku, petč bo stegnil. Testament mu boste napisali, menim!"
Ker je Krjavelj pravil to čudno novico tako malomarno, kakor bi jo bilo slišati vsako uro, mu ni Kvas sprva verjel. A Krjavlja je to zopet ujezilo in se je rotil pri svoji materi in svoji morski vojaščini, da govori resnico. Tudi je bilo vse Kvasovo odpovedovanje, da ne more in ne utegne od doma, da naj poišče koga drugega, zastonj, kajti Krjavelj je dejal, da ne sme o Martinkovi bolezni nič povedati živi duši razen njemu.
Do ure, ob kateri se je slemeniška družina spravljala k zajtrku, je bilo še precej časa in pot do Krjavljeve koče ne ravno dolga. Zato se je naposled Kvas napotil s svojim tovarišem proti Obrh-ku.
„Veste, kaj vam pravim,“ je medpotoma dejal Krjavelj, „jaz sem mož. To so vedeli in vedč tudi po svetu. Zakaj sem bil pa pomorski vojščak? To vas vprašam. Stara ciganka, Bog ji daj Špeha in masla, je bila pri meni že pred dolgo leti in mi je povedala za tako srečo, da bom, preden pride v deželo sveti božič, nekaj podedoval. Menda je

imela v mislih letošnji božič. Kaj menite vi, ki ste učen fant, kakor so se o vas menili pri Obrščaku, ali bi se ne dalo narediti tako, da bi dobil jaz za desetim bratom kako stvarco? On ima nekaj srebrnih kebrov, vi boste pa pisali testament, če jaz prav mislim. Postavite v pisanje take besede in pokrižajte jih, da bom jaz tudi kaj dobil! Posebno bi rad tiste čevlje, ki jih ima; saj vidite, da bom na zimo bos. In pri Obrščaku sem naredil trinajst krajcarjev dolga, te bi rad plačal, zakaj če nesem
„Vi boste pisali Martinkov testament,“ je rekel Krjavelj Lovretu. „Postavite v pisanje take besede, da bom jaz tudi kaj dobil!“
dolg na oni svet, ko bi se primerilo, da bi umrl, ne bom dosegel večnega zveličanja. Pa še eno kozo bi si tudi rad kupil, ko bi imel denar. In kami-žolo imam raztrgano, glejte, komolec mi jo je pre-' ril. Brzetov Tonek ima pa eno naprodaj. Kaj, ko bi se dobilo kaj denarja? Naredite vi sedaj testament, saj ne maram ravno zastonj, nekaj krajcarjev bi vam htel vreči za molk in poštenje. Nekaj bo, vem da, rekel Martinek sam vpisati, če ga opomnite, nekaj pa sami priznamovajte!“
„Kaj meniš, da bi bilo prav, ko bi se tako naredilo?“
. „Oj, kako ste neumni! Tako govorite, da ni ne za na ramo ne za na voz; prav tako mislite in govorite, kakor bi po temi hodil in sence iskal. Le poslušajte me: jaz imam dve kozi, eno mlado, eno staro — Dimko in Marogo. Če Marogi pokladam, ji dam mrve in slame, kajne? Nu, če ona zboli in umrje — sveti Luka, volovske podobe jo varuj! — kaj bo v jaslih pustila in komu? Seno bo pustila in slamo, kajne? Pa komu? Meni ne, ki sem ji ga dal in ki sem njen gospodar, zakaj jaz tega ne jem; ampak Dimki bo pustila, ki stoji ž njo privezana pri enih klinih. Ali ne bo tako, ka-li? Kaj pravite?"
„To bo morda vse tako, Krjavelj. Ti že umeš, kakšne so kozje postave, jaz ne. A povej mi najprvo to, kaj je desetemu bratu, kakšno bolezen ima!“ pravi Lovre.
„Nič, zdaj govoriva o tem, koliko mi boste zaznamovali v Martinkov testament! Saj vem, da znate, če le hočete; zakaj ljudje tako govorč, da ste študirali črno šolo in znate še hudobo zagovarjati. Zastonj ne bo, če mi dobro storite. Ali bom
dal kdaj za žganje, da ga bova pila, ali vam bom prinesel za večerjo tri tolste polhe — še ne veste, kako so kuhani v krompirju, dobri in užitni — ali pa bom prinesel v grad poln svinjski pisker smolnjaka za mazanje kol, dobrega, oljnatega, da se bo vlekel od kuhalnice ko dežni curek.“
„Le tiho bodi, Krjavelj, vsega tega ne boš nosil.“
„Kaj?“ se zadere možakar. „Kaj misli kdo, da ne morem ali da lažem? Vse, kar jaz rečem, je tako res, kakor bi pribil in privezal s klinom in s trto. Le stojte, da vam nekaj povem, potlej boste spoznali, če sem resničen mož jaz ali je kdo drug.“
„Že vem, da si pravi mož, le povej, kar sem te vprašal, kakšno bolezen ima Martinek,“ pravi Lovre.
„Čakajte no, saj ne gori voda in nihče se ni obesil, to moram povedati, kar sem začel. Jaz sem resničen mož. Na svete Lucije dan so Hrvatje gnali prašiče — ono leto je bilo, ko se je Izvirni-kova češnja podrla, votla je bila in suha in stara kakor naša vas. Pa so jih gnali po poti in tepli po ščetinah in grd kosorep črn pes jim je poganjal. Tisti kosorepi pes poganja, laja in leta okoli tistih prašičev kakor sama božjast. Jaz pa gledam in ogledujem tisto živo žival. Kar ti jo ubere en prašič od krdela čez njive in dirja gor za mojo hišo in proti hosti. Jaz ves vesel mislim: Bog ti daj zdravje, prasä, ti boš ubežalo v hosto. Hrvatje, bogme, te bodo pustili in jaz te bom našel in jedel. A tisti pes kosorepec leti za prašičem in ga grozno grize in ustavlja. Bil je že klek, kmalu ga prižene nazaj, pa bil je ves krvav in raztrgan od pasjih zob. Komaj je hodil. Jaz stopim in pravim Hrvatom: .Možje,' pravim, ,vi svinjski prekupčevavci,' pravim, ,ta žival bo crknila, preden pridete na semenj, in bo! Dajte jo meni za božji dar! Srečo boste imeli,' pravim, .kamor boste prišli.' Pa mi ga niso hoteli dati, kar me popade jeza in jim pravim: ,Šleve hrvaške, skoporiti, šemeži, svinje ženete gor, svinje boste gnali dol, prodali ne boste nič, zato ker ste nevoščljivi!' In kaj se je zgodilo? Jaz sem tisti večer molil na čast sv. Lucije in ona je Hrvatom tako naredila, da sem jaz govoril resnico. Prekupčevavci niso na semnju skoraj nič prodali. Drugi dan sem videl, da so gnali nazaj več ko tri polovice tistih prašičev.“
„Ali bi tudi zdaj prosil sv. Lucijo, da bi meni škodo naredila?“
„Nemara da bi jo hotel poprositi. Ona me ima rada, to sem videl že tačas pri tistih prašičih.“
„Te molitve te bom odrešil, zakaj nobenega te-
Ns gorah blizu SV. VIŠA RIJ.
stamenta ne bom delal, čeprav je Martinek res bolan, kakor praviš,“ pravi Lovre.
To je Krjavlju upanje malo potrlo. Po svoji najboljši moči si je prizadeval Kvasa prepričati, da ne oi bilo napačno ne na to ne na ono stran, ko bi se oapravilo kaj takega, kar je on želel. Ko je pa videl, da mu noče ničesar obljubiti, je obmolknil in Se jezno držal.
Tako sta prišla do Krjavljeve hiše, ki jo hočemo oravcu postaviti natančneje pred oči, nekaj zaradi ,e9a, ker je takih človeških stanovanj po Slovenskem že poredko najti, nekaj pa, ker smo te vere, da se je naš Krjavelj kljub vsem svojim slabostim |n pomanjkljivostim vsaj kateremu izmed bravcev 'oliko prikupil, da bo potrpežljivo bral, kje in v kakšnem je stanoval.
Krjavljeva hiša je njegovo lastno delo. Tedaj ji ne moremo zameriti, če ni stavljena po nobenem Pravilu. Ko se je bil ta mož za trdno namenil zase [Napraviti stanovanje, se ni najprvo usedel in mis-dl. kakšen črtež bi si naredil, po katerem bi potlej skladal, temveč je v zemljo vgozdil štiri stebre po-končnike, prevezal te s prečnjaki, na vsakem kon-Cu vdelal brano in vrh vsega obesil sleme. Vse to j® delal, ne da bi vedel, kaj bo iz tega postalo, ali| b'ev ali hiša ali oboje. Kakor vsakdo, ki dela dom,|
je želel Krjavelj, da bi hitro izdelal, pa tudi je hotel, da bi bilo dobro. Za lepoto mu že ni bilo toliko, več za gorkoto.
Začel je med tramovi pokončnjaki zidati, ali bolj prav, prostor zadelovati. Pa dasi se je ilovnati zid od tal precej hitro vzdigoval, se mu je vendar zdelo vse to predolgo, zato je naložil v zid panjev, golf, okornih skal in vsega. Zato še zdaj, ko Krjavlja ni več, stene niso gladke.
Streha je bila sicer le ena, a mnogovrstna, kajti Krjavelj je pokril nekoliko s slamo, nekoliko z mahom, nekoliko z deskami ali s pezdirjem, po vrhu pa je imel naloženo kamenje in stara kolesna platišča, da mu ne bi sapa strehe trgala.
Ker ni bil Krjavelj v zemljo postavil nobene ka-menite vloge, se je njegova hiša bila tako povesila na zahodno stran svetä, da je Lovre, stopivši skozi duri, malo pomislil, ali je človek tu življenja gotov ali ne.
Še bolj čudno je bilo to stanovanje od znotraj, kajti tukaj je bilo vse v enem: hlev, izba, kuhinjska shramba in klet. V enem kotu sta bili privezani dve kozi, v drugem je bilo natovorjenih dokaj črnih piskrov krompirja, koškov za smolo in druge ropotije. Tam v poslednjem kotu pa je ležal na slami Martinek Spak.
SEDEMNAJSTO POGLAVJE
Tja v kamro, tja v kamro že sije prebeli dan, pomenek, pogovor še ni dokončan.
Narodna pesem
Ko je deseti brat začutil, da je stopil Krjavelj s Kvasom v hišo, se je obrnil od stene. Videlo se je, da mu dela vsako gibanje veliko težave in bolečine.
Lovre je obstrmel, ko je videl, kako zelo se je Martinek od sinoči spremenil. Z rjavega lica je bila kri izginila in po obrazu ni bilo vseh tistih značajnih prog.
„Ali ste prišli? Prav je, da ste prišli. Krjavelj, primakni gospodu tisti panj, naj se usede!“ pravi deseti brat.
DVOR pri Polhovem Gradcu je znan po „cesarski“ ali „grofovski“ cerkvi, eni najlepših gotskih cerkva v Sloveniji.
Lovre je zapazil, da se Martinku ni spremenil samo način govorjenja sploh — poprej ga je tikal kakor skoro vse ljudi —, temveč tudi glas.
„Krjavelj, pojdi ven, midva imava svoje pomenke!“ pravi Martin dalje.
Daši ne posebno rad, se je hišni gospodar Krjavelj vendar pobral iz hiše, poprej pa je pol skrivaj pomežiknil Kvasu in dejal: „Kaj nisem pravil, da bo testament?“
„Martin,“ reče Lovre, „vidim, da si zelo bolan. Pošlji po zdravnika! Če ti kaj manjka, nič ne skrbi, se bo že dobilo! Zdravje je draga reč, pa nikdar predraga.“
„Za take ljudi, kot ste vi, zame ne! Meni noben zdravnik ne pomaga. Moje ure so se stekle.“
„Takšnih misli ne smeš imeti! Nisi si dal sam življenja, tedaj nisi svoj gospodar in ne veš, doklej ti je živeti. Kajne da privoliš, da pošljem po Venclja? Na Slemenicah je zdaj, koj bo tukaj," pravi Lovre.
„Če povem, da imam v sebi svinec, mislim, da boš tiho. Prosim, ne zameri, da te tikam in govorim kakor v dnevih svoje neumnosti. Jaz že vem, zakaj te tikam.“
„Svinec?“ je vprašal Lovre.
„Cel strel! Pa ne sprašuj dalje, odgovora ne boš dobil! Kar sem staknil, je zasluženo. Rad grem gor k svoji materi. Upam, da mi bo Bog milostljiv,“ pravi Martinek.
„Ali bi ti ne bilo v veliko tolažbo, ko bi poslal po duhovnika?“
„To bom že oskrbel,“ pravi Martinek. „Tebe bom pa nekaj drugega prosil. Veliko ljudi je, ki so me radi videli, in marsikoga sem imel tudi jaz rad, zaupal pa nisem nikomur. Tebe bi bil lahko sovražil zavoljo tvojega imena in rodu, ki me na nekoga spominja. Toda ko sem te prvič videl, sem te spoznal, da nisi podoben drugemu svetu, zlasti pa ne nekemu človeku, ki ti je v rodu, katerega sem pa jaz žive dni sovražil. Bog mi odpusti ta greh! Zato sem te imel rad in zato sem te prosil, da si prišel k meni zdaj, ko mi je treba človeka, kateremu moram nekaj zaupati. Ali smem tebi?“
„Če ti morem jaz kaj storiti, ti z veseljem storim. Vendar če imaš povedati kaj posebnega, premisli, komu poveš! Jaz sem ti še skoro na pol tujec.“
„To ni res! Ti si eden od dveh, ki ni verjel, da sem jaz to, kar sem bil na videz. Eden je vedel, ti si pa slutil. Rad bi šel s sveta, da bi ostalo to med vama . . . Sezi tu v zglavje!“
Lovre seže v zglavje in dobi nekaj v ruto zavitih listin. Martinek se stegne in jih vzame v roke, nekoliko razvije, oko se mu zasveti in jih poljubi.
I
I ll

roman
«Prijatelj, na širokem svetu je bila samo ena duša, ki me je ljubila, kakor bolj ne bi mogla, in to je bila — moja mati. Ona je pisala te črke. V sebi imajo smrt, zakaj nekega človeka lahko pogubč. In vendar jih je pisala ljubezen, ljubezen do sina!“ Pri teh besedah desetega brata je Lovre videl, da se mu je iz očesa utrnila solza.
»Ali tvoja mati še živi?“ vpraša Martinek.
»Še,“ odgovori Lovre.
»Kaj pa oče?“
»Tudi oče še živč.“
„Ali pa ti ljubiš tudi svojega očeta?“ pravi deseti brat. „Da, gotovo ga ljubiš. Srečen človek si, zakaj nobena reč človeka ne žge in ne peče bolj, kakor če ima očeta in ga mora sovražiti.“ „Martin, ti si zelo bolan. Nikar si ne kvari svojega zdravja še bolj s tem, da si domišljaš take reči!" je dejal Lovre.
„Domišljaš? Vprašam te, prijatelj, ali si je treba domišljati, če je imel človek vse življenje take misli in skušnje. Ti boš dejal, da takega ni. Pa poglej 9a, ki leži pred teboj, in boš videl takega človeka! ... Zdi se mi, da sem ti povedal več, kakor sem bil namenjen. Tukaj vzemi to pisanje in nesi ga na Polesek! Tam poišči starega gospodarja >n mu daj vse to! Reci mu, da sem ga pred svojo smrtjo prosil, naj mi odpusti! Tam gori bom ž njo vred — tako mu povej! — prosil Boga, da mu bo tudi on odpustil. Pa zarotim te pri tvojem poštenju in pri ljubezni do matere, ki te je rodila in te s trudom, skrbjo in potrpljenjem odgojila, pomni, da ne pokažeš te reči živemu človeku razen njemu! Tudi sam je ne smeš pogledati!“
Lovre je že mislil šop spraviti, ko se je Martinek še v drugo stegnil in rekel: „Daj, še enkrat daj edini žalostni spomin moje matere! Kadar sem imel tole v roki, sem se spomnil nje, kako je na smrtni postelji z jokom in težkim srcem jemala od mene slovo. Tačas sem zaprisegel, da se bom maščeval. Da se nisem, se imam zahvaliti samo njej, njenemu dobremu srcu. Deseti brat bi bil lahko premožen mož, a ni mogel biti zaradi nje, ki je živela v revščini in nadlogi.“
Vse, kar je danes Lovre slišal in videl, vse to se mu je zdelo tako čudno in posebno, da ni mogel vsega razmotati. Pač ni že prej verjel, da bi bil Martinek v resnici deseti brat, z vsemi lastnostmi, ki mu jih je kot takemu ljudstvo prisojalo in ki si lih je sam tako dobro prisvajal. A poleg vsega tega di nikdar mislil, da bi bil ta človek kaj več kakor bister in zvit, ki je znal nekaj iz stremuštva ali pa lz posebnega veselja živeti oblastno in čudovito in 'jsrati lahkoverne ljudi. Daši bi mu ta ali oni dogodek, kdajšnje Martinkove govorjenje in vedenje
lahko zbudilo misel, o kateri se je ta dan prepričal, vendar do tega ni prišel, bodisi da mu ni bilo mar ali pa da je imel dovolj preudarjati lastne reči.
Nehote se mu je tedaj zbudila človeštvu na splošno znana slabost zvedavosti in pozabivši, da je deseti brat bolan, je dejal: „Martinek, do danes te nisem natanko poznal. Iz tega pa, kar si govoril sedaj, posnemam, da si preživel drugačno življenje, kakor sem mislil. Po vsem tem te ne vprašam; že veš, zakaj si reč zakrival. Samo to bi rad vedel, ali je resnica, kar si prej dejal, da bi me
Vse, kar je Lovre danes slišal in videl, se mu je zdelo tako čudno.
namreč lahko zaradi mojega imena in rodu sovražil.“
„Ti si Kvas,“ odgovori Martinek, „Kvas se pa lahko spremeni v besedo Kaves. Ti si doma iz kraja, kjer je doma neki Kaves.“
„Na imenu in domu ni pač nič, Martinek!"
„Vem, da ne, prijatelj, vem, da ne. Če je človek pošten in dober, ostane pošten in vreden časti, naj ima lepo ali nelepo ime. Jaz ne sodim ljudi po imenu in po licu. Pa ljudje pravijo to, da na lesniki ne zraste jabolko.“
„Potemtakem ti je kdo iz moje rodovine storil kaj žalega?“
„Meni ne, meni ne!“ odgovori deseti brat ter postane naenkrat nekaj bolj resen.
Lovro je mislil, da mu njegovo vprašanje ni ljubo, zato je obmolknil.
Ko tudi Martinek ne reče nekaj trenutkov nobene besede, Kvas vstane in pravi: „To pisanje bom že izročil, kakor želiš; ne skrbi! Sicer pa bo prišel k tebi zdravnik, če dovoliš ali ne dovoliš.“
Martin je medtem gledal v okajeni leseni strop in ni poslušal, kaj pravi Lovre. Šele ko je ta mislil oditi, ga je nazaj poklical in dejal: „Usedi se nazaj na panj!“
Lovro se je domislil, da se ne utegne muditi, da ga bodo v gradu pogrešali, vendar se ni mogel izgovarjati. Nekaj mu je dejalo, naj ostane in ustreže možu, ki je imel zanj pač nekaj zanimivosti, dasi do današnjega dne ne več kot toliko, kakor mika vsak original mislečega človeka, ki hoče spoznavati čudno zmešnjavo tega sveta, v katerem je on sam en del, čeprav neznansko manjši, kakor si včasih v svojem egoizmu domišlja.
bo še
med
nami
po
evropi
[ anglija
V Keighleyu smo praznovali srebrno poroko ge. Ivanke in g. Rudija Zajc. Prav srebrno so zapeli slavčki iz Rochdala pri maši in potem v dvorani: da srce zvesto kakor
Pri srebrni poroki v Keighleyu
zdaj, ostalo bode vekomaj. Zvesta in požrtvovalna ljubezen je vredna, da ji pojemo hvaležnost. Dragi Ivanki in Rudiju ponovno od srca privoščimo vsega božjega blagoslova.
V Donningtonu nas je junija meseca zapustil g. Slavko Ožbalt. Pred 83imi leti je pokojni Slavko zagledal luč sveta v Okonini pri Mozirju. Bistrega fanta so poslali v šole. Izučil se je za pilota in bil zrakoplovni kapetan v stari jugoslovanski vojski. Pokojni Slavko je bil pravi Izraelec, v katerem ni bilo zvijače; vedno pripravljen za pomoč, zvest in korajžen. Z bratom Jovom sta živela skupaj vsa povojna leta. Bratu Jovu privoščimo od srca vso božjo pomoč in tolažbo. Naš Slavko pa raziskuje sedaj druge višave, ožarjene z božjim mirom in veseljem.
avstrijaj
GORNJA AVSTRIJA
LINZ — Po počitniškem odmoru smo 23. avgusta začeli spet z rednimi mašami. Obisk maš bi bil lahko boljši. Predvideno je, da bo šel izseljenski duhovnik drugo leto v poletju v pokoj; nastaja vprašanje, kako bo potem s slovensko kat. Misijo v Linzu in Salzburgu. Ali bodo slovenski škofje poslali koga iz domovine, ki bi ga nasledil, je vprašljivo. Največ vernikov je iz mariborske
Pri krstu Štefana Leeba v Linzu
škofije in bi zato morali v Mariboru poskrbeti za naslednika. Linški Slovenci bi morali prepričati škofa, da je duhovnik potreben.
Tudi v centru se spet zbiramo. Včasih nas je več, včasih manj. V kuhinji neutrudno kuha in peče klobase ga. Ana Duhanič. Kadar nje ni, pa to dela ga. Silva Joun, ki skrbi tudi za čiščenje prostorov in to za „božji Ion“. Obema moramo biti hvaležni za to delo.
Ga. Sonja Traunmüller, roj. Lesjak, je 18. avgusta dobila sina Martina. Z njo se veselimo in želimo, da bi ga mati vzgojila v dobrega kristjana, kar v današnji razkristja-njeni družbi ni tako lahko. Gotovo je pa dobra krščanska vzgoja najbogatejša dota, ki jo morejo starši dati otroku za življenje.
V nedeljo, 27. septembra, bomo
Brata Jovo in Slavko v Donningtonu. Prvi z leve je Slavko.
obhajali spet izseljensko nedeljo. ud' letos se bomo zbrali v cerkvi SV' Antona v Neue Welt. Somaše-Vanje izseljenskih duhovnikov bo V°CW linški škof Aichern. Kako je s|°vesnost potekla, bomo poročali v naslednji številki Naše luči.
SALZBURŠKA
TENNECK — Avgusta maše v | ennecku ni bilo. Spet smo se zbra-
na drugo nedeljo v septembru. Nedelja je bila zelo topla. Zato smo Se Po maši zbrali na trati za cerkvi-°- Ga. Marija Trstenjak nas je po-Izbila na kozarček vina. 8. septem-,/a ie namreč godovala. Želeli smo I' vse najboljše. Lepa ji hvala za po-vabiio.
Francija )
Pariz
Maša za Slovence /e vsako nede-i° ob petih popoldne v cerkvi sv. ©režije Deteta Jezusa v Chatillonu, p°l6g Slovenskega doma.
. Počitniški meseci, ko smo imeli v °mu čez 425 mladih gostov iz sko-J vseh kontinentov, največ pa se-eda od doma, so za nami. Z novim !ovnim in šolskim letom smo se s °dvojeno silo lotili svojega dela, med tem v svoji sredi sloven-
P^riški škof Frikart, prelat Čretnik in Pöre Lucquin.
Slovenski dan v Belgiji
Vljudno vabimo na Slovenski dan, ki bo v soboto,
lO. oktobra 1987, v Kultureel Centrumu v Eisdenu, občina Maasmechelen.
Slovesnost se bo začela s službo božjo ob 16. uri.
Sledil bo kulturni program, pri katerem bodo sodelovali: naši najmlajši, Vesela mladina in Slomškov pevski zbor.
Kot gostje nas bodo razveselili Slovenska mladina iz Pariza ter hrvatska folklorna plesna skupina Vatroslav Lisinski iz Lišga.
Naj bo tudi letošnji Slovenski dan z Vašim sodelovanjem, sestre in bratje, manifestacija slovenske solidnosti in osveščenosti.
Zelo Vam bomo hvaležni, če boste prišli točno ob napovedanem času, nekaj minut pred 16. uro.
Na veselo svidenje!	Odbor društva Slomšek
skega novomašnika in več misijonarjev, toda o tem več v naslednji številki.
MELUN (SEINE-ET-MARNE)
Skupna maša bo v nedeljo, 11. oktobra, ob devetih dopoldne v poljski cerkvi v Dammarie.
LYON
Slovenski duhovnik bo v Lyonu v dneh pred nedeljo 18. oktobra, ko bo popoldne ob štirih skupna maša na Fourvišre.
Poletno srečanje v Chatillonu. — Slovenske študentke in študentje iz Slovenije in iz zamejstva so tudi letošnji julij obiskovali tečaj francoskega jezika na Katoliškem Inštitutu v Parizu. Med približno 1000 študen-
ti z vseh celin je bilo okrog 15 Slovencev. Večina je stanovala v Slovenskem domu v Chatillonu, kjer so se tako seznanili ne le s francoskim jezikom, marveč tudi s Slovenci, ki se vsako nedeljo zbirajo v Chatillonu. Velja poudariti, da so bila ta srečanja slovenskih študentk in študentov srečanja že z drugo in tretjo generacijo rojakov, ki živijo v okolici Pariza.
Na god sv. Ane so se slovenski študentje z veseljem odzvali povabilu svojih rojakov, da skupaj pripravijo kulturni večer po slovenski maši v cerkvi sv. Terezije Deteta Jezusa. Kakor je pri bogoslužju sodelovala „Slovenija v malem“, tako so
Narodne noše se pripravljajo ...
Ivana in Štefan Weindorier kot zla-toporočenca (Morigny, 26. 6. 1987)
se tudi na kulturnem programu predstavili skorajda vsi. Eni z organizacijo večera, drugi pa s samim nastopom.
Najprej so nastopili najmlajši iz okolice Pariza ob spremljavi citer in harmonike. Citre pa so spremljale tudi recital pesmi Jožeta Steguja, ki je bil prav gotovo mik večera. Iz pesmi je dihala slovenska zemlja, ki jo obdeluje Jože na Premu. Pesmi
Ghislaine Dallerac in Fredčric Co-glltore prihajata po poroki iz cerkve (Draveii, 27. 6. 1987)
so pokazale tudi pereč problem slovenskega podeželja, obenem pa zavest osveščenega kmeta, ki se zaveda, da je njegova alternativa v ustvarjalnosti, ki črpa iz korenin svojih prednikov. Pri recitiranju in deklamiranju Jožetovih pesmi so sodelovali tudi slovenski študentje, ki so nato skupno zapeli tri pesmi. Program je zaključil 14-letni Simon iz Pariza, ki je navdušil z lastno skladbo na klavirju.
Chatillonski Slovenci ne bi bili Slovenci, če ne bi po končanem kulturnem programu povabili vse prisotne na piknik in proslavili god štirih An, ki so se na dan svoje zavetnice dobro odrezale.
S. A./M. L.
Počitniški utrinki. — V vročih poletnih dneh nas je pot zanesla na Koroško. Povzpeli smo se na Uršljo goro in občudovali lepoto slovenskih gora. Pot je bila strma in naporna, toda ko smo bili na vrhu, smo se z zadoščenjem razgledovali. Pogled je segal čez Peco, domovino kralja Matjaža, na Pohorje, v Šaleško in Savinsko dolino, preko gore Oljke in še in še ...
Na vrhu Uršlje gore stoji cerkev sv. Uršule, ki je ena najvišje stoječih cerkva v Sloveniji (1670 m). Cerkev je v zelo slabem stanju in jo sedaj obnavljajo. Vseeno pa smo imeli srečo, da smo z drugimi romarji skupaj bili na gori pri sv. maši, bil je namreč praznik Marijinega vnebovzetja.
Ko smo se vračali z Uršlje gore, smo mimogrede zašli tudi v Kotlje, kjer smo si ogledali Prežihovo rojst-
no hišo in muzej. Tako smo se po-bliže seznanili z deželo, kjer je pisatelj Prežihov Voranc živel in pisal, med drugim tudi novelo „Samorastniki“, v kateri piše:
„Kakor se samorastnik zgrabi z okolico, tako se morate tudi vi... zgrabiti z življenjem. Kjer stojite, POŽENITE KORENINE."
Pot nas je zanesla tudi v Sele, blizu Slovenjega Gradca, kjer počiva slovenski pisatelj duhovnik Ksa-ver Meško, v okrilju cerkve, ki je posvečena sv. Roku.
Upamo, da si bomo lahko prihodnje počitnice ogledali še kak drug del Slovenije in tako počasi spoznali vsak njen kraj in kotiček. Če boste pridni, vas bomo povabili.
Simon in Marko
PAS-DE-CALAIS IN NORD
Z božjo pomočjo začenjamo novo šolsko in novo leto verouka. Večja skupina se bo pripravila na zakrament sv. birme, zato bo letošnja priprava odločilna za vse življenje. Naj nam Mati božja, Sedež modrosti, izprosi potrebnih milosti in božji blagoslov. Verouk začenjamo na prvo sredo v oktobru ob 10. uri; za otroke v lilski škofiji pa vsako sredo popoldne. Vsako drugo soboto nauk za birmance, ki zaradi pouka v sredah ne morejo priti. Starši, pošiljajte redno svoje otroke tudi k verouku!
Izredno lepo je bilo v letošnjem Marijinem letu romanje 15. avgusta na Loreto. Mogočno je donela naša pesem v Marijini baziliki. Organistu, dirigentu in vsem pevcem iskrena hvala!
Najmlajši ob zaključku šole v Parizu (14. 6. 87)
Srečanje slovenske skupnosti pred kapelo sv. Jožefa z bogoslovci iz Slovenije dne 24. avgusta 1987.
liturgiji je predsedoval msgr. Nace Čretnik, ki se je vrnil iz Avstrije in s tem povzdignil večerno slovesnost in apeliral na dejstvo, da so misijoni potrebni slovenskih duhovnikov, da pa izseljenci ne smejo biti izvzeti iz pastoralnih načrtov v bodočnosti na škodo tujih narodov.
15. avgusta smo blagoslovili podobo Matere božje z Brezij, ki je v novem sprejemnem salonu, našo slovensko skupnost pa smo na ta dan izročili nebeški Materi Mariji.
5. tradicionalno srečanje Slovencev, ki ga je priredila slovenska misija v protestantski cerkvi v Stiring-Wendlu.
Mesec oktober je posvečen ro-novenski Kraljici. Molimo vsaj de-e ko vsak dan za velike potrebe erkve in človeštva.
po krstu so postali božji otroci: ustina Judita Korina Strizcewski; ™atei Benedikt Jožef Bauduin; Fri-erik Mihael Tomio; Johan Roman '\avdiJ Müller; Linthia Mihaela Bon-lngre; Jerome Michalski; Morgan A|Cali; Julijan Paskal Depoilly;
eksis Zlbret; Aurelijan Janez Luka r arard Simon; Perine Dupont in Ko-lihlna Neža Avrora Szymanski. Naj Marija varuje in vodi! Srečnim aršem in botrom naše prisrčne
Čestitke!
Zakrament sv. zakona so si dali: J' Mericourt-Minesu Delevallče Kristi-n Albert in Plich Silvija Nora; v Dlev'nu v kapeli N. D. de Lourdes enoot Moris in Bourteille Renče A ,ela ter Sllveri Robert in Benoot htonija Helena. Naj vse tri nove ružine spremlja božji blagoslov!
Ff>eymingmerlebach
končali so se počitniški dnevi in °hovno bomo skupno zaorali ledi-Da V novo dolsko kakor tudi versko ^storalno leto. V našem katollš-
dai? domu imamo od septembra J® vsako soboto slovensko šolo do 14 do 16- ure za otroke, od 16. t , 1®- ure za mladince in vsak pe-Popoldan od 15. do 17. ure za
a,°poročenci Franc in Frančiška 0risek ter Marija in Anton Lenič Pred cerkvijo v Habsterdicku.
odrasle osebe. Kdor se še želi pridružiti skupini je dobrodošel.
Tudi s celodnevnimi srečanji smo ponovno pričeli. Prvo bo 20. septembra, nato 18. oktobra in 15. novembra. Kdor se želi udeležiti teh srečanj, naj se pravočasno javi in rezervira svoj prostor.
5. tradicionalno srečanje se je v sproščenem vzdušju odvijalo v Sti-ringu v protestantski dvorani, kjer je slovenska misija organizirala rekreativni popoldan. Zvrstilo se je čez 500 ljudi, tako Slovencev kot domačinov. Vsem, ki ste se trudili, da je ta dan bil uspešen, zares iskren Bog plačaj.
V spominu nam bo ostalo tudi srečanje s slovenskimi bogoslovci dne 24. avgusta, ko smo v sproščenem vzdušju na pločniku zapeli slovenske pesmi In se nato srečali v večernih urah okroa mize. Večerni
mu s
„Mami, oj mami... “ okrog 60 otrok poje svojim mamicam na materinsko nedeljo v Stuttgartu (10. 5. 87).
Moja želja da bi v bodočnosti ljudje, ki ču z misijo in njenim verskim ter :;ulturno-jezlkovnim poslanstvom, ostali še naprej povezani v konstruktivnem dialogu, v medsebojnem zaupanju in iskanju sreče bližnjega, le tako bomo izpolnili svoje poslanstvo kot slovenski kristjani v tujini.
Vaš duhovnik Jože Kamin
( nemčijaj
STUTTGART-okollca
Čestitke k mladim in k srebrnim porokam. — Že dolgo ni bilo toliko
Slovenski letošnji prvoobhajanci na področju Stuttgarta: Helena Lesjak, Erika Zavašnik, Klavdija Benko, Viktorija Venta, Irenca Strojan, Nataša Modic, Klavdija Gorše, Marijanca Malovrh, Andrej Arh, Tomaž Vardi-jan, Manuel Ftibarski, Branko Zalokar in Julijan Škalonja.
veselja do porok kot v letošnjem poletju, saj smo praznovali 4 mlade in 2 srebrni poroki. Mlade poroke pričajo, da živimo že dve desetletji na WürttemberSkem in med 4 so se našli kar 3 narodnostno mešani pari. Kdo se je torej poročal In kje so šli pred oltar? V Stuttgartu sta se poročila Dušan Feguš in Marija Marin, oba po rodu iz Ptuja; v Esslin-genu Gabrijela Markoč, rojena v Ro-gašovcih, In nemški rojak iz Esslin-gena Herbert Walter Schnirzer; v Plüderhausnu Andreja Komar, rojena v tem kraju (oče iz Mozirja, mati Iz Celja), in domačin Gerd Kühner; v Knlttlingenu Irma Kotnik, rojena v Esslingenu (oče iz Vitanja, mati iz Hinj) in nemški rojak Christoph Kurz.
Srebrno poročno slavje so praznovali zakonci Mihael Bajec in Frančiška, roj. Hrastnik, stanujoča v Giengenu, ter Horst Kraiss in Jožica roj. Podjavoršek, stanujoča v Tam-mu. Bajčev par je praznoval svojo srebrno poroko pri Ave Mariji v Deggingenu, Kraissov par pa v Bad
Urachu. Bajčevim staršem sta čestitala otroka Mihael in Andreja, Kralssovim pa otroci Gabrijela, Andreja, Aleksandra, Simone in Tomaž. Na obeh slavjih se je zbralo večje število sorodnikov in znancev kot kažeta tozadevni fotografiji v tej štev. Naše luči. — Tako mladim kot srebrnim parom naše iskrene čestitke.
Čestitke h krstom. — Krst družino pomladi. Tozadevno pomlad sta doživeli dve naši družini. V Sindel-fingenu se je rodila v družini Borisa in Silve Marinko hčerka Romana, v Stuttgartu pa v družini Vlada in Slavice Pukšič hčerkica Valentina. — Čestitamo!
Nova pesmarica Zapojmo fantje. — Na WürttemberSkem je zaživela nova pesmarica, ki smo jo že dolgo pogrešali. Nosi naslov Zapojmo fantje in obsega 148 znanih in lahko pevnih ljudskih melodij. Lahko bi rekli, da so to pesmi fantov na vasi, ki so Slovencem nadvse priljubljene. Primerna žepna oblika v solidni vezavi bo omogočala, da bo ta pesmarica naša stalna spremljevalka. V uvodu beremo: „Pesem je utrip duše ob vsemogočih življenjskih priložnostih. Človek poje, kadar je vesel in kadar je žalosten, poje ob snidenju in poje ob slovesu, poje na ženitovanju
Zakonca Horst in Jožica Kraiss ob srebrni poroki v Bad Urachu na WürttemberSkem. Na desni sliki tri hčerke, na levi sin. Pri Kraissovih bodo tudi še mlade poroke!
st'K P°^e °b pogrebnih svečano-'"> P°je pod lipo in poje na vasi, v ?°zdu in na travniku, poje v gostilni 'n P0ie v cerkvi... Pesem je izliv oševnega razpoloženja in hkrati oprostitve duhovnega doživetja.“ °tem poudari založnik, kaj je do-s|ej pomenila pesem nam izseljen-Cern in pravi: „Povsod nas spremlja: na družinskih slavjih, ob prijateljskih snidenjih, na izletih in potova-Pj'h, na množičnih prireditvah družnega in verskega značaja. Brez ornače pesmi bi bilo naše življenje na tuiem precej bolj revno ..." Pesmarico je natisnila Mohorjeva tiskarna v Celovcu. Cena 7,— DM. Ro-iaki jo lahko naročijo pri Slovenskem dušnopastirskem uradu v Stuttgartu.
/ - w 1 £Y ‘jjrdSb	n	i# Beg	
			Mi
Globoko sožalje. — Laznikovo ružino iz Löpsingena smo že nekajkrat omenili v Naši luči. Petkrat ®Pio j| čestitali h krstom in leta 9®6 smo poslali čestitke k srebrnemu slavju zakoncev Ladislava in 'avke. To pot pa moramo Izreči ružini naše globoko sožalje ob iz-pUbi sina, oziroma brata Romana, ant je v aprilu letos dopolnil 18. e‘° starosti. Učil se je za poklic av-,°mehanika. Bil je poln življenja 'p načrtov za bodočnost. Pa je pri-0 vse drugače. V noči med 11. in 2- julijem se je z motorjem peljal iz ofdllngena proti domu, kamor ni red Prispel. Motor ga je iz neznanih aziogov med vožnjo po ravnem po-aesel kraj cestišča. Pri tem je mladi Pznik tako močno udaril z glavo II uestni mejnik, da je njegovo živ-ienje ugasnilo na kraju nesreče. est o nenadni smrti mladega fan-a Romana se je hitro razširila po Sem naselju in pogreb na löpsin-kem pokopališču je pričal o tem, a J6 bil pokojni Roman priljubljen ar starih in mladih ljudeh svojega raja. žalostnim staršem, sestra-, a in bratoma naše iskreno so-va j®- Njih srčno bolečino naj tolaži 6ra> da se je Roman le preselil v °vi svet in tam čaka ponovnega Videnja.
S|V Stuttgartu je umrla rojakinja ~ Va Fras/ roj. Garmuš, po rodu iz . °venj Gradca, žena Petra Frasa in jQ erke Brigite. Tudi njeno življenje Prezgodaj usahnilo, saj se ji je iz-
teklo šele 37. leto življenja. Zadnji dve leti jo je mučilo rakovo obolenje, da je morala ponovno na operacijo. Bolezen pa je prenašala junaško v upanju, da bo zdravniško prizadevanje močnejše od zahrbtne bolezni. Pomoči pa ni bilo več in Gospodar življenja jo je odpoklical iz naročja moža Petra, ko se je ravno mudil pri njej v bolnici. Ob veliki udeležbi sorodnikov in znancev so njeno truplo položili v blagoslovljeno zemljo na pokopališču v Dravogradu. Na srečanje z Bogom je bila pripravljena, zato sedaj lahko pričakuje zmagoslavnega vstajenja na dan, ki ga je določil Gospod. Naj počiva v miru. Možu Petru, hčerki Brigiti in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje.
OBERHAUSEN
Marijino leto je privabilo v cerkveno življenje spet nekaj več živega zanimanja za ženo, ki jo je Bog izbral za mater svojega Sina. Za vso Cerkev je bil prav gotovo eden osrednjih dogodkov v preteklem mesecu Svetovni marijanski in mario-loški kongres, ki se je vršil od 11. do 20. sept. v enem najznamenitejših krajev marijanskega češčenja v Nemčiji: Kevelaerju. Malo mestece leži v severnem Porenju, prav blizu holandske meje. 13. sept. smo se tam zbrali v velikem številu tudi katoličani drugih narodnosti, da smo počastili Marijo. Slovenci iz dveh najsevernejših župnij na Nemškem
Pri srebrni poroki Mihaela in Frančiške Bajec pri A ve Mariji na Würt-temberškem se je zbralo veliko rojakov.
smo povezali s tem srečanjem tudi svoje vsakoletno romanje na to Marijino božjo pot. Bilo je nakaj manj slovenskega petja kot običajno, saj nismo mogli zahtevati, da bi bilo bogoslužje samo naše. Zapeli smo Marijine pesmi za spev med berili in med obhajilom. Na popoldanskem „kulturnem mozaiku kristjanov iz Evrope“ sta nas zastopala samo harmonikar Vojko Bregar in Martin Uršič s svojim basom. Vso prireditev je nekoliko motilo slabo vreme, tako da so mnogi predčasno odšli domov. Pohvala zato najbolj vztrajnim, ki so ostali do pete ure popoldne, ko smo se na zaključni pobožnosti posvetili Mariji in prejeli evharistični blagoslov.
Romarsko srečanje v Kevelaerju je med nami že tako zakoreninjeno, da se ga udeležujejo tudi mnogi Slovenci, ki sicer ne morejo redno prihajati k našim slovenskim mašam. Povezovalo je že nekdaj porur-ske slovenske skupnosti pred zadnjo in celo že pred prvo svetovno vojno. Še danes se nam tu redno pridružijo nekateri „stari" Slovenci, tisti, ki so v onih časih kot otroci doživljali Kevelaer kot romarsko središče v Porurju naseljenih rojakov. Kako bi si želeli te povezovalne vloge tudi za sedanjo generacijo
P° večle‘f;i izkušnji vidimo, da se Slovenci neizmerno veselimo ter udeležujemo naših prireditev, predvsem pa Binkoštnih srečanj. Naj bo v katerem koli mestu, vedno prihajajo naši rojaki od blizu pa tudi od zelo oddaljenih krajev, saj nam je to srečanje postalo že tradicionalni cilj, pri čemer se vedno bolj združujemo kot zavedni in zvesti prijatelji. To je razvidno na teh slikah, na katerih vidite vedre in vesele obraze, saj je bila to leto v Kirchellenu (Botrop) nabito polna dvorana. Mnogo zahvale gre našim sodelavcem, ki so nam znali pripraviti tako okusne prigrizke. Predvsem prisrčna hvala našim organizatorjem teh srečanj, katerih si tudi v prihodnje želimo!
slovenske mladine tukaj. Toda tozadevno se zdi, da so se časi (ljudje) spremenili. Mladih namreč v Keve-laerju ni bilo veliko. Tisti, ki so bili, pa so znanilci toliko večjega upanja, kajti v skupnosti se da doživljati in praznovati duha naroda, njegovo enkratnost in bogastvo. Brez teh doživetij pa mladi svojega izvora ne poznajo in ne morejo ceniti dovolj.
WINDEN
V maju je tu umrl Karl Jasbin-schek, ki je prav do konca rad prebiral Našo luč. Zahrbtna bolezen ga Je mučila tri leta in njegova smrt je
Pok. g. Karl Jasbinschek
zelo prizadela družino — bil je v 68. letu.
Rodil se je v Porurju kot sin slovenskih izseljencev. Zelo zgodaj je izgubil starše. Delal je po raznih krajih Nemčije in prišel tudi v Slovenijo, kjer se je potem poročil. Leta 1957 je z družino zapustil Slovenijo In se je najprej naselil v Kamp-Llnfortu, kjer še živijo njegovi sorodniki. V začetku jim je šlo težko, a s trdim delom so si zgradili lep dom in otroci so preskrbljeni. Za njim žalujejo žena in trije otroci.
MÜNCHEN
Zaorali smo v ledino novega delovnega leta. Medtem ko smo se tudi med dopustom redno zbirali k našim mašam, čeprav v manjšem številu, je sredi septembra spet vzklilo življenje tudi na drugih področjih: otroci prihajajo k sobotnemu tečaju, pevski zbor se pridno vadi za več nastopov, župnijski svet se pogovarja o celoletnem delovnem načrtu, ministranti spet prihajajo streč k mašam, mladinci so se zbrali k prvemu pogovoru, socialnemu uradu se delo množi...
O prvih obrisih vsega tega dela bomo pa lahko poročali prihodnjič.
V Brunssumu je v starosti 91 let mirno v Gospodu zaspala ga. Antonija Železnik. Njen prvi mož se je pisal Glinšek.
Slovenska katoliška skupnost na Nizozemskem rajnki Tončki dolguje mnogo. Njenega prvega moža, g. Glinška, poročevalec ni poznal. Pač pa je visoko cenil njenega drugega moža, g. Mihaela Železnika. Tončka in Mihael sta bila vzoren par, močna opora slovenski dejavnosti. Na njunem domu so Slovenci imeli svojo knjižnico, Dekliški krožek se je sestajal pri njih in slovenski duhovniki so pri Železnikovih imeli stalno zavetišče. Delovati za slovensko skupnost se jima je zdelo nekaj samo po sebi umevnega. Zaradi takih ljudi je slovenska skupnost na Nizozemskem vedno tako blestela in še blesti, čeprav se njih število nevarno manjša. V letih njene oslabelosti je naša skupnost Tončko precej pozabljala. Vendar še ni vse zamujeno. Svojo hvaležnost ji bomo izkazali predvsem s tem, če bomo tudi mi čim več sil posvetili našim skupnim idealom.
2 a®*u^n° rojakinjo je na njeni nii zemeljski poti spremljala vsa sa skupnost s slovensko pesmijo ln molitvijo.
anRan|ka Antonija zapušča hčerki ■ Štefko in go. Julijo ter sina g. d a^®,a Glinška v Argentini. Njim in žalje am izrekamo krščansko so-
Tončko pa velja naša pesem: srečni dom nad zvezdami!“...
[jvedska )
. Slovenija je dobila misijonarko iz Vedske. — Na god Karmelske Ma-®r® božje, 16. julija, je Ljubljana ^°bila štiri redovnice iz reda misijo-ark ljubezni, ki ga je ustanovila r a,i Terezija iz Kalkute. Sestre so zličnih narodnosti. Predstojnica, 6stra Tarcilla, je doma iz Indije, estra Mary Claudette iz Kenije, se-/a Vjekoslava iz Gline na Hrva-nkem. sestra Amada — Eva Christi-6 Moberg — pa je Švedinja, rojena Stockholmu leta 1958.
Zanesljivo smemo reči, da je ona d^a misijonarka, ki jo je Švedska a a Sloveniji. Misijonstvo sester at®re Terezije je v službi najbolj D°9im med ubogimi. Pri slovesni u a^'t ki je bila ob otvoritvi njihove ,'Š0 na Ježici v Ljubljani, je nad-s Šuštar dejal, da bo njihovo ne-bično služenje „zgovorna spodbu-;a 'n vest“ tako za našo Cerkev kot našo družbo. Slovesnosti se je § e'e*il tudi slovenski duhovnik iz todske in sestra Amada je bila ve-v a’ ker je imela že na dan prihoda d b-jubljano priložnost, da se je po Ušem času zopet enkrat lahko Izgovarjala v materinščini. Poveda-d le' da jo Slovenija s svojimi goz-s, V| in rekami spominja na Šved-d Omenila je lepote svojega rod-Ve^a S,ockholma, po katerih ji je Živ^krat dolgčas. Mladost je pre-^eia v Erlksdalu na Sčdermalmu. k r ie delala pri neki švedski usta-Svv| za razvoj kmetijstva v tretjem io v ’ i® P°t zanesla tudi v Indija l ^a|kuti se je srečala z misijo-rkami ljubezni, se počasi ogrela
za njihove ideale in stopila v njihov red. Zadnja leta je preživela v Rimu. Med delom in molitvijo pogosto misli na svojo domovino. Svojim rojakom želi zdrave vernosti in globljega spoznanja vsega božjega. Da, misijoni so nekaj lepega. Njeno in naše poslanstvo je to. Po njem se medsebojno bogatimo: sestra Amada Slovenijo, mi pa Švedsko, če bomo uresničili le del tega, na kar ona s svojimi molitvami kliče božjega blagoslova.
GÖTEBORG
Gčteborška župnija je trenutno brez organista. Pri slovenski maši na prvo septembrsko nedeljo smo ga močno pogrešali.
Zadnja štiri leta nam je igral študent glasbene akademije George Keczan. Čeprav je Madžar po rodu, mu slovenske pesmi niso delale težav, še zapel Je, če je bilo potrebno. Posebej smo mu hvaležni, ker je bil vedno tako zanesljiv in točen. Zaradi redne zaposlitve odhaja iz Göte-borga. Spomladi je diplomiral, konec avgusta pa se je poročil. Z ženo Birgito, ki je tudi organistka, sta dobila službo v Malmbergetu, severno od tečajnika. Številnim čestitkam, ki sta jih bila deležna ob slo-
Rozvita, r. Zorman, in Marco Möllerström iz Göteborga na njun poročni dan 13. junija (omenjena v septembrski Naši luči).
vesni ekumenski poroki, se pridružuje tudi slovensko oltarno občestvo iz Göteborga. Želimo jima obilje božjega blagoslova na skupni življenjski poti in naj se nikar preveč ne ustrašita dolžine polarne noči, saj ju v bližini Kirune poleti čaka skoraj mesec dni polnočnega sonca.
( Švica )
POČITNIŠKO SREČANJE NA SVETI GORI
Že pred odhodom na počitnice je bilo v mesečnem „Kažipotu" najavljeno tradicionalno srečanje nekdaj in sedaj živečih Slovencev v Švici. Vsako leto naj bi se zbrali v domovini v eni Izmed Marijinih božjepot-nih cerkva. Za letošnje počitnice smo se odločili za Sveto goro nad Solkanom pri Novi Gorici na že vpeljano zadnjo soboto v juliju.
Okrog desete ure so začela prihajati vozila s švicarskimi registracijami iz različnih kantonov in kmalu smo imeli skoraj iz vseh krajev, kjer se Slovenci v Švici zbiramo pri božji službi, predstavnike, pravzaprav miniaturo slov. misije. Pridružili so se nam tudi rojaki in sorodniki, ki živijo v domovini, kakor tudi tisti, ki so nekdaj živeli v Švici, a so se vrnili domov.
Koprski škof Metod, ki nas je lani razveselil s svojim prihodom v Ein-siedeln, se je rad odzval povabilu in prišel tokrat na Sv. goro kot glavni voditelj mašnega bogoslužja. Z njim sta somaševala p. Damijan In p. Angel Kralj, ki ga večina pozna iz časa njegovega nekdanjega dušnega pastirovanja med nami.
V pridigi, ki je bila sicer preprosta, da jo je mogel razumeti prav vsak, a dovolj zahtevna za vsakega, ki jo bo skušal uresničevati, nas je škof spodbujal na dve temeljni dejavnosti, po katerih se spozna iskrenost naše vernosti. Najprej je poudarjal potrebnost vsakdanje družinske molitve. Brez te je nemogoče preiti k drugi, ki je prav tako neobhodna, a to je služenje drug
škof in godec, to pač res ni vsakdanja stvar, a Metod in Herman sta prav prikladen par.
harmonikarja. Kmalu po kosilu je prišel še škof Metod in verjetno ni nobenega prezrl, ko je hotel z vsakim spregovoriti vsaj nekaj besed, in vsakemu je znal posvetiti nekaj trenutkov pozornosti. Tako nam je dal zgled, kako se v pridigi izražena misel služenja uresničuje. Pogovor je vedno znova prepletala pesem, kjer so imeli vodilno vlogo pevci mešanega zbora iz Züricha. Petju so se radi pridružili vsi, kadar je prišla na vrsto pesem, ki poleg običajnega posluha ni zahtevala kake posebne pevske izurjenosti.
Škoda, da nam ni uspelo, kot je bilo prvotno načrtovano, da bi se po maši zbrali k skupnemu kosilu v nekem gostišču. No, pa je bilo tudi tako srečanje res prisrčno in gotovo je vsak odšel s Svete gore z lepimi spomini in morda z vsaj majhnim sklepom, da se bo tudi prihodnje leto skušal pridružiti počitniškemu srečanju, kjerkoli pač že bo. Lepo in prav bi bilo, da bi se ta srečanja razvila v pravo tradicijo, saj to prav gotovo mnogo prispeva k močnejši povezanosti med nami. To pa še kako potrebujemo!
drugemu. Spodbujal nas je na kraju, kjer se — kot je rekel škof — morda med vsemi božjepotnimi cerkvami na Slovenskem, posvečenimi Materi božji, največ in najbolj spokorno moli. Ljudje so pridno sodelovali s petjem, ki ga je na orgle spremljal svetogorskim romarjem dobro znani brat Rudi. Po maši nam je predstojnik frančiškanske skupnosti, ki oskrbuje to Marijino svetišče, na kratko orisal zgodovino te cerkve.
Po maši smo, zbrani zunaj cerkve, ob potrebnem okrepčilu, pesmi in pogovoru uživali lepo popoldne. Za dobro voljo sta skrbela tudi kar dva
Udeleženci na Sveti gori
Z	N
Slovenci ob meji
KOROŠKA
V Bistrici na Zilji je Krščanska kulturna zveza priredita družinsko petje. 10 družin iz vse Koroške in ena iz Štajerske je s petjem razveselilo poslušavce. — V Ločah so praznovati 30-letnico župnikovanja Jakoba Škofiča, ki je tja prišel iz Galicije leta 1957. — V Modestovem domu v Celovcu so priredili od 21. do 28. avgusta teden slikarjev. Udeležili so se ga slikarji iz Koroške, iz Sloveni-
je, pa tudi iz Kanade (Božo Kramolc, sin skladatelja Luka Kramolca). — Liga slov. Amerikancev je pripravila študijski tečaj mladih iz ZDA in Kanade, ki se je vršil v Modestovem domu v Celovcu. Tečaj je bil zaključen 10. avgusta z zaključno akademijo. Med tečajem so obiskali tudi Slovenijo in Tržaško. — Krščanska kulturna zveza in Mladinski center na Rebrci sta od 3. do 8. avgusta priredila teden mladih umetnikov. Udeležilo se ga je 67 otrok, ki so jih vodili priznani umetniki. — Slovensko prosvetno društvo Vinko Poljanec- je 18. avgusta priredilo v Škocjanu koncertni večer. Oceno tega koncerta je izrazil neki Nemec: „Razumel sicer nisem nič, a bilo je krasno“. — Nad 600 poslušavcev se je udeležilo v Dobrli vasi koncerta Slovenskega okteta iz Ljubljane. — V Svatnah pri Št. Jakobu so spet igrali dr. Sketovo Mi-klovo Zalo. Prof. Messner jo je predelal, pomaknil bolj na levo. Režiser in glavni igravci so bili iz Ljubljane. Nekateri so bili s predstavami zadovoljni, domačini, ki jim je Zala svetinja, pa zelo razdraženi in razočarani. Kritike o predelani Mi-ktovi Zali gredo zelo narazen.
GORIŠKA
Obmejni prehod v Rožni dolini so na jugoslovanski strani prenovili. Sedaj vodijo štirje razširjeni pasovi preko meje v Gorico. — Z obljubljeno žičnico do poletja na Sv. Vičarje ni bilo nič. Verjetno bo začela obratovati pozimi za smučarje. — Slovenci v Italiji so pripravili od 21. do
23- avgusta študentovski seminar na Sv. Višariah. Predavali so dr. Os-*ar Simčič iz Gorice, Ivo Jevnikar iz trsta in Ferrucio Clavora iz Bene-$ke Slovenije. — V dolini Žirovnice, raed Idrijo in Žirmi, je v juliju 14 dni Oborilo 80 skavtov in skavtinj iz Sorice. — Na goričkem pokopališ-so 11. avgusta pokopali duhovni-Fa in pesnika Štefana Tonklija. Ro-len ie bil v Breginjskem Kotu leta 7®08, v duhovnika posvečen 1931. ^aPlanoval in župnikovaI je po več 9°riških župnijah, tudi v Doberdo-na Grahovem. Leta 1948 se je izselil v Argentino, kjer je živel 15 7ef- 1963 je postal župnik v Mavhi-niah. Leta 1975 je stopil v pokoj in Prevzel mesto hišnega duhovnika Pri šolskih sestrah v Zavodu sv. družine v Gorici. Pokopal ga je ško-f°v vikar dr. Simčič. — Na Stari gori pri Čedadu je bil letošnji študijski lečaj zamejskih in izseljenskih duhovnikov od 17. do 19. avgusta. Okrog 70 duhovnikov je prišlo na feča/, ki je bil po predavanjih zelo ian im iv. Škoda, da je bilo na tečaju Premalo mladih duhovnikov. — pevski zbor Rupa-Peč je organiziral izlet v Toskano. Obiskali so Sieno, Firenze in San Gimignano.
tRžaška
'Z bolnišnici na Katinari je 11. julija Prnrl gradbeni inženir Milan Sosič. On je gradil dom šolskih sester pri Sv- Ivanu, cerkev pri sv. Ani v Trstu, Marijine domove pri sv. Ivanu, v Ro-ienu in v ulici Risorta v Trstu, Slomškov dom v Bazovici in Finžgarjev Pom na Opčinah. Bil je gonilna sila Pri Openski hranilnici in zgradil tudi Piene prostore. Bil je zaveden krist-ian in Slovenec. — Openski zbor ^v. Jernej je v juliju tudi obiskal F°skano. Obiskali so Sieno, San Gi-Prignano, Volterro in Piso. — Za Ve-h ki šmaren je bil na Repentabru Marijin romarski shod. V nedeljo, 76- avg., so pa praznovali farnega Pptrona sv. Roka. — Prav pred Praznikom farne zavetnice sv. Mari-,e Magdalene so zaključili na Borovnici z deli pri obnovi farne dvora-n®- Dvorano so odprli ob kulturnem 1P zabavnem programu. — Repen-'abrski mladinski zbor Zvonček, zenski zbor Repentabor in ansam-
bel Burja so bili na obisku pri Slovencih v Parizu. Oblikovali so jim nedeljsko mašo v Chatillonu. Po maši je bil koncert in nato zabava s slovenskimi Parižani. — V provincialni hiši šolskih sester v Trstu so 30. avgusta obhajale štiri sestre 50 let, odkar so napravile redovne obljube. Maševal je tržaški škof Bello-mi.
Slovenci po svetu
x_______________________/
AVSTRALIJA
Po vseh naselbinah, kjer živi več Slovencev v New South Wallesu, je sydneyska slov. kat. Misija pripravila v juliju in v avgustu tridnevnice, ki jih je vodil salezijanski duhovnik Žerjav. Namen tridnevnic je bil, rojake vpeljati v Marijino leto. — V ponedeljek, 3. avgusta, je obiskal Slovence v Merrylandsu (Sydney) tržaški škof Bellomi. Kljub delovnemu dnevu so rojaki prišli k škofovi maši in poslušali njegovo slovensko pridigo, saj jih je več iz nekdanje tržaške škofije. — Slov. kat. Misija v Kewu (Melbourne) je na prvo julijsko nedeljo obhajala god svojih patronov: sv. Cirila in Metoda. Tri-dnevnico in slovesno mašo je imel g. Mirko Žerjav, ki je tiste dni prišel na obisk v Avstralijo. Ob proščenju so verniki darovali skoraj 4711 dolarjev, ki jih je p. Bazilij namenil skladu za dom ostarelih, za katerega so malo prej dobili uradno dovoljenje. — V zadnjem času so v farni dvorani marsikaj izboljšali. Shramba je dobila nov pod, kuhinja nov štedilnik in grevec za toplo vodo, novo omaro. Rojaki so z delom priskočili na pomoč. — Tržaški škof Bellomi je 18. julija obiskal slovensko Misijo v Kewu. Zvečer je maševal in slovensko pridigal. Po maši je ostal pri ljudeh in se z njimi raz-govarjal. Tudi v Kewu je dosti nekdanjih Tržačanov, ki so bili veseli, da so imeli možnost spoznati škofa, ki je pokazal, da ima Slovence
rad. — V farni dvorani v Kewu so sydneyski rojaki gostovali z veseloigro Poslednji mož. — V Baragovem domu v Kewu so obnovili streho. Stroške so krili iz zapuščine Av-stralke ge. Eileen Cody, ki je namenila 20.000 dolarjev Baragovemu domu. — Na tretjo julijsko nedeljo so imeli adelaidski Slovenci v gosteh g. Žerjava, ki je rojakom dal najprej kar je božjega. Po maši so šli v cerkveno lopo, kjer jim je pokazal svoje rokohitrske sposobnosti.
ARGENTINA
Po vseh slovenskih naseljih v Argentini so se zadnje dni v juniju spomnili žrtev komunistične revolucije na Slovenskem. Po mašah so bile spominske proslave. — V Men-dozi je imelo Društvo Slovencev 28. junija občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen Maks Ovčjak. — V Slovenski vasi v Buenos Airesu so 26. julija obhajali 35-letnico Hladnikovega doma z mašo, slavnostnim kosilom in kulturno prireditvijo. — V Slovenski vasi v Lanusu so otroci slovenske šole pod vodstvom Cirila Jana zaigrali Kunčičevo igro Triglavska roža. — V Buenos Airesu so ustanovili Slovenski zgodovinski muzej. Iščejo predvsem gradivo iz časov med letom 1941 do 1949. Sedež muzeja bo v Rožmanovem domu. — V Našem domu v San Justu so imeli več prireditev: najprej narodno politični informativni sestanek, ki je navzoče poučil o delovanju Slovenske ljudske stranke na tujem, potem očetovski dan in družinsko družabno srečanje. — Slovenska denarna ustanova Sloga je 4. julija odprla v Ramos Mejiji obnovljene prostore. Kupila je hišo, v kateri je imela prej le eno nadstropje. — V Slovenskem domu v San Martinu so 19. julija priredili mladinski dan pod geslom Na mladih raste svet. Popoldne so bile najprej tekme v odbojki, nato kulturni program, ki se je končal s prosto zabavo. — Slovensko pristavo so obiskali trije tržaški Slovenci in navzočim govorili o slovenski manjšini v Julijski krajini. Prof. Tomaž Simčič je govoril o položaju Slovencev, Marjan Pertot o slovenskem tisku in prof. Marjan Kravos o delovanju
slovenske mladine. — V San Juslu so priredili 1. avgusta Primorski veter, ki so se ga udeležili tudi gostje iz Trsta. Slovenska pristava Mo-ron je pripravila posebno točko Naš pogled preko Oceana, posvečena goričkemu slavčku Simonu Gregorčiču. — V Slovenski hiši v Buenos Airesu so 15. avgusta priredili mladinski pevski in glasbeni večer. Nastopali so zbori in solisti.
KANADA
Slovenci iz Britanske Kolumbije so 31. maja poromali v benediktinsko cerkev Mission, nedaleč od Vancou-verja. Prior samostana je Slovenec p. Evgen Medved. S seboj so prinesli tudi podobo Marije Pomagaj. — Pri Mariji Pomagaj v Torontu so 10. maja obhajali materinski dan. Materam so pripravili kosilo, nato so pa otroci izvedli program, namenjen materam. Obenem so s pri-
\
ocvirki
V _______v
ENOPARTIJSKI SISTEM
Da je SZDL še vedno transmisija partije, kažejo tile podatki o njeni kadrovski strukturi: v predsedstvu RK SZDL SLovenije je bilo v lanskem sestavu 96,6% članov ZK, 48,3% je imelo vodilne funkcije v ZK in drugih DPD ali v gospodarstvu oziroma družbenih službah. Od 1358 članov občinskih predsedstev je le 13,6% nečlanov ZK. V šestih mariborskih predsedstvih občinskih konferenc je med 102 članoma le 8 nečlanov ZK, v Ljubljani pa med 141 le 7 nečlanov. Poleg tega, da ima ZK ustavno zagotovljeno „vodilno idejno in politično vlogo“ v celotni družbi in državi, hoče biti vodilna tudi v SZDL. To pa seveda do zdaj ni bilo težko:
reditvijo zaključili šolsko leto. Ista župnija je nabrala za karitativne namene 18.062 dolarjev. — Pomladanska nabirka za starostni dom Lipa je dosegla vsoto 225.000 dolarjev. — 24. maja so izvedli v Torontu hojo za dom Lipa (Walk-a-Thon). Pešci so zbrali za dom 62.000 dolarjev. Naši ameriški rojaki so nam v svetel zgled, ko mnogi rojaki v Evropi zaradi cerkvenega davka (letno povprečno 100 dolarjev) izstopajo iz Cerkve. — Misijonska hiša očetov lazaristov v Novem Torontu je dobila novo kapelo, ki jo je blagoslovil vizitator Zdravko Pogorelc. Načrte za kapelo je izdelal Vilko Čekuta. — Pri sv. Vladimirju v Montrealu so imeli 10. maja birmo. Pomožni škof je podelil zakrament 14 mladim. — V nedeljo, 10. maja, so odprli torontsko župnijsko Slovensko letovišče, kjer se skozi poletje vršijo razne prireditve. Tako so tam 28. julija obhajali Slovenski dan. Slav-
ne samo, da ima ZK vodilno vlogo v SZDL, tu igra edino vlogo, kajti manj vodilnih in nevodilnih v SZDL praktično ni.
Če pa hoče biti ZK vodilna sila v SZDL, potem seveda hoče biti to tudi v sindikatu, armadi, policiji in jasno — državni upravi in izvršilnih organih, skupščini pa ne navsezadnje še v civilni družbi. In kako se reče takemu sistemu? Z nevtralno besedo: enopartijski sistem. Toda ta nas je pripeljal v resno krizo. — Frane Adam.
MLADINA, Ljubljana, 15. maja 87/14.
IZJAVA ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE OB NEZAPLEMBI TRIBUNE
Protestiramo proti neuradni prepovedi objave intervjuja z dr. Vojislavom Šešljem (glej tri prazne strani v zadnji številki Tribune). Ker sedanji način s preventivno cenzuro in neformalnimi opozorili poluradnih oseb, „da bo zaplemba“ (to niso dobrohotna opozorila:
nostni govornik je bil dr. Ciril Že-bot. Sodelovalo je več pevskih zborov. Za zaključek je bil telovadni nastop in prosta zabava.
ZDA
V Avditoriju clevelandske državne univerze se je vršil koncert violinista Miha Pogačnika. — Župnik pri Mariji Vnebovzeti, Viktor Tomc, odhaja v pokoj. Bil je dober dušni pastir. Kdo mu bo nasledoval, še ni znano. — Slovenska univerzitetna knjižnica iz Ljubljane je ob 400-letnici Trubarjeve smrti pripravila v Clevelandu njemu posvečeno razstavo. — Slovenski oktet je bil spet na turneji po Ameriki. Med drugim je nastopil tudi pred slovensko newyorško skupnostjo. — Slovenska frančiškanska kustodija v Le-montu je slavila 75-letnico delovanja. Spominsko mašo je vodil čika-ški kardinal Jožef Bernardin.
zaplemba škodi tudi oblasti, ki se rada hvali z lepim obrazom), pomeni prevelik pritisk na uredništva in omogoča državi več represije, kot bi ji je ljudstvo smelo dovoliti, in ker nismo prepričani v neodvisnost sodnikov pri političnih sodbah, zahtevamo uvedbo normalne cenzure. Naj bo represija vsaj javna.
Predsedstvo Univerzitetne konference ZSMS, Ljubljana
DELO, Ljubljana, 30. maja 87/31.
IME VEČNOSTI
Na slovesnem sprejemu štafete v Titovem rojstnem kraju Kumrovcu je zbor tamkajšnjega kulturno-umetniškega društva zapel pesem z naslovom Ime večnosti. Zbor je med drugim pel: „Če obstaja svetloba večja od svetlobe, nam boš Ti svetloba. Če je večnost in če ima večnost ime, je ime večnosti Titovo ime.“
Glasu koncila, hrvaškemu katoliškemu tedniku, ta pesem o Titu
Makor ni všeč, kar je izrazil v svojem komentarju. V njem med aru9*m piše. „da gre v tej pesmi Za izrecno uporabo izrazov, ki v N3Sem kulturnem prostoru od nek-aai označujejo božanske lastnosti P se izključno pripisujejo Bogu. formalno je to apoteoza, razglasi6 človeka za božanji0 ■ . . Omenjeno pesem bi lah-torej zavestno peli samo ljudje, k'bi po neki svoji religiji imeli polnega predsednika za božanstvo. :n sam kot deklarirani ateist zago-°v° ni imel nikogar, tudi sebe ne, Za božansko bitje“. dEL0, Ljubljana, 4. jun. 87/16.
PREMIKA se, vendar ne vse
Prejšnji teden je bila na drugem televizijskem programu zanimiva feportaža o političnih zapornikih v Jugoslaviji. Reportaža ni šla do k°nca. To je na neki način ranljivo: (kot jetnik) ne moreš Javno kritizirati ljudi, ki imajo v ro-kah škarje in platno, pred teboj pa s° Se leta in leta življenja za jet-n|Skimi zidovi.
Kaznjenci so povedali, pa tudi televizijske slike so pokazale, da ae zapori počasi humanizirajo: vsaj \ omejenem obsegu lahko kaznjenci dobijo v roke knjige, časnika gledajo televizijo, se sprehodi-0 in razgibajo, preživijo konec 'edna ali dopust doma in podobno. °Sasi jim košček za koščkom *račajo nekatere ugodnosti, ki so *a ljudi na prostosti nekaj povsem Sumljivega.
Ee verskih svoboščin nimajo btsv nobenih. Veliko zapornikov je ^govorilo, da so verni, da pa ni-/'ai° v zaporu prav nobene možni to svoje versko prepričanje Zra^ati: ni obiskov duhovnikov, ni bredov, ni priložnosti za zbrano noijtev Celč prejemanje in po-'.'Jänje božičnih čestitk „z reli-a'ozno vsebino“ (ali obstajajo tudi °zične čestitke s kakšno drugo Sebino?) da so jim prepovedali.
Tukaj seveda ne gre zgolj za samovoljo posameznih jetniških uprav, temveč za širše zasnovano kaznovalno politiko.
DRUŽINA, Ljubljana, 21. jun. 87/8.
PREPOVED „KATEDRE" IN
„MLADINE"
Zadnja številka študentskega glasila Katedra, ki izhaja v Mariboru, je bila po ukrepu državnega toživstva zaplenjena. Kot razlog za to je bilo navedeno pismo profesorja za družboslovje Vojislava Šešlja članu jugoslovanskega kolektivnega državnega predsedstva, ki naj bi bilo škodljivo za javno moralo. Šešelj je zaradi drugačnih političnih pogledov sedel 26 mesecev v zaporu.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 3. jul. 87.
Tukajšnje temeljno javno toživst-vo je začasno prepovedalo razširjanje 26. in 27. številke Mladine, ker je v tej dvojni številki objavljen precejšen del besedil, zaradi kate-
rih je bilo s 15. julijem pravomoč-no prepovedano razširjanje letošnje 12. številke mariborskega študentskega časopisa Katedra in to zaradi sramotitve predstavnika najvišjih organov SFRJ in razširjanja neresničnih novic, ki bi lahko vznemirile javnost. Poleg tega je v začasno zaplenjeni številki Mladine objavljeno tudi pismo Cirila Žebota, v njem pa je zapisan po mnenju toživstva tak neresničen podatek, da bi tudi ta lahko povzročil hujše vznemirjenje občanov.
DELO, Ljubljana, 31. jul. 87
JUGOSLOVANSKA KRIZA
SE ZAOSTRUJE
Beograd je sedaj prvič izjavil, da ne more zahodnim bankam povrniti 240 milijonov dolarjev posojil v določenih rokih. Zaprosil je za prestavitev izplačila.
Obenem si Narodna banka Jugoslavije prizadeva pri Banki za mednarodne izplačilne poravnave (BIZ) v Baslu za posojilo v višini 300 milijonov dolarjev, da bi bila kos svojim obveznostim. Zahodni
;
■	\ #*j":	f -
'MM-;-, i:< Ml
• iV'rjii'i, 0frJtfOOV.<-	M ;»J/'V‘V :■'• .- •Tji-
!vUfaMdMVŠfrv*iv	'•> -<> 'iv >'• Nviiiic- -
- : • n-v/.r "v•'	■ • y-
. . ■
,,V: (-li't-mi'itv M'-	'/»)(-	:,v'
■'A-j&utöb •••:•( ;• ,r ,rt ■■■ >•'	-•'( -	• * ■ ■ ■
•Uitlv," :t b V'v'Jil' 'V-' 'i'	- i, -
m ■ ■ l ■:	:1	,
gospodarski strokovnjaki v Beogradu sodijo, da je zadevno upanje majhno. Domnevno kratkoročno jugoslovansko nezmožnost odplačila ocenjujejo kot alarmni znak. Od začetka leta čakajo zahodna pod-
jetja na poravnavo dolgov svojih jugoslovanskih trgovskih partnerjev zaman. Zneskov, ki so jih ti pri Narodni banki v Beogradu vplačali, ni banka zaradi pomanjkanja deviz poslala upnikom.
Tudi ministrski predsednik Mikolič govori sedaj o „resni krizi“. Kriza ni le sad velikih dolgov v tujini — Jugoslavija mora porabiti za poravnavo dolgov letno pet milijard dolarjev, kar je okrog 40% prejetih deviz — vse bolj gre za krizo ustroja, za družbeno in politično krizo, kateri ni videti konca.
Življenjska raven prebivavstva se stalno niža in je nazadovala že do stanja leta 1967. Posledica je bil val stavk to pomlad. Septembra je prišel v veljavo zakon o stečaju, ki predvideva zaprtje vseh podružbe-nih industrijskih podjetij, ki delajo z izgubo. Teh je okrog 7000. Samo v letošnjih prvih treh mesecih so naredila škode za 15 milijonov dolarjev. Če bodo ta zakon upoštevali dobesedno, bo ostalo brez dela 1,6 milijonov zaposlenih, kar je okoli ena četrtina vseh zaposlenih v industriji. Tako bi se število se-
danjih brezposelnih več kot podvojilo.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 3. jul. 87.
Stopnja inflacije v Jugoslavji je dosegla v juniju nov rekord: 100,6%. Samo v juliju je podražitev poskočila za 9,4%. Dolgove (240 milijonov dolarjev), ki bi morali biti prvotno poravnani junija in avgusta, je treba poravnati v septembru. Jugoslavija je zadolžena v tujini za okoli 19,1 milijard dolarjev.
Zastopniki bank upnic (teh je okrog 600) so z gospodarskim položajem v Jugoslaviji skrajno nezadovoljni. Videti je, da bo morala država spet najeti posojilo pri Mednarodnem denarnem skladu. V tem primeru utegne Sklad naložiti Jugoslaviji pri gospodarski politiki določene obveznosti.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 6. jul. 87.
V začetku januarja je stal na jugoslovanskih črpalkah liter super bencina 240 din, konec junija pa že 420 din. Vrednost dinarja stalno pada. Samo v letošnjih prvih treh mesecih je Narodna banka Jugoslavije natiskala že toliko novega denarja, kot ga je bilo predvidenega za vse leto. V začetku leta je znašala poprečna mesečna plača okoli 124 tisoč din, kar je približno 280 mark.
Marca je vlada plače zamrznila in jih znižala na stanje poprečnih plač v zadnjem četrtletju 1986. Vnaprej naj bi bilo višanje plač prikrojeno proizvodnji podjetij. Prišlo je do stavk, ki sicer v ustavi komunistične Jugoslavije niso predvidene, ki pa jih je treba kot „prekinitve dela“ trpeti. Ko je šel potem prek države še val povišanja cen (okrog 19.000 potrebščin vsakdanjega življenja se je v nekaj dneh podražilo za 100 do 800%),
so se družbeni nemiri grozeče po-vecali. Manjših ali večjih stavk se j® P° vsej državi, predvsem na Hrvaškem, udeležilo približno 90 !|soč delavcev.
Mikulič je odredil ustavitev cen. Hr|bližno 70% porabniških cen in Cen služnosti je pod upravnim nadzorom.
Nerešljivo protislovje je v tem,
skušajo premagati gospodarsko *riZo s tržno gospodarskimi refor-niarr|i. obenem pa ohraniti nad gospodarstvom in družbo neomejeni Monopol partije.
süddeutsche zeitung, muh-
chen, 7. jul. 87.
Jugoslavija je Mednarodnemu farnemu skladu in vladama ZR 7emčiie in ZDA sporočila, da ne S°r6 več plačevati dolgov v semnjem obsegu.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, Mün-chen, 7. avg. 87.
Sposobnost odplačevanja dolgov J® v Jugoslaviji na kocki. Zaradi ,abe tujske turistične sezone na adranu so devizni prihodki manj-/■ kot so jih bili pričakovali. Do ,a92 mora plačati Jugoslavija Za-°bu 13,9 milijard dolarjev.
FRANKFURTER ALLGEMEINE UNG, Frankfurt, 8. avg. 87.
vj.?lv,jenjski stroški se v Jugosla-11' že naprej krepko dvigajo. Med-z_rri ko so se zadnje dni podvizale 10 do 67% navzgor cene za kurilno olje, bencin, elek-t cni tok, železniške vozovnice, z®mske polete, javna prevozna SnkV a 'n končno tudi za kruh, ne ?lle zdai za 20 do 37% zviša-no 'udi cene za meso in perutni-2e' Cene za te vrste mesa so se Pred dvema mesecema znatno VzPele. s tem so cene za boljše pr s° v Jugoslaviji dosegle ali delo segle zahodnoevropsko raven • medtem ko znaša jugoslo-
vanski poprečni dohodek le okoli petino poprečnega dohodka v ZR Nemčiji.
Sprostitev cen za kruh v zadnjem tednu je morala vlada dva dni kasneje spet umakniti, ker se je kruh podražil za do 150%. Ko je vlada določila ceno za cenejši mešani kruh na 190 din (48 pfenigov) in naročila podružbenim vele-pekarnam, da mora biti vsaj 30% njihove peke cenenega kruha, je začelo „ljudskega kruha“ čez noč zmanjkovati. Kdor se ne postavi v vrsto v jutranjem mraku, se lahko zanj obriše pod nosom. Dopoldne je dobiti le še znatno dražji beli kruh, ki prinaša pekom višji dobi-ček
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 14. avg. 87.
med vrsticami
(Nadaljevanje s 13. strani)
vključile v jugoslovansko napredno fronto, se povezale z demokratičnimi silami v vsej Jugoslaviji in zadale milostni udarec odpisanemu razredu — ter s tem pomagale sprostiti zgodovinske sile jugoslovanskih ljudstev.
	
	
	
	
	
	
	
	
Ali s civilno družbo proti vladajočemu razredu — ali z vladajočim razredom na smetišče zgodovine.
MLADINA, Ljubljana, 11. sep. 87/1.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG:
V JUGOSLAVIJI ODKRILI NOV FINANČNI ŠKANDAL
Po škandalu kmetijskega podjetja Agrokomerc je prišel v Jugoslaviji na dan drugi denarni škandal. Finančni nadzorniki so ugotovili pri treh nadaljnjih podjetjih nepokrite
menice v skupni višini 180 milijonov dolarjev. Nepokrite menice Agroko-merca cenijo na najmanj 400 milijonov dolarjev. Kot nadaljnja obdolžena podjetja navajajo Vartilen (125 milijonov dolarjev), Viko (55 milijonov), obe V Varaždinu na Hrvaškem, in trgovsko podjetje Pomoravlje-Promet v Čupriji v Srbiji.
Škandal okrog Agrokomerca je terjal drugo ugledno žrtev: odstopil je direktor Ljublji.nske banke Metod Rotar.
SLIDDEUTSf -iE ZEITUNG, München, 17. . apt. 87/12.
(	"N
nove
knjige
x___________ J
Žarko Petan: PRETEKLOST
(Založba Borec v Ljubljani, 1987)
Na koncu knjige je zapisano: „Dve dolgi leti, medtem ko je mukoma nastajal ta spis, sem vnovič podoživljal vse, kar sem prestal pred več kot petnajstimi leti. Še enkrat je šla skozi mojo glavo divja jaga groze, kakor takrat, ko sem se v mračni podzemeljski samici smilil sam sebi . . . *
Žarko Petan v tej svoji spominski knjigi opisuje zapor, kamor je prišel kot vojak. Ko je leta 1959 služil redno vojaščino, so ga namreč nenadoma aretirali in ga v centralnem beograjskem zaporu dolgo in natančno zasliševali. Osumljen je bil, da je širil sovražno propagando in da se je celo ukvarjal z vohunsko dejavnostjo. Poldrugo leto je prebil v zaporu. Podrobno piše o jetniškem življenju, o preiskavah, o tem, kako je do vsega tega prišlo, in na koncu
nas prepriča o tem, da je bilo vse že naprej premišljeno in da je tudi v njegovem primeru šlo za montiran sodni proces, kakršni v našem povojnem sodstvu niso bili tako redki.
Spomladi leta 1960 je bil obsojen na sedem let zapora. Potem se je pritožil in Vrhovno vojaško sodišče je sodbo zavrnilo in na drugem procesu marca leta 1961 ga je prvostopenjsko sodišče oprostilo sleherne krivde. Vse je stvarno in pregledno napisano in tako dobimo na koncu jasno podobo o postopkih in zvijačah, s katerimi je sodišče hotelo utemeljiti osumljenčevo krivdo, o tej „pošastni mašineriji “, kot to sodstvo Petan nekje imenuje, spričo katere je za-
r
zakaj jim je
Cerkev
napoti?
Prof. Francš Bučar je v Celovškem Zvonu objavil pre-mišljanje o tem, zakaj režim v matični Sloveniji katoliško Cerkev stalno in načrtno odriva na družbeno obrobje. Iz sestavka povzemamo glavne ugotovitve, večinoma dobesedno. Stavki v oklepajih so naši.
Politični režim, ki je prevzel oblast po izvršeni revoluciji, je zavestno boljševiški, torej s tem tudi enostrankarski. Kot tak ne more sprejeti nikakšne organizacije, ki
man vsakršno dokazovanje krivičnosti in nedolžnosti.
Petan je še dolgo potem moral nositi na svoji suknji madež politično sumljivega človeka. Ni in ni mogel npr. dobiti potnega lista za tujino, četudi bi tam deloval samo kot režiser. Kajti njegov brat Branko je živel v MUnchnu kot sodelavec pri radiu Svobodna Evropa in to dejstvo je bilo eden glavnih razlogov, da je avtor sploh zašel v kolesje te „pošastne mašinerije“.
Skoraj se ne moremo načuditi, da se na primer sekretar za notranje zadeve iz človeka, ki zaprosi za potni list, kratko malo nesramno norčuje. Takšen je v naši zgodbi Svetoslav Stefanovič, čigar oblast se je sicer leta 1966 obe-
ni pod njeno neposredno kontrolo in ustanovljena z njegovim privoljenjem.
Cerkev je za ta politični režim stalen izziv: pri njej gre za izjemno velik in pomemben odsek družbe, ki ga režim ne more nadzorovati, po svoji naravi je svetovljanska, vrh zgradbe ima zunaj države, njeni verniki se odločajo po nravnih zapovedih, ki jih ona oznanja, te pa imajo pri njih prednost pred odredbami politične oblasti.
Sprava s Cerkvijo je zato za tak politični režim, kot ji danes v matični Sloveniji, nemogoč, in sicer iz sledečih razlogov.
1.	Partija je po ustavi določena za avantgardo, to pa pomeni, da hoče vplivati na ljudi s svojim svetovnim nazorom in z monopolom nad organizacijo družbe. Cerkev je s svojim naukom parti.r
nem z Rankovičevo neslavno končala; Petanu je namreč pojasnil, mu zato ne morejo dati potnega 'ista, ker Jugoslavija niti en dan ne bi mogla obstajati brez tako pomembnega umetnika!!!
Ali ne bi bilo za vsakršno oblast Prijetneje in bolj varno, če tistih, k* znajo pisati, ne bi zapirala?
Delo, Ljubljana, 25. jun. 87/4.
Berite in širite našo iuč!
skemu svetovemu nazoru neposredni nasprotnik, ker se ta nauk v mnogih pomemb-n'h sestavinah razločuje od Pprtijskega svetovnega nazo-ra- Obenem Cerkev že s svo-!,rr> obstojem ruši partijski Pionopol nad organizacijo družbe, ker omogoča stik in Povezovanje vernikov ter pretok informacij kot izhodišče Za dejavnost.
2.	Poseganje Cerkve v duhovnost posameznika z oznanjevanjem nravnih zapovedi irria tudi družbene posledice: Cerkev se na ta način stalno -WneSava“ v družbene zadelo in se zato stalno izpostavlja očitku, da posega v Zadeve, ki gredo državi. Presojo o tem „vmešavanju“ si seveda lasti država.
3- Avantgardna politična sti'anka, ki terja zase mono-t?01 nad odločanjem o druž-Penih zadevah, potrebuje
„grešnega kozla“, na katerega zvrača svoje morebitne neuspehe. Neuspele odločitve partije namreč zanikujejo njeno pravico do monopola odločanja, zato partija neuspehov ne more sprejemati. Ker pa so že tu, jih je treba naprtiti „razrednemu sovražniku“. Za to vlogo je določena slovenska Cerkev.
Iz vseh teh razlogov skuša režim narediti slovensko Cerkev čimbolj neuspešno in sicer po tehle poteh:
1.	Med vojno in po njej je mnogo njenih članov fizično likvidiral.
2.	Slovensko Cerkev skuša uničiti. Mnogo poskusov je bilo storjenih v tej smeri: ustanovitev duhovniškega društva CMD brez odobritve škofov, usluge temu društvu, preganjanje cerkvenih voditeljev, preprečevanje verskih obredov in izrazito proticerk-vena politika neposredno po
končani vojni.
3.	Člane Cerkve je med vojno klevetal. Okrivil jih je, da so začeli državljansko vojno oni (res je prav nasprotno), da so se pri tem oprli na pomoč tujih zavojevavcev (v kar jih je prisilil partijski te ror) in s tem postali narodn
izdajavci (držali so se navodil svojih izvoljenih predstavnikov, ki jih je pa izdala partija). Tako naj bi bili izgubili pravico, da bi kdaj koli govo-
rili v narodovem imenu.
4.	Vzdrževati trditev o izdajstvu slovenske Cerkve med vojno je za režim ena stalnih sestavin njegove politike, saj bi se v primeru, ko bi prišla na dan resnica, podrli nravni temelji sedanjega političnega sistema, s tem pa njegova zakonitost. Zato režim Cerkev neprestano odriva na družbeno obrob-
je in ji stalno odreka sposobnost družbenega dejavnika.
oglasi
•	Dragi rojaki! Za Vašo SELITEV v domovino se Vam toplo priporočamo. — Obrnite se na naslov: Gebr. HORŽEN, Möbeltransporte, Herderstraße 36, D-4010 Hilden bei Düsseldorf. (Telefon 02 1 03 / 44 5 62). — Informacije dobite pismeno ali po telefonu v slovenščini ali nemščini.
•	RAČUNALNIKI: Sinclair 48K DM 245,—. Vse vrste Commodore, Schneider, Atari RADIOAPARATI, AVTORADIO Hi-Fi. Razni stroji in orodje. Eksportni popust. — Jode Discount Markt, Schwanthalerstr. 1, 8000 München 2, BRD.
•	PREVAJANJE V MÜNCHNU - Dipl. filolog JOSEPH ARECH Vam uradno uredi prevode iz slovenščine in srbohrvaščine, piše prošnje in nudi pravno pomoč: pouk nemščine in slovenščine. — 8000 München 45. Situlistr. 71 b
(U-Bahn 6, postaja Freimann), tel. 0 89/32 68 13.
•	DRAGI ROJAKI, POTUJETE V EVROPO? Na pragu domovine, v središču stare Gorice, ob lepem drevoredu Cor-so Italia, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu. Najmodernejši komfort (kopalnica, telefon, radijski sprejemnik, barvna televizija, mini bar, klimatizacija). Zelo ugodne cene: enoposteljna soba 62,50 DM, dvoposteljna 92,40 DM. — Vinko Levstik, PH-PALACE HOTEL, Corso Italia 63, 1-34179 Gorizia, tel. 04 81 / 82 1 66, telex 461154 PAL GO I.
•	V Dupleku (10 km od Maribora) PRODAM novo enonadstropno hišo. 150 m2 stanovanjske površine, 4700 m2 zemlje. — Informacije: v Nemčiji tel. 0 24 31 /72 6 34 od 18. ure, v Sloveniji celodnevno tel. 00 38 / 62 68 14 11.
•	PRODAM komfortno dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom (70 m2), primernim za vsako mirno dejavnost, na parceli 600 m2. — Burdian — Janševa 13, 63000 Celje, YU, telefon: 063/31 4 35.
•	Krajnc, Eikelaan 43, B-3640 Eisden, Belgija, in Golobič, Brezovnikova 2, 63212 Vojnik, Jugoslavija, PRODAJATA hišo s 13 arov zemlje, primerna za delavnico. Hiša leži v Vojniku. — Za informacije morete pisati na gornja naslova ali telefonirati po 19. uri v Belgijo na št. 32-11-763957 ali v Jugoslavijo na št. 38-63-772-072.
•	PRODAM stanovanjsko hišo nad Zagorjem ob Savi, zgrajeno do 3. gradbene faze. 200 m2 stanovanjske površine, klet primerna za obrt, 600 m2 vrta. — Baumgartner Vida, Landshuter Allee 17, 8000 München 19. Tel. 089/133714.
Z	"	"	\
V	sleherni slovenski knjižnici morajo biti tele knjige:
V	ROGU LEŽIMO POBITI (Tomaž Kovač)
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (Matjaž Klepec)
Izjave svobodnjakov, ki so se med vojno v Sloveniji uprli stalinistični revoluciji, pa so jih Angleži po izdaji poslali domov.
Vse te knjige lahko naročite na naslovu: MOHORJEVA KNJIGARNA, Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt/Cclovec
preberite!
PREVODE DOKUMENTOV, ki jih potrebujete za sklenitev zakona, vam radi poskrbijo slovenski duhovniki. Obrnite se vedno na najbližjega!
ZA CERKVENO POROKO potrebujete krstni list, ki ni star več kot tri mesece: Javite se en mesec pred poroko pri duhovniku, ki vas bo poročil, da lahko uredi oklice in dokumente in se zmeni s krajevnim župnikom za kraj in čas poroke.
NA VSEH URADIH, kjer vas sprašujejo po narodnosti ali državljanstvu, povejte najprej, da ste Slovenci, potem šele, da ste Jugoslovani. Pri izpolnjevanju vseh formularjev napišite pri rojstnem kraju vedno: Slovenija-Jugoslavija.
MALE OGLASE sprejema uredništvo .Naše luči" do 5. v mesecu pred naslednjo številko. Oglasi smejo obsegati največ 100 besed. Za vsebino oglasov uredništvo ne odgovarja Cenik malih glasov: Minimalna cena (do 20 besed) je: 200 avstrijskih šilingov, vsaka nadaljnja beseda pa 5 avstrijskih šilingov (ali pa enaka vrednost v drugi valuti). Oglase je treba vnaprej plačati. Uredništvo posreduje le naslov oglaševalca, na druga vprašanja glede malih oglasov ne odgovarja. Kdor hoče zvedeti za naslov oglaševalca, naj pošlje v pismu v denarju ali v mednarodnih poštnih kuponih pristojbino za dvoje pisem za tujino.
(	>
smeh je najboljše razkužilo za žolč
V___________J
J
„Natakar, to pivo je kalno!“ „Pivo je čisto, le kozarec je umazan.“
o
Mati otroku: „Zelo rada bi videla, da bi bil kdaj tvoj ata doma, da bi videl, kako se vedeš, kadar ga ni doma.“
o
„Vsi moški, ki sem jih zavrnila, so danes bolj bogati kakor ti, ki sem se s tabo poročila.“ „To ti pa rad verjamem.“
o
Šef uslužbencu: „Ali sem idiot jaz, ki sem vas tu nastavil, ali ste vi?“
„Vi pa res niste sposobni nastaviti idiota!“
o
„Kje je Miha?“
„Pri malici, gospod šef.“
„Kaj pa jč za malico?“ „Piščanca.“
„No, naj ga le do konca po-jč, bo iz službe laže letel!“
o
„Ata, zakaj pa ne znaš nobenega tujega jezika?“
„Za to so potrebne šole, jaz pa v šole nisem hodil.“
„Zakaj nimaš vozniškega dovoljenja?“
„Za to je treba hoditi na poseben tečaj, jaz pa nanj nisem hodil.“
„Zakaj si se pa oženil?“
„Ker sem neumen."
o
„Gospod doktor, vsi pravijo, da vedno lažem.“
„No, tega vam pa ne verjamem.“
o
„Z možem se sijajno razumeva, ker imava oba iste interese in se ukvarjava z istimi problemi: z menoj.“
o
„Ali nisem bila jaz tista, ki sem iz tebe naredila to, kar si zdaj?“
„Seveda! Ampak tega ti nisem do sedaj še nikdar očital.“
o
Bil je tako poln samega sebe, da ni mogel iti vase.
o
Sin ob odhodu v mestne šole: „Ata, pa ne pozabi mi redno pisati, tudi če samo ček.“
o
„Gospod doktor, v spanju govorim.“
„Pa je to tako hudo?“
„Ja, ker se mi vsa pisarna smeje.“
od doma
SOCIALIZEM JE V NEKATERIH HIŠAH ŽE ZMAGAL, LAHKO PA BI BILO ŠE SLABŠE.
Dosegli smo ogromne uspehe, vendar poti nazaj ni.
BOLJE DANES RAZBITI MITE KOT JUTRI KIPE.
Socializem Je, če predsednik slovenskega Izvršnega sveta zagovarja podražitev elektrike, pa čez leto dni ta podražitev pride na sodišče In Je spoznana za nezakonito goljufijo.
IZMIŠLJAMO Sl SOVRAŽNIKE, DA BI NAM ZMAGA DLJE TRAJALA.
Sedanjost je čas, ki v njem načrtujemo, kako bomo v prihodnosti obvladovali preteklost.
NAROD ŠE MOLČI. LAHKO GOVORITE, KAR HOČETE!
Podpiramo zahteve stavkajočih rudarjev. V Angliji.
SEM ZA KRIZO. ČE JE IDEJNO NEOPOREČNA.
Tovariš ne govori tistega, kar misli. Zadovolji se z branjem referata.
SLEPO LJUDSTVO VODIJO POLICIJSKI PSI.
Del politikov In gospodarstvenikov je zadovoljnih s tem, kako smo obračunali z njimi: do smrti ne bodo mogli zapraviti.
SVOBODA JE BREZMEJNA. ZLASTI ZA TISTE, KI IMAJO POTNI LIST
Po PAVLIHU
Erscheinungsort: Klagenfurt Verlagspostamt: A-9020 Klagenfurt Vlktrlnger Ring 26 P. b. b.
SLOVENSKI DUHOVNIKI PO EVROPI
ANGLIJA
Ludvik Roth, 62, Offley Road, London SW9 OLS. (Tel. 01-735-6655). AVSTRIJA
Ciril Lavrič, Kirchenstr. 1, 4053 Haid b. Ansfelden. (Tel. 07229 - 88 35 64).
P. Andrej Kropej, minorit, Mariahilferplatz 3, A-8020 Graz.
Štefan Ferenčak SDB, Einsiedlergasse 9—11, 1050 Wien.
(Tel. 0222/55 25 75).
Slovenski socialni urad, Einsiedlergasse 9—11, 1050 Wien.
(Tel. 0222/55 25 75).
Janez Žagar, Feldeggasse 1, 6800 Feldkirch, Vorarlberg.
(Tel. 05522 - 26 4 04 ali 05522 - 21 5 85).
Slovenski dušnopastirski urad, Fridtjof-Nansen-Str. 3, 9800 Spittal/Drau. (Tel. 04762 - 37 1 24).
BELGIJA
Vinko Žakelj, Gulil. Lambert laan 36, B-3640 Eisden. (Tel. 0032/11/76 22 01). Kazimir Gaberc, avenue L. Empain 19, Marcinelle, B-6001 Charleroi.
(Tel. 071 - 36 77 54).
FRANCIJA
Prelat Nace Čretnik, 78 Avenue Gambetta, 75020 Paris. (Tel. (1) 43 61 80 68). Jože Flis, 3 Impasse Hoche, 92320 Chatilion. (Tel. (1) 42 53 64 43).
Stanislav Kavalar, Presbytöre Ste. Barbe, rue de Lens, 62680 Merlcourt.
(Tel. 21 70 91 88).
Anton Dejak, 4 rue Sainte Barbe, 57710 Aumetz. (Tel. 82 91 85 06).
Jože Kamin, 14 rue du 5 Decembre, 57800 Merlebach. (Tel. 87 81 47 82). Frangois Pavalec, 17 rue de Sospel, 06300 Nice. (Tel. 93 56 66 01).
NEMČIJA
Msgr. dr. Janez Zdešar, 8000 München 2, Schubertstr. 2-I. (Tel. 089 - 53 64 53). Štefan Antolin, 1000 Berlin 61, Methfesselstraße 43, Kolpinghaus.
(Tel. 030 - 785 30 91 do 93).
• Janez Pucelj, 4200 Oberhausen 11, Oskarstr. 29. (Tel. 0208 - 64 09 76). Stanko Čeplak, diakon, 4200 Oberhausen 11, Oskarstr. 29. (Tel. 0208 -64 09 76).
Martin Mlakar, 5657 Haan 1, Hochdahler Str. 14. (Tel. 02129 - 13 92).
Vladimir Jereb, 6000 Frankfurt 70, Holbeinstr. 70. (Tel. 069 - 63 65 48). Stanko Gajšek, 6800 Mannheim 1, A 4, 2. (Tel. 0621 - 28 5 00).
Ciril Turk, 7000 Stuttgart 1, Stafflenbergstr. 64. (Tel. 0711 - 23 28 91).
Janez Demšar, 7417 Pfullingen, Burgstr. 7. (Tel. 07121 - 78 8 14).
Vili Stegu, 8070 Ingolstadt, Hohe Schulstr. 3, 1/2. (Tel. 0841 - 34 4 74 ali 34 6 39).
Jože Bucik, 8900 Augsburg 22, (Göggingen), Klausenberg 7 c.
(Tel. 0821 -97 9 13).
Slovenski dušnopastirski urad, 7906 Blaustein bel Ulm, Felsenstr. 12/1.
(Tel. 07304 - 41 4 53).
Slovenski župnijski urad (Marijan Bečan, Branko Rozman), Liebigstr. 10, 8000 München 22. (Tel. 089-22 19 41).
NIZOZEMSKA
Vinko Žakelj, Gulil. Lambert laan 36, B-3640 Eisden. (Tel. iz Nizozemske:
09 - 32 11 76 22 01).
ŠVEDSKA
Jože Drolc, Parkgatan 14, 411 38 Göteborg. (Tel. 031-11 54 21).
Stanislav Clkanek, Thottsgatan 9 B, 21148 Malmö. (Tel. 040 - 23 24 78). ŠVICA
P. Fidelis Kraner, Schaffhauserstr. 466, CH-8052 Zürich.
(Tel. Urad: 01 - 301 31 32. Zasebno: 01 -'301 44 15).
P. Damijan Frlan, Kapuzinerstr. 18, CH-4500 Solothurn. (Tel. 065 - 22 71 33).