St. 7<>. V Četrtek 11. julija. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorck, četrtek in soboto, tor velja po posti prejeman. za avstro-ogerake dežele ali v Mariboru i pošiljanjem na ili»m. za celo leto 10 pold.. M pol lota 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za čelu letu 12 gold.! za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold . 25 kr. a. v. — Za oznanila 16 plačuje od ^eiiristopne petit-vrsto 6' kr. čo ho oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — U re d n i 11 v o je v Mariboru, v koroški ulici liišn. štev. 220. 0 n r a v n i š t v o. na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, r. j. administrativne reči. je v ti.skarnici: V. Skaza in dr . v koroški ulici hišn. št. 229 idjt * "j^andarji, katero je vodil že po Trelu4*uTj n* *Viii*ki ■■»>»! 11» 14r»lM«ii'f^^H .-strani pak namerava menda svojhn?nVadiri- ue bodo delali za -nj. Kakor je videti, se prusoljubo naše mini-sterstvo vendar res pripravlja navaliti z vso nemško-vladno silo na kranjske Slovence, da jih uklcne v jarem nemške ustavovernosti in podere narodno večino v kranjskem deželnem zboru. To sodimo iz članka, ki ga prinaša uradna „Laibacher Zei-tung" od zadnjega pondeljka. Ta list govori o glasovih slovenskega časopisja, ki pravijo, da se Slovenci nemarno bati, da bi Aleksander Auers-perg mogel narodno zastopstvo na Kranjskem uničiti m z neinško-ustavoverno večino nadomestiti. Na to [spregovori organ kranjskega deželnega predsednika, nemškega gospoda Aucrspcrgatako-le : „Mi se u dajemo drugemu upanju. Ako se posreči novoimenovanomu deželnemu predsedniku po mestih, trgih in kmetskih okrajih bivajočo v 1 a d i-p r o t i v n o in ustavi no vraž no stranko za vlado in za ustavo dobiti; ako se mu posreči te sovražne elemente ali v pristanišče mirnega spoznanja, uvesti, ali, ako ti elementi pod njegovo kompeteneo stoje, jih neškodljive storiti; ako se mu posreči po apostolih miru in razsvit-Ijenja, po možeh domoljubne samosvestnosti (ge-shmungstUchtigkeit) sovražne glasove v občinah na kmetih v harmonične, vladno- in ustavoprijazue zvuke preuarediti — kar v interesu prijazne kranj ske dežele srčno želimo perg gotov biti zahvale vlade, popolnega priznanja ođ strani ustavo ver ne stranke, uaj-iskrenejših simpatij eelc kranjske dežele." To je zadnji manifest, katerega Kranjcem piše na Auerspcrgov ukaz baš isti „gesinnuugs-ttlchtiger" novinar, ki je ob času lfohenwartovein čakal na migljaj od zgoraj, da bi bil svojega zda-njega hruhodajalea Aleksandra Aucrsperga ljuto napadel zarad njegove nepokornosti vladnim načelom. A prodno O tem, za kraujske Slovence in vse jako podučuein izgledu, katerega je nam bivši c. kr. okrajni glavar Auersperg dal, dalje govorimo in ga vsem v posncinauje priporočimo, treba da to izvirno izjavo oficijo/.nega lista malo osvetimo in mu hergljc izpodbi jemo, s katerimi so je napotil koracati k kranjskim volilcem. „Za" vlado hoče Auersperg kranjsko Slovenec pridobiti. Ali ta vlada vedno poudarja v svojih glasih, no da je avstrijska, temne da je nemška. Se le v zadnjem času so so njeni privrženci pulili, ali naj se vlada kot nemško-narodna samo vede, t. j. ali naj sami* v dejanji, tlaeenji Slovanov se kot taka kaže. ali pa naj se tudi sama tako imenuje in spozna. Kako se bode Slovence za tako vlado pridobil! — Dalje „za ustavo!" Da, ali ustavaki vedno poudarjajo, da ustava njihovo hegemonijo brani in kadar govore o popravljenji te ustave, o direktnih volitvah, ne pozabijo javno pristavljati, da se naj ustava samo tako popravi in predela, tla bodo nemški narod nosti na korist, da bode nemškemu liberalizmu cftngl ••strani \ kom zažugati /. bičem, č< Z žandarji ne bode nikogar k spoznanji spravil, uradniki pa so tako zmerom predi nam bili. — Kar se tiče končno bombastične obljube o zahvalnosti vlade in pruske stranke, o tem pač nihče ne dvomi. Da si pa „Laibaehcrčin" modrce predrzne razpolagati s simpatijami „cele" kranjske dežele, to je podobno samo nesramnosti, kakoršne so zmožni oficijozni subjekti, glavo in pero proda* vajoči denes tej, jutri oni vladi. Narodnim uradnikom in vsem Kranjcem, nad katere je Auersperg postavljen, je on sam dal izgled, kako se morajo ravnati zdaj proti vladi. Auersperg je kruh c. k. vlade jedel, pak je roval in glasoval kot c. k. okr. glavar pridi e. k. vladi, od Nj. Veličanstva cesarja pozvani in potrjeni vladi ministra Hohenwarta. Cc je on takrat po svojem spoznanji nepokoren bil, sram nas bi bilo, da mi po svojem spoznanji tudi ne bi bili ravno tako nepokorni, kakor je on bil. Dakle, na legalni boj za pravico, nepokoravajmo se! Ne ttdajmo se! mandata ne rabil samo v slovansko in narodno korist. Komu bi na um palo iskati od mačke špeha? To bi bilo brezumno . in meni se baš tako nespametno zdi od Lonyay - a pričakovati koristi za Hrvatsko. Ne sodi tudi prav, kdor meni, da mag-jaroni iz lastne misli iu lastne energije delajo, kajti njih svetovalec in gospodar je ravno Lonyay. Samo s svestjo, da Lonyay za njimi stoji, igrajo svojo drzno igro, in star pregovor pravi, kakoršen gospod tak sluga. Prosim da ta članek porabite, za to, da se pošteni ljudje ob pravem času od vseh strani svare pred zanjko, katero jim Magjari nastavljajo in pred magjarsko lokavščino. Bog dao sreću !u (Mi smo svojo sodbo že v članku štev. 7*1 „Slov. Naroda" izrekli. „Obzor" organ večine narodne stranke brv. je naš članek s pohvalo ponatisnil, torej upamo da so brv. narodni možje oprezni in previdni. iTrcdn.j gospodstvo nad slovansko večino zago- (ka-li!) tovila. Kako se bode kranjski Slovenec navdušil za tako ustavo, o kateri sami pravite da ima namen njemu krivico delati! Za ustavnost smo, no pa za vašo ustavo. Ne bode se torej Auerspcrgu .posrečilo". Auersperg tu dalje naznanja, da hoče sebi Hovražne elemente, ki pod njegovo kompeteneo spadajo „neškodljive storiti". S tem menda žuga Od starejšega slovenskega domoljuba, ki živi dalje časa zunaj svoje domovine in ima vsled svo-potein more grof Auers- j joga stanja in zvanja priliko dobro podučen biti, prejeli smo sledeče pismo, katero, razen jezikove, brez druge spremembe natisnemo. (Masi se: nGospod urednik! Pred 11 letoin sem imel priložnost, občevaje z osobami, ki so v ogerskih vladnih krogih znane in s temi vladnimi krogi na političnem polji delajo, poudarjati značajnost voditeljev hrvatske narodne stranke, katerih imena so znana. Tačas so se mi te osobe iz ogerskih vladnih krogov smijale iu mi očitale, da ne poznam svojih ljudi. Trdilo se mi je, da bode lahko s temi ljudmi (hrvatskimi vodji) arrangeiucut načiniti, da pa za to zarad hrvatskega naroda ni j še pravi čas. Zagrebške novino, katero dobivam, mi vzbujajo strah, da ne bi zdaj bil oni čas prišel, o katerem so mi ogerski vladni ljudje govorili , iu da se ne bi zgodilo, o čemer sem tačas dvomil. Magjari bi ne bili slabo svojo politiko tirali. ako so Hrvate po njih voditeljih na lim dobili. Dosegli bi tako dvojni namen. 1'rvič hi se narod otrova! in nezaupen storil, drugič bi se uni-jonisti utvrdili. Ta politika, katero Magjari vsa-kako izvesti hočejo, ima svrho. Hrvatsko vis-a-vis drugim Jugoslovanom, osobiti) narodom na balkanskimi poluotoku odtujiti, ker Magjari misle s toni svoj cilj, te narode pod svoje gospodarstvo dobiti, lažje doseči. K sreči je energična stranka dr. Makančeva trt, katera je vede ali nevede, črto ere z magjarski račun naredila , iu ako bi šla narodna stranka Magjurom na lini, bode treba ta cilj dosezati . da se bodo v ugodnem slučaji nekoji možje kot slabi politiki , v neugodnejiem pak kot — kaj hujšega zaznamovali. Kakor je hrvatski narod v naše občno m veliko veselje dokazal, da je pošteno in srčno udau S 1 o v a n s t v u , ter je volil narodne zastopnike v večini, kljubu pritisku iu vsem sredstvom vladne stranko, tako neugodno bi bilo gledati, ako bi koji poslanec iz narodne stranke svojega llrv»f*ki «»l§or. V pnndeljek je na hrvatskem saboru kot prvi govornik vstal župnik Ferkio, od Makau-čeve jugoslovanske stranke, in v energičnem brezobzirnem govoru kakor treba osvetil silovitosti, samovolje in nezakonitosti vel. župana Kukuljevića. Prebivalstvo — rekel je — trpi lakoto in siromaštvo, in od vlade se ne pomaga temuč tisoči so se metali za pijanstvo pri volitvah , na korupcijo nanula. Narod je ustrašen, demoraliziran, sinovi nekdaj junaškega naroda so zdaj robovi velikih županov in njih organov." Kljubu vpitju in hrupu od magjarouske strani , stavi Ferkić na vlado interpelacijo, ali odobrava nezakonitosti in nasilja vel. žup. Kukuljevića. Dr. Makance nasvetuje naj zbor preišče umazane Kauchove stvari, ..Za časa banovanja barona Kaucha — pravi govornik — godile so se v naši domovini strašne stvari. V listu „Zatočniku" izšli so članki o Kauehii, v katerih se inu je očitalo, da je iz sebičnih interesov na škodo naroda našega kot ban kraljevin Hrvatske, Slavonije iu Dalmacije, zlorabil oblast kraljevega namestnika. Sledilo je na to preiskavanje proti piscema onih člankov, gg. .Mra/.oviču in Vončini pri e. k. petrinjskem sodišči in pisatelja sta bila nekriva spoznana, sodba v Ucču potrjena. Po 7.'!. kaz. zak. sta mogla nekriva spoznana biti, ako sta dokazala, da je Raueh naredil zloporabo uredovne oblasti. Pravična je torej misel, da je Raueh zlorabil oblast, katero mu je kralj zaupal. To je, gospoda, sramota za nas vse, da se je pri nas našel človek, ki je I) i I zmožen svojemu narodu nož v srce riniti. Kauch sedi tukaj kot virilee, a ako je to vse resnica, ni j tukaj zanj mesta, dokler ne dokaže, da je storil prosto „šmucerijn", a ne zločin zlorabe uradne oblasti." Makanec nasvetuje preiskavo proti liain-hu in konča, obrnen proti Haticliu z:Quousque tandem abutere Cati-linal („Obzor" ne pove. ali je bil ta predlog sprejet ali ne, čemur se čudimo.) I'ride na vrsto adresa. (Prinesemo jo prihodnjič. I redu.) Dr. Makanec predlaga /. 1<> tovariši naj sabor namesto adrese narodi sklep, v katerem se izreka, da sabor ne more zastopnikov izbirati v Ogerski zbor dokler BO ne sklici' 03 ves celokupni zbor kraljevin Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Zbornica Makancu ne pritrdi. Dr. Makanec pobija adreso. Pravi, da jo potekla iz bojazni, da zbor ne bi bil razpuščen. Tak zbor ne more nič dobrega prinesti, ker mu bode Lonvav diktiral, kakor je prejšnjemu An-draši. ..Vi sinovi naroda — kliče M. svojim drugom — kojega je praotec že načelo: „regnum regno non praeseribit leges" izrekel, to dopuščate! To bode nagrada našemu toliko požrtvovalnemu narodu vu Kazna pitanja, katerih adresa ne omenja, omenivši graja Makanec, da adresa nema nobene besede, da bi obsodila nesrečno vlado Rauchovo, mlitavo iu nezakonito IJcdckovičcvo iu brezvestno Ante Vakanovičevo. Adresa ima pogubna načela kakor hrvatski domovini, tako tudi drugim Slovanom, kakor Srbom iu Slovakom v Ogerski, Cehom in Slovencem V Cislajtauiji, in Srhom v kneževini, proti katerim se gotovo zdaj od Magjarov boj pripravlja. (Cel govor prinesemo po st. z. Ur.) Enako govori tudi dr. Posilovie. In še ostreje dr. S p u n, ki poudarja da je nagodba neveljavna. On vpraša: zakaj gremo v Pešto, milosti od Mag jara pričakovati. Kot graničar pravi : „Oran i S ar 1 morejo iti v Pešto samo z 0 r o ž jem v roki." — Dopisi. blatta" g. Spitaler. Ljubljanski uradni list, pa vsak dan v prej nenavadnih uvodnih člankih o-trobe veže, in narodno stranko prav bedasto brez najmanjega znanja okoliščin napada. V pondelj skem listu pravi, da je tudi ona tega mnenja, da se deželni zbor kranjski razpusti in z novim nadomesti. V mestih in trgih, brblja nadalje, se mora ustavi in svobodi sovražna stranka pobiti, potoni bode večina deželnega zbora, kranjskega gotovo ustavoverna. Reva smešna res misli, da se slovenski narod na Kranjskem kar v redakciji „I,ai-baeherce" pobija. Na vsak način se deželni zbor pred sklepom delegacij ne bo razpustil, kor, ako bi se zbor prej razpustil, tudi za Kranjsko izvoljeni delegat dr. Poklukar mandat izgubi. Narodni krogi v Ljubljani so kljubu ustavovernega krika in vika popolnem mirni in tudi iz dežele prihajajo vesela poročila, da narodna stranka tudi za las prejšnjega poguma nij izgubila, in da bode. ako do tega pride, še z večjo gorečnostjo in navdušenjem šla v boj , v katerem bode treba doka« zati, da slovenski narod neče nikdar več biti podlaga tujčevi peti. Bodimo pa na vsak slučaj, ki se bodo hotel od strani vlade proti nam obrniti pozorni, da nas nasprotniki nikjer ne prebite, da ne izgubimo niti enega moža niti enega mosta. Molj kakor povsod drugod velja tudi pri volilnem boji pregovor: ,,čas je zlato", torej rabimo ga v izobilji, potem nam ne hode treba tudi najmanjše izgubo obžalovati in oddahnili se bodemo lahko od hude borbe s prepričanjem, da smo svojo dolžnost storili in da je bil vsak kakor vesten vojak na svojem mestu. Naj se nikjer obupu ne pusti prostor, da bi kater omagal, kakor sem slišal oni-krat sicer izvrstnega narodnega moža. kije rekel: ,,Kaj nam pomaga vso upiranje, ves boj. saj nič ne dosežemo". To nikdar naj ne straši nikogar, da nij smo v desetletnem boji še dosegli tega, kar imajo drugi narodi, ker voditi mora nas prepričanje, da ..Slovani" pridemo gotOVO na krmilo, daje prihodujost naša, ali prej ali pozneje. Ampak] neundom" menda z namenom, da se bo iz zad njega učila, kako se ne sme centralističen biti. Gospod M..... je že marsikatero zadel. Tudi definicija izraza „s i m p c lu v zvezi, v kakoršni je bil v znanem Vatcrlandoveni dopisu, se mu je prav izvrstno posrečila. Hotel je prav za prav nekatere Sočane pohvaliti (ker jih tako rad ima), a oni so vendar takoj šobo napeli. To je ^itno! Prihodnjič 00 g. M. vselej v zadregi, kadar bo hotel zopet kacega Sačana pohvaliti *) Oosp. M.-ovi dopisi v Vateilaudu so res kaj izvrstni in gotovo se jih nihče toliko ne veseli, kakor ..Soča", društvo in list. Pripomogli so prav zilatno, da so se mnogim rodoljubom še o pravem času oči odprle, da so sprevideli, kaj namerava ona vladohlepna klika „Mi trije et comp." v Go rici. katera s hinavskimi pretvezami spodjeda Soči Čvrste korenine , izpodriva najstarejšo slovensko društvo v Gorici, našo narodno čitalnico in vse, kar je v resnici rodoljubnega, z namenom, da bi ona se svojimi privrženci vladala in 2 njo vred tista upogljiva in veternjaška polovičaija, katera najbolj zavirata vsestranski napredek naroda. M.-ovi dopisi so pridržali Soči vee prav dragih jej prijateljev, ki se je bodo gotovo tem ožje in i skrenejo oklepali, čem bolje bodo spoznali njene vseskozi poštene in rodoljubne namene. Zdravst-vujte gosp. M.....in da se zopet vidiva! Iz ljHltljlllM' 0. jul. [Izv. dop.j (Ljubljansko - Kari o v »k a železnica.) V vprašanji, katera črta dolenjske železnice je za Kranjsko deželo koristnejša, je jako velika večina narodnjakov , in to neodvisnih in mislečih mož, kateri nij s o osobno interes i rani, za črto ljub-ljansko-trebanjsko-uovomcško. Kajti naj se še tako govori o „fabrikah", ki „bi" ob Krki nastale, to je gotovo, da je ob Krki pust kraj in je cela „Suha krajina* jako slabo obljudena in nerodovitna. Kakor je južna železnica od Zidanega mosta skoro do Litije po puščobi napeljana, ravno tako bi bila krško - žuže.niberška. Res je, da je treba posebno po dolenjem Kranjskem pospešiti obrtnost, ali kjer so naravne pustine, tam sc bode velika obrtnost težko izcimila. Vse drugače pak je ob rodovitnejši trbanjsko-uovomeški črti, ki ima vse pogoje , kateri se na krški črti poudarjajo* pa nema napak in težav one. — Za krško črto je interesiran — samo knez Auersperg, kateri ima ob Krki jako raztegneue gozde in v Dvoru železne fužine. Za to ta gospod vse napenja, da bi si privatno železnico mimo svojega posestva in svoje fabrike na javne stroške napeljati dal. Ako hi Auersperg svojo železnico dosegel — ne bilo bi čudo denes, ko v Avstriji Auerspergska „dinastija" veliko velja. Posebuo naš deželni predsednik bode svojega imenskega brata podpiral — to se ve: roka roko umiva! In umivala sta si že enkrat roke. Menda pred 4 leti. ko je bil Aleksander še okrajni glavar v Litiji, zidal je prav samo za kneza Aucrsperga in za njegovo fabriko na okrajne in deželne stroške — cesto od Krke skozi gozd Prostrano do Grezupljega. Dan denes po tej cesti trava raste, nihče je ne rabi. Zdanji deželni predsednik je svojemu imenskemu bratu za ljubo 40.000 gld. davkovega denarja tja vrgel, — zakaj bi mu zdaj še železnice uc zidal V Iz IJIIliljiiia«' 9. julija. T/v. dop.j Naš deželni predsednik grof Aleksander Auersperg še se nij vrnil iz dunajskega potovanja , torej se ši mudi v Gradci. Nemcurska svojat ga že težko pričakuje, kajti ti ljudje mislijo, da nas Slovence bode novi deželni predsednik res, po ljubljansko rečeno „na solati snedcl". Javno glasilo nase „inteligencije iu kapitala", ljubljanski „Tagblatt" se medčasuo vadi v najbolj mogoče surovih izrazili proti Slovanom. Tako imenuje „Tagblatt" v svojem listu od petka Slovane na spoduji Donavi in Savi, „den V o 1 k e r keh r i c h t", res prav izobra žen izraz, katerega more rabiti le mož, kakor bral cem „Slovenskoga Naroda'' po dvojem res elegantnem obnašanji v Gorici znani urednik „Tag-1 Milost, katera jo zmenila „Vateilaud" s „Volks- razgled. kjer nij zadnjih V praško trgovsko z h orn i co , sedel do sedaj n o beden Čeh, so pri volitvah v obrtniškem oddelku bili z veliko večino izbrani bili češki kandidatje. V drugih oddelkih so seveda češki kandidatje ostali v manjšini , pa toliko je doseženo, da Cehi brez zastopnika v trgovski zbornici nij SO. Fiat applicatio na ljubljanske mestne volitve! Češkemu listu se iz Petrograda piše: „Pred tudi istina nij. da Slovenci nijsmo uič dosegli,'petimi leti nij nihče mislil, da pojde Bismark črez prišli smo denes že do tega, da smo postali važen j Avstrijo v Pariz, denes v Rusiji sprevidijo , da faktor v državi, iu da vsaka vlada bode moiala z nami raČuniti. Dotirali smo že do tega. da tudi naši najhujši nasprotniki pri poznava jo. da smo, da eksistiranio, kar vse pred desetimi leti še nij bilo. Iz tj-iorif«-. 9. julija. [Izv. dop.] Preteklo nedeljo je bila Gorica polna tržaško-italijanskih telovadcev. Prišlo jih je, kakor pravijo, nad 2000, štel jih nijsom, s posebnim vlakom. Imeli so svojo godbo v telovadski obleki in enako je bila oblečena še kaka stotina mladeuičev iu otrok. Na kolodvoru so jih pozdravili in do goriške telovadnice spremljali goriški gimnastiki s6 svojo godbo, — potoni so se razkropili po gostilnah, dokler se uijso zvečer zopet zbrali v krasno okiučauom pi-vovarnem vrtu pri Oattaiini-ju. kjer se je čvsto godlo, pelo, pilo in u pilo i Zvečci je bil razsvetljen goriški trg Travnik, katerega bi nekateri tako radi prekrstili v „Piazza graude"; godbi tržaških in goriških telovadcev ste tukaj napenjali svoje že precej vinjene iu onemogle moči in izpod mestnega grada so švigale rakete in metale belo-rudeče-zeleue zvezde na — staroslovcnsko Gorico, Ob 11. uri po noči so sc odpeljali „Fratelli triestini", katci'im je bilo voziti sc itak že neobhodna potreba, ker so se jim večjidel precej težke glave že nekako sumljivo zibale iu šibko nose nekam čudno švedrale. Telovadbe uij bilo, ampak zdelo se je skoro, kakor bi bili prišli tržaški Italijani in poitalijan-čeni Kraševci samo propter piti iu jesti v veselo Gorico, — a v istini je bil ta izlet italijanska demonstracija, katero so naši goriški italianissimi na — ič sicer prav sijajno inscenirali, ki jo pa pri vsem tem jasno kazala, da je prisiljena, kei je vzbudila šentauo malo navdušenja. „Ustavoverna" Soča, kakor jo imenuje ,,Vatorland" - ov dopisnik je dobila federalističnega tovariša „Glas": — federalističen nam j reč, kolikor bo pripustila Njegova prevzvišena misli iti preko Moskve v Trst". To se pravi, prej bi morala Rusija pasti, predno bodo nstavo-verci Slovenijo Prusiji v žrelo potisnili. Poslan«'i za ogerski državni zbor, voljeni od hrvatskega sabora so ti-lc: narodnjaki Iv. Rogulič, Tombor, Urlič, Mihajlovič, Muzler, grof Niigent, Vončina , Miškatovič, Pust, Mrazovič, Jaki«'-. Krestič, Dercnčin, Mirko Horvat: unijonisti: ;roti Stcpan in Rudolf Krd/idv, Khuen, II. Peter Pejačevie, baron Prandau, Zivkovič, P, Horvat, Kraljevič, Kiš, Joauovie, Jurkovie, Kršnjavi, Labaš, Modič, Jul. Jelačič. V kralje vin s ki odbor (Regnikolardepu-tation) je hrvatski zbor volil sledeče može: Stross-inaver, Mažuianič Mrazovič, Vončina, Jakič, Krestič (narodnjaki), Prandau, Zivkovič, Priča, Peter Horvat, Kuševič, Kraljevič (unijonisti.) Ta dva-najstorica bode torej imela s podobnim odborom Ogerskega zbora voditi vtelovljenje onih krajin v Hrvatsko Slavonsko, ki še nij80 ž njo združene. Iz Bel grad a se piše v ,,Wandercr" o tur škili Slovanih: „Prepričanje, da bode v bližnjem času do velicega boja prišlo, je občno med kri-stijani in Turški. Turek se zanaša, da mu bode Allah in njegov prorok pomagal . kristijan se zanaša na „braćo Slavjane", katera beseda je razširjena po vsem vshodu in sicer najbolj po duhovnikih pravoslavnih in katoliških." Rusija se na Črnem morji hitro pripravlja za vojno, kadar jo bode treba. Množi sc flota in bregovi sc utrjujejo. Na Francoskem so zadnje dni dve stvari občno zanimanje vzbujale. Prvič glas, ki je počil 0 maršalu Mac-Mahonu, da namreč misli ta porabiti se dati legitimistom in kraljalačnikom z vojsko, kot katere poveljnik bi pomagal vreči republiko in vlado ter postavil namestil nje nekov triuinvirat, ki bi kralju pot pripravljal. Izkazalo sc je, da iz *) Povejte prav odkritoHrćno goup. M. ali nijsto bri» mislili „»impol" - „Olimpu!41. Pia. 21 tega ne bode še nič, najbrž ker si maršal ne upa. Pač pa je upati drugo, da se bode republika okrepila, kadar bode po sprejetji novega dogovora Thiers-ovega o plačanji še treh miljard na Nemce, narodna skupščina razpuščena, in bodo nove volitve dokazale, ali hočejo Francozi pametno republiko iu svobodo, ali pa kakega kralja in tlačenje bodisi po boij] milosti ali po ljudski. Razne stvari. * („81©V. Matica" in njena tisk ar-nica.) Iz Ljubljane so nam o soji odbora „Slov. Matice" piše : Nazočih je bilo 28 odbornikov. Odsekov predlog zarad naprave posebne tiskarne „Matične" je po s t r a s t n i. deloma parlamentarni red presegajoči debati z S proti 15 glasom (ker nij za njega -,.,) zavržen. Za tiskarno so glasovali gg. : llarbo. Hleivveis. Tu-šek. Suvan, Vil h ar. Praprot ni k, Kan-d c r n a 1, V a v r u . J c r a n , M a r n . Z a k c 1 j , Vončina, Šolar, Lesar, Costa. Zoper so glasovali gg. : Pogačar. Vošnjak, Božidar R aj č. Razlag, Kozler. Zupance. Trstenjak, Plctršnik. Pismeno so glasovali, iu sicer: za ustanovljenje posebne Matične tiskarne gg: Č r n ei!), \V i n k 1 e r , O i g a 1 e, G r a h r i j a u : proti Matični tiskarni gg : prof. Krek, prof. Kij a ve c, prof. E i n s p i c 1 e r , S v e t e c. * (1 z Dunaja) se nam piše: Poročati imam neveselo novico, da smo Slovenci izgubili zopet enega sinov naše domovine, katerega je smrt pokosila ravno ko sc je bil duševno oborožil, da bi bil delal na duševnem polji, v naših šolah. Umrl je v tukajšnji bolnici France Pegam iz Škofje Loke, na tifuzu. Rajnik je bil prej suplcnt na ljubljanski realki in se je zdaj na Dunaji mudil opravljajo zadnjo profesorsko izkušnjo. TukajŠni Slovenci smo ga v obilnem številu spremili na zadnjem potu in mu na grobu zapeli poslednjo pesem. * (Iz Ljubljane) se nam piše: Za dunajsko svetovno razstavo se je oglasilo iz Kranjskoga 172 posamesnih obrtnikov, umetnikov in kmetovalcev, ki hočejo svoje izdelke poslati v razstavo. RazOn tega napravi kmetiška družba skupno kmeti š k o razstavo, trgovinska zbornica o b r t n i š k o iu gozdarski inšpektor za Kranjsko g, Ljudovik Dimeo po naročilu vlade skupno razstavo gozdarskih stvari. V obče sc more imenovati udeležba Kranjske pri dunajski razstavi jako velika, kajti Štajerska, ki je dosta večja in ima mnogo več pridelkov na raznih poljih, šteje le nekaj Čez 800 razstavijaleev. — Komisija, ki ho ogledala dva železniška tira, iz Ljubljane črez Novo-mesto v Karlovce in iz Ljubljane na Žužemberg v Karlovce, se je v pnndcljck odpOtila iz Ljubljane. Od nje poročila bode mnogo odvisno, katera črta bode obveljala. * (Profesor Riek II.) V Mariboru imuno zdaj ko je Riek odšel, drugega Kieka, a malo v slabši izdavi — v profesorji Standfcstu. Pri zadnjem turnerskem shodu je govoril zmeden političen govor. Poslušalci so sc dolgočasili, pleska nij bilo, profesorju je vroče prihajalo, vsaka ko je hotel pohvaljen hiti in začel je: „deutsohl deutsohl deutseh!" To je, se ve da. imelo vspeli in novi Demostenes mariborske nemfiko-narodne stranke ima veliko nemško prihodnjost že v žepu tako gotovo, kakor se slovenski profesorji iz svojih rojstnih krajev prestavljajo, ako jim v glavo pade misliti na politiko. * (N o v S love n e c.) Dunajska stara „Prcssc" v uvodnem članku od 9. julija na enkrat iznajde, da „seje iz ustavoverne stranke vzeti bivši kranjski deželni predsednik Wurzbaoh kot pošten Slovenec izluščil (als h i ed e r e r S1 o v c ne sich entpupptc.)" Torej pozdravimo novo nam danega soniišljcnca! * (Ljutomerski čitalnici) jc e. k. okr. glavarstvo v Ptuju prepovedalo napraviti izlet v Središče, 14. t. m., ki mora torej za zdaj izostati. Odbor. * (Imenovan) je učitelj na mariborskem učiteljskem pripravnišči gosp. Fr. Hafner za okrajnega šolskega nadzornika v okrajih Marenberg, Slovenji Gradec in Šoštanj. * (Iz brkinskih hribov na Primorskem) se nam piše: Vedno neugodno vreme letos naše kmetovalce jako žalosti. Zmirom imamo dež in ne moremo s košnjo naprej, ravno tako tudi I drugim delom na polji ne. Toča je v nekaterih krajih tudi pobila. Sadje in trta je lepo cvetela ali obdržalo se je malo. — Veselo je čitati po časopisih, da se na kmetih odpirajo čitalnice. Želeti bi pač bilo, da bi tudi pri nas katera oživela. Pred tremi leti so sicer osnovali čitalnico v Materiji, pa ona ne daje nič od sebe slišati. Naj bi se pravi možje potrudili oživiti jo. — Nc-potrpcžljivi že Šakamo novih volitev za občinski odbor v Materiji. Že pred daljšim časom so vo-litvcni zapisnik na ogled dali, do denes pa se še nič ne sliši o volitvah. Pri zadnji volitvi je bil hud ravs in kavs za županski sedež; sedaj pa hočemo popustiti uičeve prepire in si za župana izbrati moža, ki bode imel srce i u um za naše potrebe, ki bode ljudstvo prav voditi in bode tudi na vzbujanje slovenske narodne zavesti gledal. * (O modrosti dr. Juga še ena.) Preteklo jesen se je hotel 1 Dietni Janez Ceh, posestnik v Št. Lenarskim okraji, z Mico M. ženiti, ker mu pa v dveh pisarnah nijso hoteli ženitnega pisma narediti, marveč mu povedali, da se po novi vojaški postavi nobeden možki pred 2;J letom starosti ne sme ženiti, šel je naš Janez s svojo nevesto k dr. Jugu, grand-nemškutarju, in zadnjič svojo srečo poskusil, in glejte naš Janez sc nij zmotil. Dr. Jug mu je postavo pokazal, in rekel, da se le od 20 do 2.'} leta ne smejo moški ženiti. Naredi mu tedaj brez zapreke ženitno pismo, če prav je Janez ugovarjal, da so mu gosp. dehant in g. župnik v Višu rekli, da se ne sme ženiti. — Dr. Jug je Janezu le rekel, da nobeden, niti dehant Tutek niti drugi, ki so mu kaj tacega povedali, ne razumejo nove vojaške postave, Viškemu župniku pa je poslal revers, da naj Janeza z Mico poroči, za vse mogoče nasledke on jamči. Ob enem pa je to ,,nevednost" g. dchauta in Viškega župnika v „Marb. Ztg." razglasil iu konsistorium okregal, zakaj teh ,.nevednih" duhovnikov v novi vojaški postavi ne poduči. Viški župnik je na to Janeza z Mico poročil, toda posledice nijso izostale. Modri dr. .lug, kateremu je, kakor dolgi jeziki govorijo, v Gradcu neki advokat in prijatelj rekel : Dragi moj Jug, če med pravoznance prideva, nc smeš povedati, da si advokat, rajši reci, da si doktor modiciue", je bil zavoljo tega sveta na 100 gold.. Viški župnik na 60 gold., in Janez na 50 gold. kasni obsojen, zraven tega pa je moral Janez, če prav ima res velik grunt, letošnjo spomlad ex offo pred komisijo novačenja iti. Dr. Jo« je s prošnjo adresirano ..An das Miiiisterium des Kricges" za milost prosil, a brez vspeha jc ostala in še le te dni jo 100 gold. kazni plačal za svojo nevednost. Ta dogodba je . l'a temu listu ho nič no kgodi. * (Rusija) je imela izmed vseli evropskih držav prva postavodajstvo o akcijskih društvih. Dotična postava v Ilusiji, ki seje te . * i Z a J u d e i se strastno poganja od judovskega kapitala obsedeno evropsko novinarstvo. Romunijo bi radi kar z vojsko prepregli, ker se Kurnuni včasi ustavljajo judovskim oderuhom. Kuske „Sovrcmenija Izvestija" prav pravijo, ako primerjajo Jude naravnost z Internacijonalci • kakor ti nobene države in nobene narodnosti ne priznavajo, tako so tudi Judje med soboj skrivno zvezo storili, bogateti se na stroške narodov med katerimi žive. * (S v (»bod a na (!eškem.) Društvo za uk v borilstvu in strelstvu „Svobodoslav'' v Pragi je bilo od generala Kollerja razpušecno, nker ne daje poroštva za vzdržavanjc pravil." * (Zbor pijancev.) Angleški parlament namerava oživotvoriti ostre naredbe proti pijančevanju. Zato se zdaj prijatelji pijačo zbirajo in sklepajo resolucije proti „obmejevanju osobne svobode11 v parlamentu. Ob enem pa se zbirajo tudi prijatelji zmernosti in kažejo veliko nezmernost v v govorjenju proti pijančevanju. * (Amerikanska ljubezen.) Nek trgovec v New-Yorku je imel 171ctno hčer in enega pisarja. Pisar se zaljubi v dekle, dekle v pisarja in ta prosi očeta trgovca za roko njegove hčere. Oče pa je trgovec, zna račuuitl in ker si je snu-bač še le 200 dolarjev bil prihranil, pomajc z glavo in reče: „Dam ti svojo hčer samo takrat, kadar bodeš imel zlata ali vsaj srebra toliko, kakor je ona težka.u Mladi zabljubljence nekoliko pomisli, po tem pa hoče, naj mu oče njegove ljubice to obljubo pisano da. Trgovce si misli, da je njegovemu pisarju tako nemogoče si toliko zlata pridobiti in mu res ono obljubo stori v posebnem pismu sopodpisanem od dveh prič. Pisar done pismo v žep in gre v Kalifornijo zlato kopat. Od kraja je šlo slabo, malo zlata je našel. Po nekolikih mesecih pa najde zlata v vrednosti do 20.000 dolarjev. Ljubica njegova, s katero sta si vedno dopisovala, se je precej po ljubčekovcin odhodu dala tehtati in pisala mu je, da je tako težka kakor zlato v vrednosti .'Iti.OOO dolarjev. Ko jej on naznani, da že ima 20.000 dolarjev, začne dekle se postiti in kolikor mogoče malo jesti, da hi manj težka postala. Ccz nekaj časa piše svojemu ljubemu zlatokopu v Kalifornijo, da je že za 2000 dol. Icžja. Na to jo prosi njen čestilec, naj opusti stradanje in — naenkrat pride s 40.00O dolarji v Nc\v-York in se predstavi očetu svoje ljubice. Trgove«; je mož beseda, da mu svojo hčer, oba začneta vkupno trgovati in vse v New-Vorku zdaj hodi kupovat v tisto štacuuo, če tudi samo za to. da bi zvestega ljubitelja in njegovo ženo videli. ' (Nabor z a Čehe) bodnji vtorek, kdor boče le podviza. bodemo ustavili prikuj darovati naj st Za nesrečnike na Češkem je dalje ^Slovenskemu Narodu" došlo : gld. kr. Prcncsek iz št. 77 „Slov. Naroda" . . tio'7 SO Gosp. Janez Lubej, kaplan v Scvčah . 1 — „ Franc Pole v Vitunji..... 1 — „ dr. Sne .1., /upnik v Dramlji . . l\ — „ Halon Ant.. župnik na Polzeli . 5 — „ Kepic Franc, kaplan v Kastvi . I — Več neimenovanih iz Uraslovč .... 17 — Gosp, Janez Pauer iz Hraslovč ... 1 „ Alojzij Kreft „ „ . . . 1 — „ Matija Paprej iz Uraslovč ... 2 — „ Matija Koren „ „ ... 2 — „ Anton Žnža, clekan v Laškem trgu f> — „ J. B. in .M. Š. v Laškem trgu . 2 — „ Farani iz Pisec. (Poslano po si. uredništvu „Slov. Gosp." ... 0 — Skupaj . . 707 80 Administracija „S1. Naroda". Dunajska borsa 10. julija. Knotni drž. dolg v bankovcih . t>4 gld. o.r> kr. Knotni dr/, dolg v srebru 71 „ .0 „ Napol..........S , 88 „ C k. cekini.......6 „ M „ Srebro........ 108 f>0 . Ou" visoke vlade potrjeno in garantirano veliko izžrebanje denarjev 1 milijon 900.00OtoLpr.krt. ki pridejo v sedmih oddelkih do gotove določbi'. Glavni dobitki ev tol. pr. IOO.OOO. OO.OOO. J 4».OOO. 14.000 . IR.OOO, It.OOO. 10.004». 3 a NOOO. :» a KOOO. 1 a 4*00, IJOO. M .1 IOOO. f» .1 StOO, IO .1 «IOO. *« a VTOOO. jfr .1 IBOO, A» a IVOO. IOI a Mninožena, ima samo &M.OOO aroček, in so bodo v malih mesecih v U razdelkih mI**iIi><*I cloliltiti cotovo dobili, namreč: 1 dobitek event. 10O.OOO lolurjei, spe- oilelno tol. »0.000. 40000, 24.000. i».ooo. Vi OOO. IO.0O0. »krat 80O0, »krat «000, 4krat 4H0O. I krat 440O, 7krat 4000, »krat :i20O. 10 krat '2400. 20krat 2, 50.O00, mnogokrat 40.000, 20.0(M), prav gnstokrat 12.000 tolarjev, 10.000 tolarjev itd. itd., In zadnjič pri vzdigatvah v mesecu maju t. I. izvršenih v kupni znesek nad SO.O(M) tolarjev po uradnih izkazih dobitkov pri meni dobili. in 11 a m L u r g. ■iitnij»<-< .....poiir. Bank-and \\> diBelgesehttft. t:rj7—:i) Glavni dobitek ev. 800.000 mark nove nemške državne veljave. €1 x n a n 11 o sreče« (129—3) Dobitke garantira država. Povabilo I* ia.4'iijii pri nt o **• o < • i It cl o 1» i I ki li od države Hamburg garantirane velike denarne loterije, v kateri se 4 milijoni <>r>0.000 mark gotovo dobiti morajo. Dobitki to koristne državne loterije, ki vslcd načrta samo še 68.000 sreček ima, ho sledeči: namreč 1 dobitek event. 300.000 mark nove nemške drž. veljave ali 100.000 tolarjev pr. krt., specijelno mark krt. 150.0(M), 100.(KMJ, (iG.(M)O, -lV).(MK), oO.(MH), 25.(M)0, ,'lkrat 20.(MK), Jlkrat 1;">., 4krat I2.(MM>, tkrat ll.(MM>, 7krat 10,000, !>krat 8000, lOkrateOOO, 26krat6000, 4krat4O00, 5Bkrat ■J(MM), I08krat 2000, 212krat lf)(», I8.740krat 20, 16, 10 l«»il<*'iil. <-■•«»v nI In liroiiltloliil kaliir. »iiiimlji» (uboItVO krvi) vhIciI dolgili bolesni In nade\)evanega rabijoirjs merkiirijala, rlil€»r«iMlM(blcdokrvuoHt), OHtlllllll. niiš«>»J«>. iMilriijr liiliOu-Kii iii<»/u;n. Ii :»»«<-■-■.)<» in hIu-boMt #.!»«•«»%. Za stekletiii'o I gold. a. v. Kištloe od I steklenic doli do vHako mere. Raspoliljanje na vnenje oskrbijujc generalni talog ,,Kiiinys- llcil A ustali" Wien, Muriahilterstrassc 86. I'>ern (S. Kriedli juu.) NH. Dosdaj bres VSpeha - b medicino — zdravljeni bolniki naj zaupno i, liiobigovim ekstraktom zadnji poskus narede. _ (106—16) izdatclj in odgovorni urednik Martin Jclovaek. Tiskar: F. S kaza in drugi, h 84055