St. 286 iiinaia vnOfffdomcencdi«lanm Vrhnju, Izvccmil poadeUck. n AsOfteg* fit 20. L ^sma se se sprejemajo, r \ntoa Oerbec. —- sa m?sc: L 7.—, 1 Za leoseiiistvo weseEoo 4 € TrUttt ¥ nadalo 1 cfor—bra 1983« Posamezna Številka 20 cent Letnik XLVI9 unca «*. 1& Jim.— in ceio leto L 60.—> iafttva bi oprave it 11-57 Poaaraezoe Številke v Trstu In okolici po 20 ceot — Ojiasl se računsko * feohaati ena koJcae (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mat po 40 cent osmrtnica ufevaJe, poslanica la vabSa po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Ogtarf, naročnina in reklamacije ae po«i|ijo izključno upravi Edinosti, v Trste, ulica s«. Pfanaska Asiikeg* itev. 20, L nadstropje. — Telefon tfredniftva in uprava 1147. iz zgodovine „Edinosti11 V svoji prvi številki z dne 8. januarja'cEdinost* ostala nepremično in neomajno '1S76. je objavila «Edinost» naslednji pro-S zvesta od prvega začetka pa do danes: gram: j skozi dolgo dobo skoro pol stoletja. Od «Velika važnost tržaškega mesta za Slo-!teh smernic nas niso mogli odmakniti ne, i-ane in vzlasti Slovence, neugodne razmere pritisk od vnanjega sovražnika, ne nasadi — in koliko jih je bila z desne m leve! — iz domačega tabora, ker nismo nikdar hoteli služiti strankarstvu, edino-le narodu in njegovi stvari. Nepremično zvest je bil rtaš list načelu neodvisnosti. Nikdar nismo izzivali prepirov v domačem taboru in vedno smo se le branili, ko je bila obramba lista neizogibna potreba. f S tem programom je «EdinosU družila vse elemente, da smo napredovali in dosegali uspehe na vseh poljih. O tem pričajo naša kulturna društva, katerih ni bilo nikjer toliko in tako cvetočih kakor pri nas: (čitalnice, glasbena, pevska, dramatično društvo z gledališčem), dalje gospodarska društva (zadruge z zadružno zvezo, delavska podporna društva, tržaška posojilnica, trgovskoo-brina zadruga itd. in s ponosom, če tudi obhaja nekatere kurja polt, ome-da smo Slovenci v Trstu imeli tržaškega slovenskega ljudstva in prebivalcev po okolici neobhodno zahtevajo, da se v Trstu ustanovi slovensk časopis. S previde vši to potrebo, sklenolo je politično društvo cEdinost« b izdajati časnik, ki bode a) popolnem aecki trg. Baranzini, ki je stal več let v stiku; je bilo, da bo zastopal Italijo na tej raz- z ruskim trgom, je mnenja, da se ne sme ome- ' stavi minister Rossi. Jiti samo na izseljence, marveč organizirati je j Justični minister je končno stavil pred-treba res pravo trgovsko• izmenjavo blaga med log za nckatere spremembe v ureditvi pripadniki ooeh držav. Gledati ie treoa tudi, 1 1 . „ j__Ji j___- ____. L nc pride v okom tuji konkurenci. On. Oli- kasači,skega sodnega dvora in za povišanje vetti jc omenil nekatere države, ki skušajo P'iti z Rusijo v stike in povdaril, da je dolž pologa za rekurz na to najvišje sodišče, nadalje predlog za upokojitev in odpust nosi Italije, da se podviza. Osobito bo imela iz službe sodnikov, za ureditev plač sodnih pogodba velike koristi, ker je rusko državno j slug. Končno je ministrski svet odobril gospodarstvo organizirano na kolektivnem nekatere ukrepe, ki spadajo v navadno in predstavlja važnega činitelja cvrop- ! upravo, skega gospodarstva. Bistvena točka predlože- i Prihodnji teden bo ministrski svet raz-n- pogodbe pa tiči v gotovosti trgovskega 1 pravl;al a prCuredbi občinskega in po- Sg^sko i?k0uii:l-o° ^o bHo° p^sptfv^ j t-jinskega zakona in drugih upravah mešana banka v Rusiji, ki bi jo zalagal ruski i Us'anov' in tuji kapital. zatrjujejo, da jih je W!o 300 —, oboroženih z revolverji, poleni in palicami. Pod vodstvom nekega načelnika so se usmerili proti ulici Alessandro Far nese, kjer ima Nitti svoja vilo. Kmalu so se začuli v hiši sovražni klici proti Nit ti ju, ki se je takrat nahajal v sobi v pritličju v družbi svojih prijateljev, Hišni ljudje so takoj zaprli okna, ki gledajo na ulico, v nadi, da se bodo' demonstranti kmalu naveličali svojega razgrajanja ter odšli. Zgodilo pa se je drugače. Začelo se je streljati proti hiši, tu pa tam je za^rmela petarda in kmalu so imeli napadalci odprto pot v hišo. Štirje karabinerji in dva policijska agenta, ki so stražili Nittijevo stanovanje, se niso'mogli upreti napadu tn so mogli le prisostvovati tej akciji, medtem ko je eden izmed agentov šel obvestiti bližnji komi sari jat o tem početju. Medtem fe prišel napadalcem naproti najstarejši sin mttijev, kateri se je kot čas-inik udeležil vojne m je bil trikrat odlikovan. Mimo njega so razgrajači udrli v drugo nadstropje, kamor je zbežal Nitti s svojo družino in svojo materjo. Nitti-jeva žena je protestirala proti temu početju in nesramnim klicem, zakar je nekdo zalučal proti njej tintnik. Napadalci so raz- pravili demonstrante do tega, pustili to bojno polje. Demonstranti so se nato uvrstili ter odkorakali v redu prati sredISču mesta. Tu so na trgu Colonna imeli shod, kjer je politični tajnik rimskega. faSja opominjal med svojim govorom «notranje sovražnike, katerim je Tašistovska revolucija pustila popolno svobodo.» Zaključil je, da <-fco fašizem nadaljeval pohod, ki ga je prekinila, ako se ne bo končalo hujskajoče pisanje nekaterih listov. Zbororvalci so predlagali napad na uredništvo lista «1! Mondo», govornik jih je pa pomiril ter jih pozval, da naj se raz-idejo. Po mM nens&e M Nemška vlada je vlada manjšine — Listi ji prorokujejo kratko življenje — Možnost razpusta zbornic«. BERL?N, 1. Snoci je šel novi kancelar dr. Marx k predsedniku republike Ebertu in mu je predložil listo novega ministrstva. Ministrski svet je sestavljen glasom natančnih podatkov kakor sledi: Kancler Marx (katol. center); podkancelar in minister za notranje zadeve Jarrea (nemška Ijniju stranka); finance, Luther (nem. ljudska stranka).; gospodarstvo, Ha mm (bavarski demokrat); promet, Oeser (demokrat); državna bramba, Gessler (demokrat); javna dela, Branns {katoliški center); pošta in brzojav, Hoezte (katoliški center); prehrana, v Kanitz, Ministrstvo za obnovo ne bo zasedeno. Kakor razvidno je kabinet Marx-Stresemann nekoliko bolj desničarski kot prejšnji, toda bistveno se ne loči od kabineta« ki ga je državni zbor razbil v prejšnjem tednu. Sestava novega ministrstva je bila trudapol-na. Marx je ponudil mesto ministra za prehrano neinško-nacijonaicu Schielu, Toda parlamentarna skupina n^raško-nacijonakrev sc je temu uprla, radi tega so se pristaši bavarske ljudske stranke in nemški nacijonaki nahajali v negotovosti radi zadržanja socija-listov. Položaj je postajal vedno težavnejši in že se je dozdevalo, da se bo Marsova misija izjalovila. Vendar pa 30 dobili Bavarci iz Mo-nakovega poziv, naj pošljejo v ministrstvo svojega zastopnika, kar je pomenjalo talcoj velik korak naprej. Stranke, ki podpirajo Marxov kabinet, razpolagajo v državnem zboru z 200 glasovi od 459; gre torej za vlado manjšine, ki jo lahko vsaki čas vržejo nemško-nacijonalci, socijalisti in komunisti. Zbornici se bo nova vlada predstavila v četrtek in pričakuje s«, da bo dobil Marx zaupnico, ne radi tega, ker uživa večje simpatije kot Stresemann, marveč, kar je kriza pokaza V Sloveniji vode padajo VeQa nevarnost minusa — Velika povodenl na Hrvatskem Milijonska Skoda LJUBLJANA, 1. Iz vseli krajev so prispela poročila, da so vode proti jutru in tekom dopoldneva začele padatL Nevar- strešja pod vodo. Ljudje so le z največjo težavo rešili sebe in živino, perutnina pa je vsa poginila v valovih. Vsa ozimna in nost je minila. Seveda, škoda, ki so jo vsi letošnji poljski pridelki so uničeni; poplave povzročile, je neprecenljiva in gre v mnoge dinarske milijone. Obširna ravan ljubljanskega Barja je eno samo jezero. Ceste so deloma do 70 cm pod vodo, ki stoji visoko tudi v pritličnih hišicah. Ljudje in živina mnogo trpijo. Iz mnogih hiš so se morali prebivalci izseliti in spraviti tudi živino na varno. Tudi proti Vrhniki je bila situacja jako opasna. Izvir Ljubljanice je bil že nekaj dni silno močan. Že 28. t. m. popoldne so bile vasi pocLVrhniko ob levem bregu ob-plavljene. V sredini Barja je Črna vas pod vodo. V Podpeči sta dve veliki žagi poplavljeni in Ljubljanica je odnesla vse lesne zaloge. Zvečer so mestni gasilci s čolni pomagali spravljati prebivalce nekaterih ogroženih hiš na varno. Škoda je ogromna. Barjani shranjujejo svoje zaloge krompirja in repe v zemlji. Vse te zaloge je poplavila voda ter jih po velikem delu uničila. KRANJ, 1. Včeraj ob 3. zjutraj je dosegla Sava maksimum, nakar je pričela padati in še vedno pada. Do večera je padla Sava. več kot za meter. .V gornji Ko-krški dolini je odnesla Kokra več provi-zoraih mostov, v Bohinjski dolini pa skoro vse mostove. Kolikor je dosedaj znano, so v Bohinjski dolini včeraj utonile tri osebe. Lesnemu trgovcu Kuraltu v Kranju je odnesla povooenj več vagonov lesa. Veliko škodo imata tudi lesna trgovca Dernič v Lancovem pri Radovljici in Pogačnik v Podnartu. Pri Podnartu je povodenj progo popolnoma raztrgala in odnesla približno 150 metrov nasipa, tako, da ni upati, da ljudstvo je obupano. CELJE, 1. Voda je pričela proli jutru padati in nevarnost je minila. Škoda 11a mestnih nasadih in v hišah je velika. Poplave v Savinjski dolini so pojenjale. Skoda, ki jo je povzročila Savinja, se ceni na nmogo milijonov. ZAGREB, 1. V noči od četrtka na petek je Sava predrla nasip med mostom in mestnim kopališčem. Zjutraj so bila vsa dvorišča in vrtovi do hiše št. 67 na Savski cesti pod vodo. Na drugi strani Save je prišla voda do ceste v Rementinec. Silno je narasla Sava zlasti v zagrebški okolici, kjer so vasi Horvati, Trnje, Gruge, Brndi-šte in Remetinec močno ogrožene. Vojaštvo je pripravljeno, da priskoči prebivalstvu takoj na pomoč. Tudi proti Sisku je Sava napravila mnogo škode. Javljajo, da je utonilo nekaj ljudi. Proga južne železnice je med Savskim Marotom in Zagrebom na več krajih pretrgana. Promet južno od Brežic je ustavljen. V Zagrebu in v okoliških vaseh se jc moralo zaradi poplave izseliti okoli 30.000 ljudi. Največji del teh ljudi je došel v Zagreb. Mnogo jih je po kolodvorih, da se z vlaki odpeljejo k svojim sorodnikom. Okoli 3000 ljudi so namestili v vojaških barakah. Človeških žrtev ni. Ob 10. zvečer voda šc ni padla, temveč še vedno stoji na maksimu. V hrvatskem Zagorju Krapina in njeni pritoki še vedno rastejo. Železniška proga bi bil promet že v'bližnjih dneh vzpostav- jlcčc ,ta!£ zel° nizko' fako da ie mestoma ljen. Osebni promet se vrši s prestopanjem. PrePiavIieria- Tudi približno 1000 metrov nižje postaje). Promet po južni železnici z Zagrebom Dovje je proga pretrgana ter se vrši pro- ustavljen. Vlaki vozijo le od Zid. mosta met s prestopanjem. Poštna uorava vzdr- Brežic. Direktni vlaki Ljubljina-Za- prestopanjem žuje vse zveze deloma s prenašanjem poštnih pošiljk, organizirala pa bo tudi avtomobilski promet. NOVO MESTO, 1. Krka je poplavila vso dolino ter napravila mnogo škode. Posebno trpi Kostanjevica, ki je od vseh strani obplavljena in formalno odrezana od sveta. BREŽICE, t. Tu stoji Sava 4.95 nad normalo tn je spojena s Krko, ki je tudi stopila iz struge. Najbolj so prizadete občine Rigonce, Milialovec, Loče, Mosti, po-i sebno pa vas Trnja, kjer stoje hiše do pod- ' poskočile greb vozijo po dolenjski progi črez Karlovac. Tako je odšel danes popoldne beograjski brzovlak ob 17. uri črez Novo me^to, SO£, ki pride normalno ob 22. iz Zagreba, je prispel ob pol 2. uri zjutraf črez Karlovac v Ljubljano. Zveza Zagreba s severom gre črez Varaždin. ZAGREB, 1. Tudi v Vojvodi ni so velike poplave napravile mnogo škode, V Baranji so obširne pokrajine pod vodo. Reka Tisa še vedno narašča. Ves promet je onemogočen. Vsled tega so cene žita znatno Pojaifcflja Anglije 9 relacijski Komisiji London zadovoljen z imenovanjem odborov izvedencev. PARIZ, 1. Reparacijska komisija se je z odobritvijo francoskega predloga za ustanovitev dveh odborov izvedencev znašla složno v svojem zadržanju napram Nemčiji. Angleški zastopnik sir John Bradburv je izjavil, da bo glasoval za imenovanje teh odborov, akoravno ne more najti v tem načrtu svojega popolnega zadoščenja, ker bi rad videl zastopane v teh odborih tudi neutralne države in je, da noče vstrajati pri tem, ker hoče omogočiti sporazum med obema delegacijama, kar bo najbrže ojunačilo tudi Ze-dinjene države, da bodo poslale na konferenco izvedencev svoje zastopnike. Člani za to konferenco bodo določeni tekom prihodnjega tedna. LONDON, 1. Pariški sklep za imenovanje dveh odborov za izvršitev preiskave v Nemčiji je napravil tu dober vtis. Pripo- -A,iato je zbornica prešla na uzakonitev de- faiirti edfii ? ltije!o teasje S edila jc kratka razprava o finančno-prav- meslu razširila vest, da pripravljajo fašisti ni konvenciji s čehoslovaško republiko z dne i popoldne manifestacijo proti bivšemu 23. i^.arca l<>2i. 'ministrskemu predsedniku Nittiju in proti la, da je vsaka'druga kombinacija izključena, j J^inja se, da se je tokrat^prvič zgodilo po Od-nekaterih strani zagotavljajo, da bo nova"4 vlada predložila pooblastilni zakon, po katerem bi bila za sprejem raznih zakonskih načrtov potrebna samo absolutna većina. V slučaju, da bi bU ta zakon odklonjen, bo zbornica najbrže razpuščena. Vendar pa ta vest šc ni potrjena. «Berliner Tageblatt* pa zagotavlja, da bo dobil kancelar pooblastilo, da razpusti državni zbor, čim mu bo izražena nezaupnica Vsekakor pa je skoraj gotovo, da ostane Marx na vladi do novih volitev. Sicer pa je mnogo listov, osobito desničarskih, ki prerokujejo novemu kabinetu le kratko življenje. Socijalisti ne kažejo posebne prijaznost:, osobito radi Bavarca Emmingerja. Ta je namreč Kahrov pristaš in se radi tega domneva, 11. januarja, dnevu zasedbe Porurja, da je reparacijska komisija sprejela soglasno kak sklep glede nemških vojnih odškodnin. Anglija bo imenovala v odbor izvedencev najbrže kakega bivšega finančnega ministra, vendar pa prevladuje prepričanje, da ne bo preiskava brez sodelovanja Amerike dovedia do nikakih uspehov. Hemčila priznan dfisseltforfskl sporazum vendar pa z določenimi pridržki BERLIN, 30. Nemška vlada je poslala odškodninski komisiji noto, ki se nanaša na sporazum, sklenjen med zasedbenimi oblastvi in ! porenjskimi industrijci v Diisseldorfu, o kate- \ rem smo že obširno poročali. Nemška vlada 1 izjavlja, da je pripravljena sprejeti iz sporazu- ■ Ijice Marije, bodo ministri zunanjih del Male antante prisostvovali na dvoru koncertu, ki se bo priredil v ta namen. Grški kralj pride v Nizzo? DUNAJ, 30. Kakor smo že poročali, se bližajo grški dinastiji zadnji dnevi. Vendar pa je treba počakati na izid volitev in po vladnih izjavah na izid morebitnega ljudskega glasovanja, ki ga zahtevajo republikanci še pred volitvami. Z ozirom na Lo je prišla z Dunaja vest, da ie romunska kra-ne v len oaDor.n |Marija odrediia> „a Lo n)cn;l vHa „ pripravljena. Iz Len pL poročalo, da se bo vršilo v nedeljo veliko zborovanje za katero je baje pripravljena resolucij:*., ki apelira na Venizelosov patrijotizem in ga poziva, da se vrne v domovino. Vprašanje medzavezniških dolgov. WASHINGTON, 30. Uradno se objavlja, da so ameriški izvedenci proučili j;o>po-darsko stanje Zedinjenih držav in ostalih zavezniških držav. Prepričani so, da Francija zaenkrat ni v stanu vrniti dolgov, ki jih je napravila tekom vojne. Po izjavah komisije jc prišlo do tega zaključka ne oziraje se na politični položaj. < Chicago Tribune* javlja od svoje strani, da ne bo Amerika pritiskala niti na Francijo, niti na Italijo, da izpolnita svoje obveznosti. List naglaša, da bi značil ta korak v sedanjem stanju naravnost sovražni čin. Poudarja tudi, da soglaša s tem tudi predsednik Coolidge. S tem so nezadovoljni samo bivši bojevniki, ki pričakujejo vojno odškodnino. da bo vlada napram Bavarcem še bolj popust- . ' . . v * ' a- / j ' -t liiva kot je bil Stresemann. Tudi notranji mi- ovirajoče obveznosti, toda s pridržkom, n is ter Jarres ne uživa posebne naklonjenosti, j da mora, o iti vse na račun vojne odškodnine I Zvečer so se razširile vesti, da je prišlo med Ebertova zahvala Stresemannu. J zastopniki delodajalcev in rudarji do sporazu-BERLIN 1. Državni predsednik Eberti*na glede raztegnitve delovnega urnika cd se-ie poslal Štresemannu pismo, v katerem na oscra ur. Tudi za delavce, uslužbene se mu zahvaljuje za velike zasluge, ki si 00 dncvu' bo dela™ ča5 za uro- Ijeval zn žensko tem, da dovrši sv^^defo^komisi^a | obvestil kvesturo o teh govoricah, da bi ~ volilno pravico in pripravi vlada ! se poskrbelo za varnostne mere, kakor se iakonsk? načrt o pooblastilnem zakonu. Mo-digliani je bil mnenja, naj se rok odgoditve -s k raj.'a, vendar pa jc bil sprejet Acerbov pred- 4 o i*. ; Tajtio g!asovanje o pogodbah je izpadlo sledeče: Trgovinska pogodba s Švico z dne 27. j jan. 1923 je bila odobrena z 244 glasovi proti 23; itaiijansko-švicaiska konvencija z dne 10 28. to po navadi ukrene v takih okolščinah za varstvo državljanov in zasebne lastnine. Kvestura jc sicer izjavila, da ne pripisuje tem govoricam nikake važnosti, vendar je pa obljubila, da bo ukrenila potrebno. ____________________________________________________ j 2 i Proti 20. uri so začela krožiti poročila nov. 1919 £ledc eleklrične železnicc Locarno- j ° fašistovskem napadu na vilo, kjer sta-Domcdojisola z 243 proti 29; trgovinska in po-'nuje Nitti. morska pogodba med Italijo in Avstrijo z dne ! Okoli 19. ure se je zbralo v ulici Cre-apr. !923 z 242 proti 30; italijansko-ka-' scenzio par sto fašistov — poluradni listi jih je kot državni kancelar pridobil za nemško državo. V pismu izraža obenem i svojo radost, da je prevzel ministrsko mesto v novi vladi. «Koefau9che Zeitunj^ ustavljena . KOELN, 1. Vslied odloka medzavezniške porenske komisije je «Koelnische Zeitung» začasno ustavila svoje publikacije. Na smrt obsojena poljska terorista. VARŠAVA, 1. Vojaško sodišče je obsodilo na smrt Bagijuskega in Wicezorkiow-skega, ki sta bila obložena, da sta organizirala vrsto terorističnih |ibaoj (En izvršila več atentatov med drugimi tudi na varšavsko univerzo, ki je povzročila smrt profesorja Erzechega. po dnevu, bo razširjen delavni čas za eno uro. Industrijci se trudijo, da bi vzpostavili normalno življenje, predvsem pa bi radi uvedli stalno denarno veljavo v Porurju. To skušajo predvsem doseči, ker bo preteklo še precej Časa, predno bo ustanovljena samostojna po-'renjska banka. Za rentne marke jamčita industrija in poljedelstvo, kar znači zapostavljanje prioritete obvez izvirajočih iz mirovne pogodbe. _ Konferenca Male antante v Beogradu. BEOGRAD, 1. Med Beogradom, Prago in Bukarešto je prišlo do definitivnega sporazuma o dnevu sestanka ministrov zunanjih zadev Male antante. Ta sestanek se bo vršil v Beogradu 6., 7., 8., 9. in 10. jamarja 1934. Na seji se bodo razpravljala vsa vprašanja, ki se tičejo zainteresiranih drŽav. Ker je 9. januarja rojstni dan kra- Pismo iz Jugosla^Ie Ljubljana, 29. novembra. Jutri 30. novembra se končno vendarle sestane skupščina k rednemu zasedanju. Opozicija napoveduje najostrejši boj proli vladi, ker da ta popolnoma prezira vse argumente opozicije in da upošteva samo svoje strankarske interese. Opozicija hoče zato vlado prisiliti, da se ozira na njene želje ali pa bo preprečila pravočasen sprejem proračuna. V finančnem odboru je že opozicija pričela izvajati svoje grožnje. Vsak govornik je izrabil ves čas, ki mu ga daje poslovnik in kolikor članov šteje kak opozicijonalen klub, toliko govornikov je tudi nastopilo. Posledica tega je bila, da so se seje finančnega odbora zavlekle do pozne noči, toda odnehanja ni bilo na nobeni strani. Radikali so sicer poskušali na dokaj originalen način pripraviti opozicijonalne poslancu do tega, da bi odnehali, toda namera jim je spodletela. V svojem klubu so namreč gostil* radikalni poslanci vse poslance in velik del opo2icijonalnih poslancev se je tudi njihovemu povabilu z veseljem odzval tec t slastjo pomagal pokušati sladko negotin-*kc vino. Toda ko je prišla na poslanca ?rsta da govori, se ni tej pravici nikakor odrekel, temveč je pravočasno pohitel v dvorano in govoril. Ker ima skupščina za rešitev proračuna »amo slab mesec na razpolago, (prva seja bo šele 3. decembra) izgleda, kakor da bi opozicija v resnici mogla uspeti. To potrjuje tudi Pašićeva bolezen, ki je pravi barometer političnega položaja. Vselej, kadar je situacija močno napeta, povzroči Paši-čeva bolezen zavlačitev krize in s tem pjeno ublažitev. In ko Pašič ozdravi, ve že ves svet, da je kriza rešena, ali vsaj podlaga za njeno rešitev ustvarjena. Ker poročajo časopisi, da se je Pašičevo zdravje zopet izboljšalo, bi mogli zato računati s tem, da se bo tudi to pot radikalom posrečilo doseči rešilen izhod iz mučnega položaja. Z ozirom na needinost opoziicjo-nalcev je to tudi verjetno. Stari lisjak Pašič bo oač zopet našel kako prav ranljivo mesto opozicije, dosegel njen razkol, potem pritisnil na ranljivo mesto v obliki kake koncesije hladilen obliž in situacija bo rešena. Ravno pri razpravi o proračunu je takšnih možnosti vse polno in sedanja gospodarska kriza število teh možnosti samo povečuje- Jasno je seveda, da to ne bo šlo lahko, toda oprti na sigurno večino, varni pred notranjo needinostjo in končno oprti na moč vladnega aparata bodo radikali sigurno kos položaju. Pri tem pa imajo radikali še eno prednost. Sprejem rednega proračuna je državna potreba in obslrukcija proti njegovemu sprejemu ne bo popularna, vsaj v Srbiji ne. Pri vsaki obstrukciji, kakor vselej, če se mnogo govori, je neizbežno, da se zine tudi marsikaka neumestna in tudi to bodo znali izrabiti radikali. Ves čas bodo lepo iiho v ozadju in ko se bo kak nasprotnih razgalil: bodo radikalni govorniki to slabost hitro uporabili za oster napad. In tudi s tem si bodo zbolj-šali šanse. Po dosedanjih izkušnjah pa itak ni opo-zicijonalna prerokovanja o poostritvi polo- žaja vzeti preresno. S kako gotovostjo so j verna tipu sedanje popolnoma izkvarjene na pr. pisali demokratski listi o izstopu | mladine. Proces je prinesel na dan narav- Nemcev iz vladne koalicije zaradi odsto- ki asiprira na vodstvo v državi, pa mora postati usodna. Radikali pa so nasprotno računali na človeške slabosti in da niso računali slabo, bi si upal trditi z ozirom na sledeče. Skoro istočasno ko vest o Ra-dićevem fijasku v Londonu, je dospela tudi vest, da je dosežen med Jugoslavijo in Veliko Britanijo sporazum glede dolga Jugoslavije Angliji. Ali ni verjetno, da je Radić, sicer nehote, toda bistveno pripomogel k sporazumu? Ko je šel Radić v London, je bil nazi-ranja, da se da hrvatsko vprašanje pri-derjati z irskim. Bila je to velika napaka Radića, ki mu je že v naprej škodovala. Angleži so imeli z Irci toliko težkih ne-priiik, da bi bilo več ko čudno, če bi se navduševali za kakršnekoli Irce. Radić bi storil veliko bolj pametno, če bi primerjal Hrvate s Škoti, ki so vodili z Angleži stoletja dolgo krvave boje, ki pa danes s ponosom govore, da so kljub svoji malo-številnosti steber VeKke Britanije. Ker je poudaril Radić svoje sorodstvo z Irci, se je pokazal kot destruktiven element in simpatije Anglije bi mu bile zasigurane. Toda v tem hipu bi moral Radić svojo konstruktivnost pokazati tudi v dejanju in odsotnost iz skupščine bi bila nemogoča. Kaj bi pa bilo potem z Radi če vo taktiko? Kaj z njegovo popularnostjo? Na ti dve vprašanji si more odgovoriti vsak sam, če le malo premisli vse politične skoke, ki jih je Že izvršil Radić in ki bi jih še izvršil, če bi ga usoda prisilila, da se spusti v skupščini v boj s Pašićem. Od vsega početka je torej bil napačno zasnovan Radićev načrt glede intervencije Anglije in zato je bil fiasko neizogiben. Blokaški listi fiaska seveda nočejo pri-poznati in mislijo, da se more šteti Radi-čeva agitacija kot uspešna zato, ker je razkrila koruptnost radikalne vlade. Slabo izpričevalo za državnika, kadar hoče z bla-| Izpopolnjujemo obljubo, dano v včeraj-tenjem lastnega naroda pred tujcem kovati šnji številki. Odmaknili smo «kovter», pod za sebe kapital! katerim sta se, kakor pravi «Mali list», Zagreb ima svojo senzacijo. Pa ne mi- brcali «Edinost» in * Istra-->, oziroma gospod slite, da je to senzacijo povzročila Ion- Milanović «v imenu društva za Hrvate in donska vest. Ne! Zagrebška senzacija je Slovence v Istri* in « gospodar dnevnika rodna obravnava proti Paskijeviću, pra- * " " bea° PrišTH konference v svrho rešitve odškodninskega meznikov v našem listu. Dogajali pa so sc tuđ'A Aoi zashttka; carine bodo državi prinesle vprašanja, tudi proti volji Francije; 3) prija- ' " " ' - - --^ ' 1 so st tuđl4 toliko denarja, da bo lahko plačevala polje- {ieljstvo z Ameriko, pripustitev Nemčije in delcem 1 funt kot nagrado za vsak ar ob- Rusije k Društvu narodov. delane zemlje. Z izvedbo Bruce-ovega go- t> • , , , , ...... ' - - rndemo končno k zadnji večji stranki na spodarskega načrta bodo tudi kolonije dobile svojo porcijo. Glede konsumentov naj omenimo že tukaj, da ima malo meščanstvo zelo malo upanja, da bi mu protekcijonizem kaj izboljšal sedanji gmotni položaj; nasprotno, vpeljava carin bo bržkone še povišala ceno živilom. Položaj konservativne stranke se je izredno poslabšal, ko je prišlo med asquitovci in lloydgeorgevci do poravnave razpora, ki je trajal v liberalni stranki od 2. decembra 1916., t. j. od dneva, ko je na mesto Asquitha prišel Lloyd George. T« sporazum je gotovo tudi samega Baldwina presenetil; saj se je še pred kratkim izrazil, da misli, da ni na Angleškem tako široke postelje, na kateri bi mogla Asquith in Lk>yd George skupaj počivati. Zanimiv je pripetljaj, ki se je dogodil v^ zbornici onega dne, ko je Bakfarin naznanil razpust zbornice. Baldwki se je vprašal: t Zakaj sem se odločil za razpustitev zbornice Neki poslanec delavske stranke je takoj odgovoril: «Da združite liberalce!=> Struji v liberalni stranki, ki sta do pred kratkim pobijali druga drugo, bosta sedaj nastopili skupno proti konservativcem. Poleg tega je postal Lk>yd George po svojem potovanju po Ameriki zelo popularen toliko med Amerikanci, kolikor doma na Angleškem Angleškem, t. j. k delavski. Uspeh, ki ga je ta stranka dosegla pri zadnjih volitvah, je bil izredno velik; in stranka računa Še z večjim pri bližnjih volitvah. Gotovo je, da je brezposelnost pripravila zelo ugodna tla tej stranki.-Kot glavne točke njenega programa naj navedemo -naslednje; 1) boj proti protekcionizmu; 2) sklicanje mednarodne konference v svrho rešitve odškodninskega vprašanja, revizija versailleske mirovne pogodbe, priznanje Rusije, okrepitev Društva narodov; 3) podržavljenje rudnikov, železnic in elek-traren, podpora poljedelcem, izenačenje mezd Ženskam. Kakšen bo izid volitev? Razpor, ki obstoji v "Jtonservativni stranki med protekcijonisti in pristaši skoro proste izmenjave in ki ga zna le Bakhvin kolikor toliko blažiti, osebni spori v stranki sami, dejstvo, da je bilo pri zadnjih volitvah več konservativnih poslancev izvoljenih na podlagi programa politike proste izmenjave, ter poravnava spora v liberalni stranki, vsa ta dejstva so nam svedok, da bo konservativna stranka izgubila precej mandatov na račun liberalne in delavske stranke. In kaj potem? Potem bo prišlo na Angleškem do koalicijske vlade med libe Tudi program liberalne stranke je sam na i rakri in delavsko stranko in tedaj zna spet sebi za mase precej privlačen. Delavska nastati ^spor med Asquithom in Lloyd Geor- stranka celo očita liberalcem, da so posneli glavne točke svojega programa iz programa delavske stranke. liberalci so postavili proti Jconservaiivcem ta-le program: 1) politika proste izmenjave; 2) sklicanje mednarodne geom. Rešiti bo namreč treba vprašanje, ka teri izmed njih naj bo ministrski predsednik. Ako pride do koalicijske vlade, bo tudi odškodninsko vprašanje stopilo v Čisto novo fazo. DNEVNE VESTI BckritM Izpod Jnotro" pitve Zomboija. Danes pa vidimo, kako Nemci v finančnem odboru glasujejo z radikali ravno tako zvesto, ko ob nastanku sedanje vladne koalicije. Da ni za Nemce drugega izhoda, sem v enem svojih prejšnjih pisem jasno razložil. Šlo bo torej po starih potih dalje, čeprav morebiti malo manj lahkotno ko včasih. Ampak šlo bo le in to je glavno. Naj bo radikalni režim še tako slab, boljšega, ki bi ga mogel takoj nadomestiti, ni še pokazal nihče. Napovedano parcelacijo Hrvatske in Slovenije nameravajo radikali odložiti, kakor porečejo listi. Izgleda, da bo to prvi obliž, ki ga bo pritisnil Pašić v dosego pravočasnega izglasovanja proračuna. In v demokratskih listih tudi v resnici že beremo o nezanesljivi opoziciji Jugosloven-skega kluba. Če bi pa Pašič obrnil ost in razglasil, da je pripravljen izvesti volitve v oblastno skupščino, pa ste lahko sigurni, da bo v blokaških listih zapela pesem o nezanesljivi obstrukciii demokratov. S parcelacijo je ozko zvezano hrvatsko vprašanje in zato par besed o tem vprašanju. Senzacija ledna je vest, da je londonska vlada sporočila Radiću, da malo manj lažnivo izrablja po «Slobodnem Domu* angleško vlado v svojo reklamo, ker mu bodo dingače pokazana vrata. Silno nerodna je ta vest za Radića, še bolj pa za njegove zagrebške^ pristaše. Glavna rada Radićevcev je bila Anglija, sedaj pa nastopi še ta v korist Srbov. B?okaški listi skušajo sebe in svoje bralce sicer tolažiti s tem, da je vest o koraku angleške vlade le navaden akt kurfuazije in da je politično brezpomembna. V koliko je blokaška tolažba upravičena ali ne, je precej stranskega pomena spričo dejstva, da mase naroda tej tolažbi prav nič ne verujejo. Zato vidimo kako so vse hrvatske stranke pridno na poslu, da požanjejo Radičevo dedščino. Hrvatska zajednica, ki pri zadnjih volitvah sploh ni nastopila samostojno, nastopa sedaj pri vseh nadomestnih občinskih volitvah pod svojo firmo in Radičeva stranka se ji pridružuje. Vse kaže na to, da se hoče Hrvatska Zajednica predstaviti kot edina prava naslednica predlondonske raidćevščine. Pridno se tudi gibljejo frankovci, ki postajajo vedno bolj in bolj nevarni konkurenti Radiću. Zelo živahno se giblje tudi hrvatska pučka stranka, ki ima dosti upanja. da postane eden glavnih dedičev Radića. Pa tudi zemljoradnik! so se pričeli gibali in sedaj, ko se je zemljoradnička akademska omladina zaradi bolgarskega vprašanja izrekla za federativno ureditev države, ima njihov program pač največ sorodnosti z Radićevim seljaštvom. Kako bo izpadel boj za Radičevo dedščino, pa je danes še preuranjeno govoriti, zato naj bo ta boj sama konstatiran. Pač pa je gotovo, da je Radić izgubil bitko proti radikalom in londonska vest potrjuje to brezdvomno. Drugače pa tudi biti ni moglo. V politiKi je kakor pri kartah. Kdor ima adute, kdor ima taroke, ta zmaga, ta \dobi igro. Najmočnejši in edini adut Radića je bil, da more s prihodom v skupščino vreči radikalno vlado. Ta adut pa je dal Radič z Markovim protokolom iz rok. Radikali pa niso dali nobenega aduta iz rok, temveč so nasprotno z zagrebškim protokolom dobili še novega. Izid igre je bil iorej jasen. Da bi imel pri Angležih čim več uspeha, je povzdigoval Radič angleško humaniteto in kulturno — in kakor se že glase te lepe stvari — v deveta nebesa. Za političnega začetnik* je taka naivnost še nekako oprostijiva, za politika, nost neverjetne dokaze o izprijenosti zagrebške mladine. Ampak oficijelni Zagreb se za. to ne bo menil, temveč bo njemu slej ko prej glavno hrvatska državno-prav-na teorija. In drugo leto bodo v Zagrebu z velikimi slovesnostmi praznovali tisoč-letnico hrvatske samostojnosti, njihova mladina pa pri tem propada.* «Grau ist alle Teorie», je dejal modri Goethe in to velja tudi za politiko. O. P* Mi volitvami nn AnsMkeni (Baitfefln — Llssd Gsorge — flssiit) Razpuščcna dolnja zbornica je Živela ko- doktor Slavik». In kaj vidimo? «Edinost» poznamo že 48 let; zmiraj je enaka in v današnjem članku čitamo celo o njenem lojstvu, Tam ni nič zanimivega. Pač pa se nam nudi jako pikanten prizor, ko obr-nemo^ pogled tja, kjer je brcala «Islra». Pri «Istri» oz. Milanoviću ni sledu o dru-Hf^i za Hrvate in Slo-vence v Istri. Namesto tega se nam prikaže zapisnik od 22. decembra 1922., na katerem se nam zablišči podpis poslanca Ščeka. Beremo: Gre za spravo med prepirajočima se stranima v Istri. Ena točka se glasi, da politično društvo za Hrvate in Slovence ima prenehati ne da se imajo istrski Slovani združiti v «političnem društvu Edinost za Istro». Dalje je zapisano, da morata prenehati oba tedanja lista «Pučki Prijatelja in . . . . «Stara Naša Sloga». Namesto teh dveh lima, eno leto; ko so konservativci pred enim stov se ima „dajati eden edini političen letom zmagonosno prevzeli vlado, ni nikdo t-____i__*____________t_ _ mislil, da bo zbornici usojeno tako kratko življenje. Vsakdo je bii namreč prepričan, da bo zbornica, v kateri je ena stranka (konservativna) nadkriljevala vse ostale skupaj za 80 glasov doživela po ustavi ji določeni čas. Umevno jc torej, da je nenadni razpust zbornico, prccej zbegal vse stranke. * Ba!dwin je siccr v svojih govorih o političnih smernicah vlade v Swensea in v Plymouthu namignil na volitve, češ da je s svojim gospodarskim programom protekcijonizma pripravljen stopiti pred volilce, ko bo prišel ugoden čas za to. Toda kljub tem namigavafnjem je v parlamentarnih krogih prevladovalo mnenje, da bo Ba!dwin s kako spretno kretnjo ublažil svojo politiko protekcionizma |n se tako izognil obljubam, svojih prednikov. Ba£dwin pa je v zbornici sam izjavil, da nima sposobnosti za take politične manevre in da so mu volitve ljubše Vzroki, ki so dovedli do razpusta zbornice, so torej predvsem gospodarskega značaja. Glavni vzrok tiči v trgovinski politiki protekcijonizma, katere se je oklenila sedanja konservativna vlada. Ta politika sloni na prepričanju, da je edino potom uvedbe carin na uvoz mogoče preprečiti konkurenco tuje (nemške in francoske) industrije na angleškem trgu ter tako povzdigniti spet domačo industrijo, kar bi imelo za posledico, da bi sc brezposelnost občutno zmanišala. Zmanjšanje brezposelnosti je geslo vseh vlad in vseh strank. Treba je računati z masami. Stranki, ki bo z ozirom na zmanjšanje brezposelnosti postavila boljši program, tej stranki je zagotovljen uspeh pri volitvah. Politiko skrajnega protekcijonizma Baldwinove vlade je odločno podprl avstralski ministrski predsednik Bruce na vsedržavni konferenci v Londonu, ko je zahteval vpeljavo prednostnih carin na blago, ki prihaja iz Avstralije in kolonij sploh, da bi se na ta način ustvaril enoten gospodarski organizem med Anglijo in kolonijami, ki bi bil s primernimi carinami ločen od ostalega sveta. O tem gospodarskem načrtu smo že govorili na tem mestu. Trgovinska politika protckcijonizma ni zadela na hud odpor samo pri liberalcih, ki so odločni pristaši politike proste izmenjave, ter pri delavski stranki (Labour party), ampak tudi v gotovih konservativnih krogih samih; znano je namreč, da niso vsi konservativci protekcijonisti in da so bili celo nekateri poslanci konservativne stranke izvoljeni na podlagi programa politike proste izmenjave. Baldwin je zadel na opozicijo tudi v lastni stranki radi svoje politike v odškodninskem vprašanju, kjer je vsa-kikrat podlegel Poincareju. Iz vseh teh razlogov se je Bakiwin odločil za razpustitev poslanske zbornice in za r&zpisanje volitev. Predno preidemo k ugibanju o izidu teh volitev, se moramo seznaniti z razmerjem med posameznimi strankami v zadnji dolnji jzbornici. Dne 15. novembra je bil položaj ta-le; konservativna stranka (unionisti) je imela 345 poslancev, liberalna 115 (ti so se delili v: 65 asquithovcev in 50 Iloyd-georgev-cev), delavska stranka 144« ostale stranke (nacijonalisti, neodvisni, komunisti 1, sinfeiner 1) 8 poslancev. Premoč konservativce stranke nad ostalimi je očividna. Nastaja vprašanje, ali si bo stranka to premoč tudi pri bližnjih volitvah ohranila. Program stranke je na veak način zelo vabljiv: zadovoljiti industrijalce, konsu-mente, poljedelce in prebivalce v kolonijah, list za istrske Hrvate, kateremu naj bo ime «Istarska Riječ». Vsak drugi hrvatski politični list se smatra za razkolniškega. Imenovani so tudi novi odbor novega političnega društva, uredniški odbor in člani za Narodni svet. Med temi imeni ni imena Milanović. (Tega gospoda nismo do sedaj imenovali, bili smo bolj diskretni in obzirni proti njemu, kakor njegov «mali» prijatelj), kakor ga ni med tistimi, ki so to spravo dogovorili in podpirali, kakor ni bil gospod Milanović nikoli predsednik, ne odbornik polit, društva za Hrvate in Slovence v Istri in to iz razloga, ker se je napravil nemogočega s svojimi besnimi napadi v «Pučkem Prijatelju« v času, ko ga je imel sam v svojih rokah. Poleg zapisnika o spravi zagledamo pisemce. Tudi tu se nam zablišči podpis posl. Ščeka. Neverjetno! Poslanec Sček v tem pismu obsoja »Istro» in sicer prvo njeno številko od januarja 1923, ker je kršila sporazum s tem, da je izšla kakor političen list, in obljublja, da bo z vso svojo energijo interveniral, da se njeno razkolniško početje ustavi. Torej «Istra» se nam v vsej svoji nagoti prikazuje kakor razkolniška, obsojana od posl. Ščeka, a Milanović sam, od vseh zapuščen, brez vsake zveze s političnim drur šivom istrskim, brez vsake pravice, da bi ga zastopal, razkolnik, kršeč spravo4 s takim trudom sklenjeno, bruhajoč svoj osebni gnjev. Ne, ni popolnoma sam g. Milano vic! Fosl. Šček mu stoji — seveda čisto skrit. ob strani. Prijazno ga bodri: «Le daj jih! Jaz ne morem, igram sedaj vlogo posredovalca za ujedinjenje vseh naših sil, za sestavo Narodnega sveta z dr. Wilfanom na čelu. Ne boj se, Ti pride že na pomoč moj «mali» kakor ljudski glas!» Temu prizoru se ne čudimo ,saj poznamo naše tičke. Pikantno pa je videti ta dva gospoda kakor zaveznika z ozirom na tisto Ščekovo spisano obsodbo takega lstri-nega razkolniškega početja ^in z ozirom na sodbo, ki jo je posl. Šček večkrat m nasproti raznim osebam izrekel o g. jn-lanoviću in na sodbo, ki jo je ta slednji gospod izrekel o posl. Ščeku. Saj gospoda Milanović in nosi. Šček nas razumeta. Ce ne, smo pripravljeni jima povedati! ra še nekaj je pod «kovtrom >! Na nekem lističu — nismo krivi, če g. Milanović drzi take stvari pod «kovtrom» — vidimo napisana imena članov konsorcija za izdajanje «Malega lista*, izmed katerih pa najboljši ni hotel sprejeti ponujene mu «častne* naloge. Tu pa nas premaga presenečenje. Ne, tega nismo mogli verjeti da morejo tako resni in častivredni ljudje, dopuščati, da se pod njihovim vodstvom in odgovornostjo uganjajo take stvari, kakor jih zagreša revolverski «Mali list*. Bodi jim povedano, da jih smatramo za vse odgovorne, in da pride čas, ko bodo morali polagati svoj račun ne-le pred svojo vestjo ia pred Bogom, ampak tudi pred javnostjo! Večja je krivda na njih, nego na posL Ščeku, v prid katerega znamo za ve- pokrival «Mit Macht und Grauen* lahko sodijo čitatelji, koliko resnice je v tem, kar Milanovićeva «Istra» «govori» in Ščekov «Mali list» z dopadajenjem ponavlja. Vse gola laž oz. izbruh bolestne zagriženosti! «Mali list» govori o <-. sporu med istrsko organizacijo in tržaškimi veljaki* in o «obtožbi predsednika istrske organizacije proti drju. Wilfanu». Res pa je, da tržaško politično društvo se nahaja v najboljših razmerah z istrskim političnim društvom, da sta ti dve organizaciji edini v vseh raznih vprašanjih in da v vsem složno nastopate. Isto velja glede istrskega političnega glasila, ki je na podlagi sporazuma, podpisanega tudi po posl. Ščeku, edino-le ^Istarska Riječ* in našega dnevnika, med katerima ni doslej niti najmanjša senčica kalila uzornega soglasja. Očitanje o denarju, nabranem za obrambni sklad, o polnjenju tržaškega ža-kija ob stradanju Istre, o protestu Jstranov proti tržaškim krivicam je le izbruh jeze gosp. Milanovića, ker je propadel v vseh svojih poskusih za sejati prepir in neslogo. Obrambeni sklad je upravljal pravilno in pravično v to poklicani odbor. Istra ni bila nič prikrajšana. Dokaz temu je popolno soglasje večine istrskih zaupnikov. Edini greh je bil, da ni bilo tako kakor je hotel g. M. in da ni prišel on v odbor. Da je bila Istra po svoji veliki večini za Trst, je jasno pokazal znani sestanek v Kozini. Tržačani so svoje delo obračali skoro izključno v prid Istre in so Trst in okolico žal še preveč zanemarjali. Prestrogi sodnik jim lahko očita, da so storili premalo, toda reči, da so ti polnili žakelj na škodo nesrečnih Istranov in da so jih izkoriščali, je vnebovpijoča nesramnost!! Najdrznejše pa je očitanje glede lista. Takoj po uničenju pazmske tiskarne jc podpredsednik pol. dr. «Edinost» (v odsotnosti predsednika dr. Wilfana) iz lastne inicijative in ne da bi se bil kateri Istran na to spomnil, Istranom predlagal, naj se «Pučki Prijatelj* vzpostavi v Trstu in jim priskrbel sredstva za priče tek. Radi Trsta bi torej «P. prijatelj* lahko takoj zo- _ t uprave, naj uvede preiskavo, ker so dokazi za'', vse tisto, kar je uganjal ta človc-k, na razpolago. Do te sicer ni prišlo, ali, končno je ven-dar-Ie moral iti: Izvršil se je le čin pravično-i sli, ki jc prinesel vsaj neko zadoščenje za vse žrtve, ki jih jc zahtevalo besnilo Carusija. 5 tem jc stvar glede te osebe zvršena in jo stavljamo ad aeta. Nočemo kovati političnega kapitala iz poloraa Carusija. Za to so nam take osebe premalenkostne. Pač pa naj ob tej priliki izpregovorimo resno besedo vojakom. Reči jim moramo, da često ob takih prilikah kažejo premalo samozavest« in da se ne zavedajo dovolj svojih pravic. Ra-i zumemo, da je naše ljudstvo preplašeno spri, čo dogodkov, ki so se odigravali pri nas, ter da je vzrok tudi v tem, da je ljudstvo izgubilo zavest, da je nad vsemi neka višja avtoriteta, do katere bi se moglo obračati z zaupanjem. Zato raje trpi in molči. Vse to jc človeško razumljivo, vendar ni potrebna tolika plahost, ki je često ceh) pogubna za ljudi. Namesto da bi nastopili pravno pot v obrambo svojih koristi in v obrambo pred krivico, sc udajaja molče. Včasih pa sc dogaja šc hujše. En pri-i mer. Ko je bila komu odtegnena obrtna koncesija — in to cesto le samo po volji kakega podrejenega organa — in so dotičniku zaprJi prostore, lazi potem ponižno okoli tistih, ki ga preganjajo. Ti ga zategujejo tako dolgo, dr* za-< mudi rok za pritožbo. Potem pa jadikujc. Saj ne zahtevamo, da bi vsako malenkost razglašali v javnih listih. Pač pa naj vsikdar^ brez strahu in o pravem času nastopijo pravne pot, kakor jo zakon dovoljuje. Tudi čc bi to ne. koristilo vsikdar, pa bo imel naš človek v«aj zavest, da je pravilno in dostojno nastopil z^ svojo pravico ter da so oni tam gori obveščeni, kak o poslujejo podrejeni jim organi. To je danes naša nujna beseda našemu ljudstvu. Upravna logika pri nas Iz Ilirske Bistricc smo prejeli sledeči dopis: »Znano je, da je bila bistriška sodnija znatno povečana in razširjena. Sodniji jc bil.i priklenjena občina Matuljc in ves podgrajski sodni okraj s približno 20CC0 prcbivalci. Vlada pri tej prvo številko lista odložiti za teden dni, smo se mi temu odločno uprli, tako da je list izšel še teden prej nego je hotel njegov od Istranov določeni urednik. «Malemu listu^ je ustreženo. Svetujemo mu pa, naj nikar ne «kuka:> pod «kovter». Grda navada je to? „Moli Bsr krii — SršconsHo moralo Najprej prosimo tiste, ki so občutljivi glede poezije, metrike, rime in slovnice, naj se naslonijo ob zid! In sedaj prinašamo pogovor med Mihcem in Jakcem v «Malem Listu* od 30, m. m. Mihec: Veljaki so bili razbili slogo, Se igrajo z ljudstvom kakor z žogo. Jakec: Skraja treba jih nabiti. To pomaga jim znabitil Mi smo v skušnjavi, da bi vzkliknili: dobro, samo da bodo zadeti — ta pravi!! Toda bojimo se, da bi nam od neke strani zopet rekli, da smo se pregrešili proti krščanski dogmi in morali, ker poživljamo na zločin poboja! Tako pa upamo, da takrat zadene obsodba našega «malega», četudi ga piše — poslanec Šček! Kajti, pred pravico smo vsi enaki! Našemu ljudstvu Načelnik Železniške postaje v Borštu, Ca-msi, je te dni — moral zapustiti to mesto svojega ne le teleznifikega, ampak tudi — drugačnega »delovanja*, ki je bilo tako, da ga bo imelo naše ljudstvo v žalostnem spominu. Noben naš človek, ki se mu ni hotel pokoriti, ni bil varen pred njegovim nasilnim nadlegovanjem in njegovimi ovadbami. Več naših ljudi je postalo žrtev njegovega sovraštva proti našemu rodu. Vse se je zgražalo in stiskalo pesti* ali pravega odpora in na pravem mesto ni bilo. Tu pa tam kaka pritožba posa- Ijudsiva z ozirom na gori opisano uprav-ljanje*, bi hvalili Boga, da je v dežcii še nekaj «agitatorjeva, ki mirijo ljudstvo in mu razlagajo, da se upravne stvari bolj počasi popravljajo nego n. pr. zlomljeno kolo pri vozu. Ene opazke pa nočem pridržati tištim, ki sc jih tiče. ker je pristno domaČa in res ne diši po «agiiatorstvu>. Evo je: ^Tiko delajo z nami, kakor z volom, ki ga eden tepe po hrbtu, drugi pa po gobcu>. fiirasj! flavoljasj za iavse Mi V smislu čl. 50. izvršilne naredbe od 8. novembra 1889. k zakonu o javni varnosti morajo biti vsa dovoljenja za javne obrate, ki so bila izdana na podlagi čl. 50 rečenega zakona, vidirana do 31. decembra t. I. cd varnostnega oblastva, ker se drugače ne bo smel nadaljevati dotični obrat. Da olajša pobiranje teh dovoljenj, poziva tukajšnji občinski urad v smislu tozad. sporazuma s kr. kvesturo in s prizadetimi ustanovami, naj jih vsi položijo do 8. decembra t. !. pri tozadevnih obrtnih konzorcijih, in sice/ pri: «Tržaškem konzorciju hotelirjev, gostilničarjev in krč-marjev,® Corso V E. III, št. 41, pri ^Tržaškem konzorciju kavarnarjev , ul. Torre bianca št. 39 in pri Konzorciju likerni-čarjev» v ulici Valdirivo, štev. 34. Obratovalci naj predložijo obenen* z do-voljenjem tudi izjavo z bistvenimi točkami pogodbe o najemu dotičnega obrata. V ta namen naj si takoj preskrbijo v odnosnih konzorcijih vzorce, določene za te izjave. Pri izročitvi dovoljenja se morajo plačati omenjenim konzorcijem 3 lire v denarju za kolke. Oni obratovalci, ki imajo posebno dovoljenje za prodajo močnih alkoholnih pijač, morajo predložiti obenem z dovoljenjem —vzorec E bis — tudi omenjeno posebno dovoljenje in plačajo nadaljnje 3 lire v denarju. Obenem morajo ti poslednji dokazati, da so plačali državno pristojbino v znesku 60 lir za omenjeno posebno dovoljenje s tem, da priložijo tozadevne pobotnice. Vsi obratovalci brez razlike, torej tudi oni iz predmestja in okolice, ki niso vpisani v ozna- Čeuih konzorcijih, se pozivajo, da predložijo goriomenjene listine potom odnosnih ©knzorcijev, 4 V Trstu, 24. novembra 1923. Iz tržaškega municipija. Podpisan: Avv. Tam aro. Umite maisre in nemški župan! za nemško šolo Nemške matere iz Gornjega Poadižja so podale v Rim odposlanstvo z nalogom, da protestira proti poitalijančenju nemških šol v Poadižju. Preteklo sredo je bilo odposlanstvo »prejelo od naučnega ministra Gentile-ja. Pogovor je trajal 40 minut. Zupani nemških občin okrožja Klausen so poslali prefektu v Tridentu sledeči protest.' «Nj. Ekscelenci gospodu prefektu tridentin-eke pokrajine v Tridentu. Podpisani župani sodnega okraja Klausen vlagajo pri Vaši ekscelenci svoj protest proti dekretom o vsiljenju italijanskega jezika v občevanju z uradi in po šolah, ki so v nasprotju z božjim, naravnim in državnim zakonom in z obljubami, danimi novim pokrajinam v manifestu Nj. V, kralja, in obenem tudi proti odpravi prastarega imena naše domovine ter se popolnoma pridružujemo protestu županov iz področja podprefek-ture v Brunecku. Klausen, 26. novembra 1923. Župani sodnega okraja Klausen*. In naše matere? In naši župani? POZIV! Tovarišice in tovariši, ki imajo tu-zemski izpit (zrelostno ali sposobnostno spričevalo) naj takoj javijo podpisanemu, ali so pripraviieni nastopiti takoj službo v Julijski Krajini. — Ant. Germek Trieste - S. Giov. 950. Jubilej čestitega duhovnika. Liberat Sloko- vić, župnik v Sv. Petru v Šumi, je slavil dne 21. i. m. 30-letnico svojega župnškovanja. Žup-Ijani so mu prirejali prisrčne ovacije. Hvaležnost Ljudstva napram temu dobremu dušnemu pastirju in dobrotniku in zaščitnika njegovemu v vsakem pogledu in tudi v vseh viharjih je prihajala do ganljivega izraza. Na poiu v cerkev so župljani napravili špalir in so svojega prisrčno ljubljenega župnika obsipali s cvetjem. To počeščenjc župnik Liberat Slo-ković zaslužil v polni meri. z delom svojega življenja na cerkvenem, narodnem, kulturnem ir. gospodarskem polju in pa s preganjanjem, ki ga je moral pretrpeti rudi svoje ljubezni do naroda. Bil je vsekdar oče svojemu ljudstvu Bog usliši molitev žup-ianov, ki so jo povodom tega slavlja pošiljali k Vse višnjemu: da nam ohrani jubilarja zdravega in čilega še vrsto let cerkvi in narocu na korist! Lista vciilcev za državnezborske in ob-čiuske volitve. Župan tržaški sporoča, da sc smejo udeležiti političnih volitev v smislu zakona za državnozborfke volitve od 2. septembra 1919, št. 1495 in tozadevnega odloka o raztegmtvi tega zakona na nove pokrajine z dne 8. februarja 1923, ćt. 286 sledeče osebe; 1) Oni, ki so že dopolnili 21. leto ali bodo dosegli to starost do 31. maja in ki so razen tega italijanski državljani ali ki so dosegli italijansko državljanstvo polnega prava v smislu veljavnih določb (kr. odlok od 30. decembra 1920, št. 1S90); 2) osebe, ki imajo glede starosti pogoje, ki so navedeni pod št. 1. in ki sicer ne mo-morejo doseči italijanskega državljanstva polnega prava, pac pa se nahajajo v po-položaiu, predvidenem v 2. in. 3. točki 46. člena kr. odloka od 25. septembra 1921. čl. 1359, in ki so torej a) oni, ki so bili že pred 24. maja 1915 neglede na službo pristojni v kako občino anektiranih ozemelj ter bivajo v novih mejah kraljevine vsaj 20 let ali ki posedujejo tu vsaj 10 let kako nepremičnino ali izvršujejo kako obrt, registrirano pri pristojnem sodišču ali so vpisani vsaj deset let pri kaki okrajni bolniški blagajni ali kakem drugem enakovrednem zavodu; b) oni. ki so sicer rojeni v novih mejah kraljevine in ki niso pristojni v kako občino anektiranih ozemelj, apmak so opti-ra!i za Italijo v smislu 78. in 80. člena santgermainske mirovne pogodbe. Osebe, ki se nahajajo v pod al in b) navedenih pogojih, bodo vpisane v liste vo-Hlcev, ako so zaprosile za italijansko državljanstvo v smislu in roku, ki ga predvideva kr. odlok od 30. decembra 1920., št. 1890 in tudi v tem slučaju le tedaj, ako niso pristojna oblastva končnovcljavno zavrnila tozadevne opcije. Državljani, ki imajo pogoje, navedene ped št. 1., morajo bili uradno vpisani v voKlno listo, ako imajo v tej občini svoje stalno bivališče aH živijo tu vsaj eno leto brez daljših presledkov. Tem osebam ni sicer treba predložiti posebne prošnje za vpis, lahko pa to storijo v izogib morebitnih l omot. V vseh drugih slučajih se bo izvršil vpis le iedaj, ko bo debila občinska komisija za volitve vse potrebne listine ali pa na prešnio, ki se bo morala predložiti v določenem roku. Ta rok poteče s 15. t. m. Otvoritev tečaja za zavarovanje na tukajšnji vinski šoli za gospodarske in trgovinske vede se bo vršila jutri 3. t. m. v veliki dvorani omenjene šole ob 18. uri Otvoritveno predavanje bo imel gr. uff. Guido Toja, glavni ravnatelj državnega zavarovalnega zavoda, o predmetu: »Zavarovalna matematika*. Pauna steklina. Tukajšnji občinski urad javlja: Ker se je na Corso Giuseppe Garibaldi št. 27. uradno ugotovil slučaj pasje stekline, se odreja sledeče: 1) strogo je prepovedano puščati pse in mačke, da se klatijo okoli. 2) V»e pse se mora voditi na uzdici in morajo imeti takšne nagobčnike, da jim ni mogoče ugrizniti. V nasprotnem slučaju se bodo polo-vili in deli na samo ali pod nadzorovanje občinskega živin o zdravnika na stroške lastnika za najmanj šest mesecev. 3) Prepovedano je voditi pse v javne lokale in vodje obratov so dolžni strogo skrbeti v svojih lokalih za izva-ijj^nje te določbe. 4) Kdor opazi na psu ali na kaki drugi svoji živali znake stekline ali sploh sumljiva znamenja, mora deti žival na samo in javiti to takoj občinskemu oblastvu (Zdravstveni urad. Ufficio d'Igiene — ul. Riccardo Pitteri it. 2, I.) 5) Brez nagobčnika smejo biti: a) psi Čuvaji, toda samo na mestu, ki ga ima varovati in ako je to mesto zadostno ograjeno; b) ovčarski in lovski psi, kadar čuvajo črede oziroma kadar so na lovu, toda samo na pašnikih, odnosno na lovu. Prestopki proti tem določbam se bodo kaznovali v smislu čl. 129, 193. in 218. zakona o javnem zdravstvu in poleg tega tudi po kazenskem zakoniku. Drikiftveite vesti DANES, V NEDELJO, 2. decembra ob S!4 popoldne uprizori Dram. odsek M. D. P. — Sv. Jakob v dvorani DKD pri Sv. Jakobu (Campo S. Giacomo) Schdnherr-jevo komedijo trodejanko: «Zemlja». Šolsko društvo, podružnica pri Sv. Jakobu vabi vse svoje odbornike k izredni seji v pon-deljek dne 3. decembra t. 1. Dnevni red: Miklavž v otroškem vrtcu. Ker otroci težko pričakujejo Miklavževih daril, se je odločila prihodnja sobota za prihod istega. Kdor želi malčke razveseliti, naj odda darove tekom prihodnjega tedna v otroškem vrtcu. Miklavž. V nedeljo, 9. t. m., pride Miklavž k Sv. Jakobu v dvorano D'KĐ Campo San Giacomo št. 5. Popoldne bo Šentjakobska čitalnica napravila za naše malčke slovesen sprejem Miklavžu, ki jih bo lepo obdaroval. Otroci pazite na ta dan, imeli boste tudi priliko videti palčke v lepi otroški igri, katera jc poleg drugih stvari tudi na dnevnem redu. Zvečer bo prišel Miklavž za odrasle, kateri bodo tudi imeli priliko, da vidijo krasno burko in lepe balete, izvajane v razkošni opremi !_ob bengalični luči. Veselja ne bo ne konca ne j kraja, pravi užitek za mlade in stare. J Ne zamudite te lepe prilike. — Podrobnosti t se bodo objavile še tekom tega tedna. Plesne vaje. Kakor lani, tako priredijo tudi letos člani slov. akad. fer. društva < Balkan» s slov. plan. klubom plesne vaje. Člani in prijatelji obeh' društev so vabljeni, da se jih udeležijo. Prva vaja bo v sredo, 5. decembra t. I. ob 20. uri v istih prostorih kakor lani. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Prireditelji. [ZIMSKE SUKNJE od L 160.— naprej se do-fcjio jpri šivilji Antoniji Mermolja Rieger, Via Commcrciale št. 3. Sprejemajo se aa~ ročila za obleke, a jour na vsakem blagu in perilu. Rezanje blaga za šivilje. Delo točno in zajamčeno. Cene zmerne. 1684 KDOR HOČE kupiti posestvo v Jugoslaviji, obrni se name in priloži 1 1. Sedaj sta na prodaj hiša z vrtom in njivo za 12.000 1. in veliki valjčni mlin z mnogimi poslopji in zemljiščem za 100.000 1. F. Cvek - kanonik, .ugoslavija. * 1673 DELAVNICA vrečic za jestvinčarje in miro-dilničarje ponuja lastne izdelke po ugodnih cenah. Cehovin, XX Settembre 65-1, desno. 1672 DELAVEC, sposoben in priden za živino, se išče. Scorcola, Cordaroli, 272, 1673 PLAŠČI, obleke, »ove, po zmernih cenah tudi na obroke. Via Ghega, 7, II, srednja vrata. 1674 PONAVLJALNI POUK prvih razredov ter ouk v vsakovrstnem vezenju, šivanju, bati-u i. t. d. Via Giuliani, 23-IV vrata 24. 1675 HIŠA z njivo na samem, zraven travnik, se proda. Anton Sudič, Sv. Mar. Magd. spodnja 1031. 1676 FOTOGRAFA Antona Jerkiča v Gorici, Corso G. Verdi 36 (Vrtna ulica)' pri vseh razstavah odlikovano, nad 30 let obstoječe poletje bodi vsem cenj. sorojakom, kakor je bilo vedno najboljši porok poštene in solidne postrežbe ob vsaki priliki. 1686 i PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševalec Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vaporc 3, II. Sprejema vsa popravila in uglaševanje po zmernih cenah. 6 Hali eglasi POROČNA SOBA, iz orehovega lesa, vzmeti, se proda za L 1.100.— Corso Garibaldi 29, vrata 6. 1685 HARMONIJ (Orgelharmonium) v najboljšem stanju, vporaben za vsako cerkev in foto-grafičen MM aparat 13X18 prodađu. Župni-šče v Podgorju. 1680 SOBA z eno ali dvema posteljama, eventuel-no tudi s hrano, se odda. Naslov pri uprav-ništvu. 1682 PIANISTiNJA in vijolinist, izurjena, poučujeta po konservatonjski metodi. Rismondo 2-II, desno. (Prej Fontana) 1683 MLEKARNA na deželi ima dnevno 400—500 litrov mleka na razpolago. Reflektenti naj se oglasijo v ui. Torre bianca 39-1. 1681 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Giuha 29. 1677 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi 1679 GSUSEPPE ZLAT, srebrn in papirna! denar se kupuje tn prodaja po zmernih cenah. Menjalnica vi« Giacintc Gallina 2, {nasproti hotela Mon-cenisio]. Telefon 31-27. Govori se slovensko« 25 G- DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic Ht valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 ŠDRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlala.ma Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 55 Za prihodnje Božične smo preskrbeli vse naše oddelke z velikansko izbero predmetov po Jako ugodnih cenah Corso Ulit. L HL ŠtU. IS TeL 10-08 Corso Oitt & III. Štu. 16 M 24-24 KOVAČ PURIČ v via Media ži. 6 izdeluje Ste- j dilnike in železne ruletes po ugodnih cenah. Prodaja štedilnike od L 160.— naprej. (59) KOTLARNA, dvonadstropna hiša z dvoriščnim poslopjem in velikim vrtom se proda radi smrti lastnika. Ponudbe: Puškaraa, Maribor, Slovenska ui, 18. 1662 TRGOVINO jestvin. dobro vpeljano, na deželi, izročim spoeobni osebi proti primerni. kavciji. Ponudbe pod «Takoj» na upravni-štvo. 1665 BJSA z vrtom, v dobrem stanju, na glavni cesti v Senožečah, sc radi selitve ugodno proda. V hiši se nahaja tudi kovačnica. Naslov pri upravništvu. 1666 |65o) Vsem fjiihlm sorodnikom, prijateljem in znanccm od blizu in daleč, ki so kljub slabemu vremenu piisli v velikem Številu, da sprejmejo na zadnji poti na£ega nepozabnega izrekam") najiskrenejšo, najprisrčnejšo zahvalo. — Posebna zahvala preč. gosp. dekanu Klobučarju iz Bovca za pretresljivi poslovilni govor, gg. pevcem iz Srpenice za ganljive ža!o-stlnke, g. učitelju Andreju Trebše za poklonjene vene; in šopek, vsem domačim možem ter vsem, ki so nas v tej nenadomestni izgubi tolažili in sočustvovali z nami. ŽAGA, 30. novembra 1923. ŽALUJOČA DRUŽSKft ŽfLO&R. TRGOVINA z večjimi lokali, v središču prometnega trga, se odda, posebno ugodna prilika za trgovce z večjim kapitalom. Ponudbe pod *Ugodna prilika* na upravništvo.~ 1667 NAZNANJAM vsem prijateljem, posebno pre-mikačem, da točim prve vrste vipavca po L 3.60 za dom 3.20: črno istrsko po L 4.— za dom 3.60; belo istrsko po L 3.60 za dom 3.20; sladki Prosekar po 4.40; refošk po L 4.40 za dom po L 4.— Mrzla jedila in ob nedeljah vampi. Franc Zafred, Campo Bel-vedere 1. 1668 AGENTE za Trst m Istro išče zavarovalna družba. Pisati na «Agricola» —- Trst, via Co-roneo 17. 1644 lil 637 Dr. Jan Linka zobozdravnika spregemsta ed 9-1 in od 3-7.. Trs«, Corso VKi. Em. Ki. Sftev. 24. Žepni koledar za leto 1924 bo izšel 28. ittmM t. L lemensHi mili zelen, cuKe-rln sil Msi le zajamčen kupuje tvrdim seU€fi i Ca Trst, MssčlH 13. g m SPECHAR TRST Via S.Caterina št. 7 (vogal Via Mazzini) TRST naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel veliko izbero tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke po konkurenčnih cenah Specijaliteta: ANGLEŠKO IN ČEŠKO BLAGO P OJ) LISTEK Ljudmila Pivkcva: KRIMINAL 6. V senatni dvorani. V pondcljek popoldne me vodi paznik k zasliševanju. V manjši dvorani, kjer se vrše senatne razprave, sedi auditor, na levi strani pisar pri drugi mizi s pisalnim strojem, na desni je stol zame. Izprašuje me tri ure tako kakor v Pragi. Pričenja od Adama s podrobnostmi iz studij mojega moža, o njegovem političnem mišljenju in delovanju. Na moj odgovor, da mož v politiki ni nastopal, mi pravi sarkastično, saj je bil vendar Sokol. Razkladam mu program Sokoktva in dokazujem, da ta organizacija ni politična, nakar mi omenje, da mi ni treba tega pripovedovati. ^Naštejte mi spise in knjige, ki jih je izdal vaš možf» In sedaj, kakor bi mi spomin odpovedal službo, mu ne morem nič drugega povedati ko prevod Tolstega in pravljic Božene Nčm-cove. Podajam še, da je pisal pred leti izključno telovadne reči, na primer telovadne igre. Sram me je pred njim, da mo ne morem navesti niti knjig. Auditor pa sumi za tem nekaj drugega. Ota ima gotovo seznam vseh mi pomaga, ^neke zgodovine slovenskega naroda ni pfeal?» «J«, seveda je.» *Kaka knjiga je to?» ■"Zgodovina Slovencev.:* «A kako pisana? Saj jo vendar poznate?« «Seveda jo poznam.» •Ali se vam ni zdelo, da je pisana t proti-nemškem duhu?« »Nikakor ne.» «No, Ie spomnite se, morebiti se je tedaj kaj o tem govorilo!* -Da, govorilo se je mnogo, da je ostro pisana knjiga, toda moj mož ima svoje nazore. Več poglavij mu je urednik vrnil, ker so se mu zdela preostra.« «Le govorite odkrito! Jaz sem knjigo pre-čital.* Gledam ga in si mislim, naj mu Bog odpusti to-Ie laž. O vojaški službi mu poročam na dolgo in široko in pravim, da je nož bil rad vojak. «Kaj je pravil, ko- je dobival visoka odlikovanja 7» «Bi| je ponosen sanje.* Hotela bi asu dodati še n«kaj svojih misli, kako je moral Često riskirat! fivljenje, često tudi brez potrebe — samo vled slabe volje riijik pove^nftov, a molčim rajši z ozlrom aa pravilo, da smaš pri zasliševanja samo ftoKko govoriti, kolikor te vpraiuieio. Auditor si Jemlje v roko moj dnevnik — v nemškem prevodu. «Vse sem žc pojasnila auditorjem v Pragi.» Naklonil je glavo in menil kakor v gladki plesni konveczaciji: «Nun wil atsch teh es vo Ihnen h oren. s Odgovarjam mu tor«^ krepko in pogumno, dasi sem že trudna. Moji živci so napeti in ko se spominjam vseh dogodkov letošnjega poletja, mi je tega nekoliko preveč. Auditor sili, naj mu pojasnim zapiske o moževem poročilu, o dopisnici, s katero mi je naznanil termin in cilj svojega dela — to vse se baje zrcali iz mojega dnevnika, a jaz molčim. "Molčite? To je tudi odgovor,* pravi zmagoslavno. «Poglejte, prosim, praške protokole. Vse sem že pojasnila. Imela sem tedaj v Pragi bolno dete na rokah in ko se sedaj vračamo k temu- predmetu, jc vsa moja nesreča v preži vih barvah zopet pred menoj.» «Ne sklicujte se na tedanje razburjenje! V Prag! ste bili docela mini m vsi gospodje so se čudili vašemu miru.* Zasliševanje zaključuje z besedami: * Dajem vam rok za premislik. A vedite, da vemo in zvemo vse! V vaše m interesu je, da poveste, kar veste.* Čita mi zapisnik. Podpisujem. Pred odhodom ga prosim pojasnila, kam naj pošiljam pisma v cenzuro. s Trgurisa pslre&aia za ženska teina dela. H Sprejemajo se naročila za izdelovanje S perila ter vsakovrstnih ročnih del, ka- !kor opreme za neveste itd. itd. Priporoča se prečastiti duhovščini 5 cerkveno vezenje. I „RICAHfl44 Gorka via Huizmi (ftisklpiD) s ■■■lis i«wnm5i: bei Vrtnarji h kmetovalci POZOR! N« zamudite prilike! Thomaleva žlindra 16-20 % * . . .L. 44-— kv. Soperfosfat 15-17 % * . . „ 36-— „ KaHjeva »9l 30 %...... 48-—,, Apneni dnitk 13-16 % . , . „ 120— „ M«*aaica um* t nI ti gnojil, ie pripravljena In ado priporočljiva za grah, krompir, trte, tobak, cvetlice itd. . „ <30* — „ Kiajno apno gotovega učinka . . ,, 220*— ,, Radii, fiptaača, kranjska detelja, iuksnt&llia, lncerna, resa is na druga semena naj79g3 mm B. um k ce Tnl. »ii fcftisria 7 - Tel. 35-75 Milo Fenderl je zajamčeno pristno in nadkriljuje vsako drugo milo kateregakoli izvora; bodi vsled svoje naravne izvrstnosti, bodi vsled posebnega izdelovanja. 5E Prodaja Inseriralte o „Edinosti" Ugodno se odda 180 novih stenskih, aparatov, ki se nahajajo pri Slavenski banki d. d. podrnžnici v Mariboru. Znana slovenska tvrdfca Josip Kertani GOBICI - Stalni trs st£». 9 (desno) - GORICA mehanik, puSkar in trgovec se priporočam slavnemu občinstvu, za. nakup najboljših šivalnih strojev Original Mnndlos nem. gkih tovaren, katere jamčim za dobo 25 let. — Brezplačen pouk v umetnem vezenju, krpanju in šivala. — Imam v zalogi tudi najboljša dvokolesa znamke Colombia ameriSkih tovaren. za katere jamčim 2 leti, ter vse dele spadajoče v mehanično in puškar ako stroko. (5*>) Otlaveka bi popravljalike, Oorica, Stota! Irg SI«*. S Tržaška kmetijska dražba t Trata sklicuje ca v nedeljo, dne 23. decembra 1923 ob 9. ari -preipoldae v ulico Torre bianca it. 39-1 nad. ircdiii občni zbor s sledečim dnevnim redom: !l. predsednikov nagovor, 2. od borovo porodilo. 3. poročilo pregledovale e v računov, 4. volitev predsednika, 5. volitev odbora, 6. volitev prc^ledovalcev računov, 7. odborov predlog za gfelevitev družbe v zadrugo, 8. slučajnosti. Opozarjamo naše člane in kmetovalce, ki hočejo pristopiti k ttaSi družbi na važnost tega občnega zbora, ter jih vabimo na čimvečjo udeležbo. — Odbor. M. D. P.: Jutri točno ob 20.30 sestanek s predavanjem. Is tršašfeaga Uvlienia Drzno« a brezuspešno podjetje svedrovcev« Prevrtajo prazno blagajno ter zbežijo skozi okao. Prc-dsinočnjim p^zno ponoči, oziroma v prvih jutrašnjih urah, so zlikovci 'ir 26 let, doma iz vasi Bolcana, je našel na pc-iiii prazen šrapnel, v katerem pa je bilo na dm še nekoliko strjenega smodnika. Mladenič je radovedno drezal v šrapnel, pri tem pa se jc smodnik nenadoma vžgal; plamen je n ,-prcvidneža hudo ožgal po obrazu ter mu poškodoval tudi oči. — Sinoči se je mladenič v bratovem spremstvu zatekel v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti par tednov. Koparski napad? Včeraj predpoldne je bil prepeljan v mestno bolnišnico kmet Ivan Mi-Itlavec, star 25 let, doma iz Gradišča v Istri, ki je bil ranjen na dveh mestih; imel je 20 cm dol^o rano nad levim očesom in na sencu, dru.ijo manjšo pa na desnem boku. Policijskemu agentu, ki ga jc zaslišal, je T'dfc'avec povedal, da se je pretekli pendeljek g^SaSM SKmBIII na; sestavi posebno spomenico, da se predloži j finančnemu ministru, kar se je takoj izvr- j šilo. Naslednjega dne je bil odbor sprejet tudi od : generalnega inšpektorja, kateremu je v po£o- J voru, ki je, trajal nad eno uro, podrobno ob- \ razložil vse svoje zahteve. Izvirno poročilo o delu odbora in njegovih j uspehih se poda na sestanku goriških toba-ka*-narjev, ki se vrši danes, v nedeljo, dne 2. decembra ob 16 h v dvorani restavracijo «A1 Corso* v Gorici, Corso Vit. Emanuele št. 22. Pridite vsi I DAHOVI Ker se niso mogli «xde!ežrti pogrefoa pok. Alojzija 2agar daruje družina Hrvatin L 20.— j za reiekcijo otr. vrtca pri Sv. Jakobu. Bisfcričan ^daruje Lit 20.— za Šolsko društvo. Srčna hvalaf en« ¥ Trstu registrovana zadr. s Motnejaaim jamstvom Uifl Mer Lulai da Potestrtno prItUčle 5 01 to = Večje vloge, vezane na odpoved po dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ST v DINARJIH ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem otvarja tekoče Čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. nm MHiiiiiu m u/ia,r. M. K-M. Velika zidan« 80 m dolga enouadstropna kiša, nad njo 6 oralov gozda, v Zidanem mostu na Štajerskem, pri kolodvoru, kri-ž«če glavnih prog t JugosiavifL V hsSi se j Nastop službe najpozneje 1. januarja 1924 »©SSSffiSiiiO v RRZPIS SLUŽBE. Občina Grahovo sprejme uradnika sposobnega slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. Plača po dogovoru. Prošnje z navedbo dosedanjega službovanja naj se vložijo do 15. decembra 1923 nahaja nad 40 let obstoječa živahna trgovina % meSanim blagom, se po osni s trgovino vred radi bolesni proda, V hiši so velika skladišča za 28 vagonov žita, jako pripravna za veletrgovino z žitom in moko. Zelo ugodna prilika za rojaka, ki ima veselje do trgovine na drobno in debelo. Podrobnosti izveste pri Ludviku Smoletu, Ljubljana, Škrabčeva ulica 4 Jugoslavija. (644) Županstvo v GRAHOVEM, 29. dec. 1923. 648 Zupan: Franc Florjančič. Kaj višje cena pla&ujsra za V Zobozdravnik Sorzna poročita. Valuta na tržaške« trga 0-11 0082» S7.i0 «.12 11.50 ogrske krone « « V < avstrijske krone . češkoslovaške kron« dinarji leji; • • • • p • • • marke * ••••••• dolarji ••••••• francoski franki » • • švicarski franki • • • angleški funti papirnati • • § ™ — • . . m.65 • . • 402 — • • • 100.50 0-12 0.0330 67.50 jtiaO 12.— 23*! 17 12f>.15 ■405.— 11MH76 ■ Ijanska kreditna banka Podružnica v Trstu. a "ogni m UalM ll - vio 30 ottobn U _izvršuje vsa banžne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru* Vloge na knjižice v Lirah obrestuje pr* po 3 Vlo netto Vloge na tekoče račune po 41|2°|0 Vezana vlog« obrestuj« naJugodrnjS« pa dogovor«. Glavni sedoi banko: LJUBLJANA. Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković Novi sad, Ptuj, Sarajevo, Split DolnlSka glavnica Dinarfav 25,000.000.* Rtzsnra: Dinarjev 20,000.000.— Tel. št. 5-18, 22-98. Uraduje od 9 do 12l/, in od 14(/t do 16. sdl li i i t&i I i Rntonio Cerneca — L9VASMOI železa In Kovin. — V skladišč« Via Enrico Toli št 4, tel 438 ▼edno ▼ zalogi: Plošče sa štedilnike, raža? ia počice, zaklop-nice za lijake, bronasti drogi, podgredajaki ia Bodeni dro0 za zareee. Sprejemajo se TsakoTrstaa naročila. MOTOR MRMRFT0 6 konjskih sil, s potrebščinami, in 1 OMAMO s podlago za električno razsvetljavo se proda po zelo nizki ceni. Naslov pri upravnlštvu „Edino dihurjev« viefer, Ja&beca v, m«ičkt va-verk, dhlih ssttclaasl za Mm\ v astih in m — sprejema — v mu na Travflika 29 (Plszia m n m od 9-12 In od 3-5. Trst, Via Cesara Saftisfl št. 10 Si. nacist., vrata 16 3» Spreje.najo se posiljatve po posti. hm goriška fvrdka ELIJA ČOK u »iti Cavour ii. 9 nazaanja tem |K>tom slav. občinstvu, da jc prejda zastopstvo najboijšlli in svetov. Srninih strojev „»FflFlF«'. .13 o « 5 »■ž« lk£ 0-0-5 Krt ~— o 'c 3 ^ i IA. Ž Ib -o £ Um Ž 3 3 a*« a '«« - A 7 ^ 0 o To X> t» > Q0 «1 a S « « Q _ _ _ _." • vi " ia < .JS w asBass^p-iiisti m —> . H m -X vt-J^ •»-X.« v. S JCCS fi o N cxOQ > Se toplo priporoča ELIJA IlUC, sodni izvedenec Piazzh Caronr 9. o o aaaaaaaaaacoDoaaoaaaaaa □ 0000aaoaaoaaaaaaaaaaa on a o n d n a o □aaaaaaaaaaaoaaa BANCA ADRIATICl UstenosilioM lota f905. Oolniftka glavnica Ut. 1S.OOO.OOO-— popolnoma vplačana. Glavni sadež: Trat, Via S. H*oU> o (Lastna pala€a). - Podružnici: ABBAZiA, ZARA. Olajšuje vsako trgovsko operadlo z Jugoslavijo potom zavarnaga zavoda Jadranska Banka, v Beogradu Uubllani in Zagrebu In nlonUi podraZnlc v glavnih mastili Jugoslavtfo. K-pmIo lat prodni« dinar|o □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ! □ □ □ □ a a □ 1o □ □ o a □ a □ naopnaoaaanaaooaaanaaon