št. se.
Nedelja 6. septembra
1936
Gustav Strniša:
Harmonikar Binček
Drsa je stiskal pesti in prosil glavarja, naj mu prepusti Binčka, da se bo z njim poigral in se maščeval za vse tegobe, ki mu jih je prazadel. Upal je da ga bo dobil v roke in ga mučil.
A

Teleban ga ni poslušal. Mrk in raz-ljučen je pograbil mladega godca, mu pogledal divje v oči in neusmiljeno za-renčal:
»Cuj svojo obsodbol Nikoli več ne boš strašnega Telebana vlekel za nosi Štirje konji te bodo raztrgali in raznesli tvoje mlado telo na vse štiri vetrove 1«
Razbojniki so soglasno potrdili obsodbo svojega višjega, ko jih je vprašal za njihovo mnenje.
Teleban si je gladil svojo gosto brado in še pripomnil:
»Ker smo pošteni sodniki, ti dovolimo, da si izbereš zadnio željo, ki io
ustrežemo vsem na smrt obsojenim! Ce ti jo bomo mogli izpolniti, ti rade volje ustrežemo!«
Deček je bled in otožen pogledal okoli sebe:
»Da, zadnjo željo imam. Moja zadnja, iskrena želja je, da mi daste harmoniko, mojo ljubljeno zvesto spremljevalko, da bom še enkrat zaigral na njo po mili volji!«
»Počakaj!« je zarenčal poglavar, ki je postal zelo oprezen in previden, saj je slutil, da jih še vedno zasledujejo orožniki in zdaj še posebno oprezajo za njimi odkar so odnesli BiA-:ka.

0XM4T
Poklical je k sebi straže in jih vprašal, če so videli kje kaj sumljivega.
Samo eden je omenil, da je zagledal blizu salovja slabo oblečenega vaga-bunda, ki je zbežal, ko ga je poklical.
»Dajte mu harmoniko!« je ukazal glavar.
Deček je vzel harmoniko v roke. To ni bila njegova ljubljenka, ki je ostala daleč v mestu. Razbojniki so to harmoniko nekje ukradli in so se z njo zabavali in skušali igrati.	I
Binček jo je prtskusil. Ni bila še j pokvarjena. Ogledal si jo je od vseh strani in žalostno vzdihnil. Da, tri dni je že ždel med tolovaji, sestradali so ga in naposled obsodili na smrt. Šele zadnjo uro, je ukazal glavar, da so mu dali jesti.
Vse tri dni so dečka orožniki in detektivi skrbno iskali. Povsod okoli so za njim stikali, prisluškovali, upali, da začujejo kie zvok harmonike in se trudili na vse načine, da bi ga izsledili.
Potep, ki ga je stražar zagledal zadnji dan, je bil tudi preoblečen detektiv in samo njemu se je posrečilo, da je dospel s svojim policijskim psom tako daleč, da je našel pravo sled. Gorje, če bi bila straža opazila psa. Takoj bi slutila izdajo in deček bi bil mrtev, preden bi priskočil kdo na pomoč.
Tolovaji so privedli konje na jaso, da izvrše svojo kazen. Za njimi je korakal Binček s harmoniko v roki in glasno in divje sviral. Še je upal na rešitev, čeprav je bilo to upanje kakor pojemajoči plamenček drobne voščen-
Glavar ga je opozoril, naj ne igra tako glasno, sicer mu bo vzel meh. Godec je pričel mileje, nežni proseči glasovi so privreli na plan.
Med tem so se zbirale skrivaj v gozdu temne postave, se skrile za drevje in skušale obkoliti tolovaje od vseh strani. Pot jim je naznanjala harmonika.
Mesečina se je smejala in se razlivala čez zelenje. Kakor po prosojnih valovih so plavali razbojniki z obsojencem. ki je postajal vedno bolj žalosten in obupan. Že se je v duhu poslavlial od vseh svojih dragih. Še mu je misel splavala na skromno domače pokopališče v hribih ter poljubljala križ na materini'gomili. Vedno tesneje mu je bilo. Smrt je stala pred njim vsa grozna in zagonetna in bled ji je strmel v obraz.
»Na licu mesta smo. Sodba je potrjena in umreti moraš!« je hripnil Teleban in dvignil desnico.
Že so pripravili konje in hoteli privezati dečka z rokami in nogami k štirim fcr^jpčh" vraacem, ki so jih imeli
skrite v dolini v neki soteski skoraj tik pod svojo votlino.
Tedaj je Binček začel brcati okoli sebe in divje kričati. Roparji tega niso pričakovali in razbojnik, ki ga je držal, ga je trenutno spustil Stekel je. Že ga je hotel tolovaj pograbiti, pa mu je roka omahnila. Dobro pomerje-na krogla mu je zdrobila komolec.
Roparji so odreveneli in pograbili puške, a že so pričele deževati krogle od vseh strani.
»Bežimo!«
Poglavar in oni, ki niso bili preveč ranjeni, so brž pokazali pete, saj niso vedeli streljati kam, ker niso videli nikogar pred seboj. Hiteli so v svoj skriti brlog, toda prodreti so morali krog zasledovalcev in marsikdo se je še zgrudil preden je le neznatna četa s Telebanom vred prispela na varno v brlog, kamor si ponoči ni nihče upal za njimi.
Nekdo se je ljubeče nagnil nad Bin-čkom. Bil je pilot gospod Milan, ki se je sam ponudil in ,šel z orožniki iskat mladega harmonikarja. Dvignil ga je. Bil je samo opraskan in lahko ranjen v roko. Ležal je poleg Drse. ki je imel globoko rano na prsih, vendar je še živel.
Naložili so dečka in ranjene razbojnike na vozove in se vrnili.
Ko so drugi dan prišli grobokopi z lopatami, da bi mrtve tolovaje zagre-bli, je bil gozd prazen. Pokor,ali so jih tolovaji sami, ker je tako ukazal Teleban, ki je kar divjal zaradi prevelike izgube svojih najboljših pajdašev.
Binčkova rana sicer ni bila nevarna, vendarle je zbolel. Sicer je bil utrjen, toda lakota, ki jo je prestal v razbojniškem brlogu, mokrota in strah pred smrtjo, vse ga je zelo zmučilo. Naposled pa še rana. ki ga je hudo skelela. Zgubil je precej krvi in je ležal v vročici kar več, dni.
Ko se je zavedel in je nekoliko okreval, je takoj vprašal, kaj je z razbojniki.
Ko so mu povedali, da jih je mnogo padlo in so mu omenili, da je bil ranjen starec, ki je ležal poleg njega ter leži v bolnici kakor on. se je kar prestrašil, sai ie po opisu spoznal Drso in prosil iih je, naj roparja pošljejo kam drugam.
13.
Ko ie prišel na vrh, je zagledal dolg hodnik z obokanim stropom in marmornatimi stebri.
Doživljaji Jima v džungli
Spisal in risal Mitja Kraigher, star 11 let
Potem je zgrabil drugega stražarja za vrat in ga davil, dokler se ni onesvestil. Zdaj je bil vhod prost in Jim je zagledal pred seboi strmo lestvo.
14.
Hodnik ie vodil naravnost k svetišču boga Sdlnca. Ves prevzet od krasot« starinske stavbe je Jim za trenutek ob" stal.
12.
Lestva je slonela v rovu in Jim je hitro splezal po nji navzgor.
15.
Jim se je slekel in zdaj ga je biifo le težko razločiti od Indiiiaav. Iz svetišča je sliišal petje in molitve in hotel si je ogledati svečanosti, hkratu pa videti notranjost slovitega svetišča.
Zmaj, ki v zraku poje
Dvignil se bo ta zmaj ob prvem ugodnem vetru še letošnjo jesen in se bo v zraku vrtel in ropotal, kakor mlin na veter. To bo zabava! Kar hitro na delo! Saj ga je lahko napraviti v poljubni velikosti. Zato pri tem navodilu ne navajam številk. Ogrodije napraviš iz treh enako dolgih lesenih palčic. Sredi vsake palčice navrtaš luknjo. Palčiče položiš drugo na drugo in skozi luknjo pritisneš kovinasto cevko, ki je na vsakem koncu tako narezana, kakor kaže slika III. Cevka mora biti tako dolga,
pike na slikj kažejo, kje je treba pri-šiti majhne gumbe (stiskače), s katerimi pritrdiš privihane konce, če te dele. ki so na sliki črni. pobarvaš rdeče ali v različnih živahnih barvah, bo zmaj posebno prikupen. Zdaj pa je še treba pazili, kako uravnaš palico, na katero je pritrjen zmaj. Dolga naj bo tako, kakor one tri, razdeliš jo v tri enake dele. nakar zavrtaš v konec prve tretjine luknjico; ta naj bo manjša od one v zmaju. Skozi njo porineš kovina9t klin, ki se natančno prilega v kovinasto cevko
da narezljani konici ravno še gledata izven čvrsto stisnjenih palic. Zarezani konici nato zaokremeš in pobolčeš s kladivom, da držita palice skupaj. Potem moraš palice spraviti v takšno lego, kakor kaže slika I. Še enkrat potolčeš s kladivom, da ostanejo trdno v enaki razdalji. Potem previdno zabiješ šest žebljičkov na konce palic. Polovica žebljička mora gledati iz lesa, zelo močno rr^ potegneš nato od žebljička do žebljička, vse mora držati čvrsto, nit mora Mi okrog žebljičkov dobro privezana Tako je ogrodje gotovo, zdaj moraš izbrati primerno tanko belo blago. Slika I. pokaže, kako je treba odrezati. Z x označene stranice so ravne. Vendar pa ne skopari z blagom, temveč rajši odreži 2 cm več. Blago potem prišiješ ob nit. Ob ostalih treh stranicah pa nri-režeš blago, kakor kaže slika Črne
zma-a. Slika II. ti to pokaže. Črna Črta ie zmaj, trikotno Da Je nakazana vrv, kakor mora biti privezana. Zmaju je Še treba privezati pisan rep iz papirja in je gobov. Da se pa lažje vrti okrog svoje osi, io je treba malce namazati z vaze* linom ali oljem. Ko se zmaj dvigne v zrak, bo začel prepevati — e, to bo veselje!
Države, ki imajo največ vojakov
Morda prebiraš liste ali pa vsaj doma	kje so potem še stroški za ladje, za lete-vedno čuješ. kako se pogovarjajo o yoj-	la, za tanke, za strelivo in drugo! V prani in vojskah. Pa bi rad vedel. ko'iko	meru vojne pa vpokliče Rusija 7,000.000, premorejo razne države vojakov. Priču-	Italija 5.800.000, Nemčija 1,400.000, Fran-joča slika ti to pove s številkami. NlM	cija 1,008.000 in Anglija 500.000 mož. Ju-
desni ie Rusija, ki ima v mirnem časa 1,300.000 mož pod orožjem, Nemčija 650.000, Francija 600.000, Anglija 400.000. Italija 1,200.000. Ogromni so izdatki teh držav že zia samo prehrano in obleko, a
Ina Slokanova:
Greh
Dolgo je že bila bolna Milenkina mama. Noč in dan je ležaJa v postelji ble-in upadla, samo v njenih očeh, ki jih je bolezen napravila Še večje in lepše, ie gorelo življenje v vročem lesku, ki ga je netilo srce utripajoče v silni ljubezni do mile edinke Milenke in njenega očka.
Da je njena mamica bolna, zelo bolna ni mogla še prav razumeti Milenka, ker je bila še premajhna za dojemanje žalostnih reči. Njeno življenje je bilo ko rožni popek v smehljajočem pomladnem jutru, ki mu je znan samo osvežujoči napoti biserne rose ne pa strahote ne-
gostavija ima seveda neprimerno manjšo vojsko, ker je najbolj mirolljubna država na svetu. S tem pa mi rečeno, da bi se koga bali. Močmi smo — ne po številu, pač pa po junaštva.
vihit.. In zato je MM etika vsako jntro, ko je prišla mamioi voščit dobno jntro. zlezla k njej na posteljo, potem na se je kot majcena igriva maŠca stiskala k mjej, skakala po postelji, vlekla mamo za lase in se ni niti najmanj spomnila, da to bolnici ne more bati prijetno. Mama pa tudi ni nič rekla, kajti preveč rada je imela svojo Miilenko. In kadar je po obedu vprašala mama: »Si pojedla iuhico?« je Milenka vselej sveto pritrdila. »Da, mamica, vso sem pojiedla.« In mama jo je pobožala po laseh in rekla: »Zelo pridna si, Milenka moja.« Pri tem tii Milenko prav nič zabolela laž, kajti že od prvega dne, ko je mamica zbolela, 1 ni Milenka več poskusila juhe, kaliti ona
juhe nikoli ni marala. Ko ji jo je hotela kuharica Minka vsiliti, je vrgla Milenka žlico in krožnik po tleh, mamici pa je potem rekla, da je pojedla vso juhico.
Neko dopoldne je obiskala mamo teta. Dolgo sta govorili z mamo, potem pa je vzela teta Mšenko s seboj. Milenka je šla rada, keir je vedela, da se bo peljala z vlakom in da ima teta doma muciko, s katero se bo igrala. Pri teti se je Milenka igrala z muciko m jedla sladke stvari in dnevi so bežali kot pisani metuljčki.
Potem je iz mesta prispelo pismo in ko ga je teta prebrala, se je razjokala. Dvignila je Milenko v naročje jo med ihterrjem poljubljala in pomilovala: »Ti sirotica mala, uboga, uboga Milenka.«
Milenka se je čudila. Gledala je prstke, če ji teče kri, ker jo teta tako po-rhluje, pa ni nikjer našla ranice. In je rekla teti: »Saj me nic ne boli.« Toda teta je kar naprej ihtela in jecljala: »Ti uboga, uboga, uboga ... «
Popoldne sta se odpeljali nazaj v mesto in Milenka je gledala pisane travnike, ki so hiteli mimo okna vlaka in od veselja je ploskala z rokami.
Domov je prišla še vsa smehljajoča, prevzeta od lepe vožnje. Ko sta s teto vstopili v mamino sobo, je zavzeta obstala. Tako lepa je bila mama. Še nikoli ni videla Milenka tako lepe. Ležala je med samimi rožami in sveče so gorele okoli nje.
»Mamica, mamica! je poklicala Milenka in stekla k postelji. Toda teta jo je pridržala.
»Pusti mamico,« je rekla, »mamica spančka.«
»Spancka?« se je zavzelo dekletce, potem pa je po prstih ubogljivo odšla s teto iz sobe.
Toliko je bilo tisti dan pri njih ljudi. In vsem se je tako neznansko mudilo. Iti vsi so dvigali Milenko v naročje ter jo pomilovali, čeprav je venomer zatrjevala, da je nič ne boli.
Milenka se je čudila čedalje bolj. Le kaj pomeni vse to? Vsi ti ljudje im mamica med rožami. Po prstih se je večkrat splazila v sobo, kjer je ležala mamica, toda spala je še vedno. Vse tesneje ji je postajalo pri srcu. In zvečer, ko so prižgali luči. ni mogla vzdržati več. Vprašala je kuharico Minko: »Kdai se bo mamica zbudila?«
Minko so zaide solze, za ihtela je;
»Ubožica Milenka, tvoja mamica se ne bo. zbudila nikoli več.«
»Nikoli vee?« Mftenka je široko razprte. oči od začudenja.
»Ne, ne,« je ihtela služkinja, »tn jutri
bodo prišli črni možije in jo bodo odnesli.«
»Mamico bodo odnesli? Cmi možje?«
Mlenki so zadrgetale ustne. Čeprav ni razumela vsega .vendar je vedela, da se je zgodilo z njeno ubogo, dobro mamico nekaj strašnega. Solze so 00 obli-le. Nič več ni spraševala. Sedla je na svojo pručko v kotu in premišljevala. In tedaj se je spomnila juhice in svo;e laži. V srcu io je zapeklo. To mora povedati mamici, da se ji je lagala, mora ji povedati, in čeprav spi, svojo Milenko bo čula.
Stekla je proti mamini sobi. Toda vrata so bila zaklenjena. Minka jo je vzela v naročje in odnesla v spalnico. Milenka se je otepala in silila k mami. »Mo-lam k mamici, molam. Nekaj ji molam povedati.« »Jutri, jutri, ji boš povedala.« .io je tešila M:nka in jo spravljala spat. Potem jo je pokrižala im utrnila luč. Dolgo, dolgo je še ihtela Milenka in klicala mamo, preden je vsa trudna in žalostna zaspala. Njeno drobno srčece je težila velika žalost im velik greh.
Ko se je zjutraj prebudila, je stal ob njeni postelji očka. V sami srajčki jo je dvignil iz posteljice in rekel:
»Milenka, pojdi se poslovit od mamice, preden za vedno zapusti naš dom.«
Odnesel jo je v mamino sobo in jo nagnil nad mrtvo mater. Milenka se je krčevito oklenila mame in zaihtela: •
»Mamica, mamica moja, zbudi se. Milenka klice. Ves mamica, jaz sem ti lagala, veliko, veliko lagala. Nikoli nisem papala juhice. Mamica, mamica moja zbudi se. Saj zdaj bom papala juhico.«
Milenka je ihtela. ihtela. Mama pa sie ni genila. Ni je pobožala po laseh kot vselej, nri odprla svojih velikih dobrih oči itn se ji odpuščajoče nasmejala,
»Prepozno Milenka.« je rekel žalostno očka, »prepozno prosiš odpuščanja, zdan mamica nte more odpustiti več.«
Milenka pa je še vedno ihtela. Sklepala drobne ročice in prosila:
»Mamica, mamica moda, tako lada sem te imela, zbudi se, odpusti mi!«
Tedaj pa so prišli črni možje, položili' mamo v krsto in jo zabili.
»Pustite mamico, pustite jo. mamica je moja, moja!« je jokaila Milenka.
Toda mrki možije se niso zmenili za njo. Dvignili so krsto na rame in jo odnesli.
Milenka je ostala sama in mjeno drobno, ubogo srčece je belo prepolno bridkosti in poleg me ga je še teži greh. velik greh, ki mu ni bilo odpuščanja.
Jutrovčki pišejo
Alkohol in njegove posledice. Alkohol je strup za človeka. Koliko mani pobojev, umorov, tatvin in drugih hudodelstev bi bilo, ako bi ne bilo alkohola. Tako so pa umori na dnevnem redu. Ln kje je potem krivda? Alkohol! Časih razmišl.am o družinah, kjer je oče prijatelj alkohola: oče sedj v zatohli gostilni, mati pa doma v baraki čaka z lačnimi otroki očeta. A ko se oče vrne domov začne razbijati in kleti In taki prizori se ponavljajo vsak dan. In na kancu čaka pijanca smrt. Takšen je alkohol. Človek, ki jie vdan alkoholu, ne ie in samo pitje, pije... in dostikrat je posledica alkoholnih pijač uboj, nato zapor in končno samomor.
Krušnik Vekoslav, dijak I. c r. III. drž. gim. v Ljubljani.
Kaj mislim o vojni
Predpogoj vsakega dela v državi ie m r, kajti ob vojni je skoraj vsak napre-dek nemogoč. Vsak rodoljuben človek stremi za tem, da čim več pomaga narodu. čigar član je. In s čim hoče koristiti svoji domovini, ako misli v srcu na maščevanje in kliče ter koprni po voijtii. da bi se osvetil za brata, za očeta.
Le kakšne in kolike dobrote ima vojna? Vsak rodoljub bi na to vprašanje odgovoril: ^Zelo. zelo malo in še to v primeri s slabostmi vojne, ko kapljica v morju.«
Mars:kdo pa bi dejal, da se prav v vojni izumijo najboljše stvari in to zlasti, v tehniki, ne zaveda se pa tega, da je vse to pripravljeno le za pobijanje ubogega ljudstva.
Tudi stari Rimljani so trdili, da med vojno modrice, boginje znanosti 'n umetnosti molčijo. S tem so hoteli reči, da se ob vooaij ne more razvijati nobena stroka, ki nudi človeku izobrazbo.
Da pa je rek starih Rimljanov resničen. ie dokazala svetovna vojna'. Tedai je zastalo vse ustvarjajoče delo in trpel je tudi pouk. V krajih kjer je razsajala vojna vihra, so bile šole razrušene, prebivalstvo je moralo bežati, drugod pa so spremenili šole v bolnišnice. Tako je bil pouk onemogočen, ker ni bilo šol ali pa ne nedagogov. ker so šli v vojno.
Ko oa ie 1918. leta zavladal mir. so se vsi oddahnili. Tedai se ie začeln novo življenje, zlasti za nas Jugoslovane, ki
| smo dobili svojo narodno državo.
Ob lepih sadovih 18 letnega miru. moremo le želeti, da bi mir, v katerem uspeva vse, neskaljeno še dolgo blagodejno vladal med vsemi narodi.
Večno pa bo mir zavladal na zetnltii in bi se človeštvu nasmehnila sreča le tedaj, ako bi se ljudje zavedali, da so bratje med seboj.
Kuštin Nace, dijak II. drž. real. gimn.
Ljubljana, Podlimbarskega 17. bsfkp zbSskp bfskp umlhwy
Dragi stric Matic! Kaj mislim o vojni? Nisem še tam bil, a kakor izgleda, še bom, saj sem še mlad, in sovražnikov imamo dosti. Pač pa sem slišal mnogo o vojni pripovedovat. Pripovedovanj ne bom ponavljal, ker bi bilo, sicer jako zanimivo, vendar predolgotraiino, posebno če bi hotel vse povedati, kako se je moj stric Viki vojskoval. Popisa! bom le vtise, ki sem jih dobil iz raznih pripovedovani.
Vojna mora biti nekaj groznega. Vražja iznajdba, da mori nedolžne loudi. Pravijo: če so diplomati s svojimi lažmi in spletkami na koncu, se začne vojna, a laži se nadaljujejo. Pa se zbirajo moški, vzamejo orož':ie in municijo, ter gredo v dolgih pohodih v boj, vedno za »sveto in pravično« stvar. Tam se strelija, mori, lakoto trpi, misli na dom na polne lonce, na svojce. Ko je vsega konec, je konec tudi voijne. Eden je vedno zmagovalec, drugi premaganec. Zmagovalec stopi premagancu na vrat. in mu pove, da mora stroške plačati. Potem sta zopet prijatelja. Tako mi je pravil stric Viki.
Po vojni se začne drugi del, nekrvavi del vojne. Voijma z jeziki! V gostilnah, pri vinu. pri čaju. pri pivu! Vsak udeleženec ie bil največji junak na vojni. Le njegovim junaškim činom se mora domo vina zahvaliti,- da je srečno končala sicer brezupni boj. In če je nesrečno končala, ie krivda v tem, da niegp odločilnem trenutku zraven ni bilo T ,> ml ie pravil stric Viki. Lepo Te pozdravlja Tvoi
Vidmar Marjan, dijak IV. razreda drž. real. gimn. Maribor, Prešernova ul 14.
Enostaven mlinček
napraviš, če ga zgradiš iz valjčka, na katerem je bil navit sukanec, in pa iz za-boička, v katerem so bile cigare. V valjček vtakneš lopatice, kakor je to nakazano na sliki, valjček sam pa podaljšaš z osjo, ki io nosita dve stranici, zabiti v tla. Poizkusi to igračo in zabaval se boš pni studencu.
M anica:
Kuhana in pečena
Ko se je ribniški Jurek nekoč mudil na potovanju, je naletel nekje na moža, ki je prodajal ribe. To je bilo za Jureka nekaj čisto novega, kajti rib ni videl še nikoli. Cvenka mu ni ravno manjkalo in ker so mu bile ribice všeč, je eno kupil in vprašal, če so te živalce užitne.
»Pa še kako so okusne,« je hvalil prodajalec. »Lahko jih ocvreš, skuhaš, spe-češ. kakor želiš!«
»Hm, hm,« zacmoka poželjivo Jurek. »Ali so kmalu gotove za želodček?«
»Zelo hitro. Skoro bi rekel, komati da dobro vidijo ogenj, pa jih že lahko po-hrustaš.«
S tem je možak seveda hotel povda-ritd, da je riba, pa naj si io pripravimo na katerikoli kuharski način, kai hitro gotova za na krožnik. Jurek ga je pa. kajpak, razumel čisto po svoie.
Ves vesel in dobre volje gre z ribico dalje. V tem se zmrači. Jurek prikoraka mimo nekiesra tolmuna prav tedaj, ko vzide izza hriba polna luna
Brž potegne ribico iz torbe in kazaje na luno, ji prijazno govori:
»Zivalica, ali vidiš ogernj? Le poglej ogenj, le! — No, zdaj upam, da si že pečena!«
Pri tem mu prsti nekoliko popustijo, spolzka ribica porabi ugodni trenutek im — čof v tolmun.
»Grda spaka,« zakriči v sveti jezi Jurek, »saj sem te vendar spekel, ti se pa menda hočeš še skuhati — naka! Tako se pa ne gremo!«
Urno skoči v tolmun in hlasta z rokami po blatni vodi. Po naključju zgrabi neko žabo in jo tako stisne, da reva obupno zakvaka.
Jurek pa misleč, da ima ribo v roki, se glasno začudi:
"Prešmentana žival! Saj si vendar kuhana in pečena in še te ni konec'«
To rekS, pomašj žabo v usta in po-hrusita.
Križanka ,, Orel"
Vodoravno: 2. reka v Rusiji; 4. kos šolskega pohištva; 6. tiskovna enota; 8. Kraj na Hvaru; 9. cvetni list.
Navpično: 1. kraj v Savinjski dolini; 3. piijača; 4. obdelan kos lesa; 5. potočna riba; 7. pritrdilnica.